"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1413. ■rrwyr?ttttSnjVTS&^J^rUSg* CHICAGO. ILL., la OKTOBRA (October 10). 1934. • te I'wbllabrd werklf «t :t«at# W. 2«!h it. LETO — VOL. XXIX. Predlog za odpravo stavk dobiva zamahlMMßM KAPITALISTI IZZIVAJO UNUE S PROGLASOM ZA "SOKLOVANJE" Zveza tovarnarjev je za "pomirjenje" na podlagi načela, da naj ostane vse kakor je Ameriško delavstvo v opasnosti za svobodo svo~ Hh unij. — Tajna Rooseveltova pogajanja * K - AMFRIšKI kapitalisti so zelo patriotični, le da si patriotizem vedno tolmačijo v svojo korist, če delavci stavkajo, ker ne morejo več vztrajati v neznosnih razmerah, je to že rdečkarstvo, nelojalnost ali celo odprto upiranje "ameriškim institucijam", če pa zapre kapitalist tovarno in vrže delavce in njihove družine v bedo, je to čisto v redu, kajti on se vendar ravna po "priznanih bizniških zakonih!" Ako zahtevajo delavci zvišanje zaslužka, so nelojalni, sebični in nehvaležni, če pa delodajalec zniža mezdo, je to popolnoma v redu, kajti on obratuje tovarno zaradi profita, ne pa v korist 3elavcev. Taka je ideologija ameriškega in vsakega drugega kapitalizma. Le, da je ameriški v boju proti delavcem veliko bolj agresiven kakor pa na pr. v Veliki Britaniji ali v Franciji. Vzrok je, ker je tam dela,v-7 Pretkana propaganda za municij-sko industrijo stvo organizirano politično in industrialno, dočim jih je v tej deželi v unijah le kakih pet milijonov, v politiki pa službujejo kapitalističnima strankama. V takih okolščinah ameriški kapitalisti niso pričakovali toliko in tako velikih stavk, kakor so se dogodile t. 1. Odpor delavcev jih je presenetil, toda ugonobili so ga s svojo e-konomsko in politično silo. PO STAVKI — IZPRTJE Dekleta v Newmanu, Ga., ki «o bila ▼sled piketiranja prgnsna v jetniski tabor, so sdaj sopet "svobodne". Vendar pa bi rajse, da se bi stavke sploh ne dogajale in žele, da se jih bi na kak način onemogočilo, kajti povzročajo jim visoke stroške in s tem škodo njihovim profitom. Ko je predsednik Roosevelt nedavno ,v svojem govoru na radiu predlagal premirje med delavci in delodajalci, to je, da bi reševali nesoglasja brez stavk, so ! apitali&ti ta predlog takoj sprejeli. Njihova National Association of Manufacturer* je dne 1. oktobra izdala proglas na naslov unij, posebno še na naslov konvencije A. F. of L. v San Francisco, v katerem jih urgira, da naj sprejmejo predsednikov predlog enako "nesebično", kakor so ga osvojili delodajalci. Pogoj zveze industrialcev je, da naj v tem "premirju" ostanejo v veljp.vi sedanji odno-šaji. To pomeni, da bi unije ne smele zahtevati priznanja, ampak pristati na ljubo izkoriščevalcem v princip odprte delavnice'in ob enem gledati, kako W\ korporacije utrjujejo kompanijske unije, "Mi smo za sodelovanje s predsednikom/' pravi izjava ' industrialcev, "in storimo kolikor je v na i moči v prizadevanjih za okrevanje gospodarstva. Toda v teh naporih so velika ovira stavke, s katerimi unije uničujejo pot v splošno blagostanje dežele. Zato delodajalci pozdravljajo predlog predsednika RooMVtK* za mirne odnošaje na ekonom- skem polju in priporočajo, naj se v ta namen izda proglas, kakršen je bil uveljavljen med vojno, ko ni smela nobena skupina motiti ravnotežja med delavci in delodajalci s silo. Mi predsednikov predlog torej sprejmemo in pozivamo unije, da store isto." Mislili so, da so unije s tem pritisnili ob steno, češ, predsedniku Rooseveltu se boste uprli, ako . odklonite njegov predlog! "Premirje", kakor si ga zamišljajo kapitalisti, bi bilo samo njim ,v korist, za delavce pa bi pomenilo kapitulacijo. Odgovoril jim je William Green, predsednik A. F. of L., na konvenciji v San Francisco "Mi smo za sodelovanje s predsednikom in administracijo," je dejal in poudaril, da je Ameriška delavska federacija vedno zagovarjala princip kooperacije. "Toda v premirje sedaj bomo pristali edino pod pogojem, da se prizna naše unije in da se delodajalci ravnajo po odlokih vladnih oblasti ter njenih posredovalnih odborov. Zdaj jim kljubujejo, jih odprto krmijo ali pa naravnost zavračajo. Dokler delodajalci ne prenehajo s tako taktiko, ni nade za premirje. Ako pa izjavijo, da se bodo ravnali po odlokih ivladnih avtoritet v odnošajih z delavci, kakor se ravnajo unije, tedaj šele bo premirje mogoče," je izjavil Green. Vsekakor vsebuje Roosevel-tov predlog za unije veliko o-pasnost. £e sedaj je njihova neodločnost v važnih momentih povzročila, da ne napredujejo kakor bi lahko, medtem ko so kompanijske unije že marsikje potisnile svobodne unije daleč v ozadje. Ako se zdaj odrečejo še pravici do stavke, izgube še bolj svojo vrednost za delavce in koristi, pa bi imel le kapitalizem. Kakšne koncesije bo mogel Roosevelt iztisniti iz delodajalcev .v prid delavcev, je zelo negotovo, kajti kapitalisti ne dajo ničesar prostovoljno. Vse pridobitve si je moralo delavstvo priboriti s svojo organizacijo in to pravilo bo enako resnično tudi v bodoče. New York je v veliki nevarnosti pred japonskim napadom, čeprav je ob Atlantiku in mnogo tisoč milj od Japonske. Zedinjenim državam ni nobena dežela toliko nevarna, kakor Japonska. In ako se ne pripravimo na obrambo, bomo presenečeni. To je dejal Rooseveltovi komisiji za planiranje zrako-plovbe brigadni general Wm. Mittchell, bivši pomožni šef v oddelku za vojno zračno floto. Zato ji predlagal, da se naj newyorsko ljudstvo začne .vežbati za odhajanje iz mesta na varno, da bo dobro pripravljeno, kadar se bi mu bližala mikadova zračna armada. Se boljša obramba pa bo, pravi Mittchell, da postane ameriška zračna flota oddelek zase pod enim poveljni-štvom, namesto da je razdeljena med armado in mornarico. Zgradi se naj čimveč vojnih letal, ki bodo lahko plula nepretrgoma od 6,000 do 8,000 milj, torej toliko, da bi lahko dosegli Japonsko ter bombardirala njena mesta. . Z vso resnostjo je komisiji priporočil, da naj predlaga z ozirom na Japonsko generalnemu ¿tabu izdelati vojni načrt z vsemi podrobnostmi, kakor da vojna med to deželo in Japonsko že jutri izbruhne. Poleg aeroplanov naj si armada gradi zračne ladje zeppe-linske vrste, kajti 50 takih zrakoplovov pod sposobnim poveljstvom lahko uniči Japonsko v dveh dneh, je konstati-ral Mittchell. Mittchelli na Japonskem so to "ugotovitev" ameriškega |Mittchella na široko razglasili in posledica je žetev za muni-cijske magnate .v obeh deželah. Ljudstvo plačuje to blazno igro in s tem ob enem pomaga pospeševati nevarnost vojne. MILITARIST! ZA NACIJSKO POLITIKO Na sliki so delavci in delavke v Gastoniji, N. C., ki »o na apel predsednika Roosevelta in po navodilu svoje unije prenehali s stavko. Ko pa »o se vrnili na delo, so se jim pri vhodu tovarne ob saklenjenih vratih reial. v obras kompanijski deputiji. Ravnateljem druabe ni sile — iive v isobilju in bogastvo jim »araiča. Njihovim delavcem pa je teiko, kajti ob povprečni plači $7 na teden j•» teak? ¿»veti. Namen isprtja je, da se jih i« bolj sestrada ter "nauči" pokorščine in "aadovoljn©*ti"k Vlada kajpada ne posreduje v takih slučajih. Zadovoljuje se le a apeli. _ a i: 1 '' i ni ■ i------' 1 ■ 11 Generali in admirali se postavljajo na čelo dežele. - Zahteva za 3,000 vojnih aeroplanov Vzlic mirovnim pogodbam je oboroževanje danes splošno "prospevajoča" industrija ŠPANSKO DELAVSTVO V BORBI PROTI KLERIKALNI REAKCIJI Oborožena sila na strani vlade. — Katoliški mo-narhisti na čelu borbe zoper proletariat Nujboljii militants to tisti, ki DELUJEJO, ne pa samo govore militantno. Kakšna je sedanja uprava NRA? V reorganizirani NRA je nekaj takozivanih progresiv-cev, med njimi odvetnik Rich-berg. Zelo važno mesto v nji ima Clay Williams, odkrit sovražnik organiziranega delavstva. On ima besedo pri sklepanju in odločevanju o pravilnikih (codes), torej o stvari ki je za delavstvo najvažnejša. Bogastvo si je nagrabil v izkoriščanju delavcev .velike tobačne tovarne, v kateri ima vodilno ravnateljsko službo. Ko so se vršila pogajanja za določitev . minimalnih plač v new dealu, je dejal, da je 40c na uro pretirana mezda celo za izučene delavce! Delegati AFL so na svoji konvenciji v San Franciscu apelirali na predsednika Roosevelta, da naj tega sovražnika ljudskih koristi odslovi iz NRA. Predsednik tega seveda ne bo storil, ker hoče, da so ,v NIRA zastopani "vsi interesi". V prihodnji sii vilki #a|>i*nik Xe rednega zbora .1 Priobčen bo v prilogi na 8. straneh. Angleški referati bodo objavljeni v posebnem delu v isti številki. Pred tremi Jeti je špansko ljudstvo vrglo monarhijo, pro-klamiralo republiko in se izreklo za dalekosežne socialne ter gospodarske reforme. Mogočni red jezuitov je bil raz-puščen in njihova imovina konfiscirana. Parlament je proglasil ločitev cerkve od države. Režim klerikalne reakcije je bil na tleh in cerkev je prvič v zgodovini Španije prenehala biti politična sila. Skozi stoletja tlačeno ljudstvo je dalo du'ika tej osvoboditvi s požiganjem cerkva in samostanov. "Španija je svobodna," je vpilo. Toda revolucija tv Španiji ni šla dovolj daleč. Gospodarske reforme se ni izvedlo v zadostni meri. Medtem je vstajajoči kapitalizem v Španiji konsolidiral svoje moči, delavstvo pa je svoje trosilo v medsebojni borbi. Ko je prvo navdušenje med ljudstvom poleglo, se je pričelo spet nagibati k cerkvi. Papeževa diplomacija je duhovščino ,v Španiji instruirala, da naj igra vlogo mučenika za sveto vero, ko pa bo prilika, naj ljudstvo zopet privabi pod svoje okrilje. V tej "mučeni-ški" dobi matere cerkve se je pojavilo novo katoliško gibanje pod vodstvom mladega Jose Marie Gil Roblesa, ki se je v organiziranju katoliške stranke poslužil fašistične taktike. V zadnjih dveh letih je Roblesova stranka s pomočjo jezuitske morale in s podporo duhovščine ter Rima postala ena najjačjih v drža,vi. Je močna v parlamentu in v vladi Alejandro Lerrouxa je dobila tri važne porjtfelje: justične-ga, delavskega in agrikultur-nega. Lerroux, ki je prevzel vlado 2. oktobra y zavezništvu s klerikalci, je bil včasi sma-tran za republikanca. Bil je že večkrat v vladi. Po postanku republike je imela Španija enajst kabinetov. Skoro vsak je bil korak na desno, sedanji pa je ,velik korak iz republike v tašizem in monarhijo. Današnja klerikalna stranka je prav tako reakcionarna in mo-narhistična, kakor je bila pod monarhijo, četudi se ljudstvu predstavlja za nekaj novega. Dne 3: oktobra je delavski vrhovni svet, v katerem so se združili za skupen boj socialisti, sindikalisti in komunisti, proglasili s tajnimi seli generalno stavko, kajti vladna cenzura delavstvu ne dovoljuje rabo brzojava, poste in tiska v namene stavke. Razen v Kataloniji in z izjemo nekaterih mest, so v teku dobrega leta zavladali v vsi Španiji reakcionarji. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je delavstvo izgubilo odločujoče število mandatov, ker je šlo v boj nesložno in enako ne-složno tudi meščanske republikanske stranke. Izmed delavskih struj je socialistična stranka najjača, istotako njena zveza unij. Na drugem mestu so sinaikalisti in poleg teh sta v Španiji dve komunistični stranki: stalinov-ci in trockijevci. Slednji so bili za sporazumno delo s socialisti takoj ko je prišla revolucija v o p as n ost, od Moskve priznana komunistična stranka pa šele v sedanji krizi. Vlada je poslala za uduŠitev stavke nad delavce armado. V nekaterih industrijskih mestih je nastopila proti delavcem s topovi, kakor meseca februarja na Dunaju. Civilna garda, ki je v Španiji državna žandar-merija in bila od davnih dni trenirana zaduševati upore in stavke, pa tokrat ni bila tako pri volji izvrševati povelja vlade. Njen komandant je Ler-rouxu celo dejal, da se naj v svojem boju proti delavski o-poziciji ne zanaša preveč nanjo. Toda po dveh dneh delavskega upora je bila civilna garda popolnoma na strani vlade. Delavski vrhovni svet, kateremu načeljujejo socialisti s proporčnim zastopstvom ostalih delavskih struj, je proglasil stavko v namenu, da obvaruje republiko pred fašizmom in klerikalno reakcijo in ako mogoče, vrže sedanjo vlado ter jo nadomesti s proletarsko. Borba med delavstvom in reakcijo se je že prve dni razvila v civilno vojno. Delavstvo je osvojilo javne urade s silo kjer je moglo, toda oborožena MILITARISTI, to je, generali in admirali, so na Japonskem v politiki veliko vplivnejši faktor kot na pr. v Angliji, Franciji ali v Rusiji. Profesionalni militaristi v mikadovein cesarstvu narekujejo vladi, kaj sme in kaj ne sme. Včasi jo s svojimi proglasi in intrigami spravljajo v vnanji in tudi v notranji politiki v težke zadrege. Kadar na pr. minister vnanjih zadev «v imenu vlade izjavlja, da je Japonski politika miru glavni smoter v odnošajih med deželami, pridejo militaristi in s kakim člankom, proglasom ali z resolucijo postavijo vladino trditev na glavo. Vsa javnost ve, da ko hitro bi kaka vlada v Tokiu profesionalnim militaristom (generalom in admiralom ter njihovim zvezam oficirjev) ne ugajala, so jo pripravljeni vreči s silo, ako bi bila sila ,v to sploh potrebna. Mnogim mlajšim poveljnikom in oficirjem japonske armade je v veliko vzpodbudo nemški diktator Adoif Hitler. Di-vijo se njegovemu kljubovanju zapadnim velesilam (Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Rusiji in tudi Zed. državam) in veseli jih njegovo robantenje proti privatnim interesom, dasi je tega čezdalje manj. Kajti Hitler je vpil in jim pretil s svojim "narodnim socializmom" le dokler ni bil v vladi. Zdaj je on veliko bolj pod kontrolo kapitalistov kakor pa oni pod njegovo. Politično gibanje japonskih oficirjev je to poglavje Hitlerjevega fašizma prezrlo in se navdušuje za njegov program, ki je ostal v Nemčiji samo na papirju. V sedanji vladi je zastopnik profesionalnega japonskega militarizma vojni minister. Vojni oddelek se smatra za vlado nad vlado. Zahteva, da se mora vse življenje v deželi gibati po njegovi volji. Vse to je na Japonskem znano. Kljub temu je .vojni oddelek s svojo brošuro, ki jo je izdal dne 1. oktobra v 160,000 izvodih, povzročil veliko zmede'med japonskimi politiki. Kajti v nji "armada" prvič odkrito izjavlja, da je za na-cijski fašizem in proti "individualizmu". V nadomestilo predlaga vzgojni sistem, ki bo japonsko nacionalističen in ki bo kritično motril zapadno kulturo ter tujo literaturo. Ekonomski sistem, ki temelji na individualni sebičnosti, se naj odpravi in nadomesti se naj ga z gospodarsko uredbo, ki bo odgovarjala potrebam in idealom cesarstva. Gospodarske odnošaje med (Nadaljevanje na 5. strani.) MUSS0LINIJEV PARADNI CIRKUS ZA ITALIJO ZELO DRAGA ZABAVA Milijon dolarjev za dekoriranje Milana. — Pret-nje Jugoslaviji. — Prisilno navdušenje "Il duce" je zavistno opazoval, kako si "der fuehrer" gradi legendarno popularnost s prirejanjem masnih ceremonij, v katerih je on glavna točka. Spravi skupaj pol milijona ljudi, tej množici priredi parade vseh vrst, mesta mu okinčajo z zastavami in slavoloki — za zabelo pa množica slisi govor svojega velikega voditelja in osvoboditelja. Tudi il duce je dober "ko-medijont". V Italiji se gospodarska kriza veča toliko, da preti deželi bankrot. Ljudstvo si mora bolj in bolj stiskati pasove. Nezadovoljnost raste posebno na industrialnem severu Italije. Vse te neprilike je Mussolini rešil s cezarskim obiskom Milana ' in nekaterih drugih mest na severu. Milan so mu morali okinčati kakor da se vrača slaven osvojeva-telj z lavorikami zmag iz tuje dežele. Ljudstvu v Milanu je bilo ukazano okinčati hiše z zastavami, zelenjem, Musso-linijevimi slikami in z lampi-joni. Mesto pa je zgradilo na trgih začasne vodomete in slavoloke. V ta namen je porabilo med drugim milijon električnih žarnic. Mussolini-ju v pozdrav je bilo nalepljenih 350,000 plakatov v barvah. Ceremonij na trgu pred milansko katedralo se je udeležilo četrt milijona ljudi. Tudi zunanjost katedrale je bila okinčana v počast il duceja. Takoj dopoldne, ko je prišel Mussolini v Milan, so ga postavili na vzvišen oder, mimo njega pa je korakalo 15,-000 kmetov v "narodnih" nošah, ¡vsi premočeni vsled de (Nadaljevanje na 4. strani.) kokoši, sočivje itd. v dar Italiji in-njenemu duceju. Okinčanje Milana je stalo 10 milijonov lir, ali približno milijon dolarjev v ameriški veljavi. Ta milijon si je morala bedna raja pritrgati od ust, da je zadovoljila nečimurnost 11 duceja, ki s cirkuškimi pohodi "utrjuje moralo" in opogumlja ljudstvo za nove napore. V svojem govoru v Milanu, na katerega je s svojo propagando pripravljal ves svet (bil je oddan v druge dežele po radiu) je primerjal sedanjo oboroženo silo Italije z mogočnostjo nekdanjega rim-ljanskega cesarstva ter svaril Jugoslavijo in Nemčijo, da naj nikar preveč ne skušata potrpežljivosti Italije, ako hočeta sebi dobro. Delavce v Italiji pa je v tem govoru zagotovil, da jim bo izboljšal življenski standard, tlasi ga jim v resnici poslabšava* S takim slepilom jih misli hipnotizirati, da bi nekaj verjeli, kar ,vedo, da ni res. še predno je prišel "priljubljeni" duce v Milan, je mesto mobiliziralo tisoče zvestih fašistov za izredno policijsko službo. Njihova naloga je bila paziti, da se Mussoliniju ne pripeti nič žalega. V njegovo varnost so aretirali stotine delavcev, ki go osumljeni, da so tajni pristaši socialističnega in komunističnega gibanja, in jih držali tiste dneve v ječi. Kljub dragemu pompu pa Muaaolini ni mogel v masi milanskega proletariata vzbuditi entuziazma za svojo stvar, kajti ovacije so bile monotone in prisiljene, poroča čika- žja. Nosili so v rokah snope, ška Tribuna. lö, PROLETAREC I glavne osebe, kl danes upravljajo nra Um mIi I shaja vsako irtdo. Dalavefca TUkm* Chicago, III. J«go*lovmaaka SacialfctMae Z\ MAJtOCNINA t Zedinjenih 4riavah ia celo 1st« $3.001 sa pol lata $1.76; m 4«trt Uta $1.0«. ro; sa ceie lato $8.50; aa pol tote kYsi rokopisi in »glasi morajo biti v našem uradu saldo poodeljä» popoldne aa ▼ Üevilki tekočaga tedna. proletarec S* er? Wednasdsy bf tfee aa'i Publmhiaf Co„ Iaa Eftsblished 1»M. Edltor JFrank Zalta Busiues» Mauagor.^jChejisi (MM C" SUBSCRIPTION RATES: Oao Toar $14)0; Si* IM »l.f#| $1.00.—-Foreign Co an trie«, Oao Toar % 18.60; Six Months ft. 00. proletarec W. 24tk St., CHICAGO. ILL. Vztrajna "justica" Vrhovno sodile države Alabame je ponovno zagrnilo priziv proti smrtni obsodbi dveh črncev, ki sta bila zaeno s svojimi tovariši obsojena pred tri in pol letom zaradi posilstva. V ameriški javnosti je ta sodna procedura znana pod označbo "Seotteboco Čase". Obrambo vseh devetih obtoženih črneev je prevzela National Lubor Defense, kar je južnjaške avtokrate jako razdrazilo. Njihov sodni izrek je skozi vsa tri leta ponavljanje smrtne obsodbe. Obsojeni črnci so bili doslej oteti smrtni kazni s pomočjo višjih sodišč. Tudi zdaj je vložen priziv na zvezno vrhovno sodišče. Ako zadeve spet ne reši njim v prilog, bosta prva dva obsojenca usmrčena 7.' decembra, ostali pa bodo morali prestati določena leta *v kaznilnici. OkoKčine, v katerih je bil zločin baje storjen, se bi moralo na sodišču smatrati za olajševalne. Vrhu tega je ena izmed žensk pozneje svojo obtožbo umaknila in zanikala posilstvo. Prosekutorji v Alabami trdijo, da so ji "komunisti" za ta umik plačali tisoč dolarjev. Vsekakor je aadeva zamotana, ker je dobila politično in razredno ozadje. Prav vsled tega menda "justica" v Alabami hoče dokazati, da je nepomirljiva. Toda ako bi tega "ozadja" ne bilo, je prav tako res, da bi bili obtoženi črnci že pred dobrim Jetom usmr-čeni. Obsojeni scottsboroški črnci ne vedo ničesar o komunizmu. Ko so bili aretirani, sploh niso vedeli, da je kje na svetu država, ki se imenuje Rusija, niti ne, da sta v Zed. drž*-»ah poleg republikanske in demokratske tudi socialistična in komunistična stranka» Ko pa se je zanje zavzela I.L.D., so jih zaboli kar naenkrat razglašati za komuniste. I. L. D. se je postavila na čelo njihove obrambe zato, da dobi raad ¿rnci pristašev za komunistično stranko. Temu pa "justica" v Alabami kljubuje in zato naj par črncev plača ta boj s smrtjo. Ako je zvezno vrhovno sodišče pametno, bo obsodbo razveljavilo. Tak izrek bi koristil vsem prizadetim in vsekakor tudi tistim reakcionarcem v Alabami, ki mislijo, da mora iti vse tako kakor ukazuje njihova trma. Ne gre se za vprašanje, ali naj bosta cfcva zamorca več ali manj na svetu, ampak kdo naj koga užene. Alabama noče biti "poražena" in zato vztraja. Vrhovno sodišče ima zdaj odločiti, ali naj zmaga zasieplje-nost, ali razsodnost. Po 15. mesecih Po 15. mesecih demokratske administracije in demokratskega kongresa je brezposelnih še vedno nad 10,0,00,000. Plače so še vedno nizke. Stavke se ugonablja z brutalno silo kakor se jih je pod republikansko administracijo, s to razliko, da se pod demokrati porablja toliko plinskih bomb v bojih proti atavkujočim delavcem, da postaja to • že svetovni škandal. Življenske potrebščine so letos okrog 4 odstotke dražje kakor 1. 1933, dočim dolar ni več prejšnji dolar. Vrednost mu je znižana blizu polovica, četudi njegova kupna moč v tej deželi ni še padla toliko. Kako je že rekel Lincoln? Konstatiral je, da je mogoče vleči za nos vse ljudi le nekaj časa, ampak ta "nekaj Časa" traja po krivdi "vseh ljudi" veliko predolgo. Prav nič jih ne bi stalo, če se bi hoteli spametovati. Uvideli bi, da je kapitalistična stranka kapitalistična in zato ne more delovati drugače kakor za kapitalizem. Na podlagi tega spoznanja bi krenili v socialistično stranko in zmaga bi bila njihova in zanje, ne za izkoriščevalce. Ali veste? Ali si morete razložiti, čemu je demokratom ali republikancem tako lahko dobiti med delavci agitatorje za svoje kandidate, medtem ko se dela za svojo stranko delavci večinoma branijo? NRA, ki je bila ustanovljena sato. da še s kontro liraao produkcijo ia svitanje m cen ter plač povrnemo w "proepariteto", ima adaj bolj raatagajeao vodstvo, kakor v ¿aau, ko ji je naceljeval general Hugh Joba-■on. Ali tudi adaj ne bo ustregla potrebam. Kajti ustanova, ki boce sadovoljiti vi«, ae ustreše nikomur. V •redi slike je odvetaik Donald R. Ricbberg, ki j« adaj nekak predsednik širšega odbora. V kapttalUiifnih krogih ga rusglašajo aa radikalnega "aewdealarj*". Na vrbu aa lavi ja tajnik aa notranje sadove H. L. lcbes. Bil j« v republikanski stranki, toda I. 1932 je aa. stopil proti Hoovru ia agUiral sa Roosevelta. . Po mišljenju ja sasatraa sa prograaivca v smislu lafollottov-cov v Wiecoasiau. Na vrbu aa desni je Chester C. Da* vis, ki rapraaeatira v NRA department sa agrikulturo. Spodaj aa lavi ja delavska tajnica Frances Perkins ia aa daeai Harry Hopluas, ki je boss svesae reliefne uprave. KONFERENCA IN VEUKA MANIFESTACIJSKA PRIREMTEV V WAUKEGANB Waukegan, 111. — Prihodnjo nedeljo (14. oktobra) ob 9. zjutraj se prične konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki bo ena največjih, ako oe največja v_zgo-dovini iliinoiske-wisconsinske konferenčne organizacije. V Waukeganu je danes sedem društev in klubov, ki so v Prosvetni matici. Tukajšnji dramatični odsek Slov. nar. doma je obnovil redne seje in vaje. Na svoji seji 4. oktobra I je sklenil postati spet aktiven član Prosvetne matice in izvo-UJ je zastopnika na konferenco. V prejšnji številki Proletar-ca je bil seznam do tedaj priglašenih zastopnikov konference. Dodati je treba še sledeče: Dramatični odsek SND, Martin Judnich; Slovenska čitalnica, Andrej Možek; Zadružni odsek, Anna Mahnich, Mary Brence; Gospodinjski odsek SND, Frances Leskovec; društvo št. 119 SNPJ, Wauke-gan, Antonija Bezek, Jennie Miller; št. 449 SNPJ, Cicero, 111., John Thaler, -h- Klub št. 16 JSZ, Chicago, Fr^nk Benchina, Ludwik Wipotnik, Louis Volk, John Turk in Frances Swolshak; klub št. 37 JSZ, Milwaukee, Leonard Alpner; klub št. 45 JSZ, Waukegan, Rudolf Skala, Jack Mesec; klub št. 180 JSZ, West Allis, Wis., Vincent Pugelj; druš. št. 16, Milwaukee, Joseph Kranjc. Društvo št. 14 SNPJ, Waukegan, je izvolilo delegata v nedeljo 7. oktobra, toda to poročilo je bilo poslano zadnji petek večer in zato delegato-vega imena ni v tem seznamu. Poleg teh so bili prej javlje-ni delegati: klub št. 1 JSZ, Peter Bernik, Chas. Pogorelec in Karolina Macerl; Slavija št. 1 SNZPJ, Frank Alesh; klub št. 224 JSZ, So. Chicago-Pullman, 111., Maks Marolt in Peter Ver-hovnik; Nada št. 102 SNPJ, Minka Alesh; št. 584 SNIP J, Milwaukee, A. Kamniker; Pioneer št. 559 SNPJ se ni sporočil zastopnika. Popoldanski program bo sijajen. Sodelujejo v njemu, kot je bilo poročano v prejšnji številki, pevski zbor "Sava" iz Chicaga in njegov kvartet, Frances Artach, Kristina Stritar, Paul Sifler, Helen Jereb, Rozi Sifler, Vinko Pink, Tomaž Troha, Mirni Kern, Elsi Novak, Julia Končan, Frances Kirn in Robert Zakovšek. O teh je bilo podrobneje opisano v prejšnji številki. Medtem smo dobili poročilo, da se povabilu na sodelovanje odzovejo tudi hčerki* s. Pun-cerja iz W. Allisa, Wis. Tako bomo torej imeli priliko čuti |tudi mladi pevki Leono in Lil- lian Puncer. Lillian bo peJa "Slepca", par pesmi pa zapojeta u duetu, med njimi "Na^ maček". Na klavirju ju bo spremljala Frances Artach. Že smo bili v strahu, da iz Milwaukeeja ne bo udeležencev in ne sodelovanja z, njihove strani na popoldanskem sporedu. A zdaj obetajo, da pride precej velika skupina. Naravno, da je pripravljalni odbor vzradoščen. V sporedu sodelujejo torej kar tri naselbine: Waukegan, Chicago in Milwaukee. Dasi ni bilo iz Sheboygana do petka večer 5. oktobra še Brezposelnim v Chiragu Chicago, III. — V tem mestu je stotine rojakov, ki so mesece ali pa že več let nezaposleni. Vsepovsod se brezposelni organizirajo v svoje klube, ki so združujejo v zveze, da se skupno bore proti mizeriji. Na west side v Chicagu tak klub že obstoji. Seje ima vsak prvi četrtek v mesecu v dvorani SNPJ. Tajniški urad vodita Simon Trojar in J. Oblak. Ta klub brezposelnih, ki je včlanjen v organizaciji Chi-cabo Workers' Committee, si je dal za nalogo pridobiti nad sto brezposelnih in drugih rojakov, ki žive na zapadni strani, da se mu pridružijo. Namen ima ustanoviti slovenske postojanke tudi v drugih delih Chicaga. Za člane sprejema ne samo brezposelne, ampak vsakega delavca, ki je pri volji organizirati se v boju za zadostno podporo nezaposle-nim, za socialno zavarovanje proti brezposelnosti in za pobijanje krivic, ki se gode brezposelnim v reliefnih uradih. Rojaki, ki ste brez dela, vstopite v ta klub. In tudi tisti, ki mogoče še imate delo, ali vsaj nekaj dni dela, postanite člani našega kluba', kajti naše geslo je, "mi potrebujemo vas in vi nas". Po seji prošli četrtek je predaval Frank Zaitz in izvajal, da krivice ne bodo rvič na našem odru. Poje na tukajšnji radio postaji. Igra tudi na kitaro. Slovenski govornik bo Frank Zaitz. Spored je torej jako pester in urejen tako, da bo predvajan brez zamud. Prične se točno ob 2:30. Po sporedu pa bo domača plesna zabava v spodnji dvorani. Kar bo prebitka, gre v konferenčno blagajno. Kako se razpolaga z njo, odločujejo zastopniki klubov in društev. Rojaki ,v Chicagu, Milwau-keeju in Sheboyganu, pridite na to manitestacijsko prireditev konferenčne organizacije v čimvečjem ¿tevilu, da skupno z Waukegančani in No. čika-žani prisostvujete lepemu sporedu in ob enem skupno pomagamo k napredku delavskega gibanja. Na zastopnike pa apeliram, da naj bodo v dvorani SND ob 9. dopoldne, da bomo mogli v tem kratkem času do sporeda izvršiti čim več dela. Franceo Zakovšek, tajnica konference. rist soj. stranke v splotfaem. Govoril bo tudi stari veteran John Fetters iz Martins Ferry za ojačanje naših aktivnosti, * Udeležite se te prireditve vsi člani, somišljeniki in prijatelji našega gibanja iz vseh naselbin tega okraja. Vstopnina je samo 10c. Ako bo kaj prebitka, ga obrnemo v prid Proletarca in v prid socialistic čne agitacije v splošnem. Torej v soboto 13. septembra vsi v Društveno dvorano na Boyds-villu. Po shodu bo plesna in prosta zabava. V mojem poročilu 26. septembra je bila pomota glede sklepa našega kluba o agitaciji za /več naročnin Proletar-cu. Klub je namreč sklenil plačati trimesečno naročnino na Proletatrca vsakemu članu, ako se zaveže, da ga bo potem -»am naročil. Sklep torej ¿velja samo za ČLANE kluba, ne pa za nečlane, kakor je bilo po- ' motoma omenjeno. V glasilu KSKJ sem čital članek, da mladina noče socializma, čei, da je to priznal celo sam tajnik SNPJ na polletni seji gl. odbora. Seveda je vse skupaj zelo zavito spisano. Mladina, ki socializma noče, je skrajno nevedna, česar glasilo KSKJ ni omenilo. Tista mladina pa, ki se zanima za delavskje probleme, je razumna in z njo je veselje delati. To smo videli na zboru JSZ v Clevelandu, na katerem se bi urednik glasila omenjene jed* note lahko kaj poučil, ako bi se potrudil v dvorano Slovenskega delavskega doma. Ko sem bil prve dni septembra v Clevelandu, je nanesel slučaj, da sem se sešel z 28-letnim fantom, ki je v trgovini vzgojen. Veliko je govoril, kakor je navada takih ljudi, pobijal socializem, ki pa mu je španska vas, in delavske boje je tolmačil v popolnoma zgrešenem smislu. Uvidel sem, da je vzjojen po kopitu inteligence v Pirčevih krogih. Ko je fant povedal to in ono, sem ga vprašal o par stvareh, pa je prišel v zadrego, da mu je Šinila rdečica v obraz. Sprva pokonci ko pa.v — a v teh zagatah je moral zleteti navzdol. — Joseph Snoy. MSI KIJ III V Ciiviiwni LISTNICA v I Kužno iz Briclgeporta Bridgeport, O. — 2e od 1. aprila obratujejo tukajšnji premogovniki samo po 1 do dva dni v tednu, ivčasi tudi nič. Delavce tolažijo, da bo vsak čas boljše "zaronalo" toda namesto na boljše gre na slabše. Večina članov kluba št. 11 je vposljenih, oziroma vpisanih za vposlitev v premogovniku Blaine. A zaslužka skoro nobenega. Zima je na pragu in slabo se obeta. Ljudje godrnjajo in kolnejo. Ako bi znali razsodno misliti, bi rajŠe pristopili v socialistično stranko in delali v nji za svoje pravice, ker bi to res kaj izdalo. Z godrnjanjem pa ne bodo nikdar odpravili krivic in mize rije. V namenu širjenja resnice priredi klub Št. 11 v soboto 13. oktobra v Društveni dvorani na Boydsvillu veselico in shod. Frank Ledvinka, znan vsem v tem kraju, bo govoril v prid »adostne starostne pokojnine in zavarovanja proti brezposelnosti. J. H. House iz Barnsvilla, ki je socialistični kandidat za državnega senatorja v našem kraju, bo govoril v prid šolskega zakonika, I ki ga ima v programu, in v ko- V prošli številki je bilo v dopisu-iz Johnstowna zapisano, da se bo prireditev kluba št. 65 vršila v nedeljo 7. oktobra. Pravilno bi se moralo glasiti "v soboto 6. oktobra". Dopis je bil poslan v angleščini, ker pa na angleški strani zanj ni bilo več prostora, je bil preveden v slovenščino. Prevajalec je besedo Saturday v naglici bral za Sunday in tako se je dogodila ta pomota, katere nam je zelo žal, ker vemo, da konfuzne objave v datumih škodujejo priredbam. Dopisnico Frances Langerholc ne zadene za to pomoto nika-ka odgovornost. Anton Blasich, Fontana, Calif. —- Vaš dopis je prišel prepozno za to številko. Bo objavljen s komentarjem v prihodnji številki. H. Pečarič, Nanticoke, Pa. — Priporočilo bomo upoštevali. Soc. zbor "Zarja", Cleveland, O. — Prepozno za to izdajo. Prihodnjič gotovo. k»g(I noži r V NEDELJO 21. oktobra V DVORANI ČSPS Chicago F. Z. IV. V splošnem pojmovanju je St. Clair Ave centrum trgovskega, društvenega in kulturnega življenja vseh clevelanskih Slovencev, To je v precejšnji meri res. Vendar pa je Collinwood danes skoroda prav tako važen del slovenske naselbine -v <4m0tnpotf, kor oni okrog St. Clairja. Dočim je slednja več ali manj v pojema-* nju vsled vzrokov, ki »o nekaj naravnega v vsakem velikem ameriškem mestu, je Collinwood rastel v številu. Tja so vabile rojake nove delavnice in zaeno s temi nove hiAe, ki so bile v primeri z onimi na St. Clairju novejše in modernejše — kar tudi nekaj pomeni. Tako je Collinwood dobil prvenstvo v privlačnosti našel¿evanja, dočim je centrum aktivnosti ostal na St. Clairju. Tam sta oba slovenska denarna zavoda — neglede kaj kdo danes misli o njima. Na St. Clairju izhajata dva slovenska dnevnika in dva slovenska tednika. Ob tej,ulici je Slovenski narodni dom, ki rad poudarja, da je «največji in najlepši izmed vseh slovenskih dvoran v Ameriki. Blizu tu je tudi slovenska cerkev sv. Vida, ki je baje največja slovenska župnija v Ameriki. V letih te krize si je postavila nov hram božji — o katerem pravijo, da je največje svetišče, kar so jih še kdaj zgradili slovenski dolarji iv tej deželi. Veliko dolarjev bo treba rojakom še plačati, kajti dolg je visok — ampak novi hram sv. Vida že služi svojemu namenu. St. Clair je tudi ulica spominov. Tu je bilo I .včasi vse bolj domače kakor danes — "zares kakor v starem kraju". Tisoči, ki niso ¡več v Clevelandu, in oni, ki so še v tej največji naši naselbini, se z veseljem spominjajo prijetnih dni, zabav in rajanja, sej, debat in tudi pretepov v tem svojem središču. Danes je St. Clair na račun Collinwooda izgubi] veliko stanovnikov, toda vloga prvenstva je ostala še stari naselbini. To velja tudi kar se tiče klubov JSZ. V Collinwoodu sta dve slovenski dvorani: "ena na Holmes Ave., ki je prvi slovenski dom v tem mestu, in druga Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Dokler ni bilo tega, so se vršile prireditve delavskega značaja v Slovenskem domu, četudi je bilo do-movo vodstvo naklonjeno cerkvi. Bil sem v Slovenskem domu na Holmes Ave. na konferencah in na zabavah še ko je bil nepredelan — ampak bil je središče Slovencev v tem delu Clevelanda. Otvorili so ga avgusta 1919. Dal je vzpodbudo drugim slič-nim akcijam — med njimi ideji za zgraditev slovenskega delavskega doma v Collinwoodu, ki je bil otvorjen januarja 1927. Ampak to ni toliko važno v spisu, ki ima pred vsem obravnavati o razvoju in delu klubov JSZ v Clevelandu. Zanimivo je, da je bilo iv Collinwooau povprečno več radikalno mislečih slovenskih delavcev, kakor pa v naselbini ob St. Clair Ave. Prvi socialistični klub v Collinwoodu je bil ustanovljen, v kolikor morem razvi-deti iz podatkov, aprila 1911. Njegov tajnik je bil Alojzij fikof. Oslanjal se je za svoje aktivnosti največ na klub št. 27, ki se je tedaj razvijal v največji in vodilni slovenski klub ,v JSZ. Zaradi tega je bil klub št. 49 vedno več ali manj obsenčen. Tudi ni imel tolike prilike uveljaviti se s prireditvami kakor klub St. 27. Storil pa je mnogo na agita-toričnem polju, čitateljem bi bilo nedvomno zelo ustreženo, če se bi na pr. Joseph Jauch lotil zgodovinskega opisovanja o početkih in razvoju delavskega gibanja med Slovenci v Clevelandu. Lanski zgodovinski prispevek Simona Kavčiča v Proletarcu o začetnih poskusih na polju socialistične organizacije in socialističnega časopisa med ameriškimi Slovenci je bil ne samo zanimiv spis, ampak tudi vreden prispevek k naši zgodovini. Ako se "old-timerji" v Clevelandu ne potrudijo spraviti svoje spomine iv tisk, bo njihovo poglavje pozabljeno, kajti pogrebniki, katerim prihajamo polagoma v roke, navadno niso zgodovinarji in se ne zmenijo za pisanje, razen kadar pišejo račune. Izjema v Clevelandu je eden, čigar dopisi in taka šara niso bogve kolikšne vrednosti — posebno še ne za našo zgodovino. Klub ¿t. 49 se je v medvojnih letih razvil že v m:>čno postojanko. V svoji taktiki se je smatral za bolj revolucionarnega kakor pa je b'l klub št. 27. To i.aziranje je imelo tudi *voje posledice, ki pa so bile pogubne za klub v Collinwoodu, medtem ko je klub št. 27 vodil svojo barko tudi skozi medvojne in povojne viharje dokaj spretno in se ohranil. Sodrugi v Collinwoodu so se 1. 1919 nagnili popolnoma k takozvanemu levemu krilu, ki je tedaj vzniklo ,v socialistični stranki v organizirani obliki in izdajalo tudi svoje glasilo. JSZ so vsled njenega sklepa na spring-fieldski konferenci, ki se je vršila v jeseni 1918 ob priliki konvencije SNIPJ, zelo obsojali. Tudi mnogo drugih članov ni soglašalo z ločitvijo od stranke. Klub št. 49 je postal temu sklepu odprto nasproten, dasi šele kakega pol leta pozneje Ne vem, če je bil kdo njegovih članov 1. 1918 v Springfieldu ali , ne, kajti o sklepu za izstop sem izvedel šele ko so se delegati konvencije SNPJ vračali i* Springfielda. (Dalje prihodnjič). T . RIM Foüofwmnü ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) Bila je stara Italija 8 svojo večno galo in s svojim pomanjkanjem zaupnega, toplega življenja. Po čudo krasnem marmornem tlaku, na katerem bi noge otrpnile, so morali razgrniti nekoliko preprog, in pred kratkim so postavili še naprave za kurjavo, kjer se pa niso upali kuriti» iz strahu, da bi se papež ne prehladih Najbolj pa je čutil Pierre, ko je sfat in čakal, izredno tBino, ki mu je silila noter v kosti. Ura iz ebenovine je bila devet. Začudil se je. Kaj, da je minilo šele deset minut, odkar je stopil skozi bronova vrata? Mislil je, da je bil že cele dni na potu. Hotel je zdaj premagati nervozni pritisk, ki ga je davil; zakaj nikdar se ni mogel zanašati nase, vedno se je bal, da se mu pogrezne mir in razsodnost v navalu solz. Korakal je gorindol, šel mimo ure, pogledal razpelo na mizici in ogledaval kroglo svetilke, na kateri so bili mastni prsti kakšnega sluge zapustili otiske. Svetila je tako rumenkasto in slabotno, da bi jo bil najrajše privll navzgor, pa se ni upal. Potem je postal^ pritiskajoč čelo na šipo pri oknu, ki je gledalo na Petrov trg. Za minuto ga je pograbilo. Skozi špranje slabo zaprtih žaluzij je videl ves ogromni Rim, ki se je razprostiral pred njim. Pierre je odstopil od - okna in ves se je stresel, ko je zaslišal lahek šum korakov. Mislil je, da prihajajo ponj. šum je prihajal iz sosednje, male prestolne dvorane: Zdaj je opazil, da so ostala vrata napol odprta. Ker ni ničesar več slišal, se je ohrabril, stopil v 8Vo j i mrzlični nepotrpežljivosti naprej in iztegnil vrat, da bi kaj »videl. Tudi tukaj je imela precej velika dvorana stene pokrite z rdečim damastom; pozlačen naslanjač z rdečim baržunom je stal pod nebom iz enakega baržuna, tudi tukaj je opazil neizogibno ste-brično mizo, visoko slonokoščeno razpelo, uro, dvoje svetilk, lestence, dve veliki vazi na podstavkih, dve nižji, okrašeni s podobo Svetega očeta, iz sevrske tovarne; vendar je bilo tukaj opaziti nekoliko več udobnosti. Smirnska preproga je pokrivala ives tlak iz marmornih plošč, ob stenah je ¿tale nekoliko naslanjačev, navidezen, s tkanino zagrnjen kamin je bila kakor pandan stebrični mizi. Papež, čigar soba se je odpirala v to dvorano, je tukaj navadno sprejema) osebe, katere je hotel počastiti. Pierre je še močneje vztrepetal, ko je pomislil, da ima prekoračiti le še ta prostor, da je tam, za onimi enostavnimi lesenimi vrati že Lev XIII. Zakaj puščajo, da čaka? Ima li biti sprejet v tej dvorani, da se izključi prevelika intimnost? Pripovedovali so mu bili o skrivnostnih obiskih, o neznancih, ki so jih na enak način molče vpeljervali ob tej uri. To so bile visoke osebe, in njih imena so se le šepetaje izgovarjala. Njega so smatrali pač za človeka, s katerim bi se kompromitirali, ker je hotel papež govoriti z njim v miru, ne da bi okolica kaj vedela o tem. Potem je nenadoma spoznal vzrok prejšnjega ropota; na stebrični mizici poleg svetilke Je opazil lesen zabojČek z ročmi, na katerem so bili ostanki večerje, posoda, nož in vilice, steklenica in kozarec. Razumel je, da je gospod Squadra v sobi opazil te reči, pa jih je odnesel vun in se zopet vrnil, da izvrši še kakšne hišne opravke. Poznal je veliko papeževo zmernost, vedel je, da južina na ozki mizici z lestencem in da se mu prinašajo vse jedi obenem v tem malem zaboju. Užival je kakšno mesno jed, malo prikuhe, na zdravnikov ukaz dva požirka bordoja, zlasti pa juho, buljon v skodelicah, ki jih je rad ponujal starim kardinalom, svojim ljubljencem, kakor se streže s čajem — krepka južina za starega samca. Za naivadno hrano Leva XIII. je bilo določenih osem frankov na dan. Oj, pojedine Aleksandra VI., oj slavnostni obedi Julija II. in Leva X.! Iz sobe se je zopet začul iahek šum, katerega si ni mogel razložiti; ustrašil se je zaradi svoje radovednosti in je urno odmaknil glavo, ker mu je bilo, k*Vtt thtr tvHi. d M*»-haremi fir mpplimmttt fid •» dtftrrtd pmvmtnh. Ai k mkomt Um mtyPsymt«t »Um. A tmsll down pmvmumi, hai 9U ymr EJtctri« Strut» »»«. Tt ctrrr tmUfmt amJ »tkft \ ub*t ht t ht r pritt il tbétTfd far ¿pplumttl fid •» dt ft rt COMMONWEALTH EDISON Electricé _$>Shops Jit Downtown—11 W. A dam 5 St—132 So. Dearborn St. Telephone RASdolpb Lots/ 4942 Broadway 42J1 VP. MidLne St «9J W rt)pd St. 2«ia Milwaukee Ave. 4«J4 So. Askjiind At«. 2990 F 92nd St 4e)!> Irvla* Park Mvd. 3440 So. fcate St. 11114 So. Mtdtiasn A*«. FEDERAL COUPONS GIVEN čno, da so sodrugi, ki delujejo v podpornih organizacijah ali v neodvisnih društvih nji odgovorni. To zavedanje obojestranske odgovornosti bi pomenilo velik korak naprej za naše gibanje. Ako se nam posreči uvesti ta red v svoje vrste, bo imelo članstvo v odbornike socialističnega mišljenja več zaupanja. Ob enem bi z uvedbo disciplinirane akcije odpravili dvojno mero, katera je baŠ med jugoslovanskimi socialisti preveč v veljavi. Kako to mislim? Mnogokrat se je dogodilo, da če je kak sodrug v drugi organizaciji kaj zagrešil, so bili poleg nasprotnikov naši sodrugi prvi, ki so ga najglasnejše obsojali. V tem ni nič napačnega. Toda ako je bil v to ali ono afero zapleten kak naš nasprotnik, so taki sodrugi "previdno molčali", češ. to ni naša stvar! Vzemimo za primero afero glavnega tajnika v SDZ. Med njenimi člani je precej socialistov in drugih radikalcev. Recimo, da bi se kaj sličnega dogodilo v SNftJT Vse nazadnjaško in komunistično časopisje bi udarilo po njemu na račun in v veliko škodo našega pokreta. Toda o škandalih med svojimi ljudmi molče in tudi naši ljudje so tiho. Sli so večinoma molče preko tudi takrat, ko je imenovana zveza dala visoko posojilo župniji sv. Vida, dasi, so lahko vedeli v naprej, da ne bo zmagovala obveznosti in vrhutega jim je bilo jasno, da morajo ves posojeni denar vrniti samemu sebi — farani in drugi člani SDZ. Le malo sodrugov je imelo toliko poguma, da so si upali takrat, ko je bil čas zato, odprto kritizirati. še ena primera, ki jo je vredno navesti. Ko je bil dosežen dogovor med Zadružno banko v Ljubljani in SNPJ, kateri je določal med drugim, da SNPJ vloži v to banko v obliki posojila večjo vsoto, so zagrmeli proti poleg notranjih nasprotnikov listi Amerikan-ski Slovenec, Ameriška Domovina, Glasilo KSKJ, Radnik in par drugih listov, ki so složno zmerjali socialiste, češ, da hočejo oropati jednotino blagajno. S svojim "manevrisanjem" so nasprotniki vseh barv dokaj daleč uspeli in posledice je trpela morala v SNPJ in naš pokret. Dasi ni bilo za SNPJ nikake nevarnosti za izgube, in ni izgubila ničesar, so bila kljub temu tudi med nami nesoglasja. Potrebno je, da se v bodoče medsebojne prepire med sodrugi na konvencijah drugih organizacij odpravi, ker ni tehtnih vzrokov za boje mu njimi. Razdvojenost med sodrugi v važnih vprašanjih, v katerih bi morali biti in bi lahko bili enotni, je nam v škodo. To hibo ni težko preprečiti, toda le, če se bomo vsi zavedali, da smo mi kolektivno gibanje in da je tudi naša odgovornost kolektivna! Odboru za resolucije na tem zboru priporočam, da naj si izvoli e*.sekutiva JS£ odbor zaupnikov, katerih naloga bo skrbeti, da naši sodrugi v drugih organizacijah ne bodo kompromitirali svojih načel in da na konvencijah ne bodo drug zoper drugega po nepotrebnem. Ti zaupniki bi dajali članom nasvete ter jih navajali k enotni akciji za skupne koristi organizacije, v kateri delujejo, ter k enotnemu boju vseh enako mislečih članov proti načelnim nasprotnikom delavskega gibanja. Sklicevali bi *e«tanke sodrugov, na katerih bi se izravnavalo nesoglasja. To izboljšanje v našem gibanju je potrebno, ako hočemo, da JSZ ne bo moralno odgovorna samo po imenu in ob enem žela batine v sovražnem tisku, pač pa, da bo za delovanje svojih člrnov res odgovorna! V ta namen je potrebno, da se prostovoljno discipliniramo v koris4; pokreta in v prid drugih organizacij, v katerih delujemo. Potrebno je, da Jugoslovanski socialistični zvezi priznamo vodstvo nad svojim delovanjem, ne pa samo pričakovati od nje, da bo odbijala napade sovražnikov brez našega enotnega sodelovanja ! 1/lt'l Sava nov v Wauk<*gan Chicago. — V nedeljo gre soc. pevski zbor Sava "s polno paro" v VVaukegan, kjer bo nastopil na programu—konference Prosvetne matice, ki bo zborovala tamkaj. Poleg zbora bo/nastopil tudi Savin kvartet. Vsi pevci in pevke, ki gredo z avtno karavano, naj bodo siyurno pri dvorani SNIPJ o-poldne. Istotako se prosi naše prijatelje-avtoiste, ki so obljubili "odfurati" Savo v Wau-kegan (in nazaj!), da so tudi J oni s svojimi "kolovrati" pri dvorani SNPJ ob omenjeni uri. Zaključek zbora je, da odrinemo najpozneje ob pol eni. Torej bodite točni. — Odbor. Programi nasilja vada za provokatorje Marši kaka delavska stranka ali struja, ki je imela v svojem programu načelo nasilnega upora, sabotažo in stična "nelegalna" sredstva, ni v praksi sama storila ničesar takega, kar bi bilo nelegalno — zato pa so vladajoči sloji, ali posebni interesi, policijske in druge oblasti namestile v njih provokatorje, ki so pod krinko radikalizma zavajali delavce v nasilna dejanja, . v podtikanje bomb itd., vselej pa so bila taka dejanja odkrita ravno nekako zadnji hip in policija si je lastila kredit za svojo budnost. Zapeljani reveži so bili potem žrtev sodnega preganjanja in težkih kazni. Revolucionarne organizacije, ki so nastale v tej deželi koncem vojne in prvih par let po vojni, so bile pre-prežene s špijoni in provoka-torji, da vladi ni bilo ničesar skritega v njih, čeprav so take stranke zborovale zaradi tajnosti v gozdu. "Delo", ki je skupno glasilo slovenskih komunistov v Jugoslaviji in Italiji, priobču-je v svoji julijski številki nekaj imen takih agentov pro-vokatorjev, kolikor jih je bilo komunistom namreč mogoče odkriti. Pod naslovom "Trebimo iz naših vrst izdajalce in provokatorje", označuje za policijske ¿pijone sledeče: Milan Merhar, faliran študent z negotovim poklicem, drži se v Ljubljani, visok, črnih las, skoraj vedno obut v škornje. Se uvlekei. v nekatere organizacije in povzročil številne aretacije v Ljubljani, Celju, Savinjski dolini itd., decembra lanskega leta. Po teh aretacijah se je po Ljubljani hvalil: da ni več brezposeln, da "dela", pač pa, da se mu ni posrečilo spraviti na varno glavne izmed komunističnih voditeljev. Njegova izdajalska vloga je'sicer dovolj razkrinkana, vendar obveščamo revolucionarno javnost, da se ga čuva. Zadnji čas je ponovno začel iskati vezi, poizveduje za komunisti in podtika komunistično literaturo. Obenem rohni, da mu policija zadnjih uslug ni dovolj bogato poplačala. Sedaj upa, da ga bo poslala na delo v Zagreb. K ra 1 j ič. V iso ke • post a ve, rjavkastih las, neprestano kadi pipo, stanuje sedaj v Ljubljani na Vodovodni cesti, bil v podoficirski šoli, odkoder je bil odpuščen. Sedaj brezposeln. Lump, znan kot velik babjek, kriminalen tip. V Ljubljani je organiziral "sestanke", razdeljeval" komunistično literaturo, napeljeval ljudi k terorističnim akcijam. Dobil je zvezo z nekaterimi organizacija- mi in pomagal povzročiti de-cemberske in januarske aretacije po Sloveniji. Provocira še dalje in pred njim je potrebna največja previdnost. Revolucionarji, gonite ga iz vaših vrst! Anton Podobnikar, brezposelni delavec, iz okolice Vrhnike doma, se uvlekel v komunistične vrste, bil že takrat v službi policije in deloval v organizacijah na Notranjskem, kjer se je posebno odlikoval pri napeljevanju k terorističnim akcijam, povzročil aretacije in razbitja organizacij na Notranjskem maja in junija meseca lanskega leta. V zvezi s tem se mora popraviti tudi sledeča napaka: V sled krivih informacij se je najprej razglašalo, da je pro-vokator ®enčič Andrej iz vrhniške okolice. Ta vest je pomotoma objavljena tudi v št. "Piroletera", centralnega glasila K/P J, kar pa ni res. Ren-čič je bi! obsojen na 6 let ro-bije in se je na sodiAču dostojno zadržal, kakor se komunistu spodobi. Pač pa je izdajalec imenovani Podobnikar, ki ga izročamo preziru rsej javnosti. Neki Jamnikar je provo-kator opasnega kova. Sedaj sedi v ljubljanskih zaporih in išče žrtve med tamošnjimi političnimi jetniki. Je orodje policije. Italija. Neki Musina (MoŽina) Giu-sto iz Opčin pri Trstu, ki se je pred kratkim po dohgi odsotnosti vrnil v Italijo, trdi, da je prišel po nalogu Komunistične Internacionale, za katero mora v Julijski krajini opraviti neko delo. Resnica pa je ta: Musina je izdajalec in pro-vokator. Pobegnil je iz Sovjetske Zveze s pomočjo italijanskih konzularnih oblasti z nalogo, da v Italiji izziva in provocira. Star je 2S let, visok približno 1,70 cm, in ne govori tržaškega naglasa. Pozor pred njim! Ako nočete zamuditi tega nastopa, pridite v dvorano točno, ker bo mladinski del sporeda prvi predvajan. Prične se ob 3. pop. — P. O. Špansko delavstvo v borbi proti klerikalni reakciji (Nadaljevanje s 1. strani.) moč vlade je b*la veliko jačja. Stotine delavskih agitatorjev in stavkarjev je bilo aretiranih. Že v prvih dneh spopada je bilo okrog sto oaeb ubitih, v bojih v petek, v soboto in v nedeljo pa je bilo ubitih in ranjenih že par tisoč. Največjo oporo ima republika v Kataloniji, kjer je tudi me&čanski sloj zanjo in se bi rajše ločil od Španije kot pa da bi Katalonija še kdaj spadala pod monarhistično vlado v Madridu. V tem razpoloženju se je Katalonija, -proslo soboto proglasila za samostojno republiko, toda čete španske vlade so jo kmalu premagale. Že v nedeljo je vlada v Madridu razglasila svetu, da je revolucija radikalcev v Španiji in katalonska revolucija popolnoma "pod kontrolo" in da bodo upori kmalu zadušeni. Več o dogodkih v Španiji bo v prihodnji številki. TISKOVNI FOND PROLETARCA SPET "ŠKANDAL'' V "SOCIETY" Prvi nastop našega mladinskega zbora Chicago, III. — Mladinski zbor, kateri je bil ustanovljen v klubu št. 1 prošlo poletje, bo nastopil prvič (v nedeljo 21. oktobra o priliki, ko bo vpri-zorjena v dvorani ČSPS drama "Rdeče rože". Pod vodstvom Mary Juggove se poučuje vsako soboto okrog 35 otrok. V nedeljo 21. oktobra ob 3. pop. nastopijo le tisti, ki prihajajo redno k vajam. Poleg sobotnega pouka se otroke poučuje vsak torek ob 7. zvečer v slovenskem petju. Učitelj je Jakob Muha. Nastop mladinske^ zbora bo vodila v nedeljo 21. oktobra Mary Jugg v točkah, ki jih je priredila v ta namen. Zapel bo internacionalo, čuli boste deklamacijo "Mi mladi proletarci" in eno angleško delavsko pesem, zaključna točka pa bo spet zborno petje. IX. IZKAZ. Chicago, III. Klubi Št. 1, 16, 20 in 224 JSZ od piknikov 15. julija in 16. septembra 1934 $109.52. Peter Kokotovich $12 in Jacob Pod-bevšek $1, skupaj $122.52. Cleveland, O. — Klubi it. 27, 28 in 49 JSZ polovic«» prebitka od svojih priredb tekom X. zbora JSZ $50. (Druga polovica prispevka bo izkazana v agitacijskem fondu JSZ); Člani abo ra so prispevali za pokritja stroškov banketa $83. Klu-bi v Clevelandu so dali tudi to vsoto v podporo Proletarcu, skupaj $88. Jose-phine Turk $4.50 (prispevala je polovico svojih dnevnic na zboru v tiskovni fond Proletarca in ostalo polovico v agitacijski sklad JSZ). Fr. Mikše $2, skupaj $89.50. New Marlcet, N. J. John Rupnik 7#c; po 2Sc: Louia Miklaučič, John Francetič in Frank Clenin; Joseph Pasarich 10c, skupaj $1.55. (Poslal John Rupnik.) Imperial, Pa. Frank Augrustin 60c; po 25c :• Anton Poliak in John Go-diša; Bartol Yerant 22c, skupaj $1.22. (Poslal Bartol Yerant.) Reliance, Wyo. John Porenta $1. Avella, Pa. Dominik Feltrin 50c in Louis Mlekuš 25c, skupaj 75c. Witt, III. Po 25c: Frank Kort>ar in Luka Podbregar; Valentin Mei-gon 20c, skupaj 70c. (Poslal Frank Ilersich.) Waukegan, III. Ana Mahnich 50e. St. Michael. Pa. Jerry Sebal 50c. Strabane, Pa. John Troha 50c. Power Point, O. Math Tušek 50c. Skupaj v tem izkazu $219.24. Prejšnji izkaz $260.30, skupaj $47« 56c. MB P9PPNR <••■ Deklica v »redi se pile Gloria Vanderbilt. Njena dota znata štiri milijone dolarjev in sa svoje vzdrževanje ima na raspolaffo $120,000 na leto. aH tolike kot Miluii povprečno sto dvajset družinskih očetov, ako so ispo-sleni skosi vse leto. Vsled boja *a to vsoto je nastala med sorodniki tožba. Njena mati Gloria Vanderbilt bi rada, da je hčerka pod njeno oskrbjo in da bi v ta namen ona prejemala njenih $120,000 na leto. Mrs. Harry Payne Whitney, teta deklice, pa trdi, da je mlada vdova Mrs. Vanderbilt nravno tako pokvarjena, da hči ne sme ostati pod njeno vtfojo; otroka ji je ugrabila, ob enem pa vložila tožbo, v kateri se naj odloči, kdo naj i«ia pravico vsgajati mulo Glorijo. Tako agleda naviáeano. V resnici je to le boj aa $120.000 aa leto. Ta je čedna vsotica in omogoča kupčku ljudi pri* jetno Življenja. Otrok sam ja ne potrebuje, četudi bi živel ie tako raa-košno. Taka igre odpadejo, čim ho "masa'* toliko pametna, da ne bo nikomur dopustila nagrabiti si stomiKjonska premoženja. Na sliki na lavi ja Mrs. Harry Payne Whitney, in na detai Mrs. Vanderbilt. Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: S40 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. ..........H ■ .............................................. *1JNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH : 2380 82 BLUE ISLAND AVE. _ Phone Monro« 3873 ; » < ♦ ♦♦•MM II HtHH ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 P ROLETAREC SE TISKA PRI NAS. JÀ IZ NAŠEGA I.III AX J A 4 i CRUTCHES ARE NOT ENOUGH!" Koliko bo oglasov v prihod-JQMI Koledarju? — Jotin Tr-¿«lj v Pennaylvaniji in Ivan Babnik v Clevelandu sta do-zdaj v prizadevanju dobiti o-.glase v Ameriški družinski koledar pokazala najboljše uspehe — v njunih slučajih veliko boljše kakor lansko leto. Pro-šli teden je šel z istim namenom v Milwaukee Chas. Pogorelec in dobil precej oglasov ter nekaj naročnin. V daljnem Ely ju na severu Minnesote pa je šel za oglasi naš stari veteran John Teran. Kot običajno, je bil tudi 1eto3 uspešen. Jacob Ambrozich iz Moon Kuna, Pa., je tudi pomagal eh prejšnjih izkazih je beležil napredek. Nadejamo se, da bo prihodnji veliko boljši. Agitacijski fond JSZ! mšc je pojMnjeno, d« JSZ ' ©«»"«»v. «»• - HMreditv. ! te dolgo nI zbirala nlkalcc-K» I* «**> na»elb ni n,8° P 'Koste. !sklada v r.voje namene. Sklep £ man, pa .mamo ala-vnoHt. proile*. zbora je. da je čaj* prl" da *e briga bolj tudi za avojo | «"«dalo drui. it. M »P v pra-agitacijo. V namenu, da ae J^anje avoje 25-letmce .n zvezi omogoči poalati v naael- S0-letn.ce SNPJ. > W ^Tovornike ter agitatorja | z Ogle«byJa ae ponavadi u- /.a JSZ in I roltftarca, se zdaj ^"J""0 Prifiedbi n»Jvei v zbira poseben fond. zvan "A- bližnjem La Sallu kjer imajo ¡gitacijski «klad". , proatoren Slovenski dom O- Vsakdo, ki more. naj «ode-, menjeno društvo pa je «kleni-! 11.je in prispeva. Kdor ne mo-'lo. da bo «vojo «lavnost imelo re prispevati, lahko vseeno po- v «voji naselbini, da bo tukaj-Imaga z nabiranjem doneskov I «nje članstvo in drugo občin-| na nabiralne pole. Vprašajte |«tvo dobilo priliko da jo po-I zanjo tajnika svojega klubu, sel, To se je zgodilo, kajti u-¡ali pa tajništvo JSZ. če ni klu- deleiba je bila presenetljivo U v vaš. naselbini. obilna. Prišli «o mnogi član. _______SNiPJ' in drugi rojaki tudi iz J. Deutsch v Ameriki De Pue Peru, La Salle, Joliet, in nekaj Julifcs Deutsch, poveljnik iz drugih krajev. Iz Chicaga avstrijskega Schutzbunda v so prišli Fred A. Vider, Fran- i civilni vojni februarja t. L, ces Vider, Angela Zaitz in pride v Ameriko na govorili- Frank Zaitz, ki je bil govornik sko turo za soc. stranko kon- na naJi slavnosti. cem te i na aar»»oni umni, .. .. , , i , CLEVELAND. O. - Zbor «'De^^Pi^^ Vzr.°k ,ahk° vec", odsek kluba št. 2«. upriaori v ¡ detno met! "TOTTIt""Hámirili, V 1 »JV/ v IVMSSS ^ » J v< f-» - - - - - — ----— - — f ----—----------r » . t ' e delnice še danes čakajo na nedelj« 4. nov. v Slov. del. dom« vsakdanjem življenju, vsepo-dividende" in velik dobiček. I(C°niLnwf°l) opcreto "Na k-lctijl vsod . . . (Dalje prihodnjič). ... , ., i • in v kajttci • ■ Organiziranih je bilo nebroj raznih "Co-Operativ", ne iz______________ delavskih vrst, ampak iz rake-j v OrcKestra Hali. Glavni govornik Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJl; At 3724 W. 26th Street 1:80—3:30; 6:30—8:30 Dailj Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—0:00 p. m. Daily Tel. C*«al 9605 Wednesday and Sunday by appointments only i Residence Tel.; Crawford 6440 If no answer — Call Austin 5TOO CHICAGO, ILL. — Shod saciali- | *W * ■ ■ O m Li J b ■ « ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ lie IZ ktične stranke v sredo Žl. novembra || • i . _ t> ti /»i___:_____-iL tirskih. Nerazumljivo je, da so delavci še vedno toliko nespametni, da se vsedejo na li-manice in se celo kosajo med seboj, kdo bo kupil več "delnic". V slučaju Parkerjeve cialistične peticije za nomini-ranje kandidatov v državne urade zavrnjene. Nominirani pa so v našem Cuyahoga okraju za državne poslance, sena- Jul us Deutsch ia Avstrije. ¡ — MOON RUN, PA. — Konferenca ^ klubov JSZ ia društev Prosvetne matica r nedelja 25. navembra. CHICAGU, ILL. — Koncert so« pevskega «bora "Sava" v nedelje 25. novembra ▼ dvorani ČSPS. CLEVELAND, O. — Pevska abo-ra "Zarja" (odaek kluba št. 27) in "Vojan" vprisorita na Zahvalni dan v četrtek 29. novembra Smetanovo opero "Prodana nere»ta". DECEMBER CLEVELAND, O. — Klub št. 49 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naii vozniki pobirajo perilo po vmuti mestu, Ciceru in Berwynu in dovsiajo ¿istega na dom II TOČNA POSTREŽBA DELO JAMČENO g 1727-1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL. * Telefonii CANAL 7172-7173 ftipninifri!!'«! - >m m m m u' t ■ ■ ■ -p m m mmvmm lil /ji l UIASVIIC UUB1SIIVC) f» "" pi p v FI ANI» n — K u I it 4'» . A 1 torjo In tako dalje. Za govor- .«.K«. . .p.r.don, . \ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI 1 _______ _ — 1. ^ .] ! . 1 ^ 4 r. ___1^1 i__• Jmm mrn wtr% 1 . . _ nerskega soc. kandidata pa bomo vpisovali ime John 8om-merlatta. Agitirajmo povsod nedeljo 23. decembra v Slovenskem < d' lavskem dom«, Waterloo Rd. CHICAGO. — Silvestroma aabava 1 o . ... . , i kluba i«. 1 v pondel jek 3l. decembra za naort waa a big succesa. Everyone that attended aeemed to have had a good time. It rained on the day of our picnic and everyone thought it would have to YEH, AND WHO ARE THE CONSUMERS? We have never been excited be postponed; but when we as- by thoS« who bewail the ex-sembled in the hall we decided to I , i4 4. , .. ^.«.«.i«» hold the picnic in spite of the un- ! Potation of the consuming favorable weather. Comrades Peter public. In a militant and old-Kokotovich and Boso Stojanovich fashioned way we have been honored us with their presence. Each on our guard, on our old guard one spoke a few words Everyone aH |f w again* the loose went home that night happy and).. . .. . , well sati fied thinking that sees the workers While writing on the subject of j robbed only as consumers, picnics and socials, branch li of JSF it iH difficult to get lathered 1932 were to make two con- j » r,i^4t0w."1>0fn.,0r * ^^r I up because Mr. Moneybags verts every three months, and | *"d factory Worker No. 7-11 the new convert do the same, names down when I report about are gypped whenever they buy there would be a majority of this,affair. So aome of you folks who food, clothing, etc. If this be intelligent Socialist votes in ar* ab*« to come, we invite you to two years and every elective B^«-Port The branch orchestra ... * . . „ . „ A . ¡will furnish the music for dancing, office filled by Socialists in; , ^ wh,r(. ^ of the 1936. are still writing about the JSF con- Til is is entirely possible, but v«ntion in Cleveland, so I'll there are too many drones (like you?) who, though calling themselves Socialists and voting the ticket, make no effort to make Socialists and do not so much as join the party organization. If you want Socialism, fall in line and help get it. dogmatism make the most of it—and may your butler vamose with the family jewels. Long before we began to be Cleveland Events At our last meeting held October give my impressions. It was very interesting. My father was a delegate for branch 11 and Joseph Skoff represented the JSF conference. This gave me a chance to go along. I can- jl»t it was decided to purchase 100 not understand very much of the copies of "The Civil War in Austria" Slovene language but what I heard Julius Deutsch. Comrade Polly in English was right to the point and s< lan *»v® a very interesting talk on interesting. I alao liked the Youth "P«oneera of Socialism". Following Conference held after the concert. ;th* meeting a social with refresh-The banquet was excellent and the i he,d- AU members of the hospitality of the Cleveland people, Kn*hsh *?ciion ar* ¡,r*ed to Forget the short cuts. Letjl am ,ure, was appreciated by all lrt» °hio- All who plan to attend the hike or the other "reform." Get out - „ ^- _ If^Yl °cU,hcrJna at . . i. . . 0 . .. . "DpJ rimmr* TV» thl" c,u,, room. St. Clair Ave., and talk straight Socialism to *ea Koses , Urama / ojMO Ialcr than H:30 A M Brinjf your everyone who might possibly be a convert. Get riKht down to ». «»^JC^WS de^UX ation — public ownership and Branch 1 JSF on Sunday, 17 |t wij, be i^jj mt the MeUj democratic management of °,ctob*r «J the <\SPS Hall The Trades Hal| 1001 Walnut A at , " . .. ., play deals with a strike called by u p vf production and distribution. fact«ry workers against lower wage, M* # and inhuman working conditions. Be Staged Oct. 21. nickel for coffee. management distribution. Production for the use of all and private profit for none. Point out that when the workers get the full value of their product they will be able to buy off the market all that their labor has produced. If a surplus accumulates it will simply be because \%e have produced more than we need. It will not cause a lay-off with no income, but a joyous vacation until the surplus is used up, with no stopping of income.—Warm Stuff. = This makes it timely with the pre- Th,e V ^ Memorial sent day disorders in the labor ranks. ™iei\n* waJ, P°*P<>ned to October It also portrays the sacrifice and 2 J* An, exe',1<,"t *>ro»rmm haR b*«n suffering of workers and the schem- | P»""«». including a quartet coming of a boss who seek* every way comrades Sophie Turkman, possible to break the strike. We feel |u/k' Turkman and To-confident that this drama will leave t^ P"^"ik. All are members of the a good impresfilli on the audiencc. Sect,«n br*rM?h 27 JSi?- We therefore, urge you to attend. event will take place at 10611 A juvenile nu-r-Ser under Comrade 1 asaden* at 8 P- Jugg's directorship is also included * on the program. In the evening. There is io be a F. E. R. A. class Johnny Kochevar's orchestra will organised which will specialiie in furnish music for dancing. Admis- -Modern Economics". Anyone who sion tickets are 40c. They are avail- it ¡„tercted can get more informa- able at the office of Proletarec and tion from Bctty Bogatay every from all members of the Chicago Thur day evening at 0109 St. Clair JSF branches. — Pub. Comm. Avc ■ I I • ' The first meeting of the "Work-er's Committee on Unemp'c^c'" was held September 7; eighty members were enrolled. The Unemnloy-ment Group demands the th rij hour week, unemployed Inmrr'cc, adequate relief, and slum elimination. The second meeting was held October 2, which netted thirty-seven new merobers bringing -the total membership up to one hundred and seventeen. At this meeting organisers were »elected to form new groups of unemployed in different localities. Membership dues were set at five cents per month. * Comrade Paul Hansen, eminent Danish Professor, is at present at Mt. Sinai Hospital recuperating from an ulcerated stomach. All comrades are urged to donate funds if possible to help tide over this emergency. Comrade Hansen would doubtless appreciate any messages, flowers, or visits frcm friends and sympathisers. # A challenge was received and accepted by Cleveland from Detroit in regards to holding an affair which will serve to aid in our further progress. Louis Jarts suggests that the meet be called "Young People's Conference on Political Questions". Comrade Jarts is definitely considered as one of the speakers. Otto Tekauts and Josephine Turk may also participate in the concurrence. The date has been set for November 10. Further details will be published at a later date. * "Red Eagles", juvenile class of sub-Jbranch 27, is going strong. Louis Jarts has given interesting accounts of E. V. Debs, John Brown, etc. He has also explained to them different words which are familiar In Socialism. Josephine Turk, the organiser, who was present at their last meeting, gave a simplified report on the "Fundamentals of Socialism**. The juvenile Socialists onduct their meetings in an orderly fashion, and their plans for a Hollowe'en Party are well under way, with the J omifsion. however, of witches and hob-goblins. Now, who will provide these? Rattjr Bofatay, Andy Turkman, Cleveland, Ohio. Cleveland Q. Branch Meeting Friday\comr*^e Mary Jugg. Every mem- Have you decided to keep No- ' * ber should be prepared to participate vember 29, reserved? You won't in this discussion. Senior comrades be sorry if you do. More later, and symphatisers are wclcome. < Organiser. | What made Frank Kaiar giggle so much while reading the by-laws The regular meeting of the English Sectior of b-anch I JSF will be held Fr:'»r v, C :tc»ber 12, at the o'iice of Vr 1c arec. Important b»>*incBs make; It imperative that all n-enibcrs ar« present. Comrade TiOj*a will lea the discussion on the Textile Str; :e. An outline on this subject haf been prepared by By Ben Blumenberg. eased into permanent depression on the NIRA toboggan it appeared that the real consumers were made up of the purchasers of luxuries, while the workers, in •'good" times, received their "keep" in ex change for their labor power. The status of the worker is no different from that of the horse save that the latter is a more consistant consumer, never having heard of a planned economy and Stuart Chase. The horse, after having had his wild ideas of freedom knocked out of him, had to be broken in order to become a consumer within the corral of capitalism. The worker—that is, the one made in God's image—was broke whenever he was separated from his feed-bag. The separation took place whenever he was unable to swap his labor power for fodder. The state of affairs to which attention is called ' furnishes the origin of the saying, "go to grass" (in the case of the horse), and "gone to see" ,(in the case of homo sapiens*). It must be admitted that there are differences between the horse and the wage worker. The latter possesses the divine spark of reason and can be thrilled by pictures in the tabloids and the blatting on the radio. The worker also has the vote and uses it to achieve economic freedom (for his master). The horse receives a subsistance Vwage." The days when the worker received sufficient food, clothing and shelter in exchange for his labor, has passed : even the "iron law" of wages has been repealed. We deny that the sellers of labor *• are consumers in the proper sense of the term. We rest our case and will offer more expert evidence on the subject. In an ad in the N. Y. Times of July 1st, a group of self-styled quality magazines stated under the caption THE AGE OF PLENTY Upper Pie Cruat Expensive motor tcars, expensive radios; expensive rugs, expensive travel tours are not purchased out of limited incomes. It is the upper curst of the national pie that makes the manufacture of luxury items a profitabe venture. - * * * In Connecticut we find some interesting motor car figures. Among Hartford's 624 Quality Group families total ownership is 807 cars . . . Over 70 per cent are upper bracket cars. 22 per cent are the customary Fords, Chevrolets, Ply-mouths, etc. (two-thirds of these are used as second or third cars) . % . only 8 per cent in the lower-medium price range. * e * "AM Deck— The next time you cruise around the world or trip it to Europe, look around "A" deck and notice your fellow passengers well. You'll find that the overwhelming majority have a leisured look—very substantial people with a distinct tinge of opulence. Here are the real consumers —the wasters, the rotters, the parasites, living on the toil and suffering of the working class. How much longer will we tolerate a condition that breeds economic parasites and bootlicking advertising writers? * See Universal Dictionary. Homo Sapiens: sap, dubb, working stiff. Also freeman, Brother I^abor, Voting Sovereign. One of the peepul. The difference l»etween owning what others produce and producing what others own is the difference be- tween the capitalist and the worker. Cleveland, Ohio. at our last meeting? Were the bylaws so funny or was it the stern looks Josephine Turk handed to him? Nuff said... Rose and Wilm jHllllpiip.......... archlight 'V'li Donald Lotrich lh.,,..„«iil Our Chicago singers will make an appearance in Waukegan. 111., next Sunday at the Slovenic Hall. Savas singers now nu-mber over forty and the voices are becoming well rounded. The occasion shall be the annual Educational Bureau conference for this district The program takes place in the afternoon. Quite a following of Chicagoans will be included in the annual jaunt. The conference promises to have a fine representation and it is expected that Sava shall draw a big audience in the afternoon. Our comrades and sympathisers will go there in private cars. All who can go, should do so and notify John Rak who has charge of arrangements. It is a fine thing for a workers' group of singers to be able to bring fine song and life into another com-m\inity. Such trips are indeed, desirable and profitable. May I suggest that Sava contact our two Socialist branches in La Salle and Oglesby, 111., with the specific purpose of putting on a corcert program during the winter? Sava is regarded highly by our people who heard the radio program last spring in which our singers took the main part. We have gone to Milwaukee, Waukegan, etc., but never La Salle. Long ago there was even talk of bringing the Cleveland, Detroit, Milwaukee and Chicago Socialist choruses together for a concert. That, however, would be more difficult but very attractive. Another important venture, that drama and program branch No. 1 JSF is having on Sunday, Oct. 21. The fall and winter season is to be officially under way with this play. Often enough, we have related the importance of making the opening day a success. Somehow, that tends to have considerable bearing on what follows later in the season. We need urge our members to make a good job of the disposition of tickets. As an added attraction, the junior chorus, composed of the children of our people, will appear on this program for the first time. The affair deserves more than ordinary support. Oh, if only we could compel some of these pedigreed politicians from waging a meaningless campaign and frc-n blurring and lying about the issues. The almighty and powerful bankers, who have proven thru bankruptcy that they know nothing about money and money matters, are telling Roosevelt to stop tinkering with money. Evidently, some of them have been stung by the new program of Roosevelt's at inflation. As long as the bankers were the sole possessors of the key to the money vault and money problem everything was all right, no matter how much misery was caused to the people. But as soon as just a little government regulation is sought they howl and screetch. It didn't take thorn long to forget that just 18 months ago all the ban-ks of the country were closed because the bankers didn't know what to do. We say this, not because Roosevelt'« tinkering with the money will save us, because it will not. But to show how quickly the greedy exploiters forget that they were down flat on their backs and couldn't move without the governments help. Many workers have lost their lives in the civil war that has been raging in Spain as this is written. Socialists have a great responsibility in this. True, they have never had control of the government but they have brought about a diminished representation by e'ving women the right to vote, all too soon. This gave the religious sects the power they needed and they made good use of it. Women arc more inclined to believe a religbus purveyor than sn honest workingclass* official, here, as in Spain. They are responsible, to a great extent, for the slow progress of the workers to emancipation. In Spain, the women voted in a most reactionary government which tried to undo all of the good things the revolution had done. That necessitated unity among the ranks of the workers. But even unity of the workers cannot stop the big howling mortars, machine guns and airplane bombs from keeping reaction in the saddle. Yet the revolution demonstrated that the workers shall not All this talk against the "new deal" and for the Constitution gets Igîvê'ïi iö"tho wJREnar^sk* us hot under the collar many times, ¡ment without a struwle