Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Marjan Bilban, prim. prof. dr., dr. med., spec. med. dela, prometa in športa; ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25 UDK/UDC 614.8.003 EKONOMSKI VIDIK POŠKODB PRI DELU V analizi so zbrani in obdelani podatki o vseh poškodovancih, ki so se poškodovali pri delu, na poti na delo ali z dela v Sloveniji v letu 2002 in je delodajalec poškodbo pri delu prijavil z obrazcem ER-8 »Prijava poškodbe pri delu«. Analiza je predstavljena za 10 s poškodbami najbolj ogroženih gospodarskih panog, s prikazom najpogostejših vzrokov poškodb, poškodovanega dela telesa, rezdelitve po številu primerov in izgubljenih delovnih dneh zaradi poškodb ter ocenjene škode. Posebej je prikazana tudi dejavnost gradbeništva. Največ poškodb pri delu je bilo v gradbeništvu (4245), sledita proizvodnja kovinskih izdelkov (2449) in dejavnost javne uprave in obrambe (2053). Največja ocenjena škoda je bila zaradi poškodb pri delu v opazovanem letu v gradbeništvu, sledita proizvodnja kovinskih izdelkov ter obdelava in predelava lesa. V gradbeništvu, kjer je zaposlenih 7,79 % vseh zaposlenih, se je zgodilo 12,64 % vseh poškodb pri delu, ki so zahtevale 13,81 % vseh izgubljenih delovnih dni in prav tolikšen delež škode. Glede na število zaposlenih je sicer največ poškodb v proizvodnji kovinskih izdelkov, vendar sta število izgubljenih delovnih dni in posledična škoda tu manjša. Najpomembnejši vidik pri raziskovanju pojavnosti poškodb predstavljata možnost za njihovo preprečevanje in zmanjševanje resnosti poškodb. Za zmanjšanje poškodb pri delu je treba oblikovati preventivno strategijo in specifi čne preventivne programe za ogrožene skupine zaposlenih. Učinkovitost preventivne strategije in programov pa je odvisna od poznavanja problemov, rizičnih skupin in časovnih sprememb v stopnjah poškodb. Vsaki strategiji in programu mora poleg tega slediti evalvacija, ki oceni učinkovitost preventivnih programov in prepreči, da bi zaradi izvajanja novih preventivnih programov nastalo povečano tveganje za nastanek drugih poškodb ali bolezni. V svetu priporočajo kombinacijo dveh pristopov: promocije zdravja in tradicionalnega pristopa. Slednji vključuje ergonomsko urejenost delovnega mesta in opreme, postavljanje zaščitne bariere med delavca in nevarnost, predhodni izbor delavcev pred zaposlitvijo in trening delavcev na nevarnih delovnih mestih. Promocija zdravja je proces ozaveščanja, po katerem so ljudje pripravljeni prevzeti skrb za svoje zdravje v lastne roke. OCCUPATIONAL INJURIES – ECONOMIC POINT OF VIEW We have analyzed the data on all workers injured at work or on the way to or from work in the Republic of Slovenia in 2002; the employer had to report an occupational injury using the form ER-8 »Report of Occupational injuries«. The analysis presents 10 private industries with the most occupational injuries together with the causes of injuries, parts of the body injured, numbers of lost workdays and estimates of caused damage. The largest number of injuries was in the construction sector (4245). Manufacturing of metal products accounts for 2449 work injuries and the sector of public administration and defense accounts for 2053 work injuries. Injuries in construction, manufacturing of metal products and handling and remodeling wood caused most economic damage. The construction sector, which employs 7.79 % of all workers, accounts for 12.64 of all occupational injuries that caused 13.81 % of all lost workdays and 13.81 % of all damage. A prevention strategy and specifi c preventive programs for those groups of employees most at risk are necessary to decrease the number of occupational injuries. The effi ciency of the programs depends on familiarity with the problems, risk groups and possible injuries. Every program should be followed by an evaluation procedure that estimates the programs’ effi ciency and prevents that the implementation of new programs would increase risks of injuries and diseases. The combination of two approaches is considered best: promoting health and using the traditional approach, which includes ergonomics of the workplace and working equipment, setting up a protection barrier between workers and potential hazards, employing competent workers and additional training of workers with dangerous assignments. Promotion of health should enable workers to take charge of their own health. 26 Delo in varnost 51/2006/3 Razvoj in znanost PRIKAZ POŠKODB IN PREVENTIVNIH UKREPOV (S POUDARKOM NA GRADBENIŠTVU) II. DEL prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. (nadaljevanje iz prejšnje številke) 5. MATERIAL IN METODE V analizi so zbrani in obdelani podatki o vseh poškodovancih, ki so se poškodovali pri delu, na poti na delo ali z dela v Sloveniji v letu 2002 in je delodajalec poškodbo pri delu prijavil z obrazcem ER-8 »Prijava poškodbe pri delu«. Za analizo podatkov o poškodbah pri delu smo uporabili zbirko podatkov o poškodbah pri delu, ki jo vodi inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije na podlagi obrazca ER-8, na katerem morajo vsi delodajalci prijaviti poškodbe pri delu, ki terjajo vsaj en dan odsotnosti z dela, vse hujše in smrtne poškodbe. Od delodajalca potuje obrazec do leče čega zdravnika, od njega pa na območno enoto zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki obrazce posreduje še inšpektoratu za delo in območnim zavodom za zdravstveno varstvo, ki obrazce pregledajo in vnesejo šifre in ta ko pripravljene pošiljajo na inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Analiza je predstavljena za deset po-škodbeno najbolj ogroženih gospodarskih panog, s prikazom najpogostejših vzrokov poškodb, poškodovanega dela telesa, rezdelitve po številu primerov in izgubljenih delovnih dneh zaradi poškodb ter ocenjene škode. Posebej je prikazana tudi dejavnost gradbeništva (leta 2004 je bil Evropski teden varnosti in zdravja pri delu posvečen prav varnosti v gradbeništvu). Najprej prikazujemo osnovne statistične podatke o številu in posledicah poškodb pri delu v Sloveniji za leto 2002, ki smo jih pridobili s pomočjo inštituta za varovanje zdravja RS, ter grobo oce no škode (na podlagi ocene vrednosti delovnega dne, ki je izračunan iz bruto domačega proizvoda (Statistični urad RS). Ocena škode zaradi poškodb pri delu na podlagi statističnih kazalnikov za leto 2002 (tabela) Največ poškodb pri delu je bilo v gradbeništvu (4245), sledita proizvodnja kovinskih i zdelkov (24 49) in dejav -nost javne uprave in obrambe (2053). Največ izgubljenih delovnih dni je bilo v gradbeništvu (165691), sledita prav Odsotnost z dela zaradi poškodb in zastrupitev pri delu po rangu prvih deset dejavnosti ranga bolniškega staleža, Slovenija 2002 (vir: IVZ) Rang Gospodarska dejavnost Št. zaposlenih Primeri Dnevi % BS rang IT rang Ocena škode x 103 SIT rang N % N % N % 1. Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti (2)* 2870 0,36 276 0,82 15211 1,26 1,45 1 55,11 1 390785,8 5 2. Pridobivanje premoga in lignita, šote (10) 3834 0,48 290 0,86 14762 1,23 1,05 2 50,90 2 379250,5 6 3. Reciklaža (37) 826 0,1 79 0,23 3106 0,25 1,03 3 39,32 3 79796,2 10 4. Proizvodnja kovin (27) 8546 1,08 874 2,59 26098 2,17 0,84 4 29,86 9 670483,7 3 5. Gradbeništvo (45) 61682 7,79 4254 12,64 165691 13,81 0,74 5 38,95 4 4256767,4 1 6. Proizvodnja drugih nekovinskih materialov (26) 9956 1,25 798 2,37 25247 2,10 0,69 6 31,64 7 648620,6 4 7. Proizvodnja kovinskih izdelkov (28) 31383 3,96 2449 7,28 77354 6,44 0,68 7 31,59 8 1987301,6 7 8. Obdelava in predelava lesa (20) 12254 1,54 926 2,75 29882 2,49 0,67 8 32,27 6 767698,4 2 9. Storitve javne higiene (90) 2547 0,32 172 0,51 6183 0,51 0,67 8 35,95 5 158847,4 9 10. Proizvodnja drugih vozil in plovil (35) 2981 0,37 275 0,81 7108 0,59 0,65 10 25,85 10 182611,6 8 11. SKUPAJ VSE DEJAVNOSTI 791044 100 33633 100 1199587 100 0,42 35,67 30818589 Primeri: Dnevi: % BS: IT:......... Ocena n ......................................................... ......................................................... ......................................................... ......................................................... ......................................................... eposredne škode (zgolj zaradi odso .............. .............. .............. .............. .............. tnosti de ............. ............. ............. ............. ............. avca): ... .............. .............. .............. .............. .............. ............. ....... š ....... š ....... š ....... o ....... p ....... š ifra dejav tevilo poš tevilo izgu dstotek o ovprečno tevilo izgu nosti kodb v le bljenih d dsotnost trajanje bljenih d tu 2002 elovnih d i z dela z ene odso elovni dn v posame ni aradi poš tnosti i x vredn zni dejav kodb pri ost delov nosti delu nega d ne (25,691.1 03 SIT) Delo in varnost 51/2006/3 27 Razvoj in znanost ta ko proizvodnja kovinskih izdelkov rud (12,24), sledita proizvodnja kovin (77354) in dejavnost javne uprave in (10,23) ter gozdarstvo in gozdarske obrambe (73351). dejavnosti (9,62). Najvišji bolniški stalež zaradi poškodb in Največji indeks onesposabljanja je bil zastrupitev pri delu je bil v dejavnosti go- v dejavnosti gozdarstva in gozdarske z darstvo in gozdarske dejavnosti (1,45 dejavnosti (5,30), sledita pridobivanje %), sledita proizvodnja premoga, lignita premoga, lignita in šote (3,85) in re ci-in šote (1,04 %) in reciklaža (1,03 %). klaža (3,76). Največji indeks frekvence je bil v deja- Največji indeks teže je bil v dejavno-vnosti proizvodnja uranovih in torijevih sti dajanja strojev in opreme v najem Vzrok smrti ter vzrok nezgode (po UKB 10) na delu in na poti po spolu (vir: (66,0), sledita gozdarstvo in gozdarske dejavnosti (55,11) in druge storitvene dejavnosti (52,23). Največja ocenjena škoda je bila zaradi poškodb pri delu v opazovanem letu v gradbeništvu, sledita proizvodnja kovinskih izdelkov ter obdelava in predelava lesa. V gradbeništvu, kjer je zaposlenih 7,79 % vseh zaposlenih, se je zgodilo 12,64 IVZ) Moški (na delu) Vzrok smrti število S 021 - 079 poškodba glave 10 S 129 - 180 poškodba vratu 5 S 224 - 280 poškodba prsnega koša 7 S 357 poškodba trebuha 1 T 043 poškodba spodnjih udov 1 T 049 - 070 multiple poškodbe 7 T 179 tujek v dihalih 1 T 710 zadušitev (obešenje) 2 T 754 električni tok 2 Moški (na poti) S 021 - 027 poškodba glave 2 T 070 multiple poškodbe 1 Ženske (na poti) S 027 - 062 poškodba glave 2 T 063 poškodbe možganov 1 Vzrok nezgode število Moški (na delu) V 030 – V 850 v prometu ali v vozilu (neprometna nezgoda) 11 W 130 - 193 padec 10 W 200 - 208 udarec predmeta 6 W 230 - 236 ujet, zmečkan, stisnjen v ali med predmeti 2 W 240 - 246 stik z napravami za dviganje ali prenašanje 3 W 319 stik z neopredeljenimi stroji 1 W 856 – W 876 izpostavljenost električnemu toku 2 Y 306 padec, skok, porinjenje z višine 1 Vzrok vseh poškodb pri delu in poškodb v gradbeništvu (vrednost izgubljenega dne = 25,691 . 103 SIT) (vir: IVZ) v RS 2002, število izgubljenih dni in ocena škode Rang Vzrok poškodbe Vse poškodbe Poškodbe v gradbeništvu Število izgubljenih delovnih dni rang Ocena škode rang Število izgubljenih delovnih dni rang Ocena škode rang 1 W01 Padec na isti ravnini* 204975 1 5266012,7 1 24421 1 627399,911 1 2 W20 Udarec vrženega, izstreljenega ali padlega predmeta 135935 2 3492306,0 2 21730 2 558263,43 2 3 W43 Oseba v avtomobilu, CPN 131101 3 3368115,7 3 10976 4 281984,416 4 4 W22 Zadevanje ob druge predmete 55905 4 1436255,3 4 9894 5 254186,754 5 5 W23 Ujet, zmečkan, vkleščen ali stisnjen 52545 5 1349933,5 5 7634 6 196125,094 6 6 W31 Stik z drugimi, neopredeljenimi stroji 49152 6 1262764,0 6 6384 7 164011,344 7 7 W26 Stik z nožem, s sabljo ali bodalom 43476 7 1116941,9 7 4430 8 113811,13 8 8 W17 Padec z ene ravni na drugo 32453 8 833750,0 8 12046 3 309473,786 3 9 W45 Tujek ali predmet, ki predre kožo 16137 9 417575,6 9 2296 10 58986,536 10 10 W44 Vstop tujka v oko ali skozi oko 13131 10 337348,5 10 3418 9 87811,838 9 1 - 10 734810 18878003 103229 2652056,239 SKUPAJ 1199587 30818589 165691 4256767,481 * zunanji vzrok poškodbe 28 Delo in varnost 51/2006/3 Razvoj in znanost Poškodovani deli telesa pri vseh poškodbah pri delu in poškodbah v gradbeništvu v RS 2002, število izgubljenih delovnih dni in ocena škode (vrednost izgubljenega dne = 25,691 . 103 SIT) (vir: IVZ) Zap. št . Deli telesa Vse poškodbe Poškodbe v gradbeništvu Število izgubljenih delovnih dni rang Ocena škode rang Število izgubljenih delovnih dni rang Ocena škode rang 1 Noge 228637 1 5873913,1 1 29536 1 758809,376 1 2 Vrat 159242 2 4091086,2 2 9940 7 255368,54 7 3 Prsti roke 152903 3 3928230,9 3 17907 5 460048,737 5 4 Zapestje in roka 142488 4 3660659,2 4 21968 4 564379,888 4 5 Roka 136940 5 3518125,5 5 22354 2 574296,614 2 6 Stopalo, gleženj 133512 6 3430056,7 6 21978 3 564868,017 3 7 Glava 83637 7 2148718,1 7 13271 6 340945,261 6 8 Trebuh 51051 8 1311551,2 8 9324 8 239542,884 8 9 Prsni koš 46375 9 1191420,1 9 8622 9 221507,802 9 10 Oči 22770 10 584984,0 10 4103 10 105410,173 10 1 - 10 1157555 29738745 159003 4084946,073 SKUPAJ 1199587 30818589 165691 4256767,481 Bolniški stalež zaradi poškodb pri delu v gradbeništvu – po zunanjem vzroku poškodbe; Slovenija, 2002 (vir: IVZ) Zap. št. VZROK POŠKODBE Št. primerov % primerov rang Št. dni % dni rang % BS rang IO rang IF rang IT rang 1 W20 Udarec vrženega, izstreljenega ali padlega predmeta 705 16,5 1 21730 13,0 2 0,10 2 0,35 2 1,14 1 30,8 7 2 W01 Padec na isti ravnini 547 12,8 2 24421 14,6 1 0,11 1 0,40 1 0,89 2 44,6 3 3 W22 Zadevanje ob druge predmete 284 6,7 3 9894 5,9 5 0,04 5 0,16 5 0,46 3 34,8 6 4 W44 Vstop tujka v oko ali skozi oko ali naravno odprtino 253 5,9 4 3418 2,0 9 0,02 8 0,06 9 0,41 4 13,5 10 5 W26 Stik z nožem, s sabljo ali bodalom 230 5,4 5 4430 2,6 8 0,02 8 0,07 8 0,37 5 19,3 8 6 W43 Oseba v avtomobilu, poškodovana pri trčenju 163 5,3 6 10976 6,5 4 0,05 3 0,18 4 0,26 9 67,3 1 7 W17 Padec z ene ravni na drugo 210 4,9 7 12046 7, 2 3 0,05 3 0,20 3 0,34 6 57,4 2 8 W23 Ujet, zmečkan, ukleščen ali stisnjen v ali med predmete 186 4,4 8 7634 4,6 6 0,03 6 0,12 6 0,30 7 41,0 4 9 W31 Stik z drugimi, neopredeljenimi stroji 169 4,0 9 6384 3,8 7 0,03 6 0,10 7 0,27 8 37,8 5 10 W45 Tujek ali predmet, ki predre kožo 160 3,8 10 2296 1,4 10 0,01 10 0,04 10 0,26 9 14,4 9 1 - 10 2907 69,7 103229 184,4 SKUPAJ 4254 100 165691 100 0,74 2,69 6,90 38,9 % vseh poškodb pri delu, ki so zahtevale 13, 81 % vseh izgubljenih delovnih dni in prav tolikšen delež škode. Glede na število zaposlenih je sicer največ poškodb v proizvodnji kovinskih izdelkov, vendar sta število izgubljenih delovnih dni in posledična škoda tu manjša. Najpogostejši vzrok smrtne poškodbe pri delu je poškodba v prometu ali vozilu in padec. Najpogostejši vzrok smrti je poškodba glave ali prsnega koša. Šest smrtnih poškodb se je zgodilo v cestnem prometu (po tri pri vsakem spolu). Največja ocenjena škoda je bila v proučevanem obdobju zaradi padcev na isti ravnini, udarcev in poškodb v avtomobilu. Največja škoda v opazovanem obdobju je bila zaradi poškodb nog, vratu in prstov rok. Največ poškodb v gradbeništvu se je v proučevanem letu zgodilo zaradi udarca vrženega, izstreljenega ali padlega predmeta, sledijo padci in zadevanje ob druge predmete. Največ izgubljenih dni zaradi poškodb v gradbeništvu je bilo zaradi padcev in udarcev, najdaljše odsotnosti pa so bile zaradi poškodb oseb v avtomobilu in padcev z ene ravni na drugo. Najvišji delež po delih telesa so imele v gradbeništvu v proučevanem letu poškodbe zapestja in rok, prstov rok, n o g , s to p a l in gle ž n jev, p o š tev ilu iz g u b -lje nih delovnih dni poškodbe nog, rok, zapestja in roke ter stopala in gležnja, najdaljše trajanje odsotnosti z dela pa zaradi poškodb trebuha, rok in nog. Največ poškodb pri delu je bilo zaradi poškodb prstov rok ter poškodb zapestja in roke. Tudi v gradbeništvu je delež primerov podoben, le da je delež poškodb glave in oči večji ter vratu manjši, prav tako tudi prstov rok. Največ izgubljenih delovnih dni je bilo zaradi poškodb nog, vratu in prstov rok. Tudi v gradbeništvu je delež izgubljenih delovnih dni največji zaradi poškodb nog, sledijo pa roka, zapestje, stopalo in gleženj v nekoliko večjem deležu kot velja za vse poškodbe, vrat pa v bistveno manjšem. V drugem prikazu škode po metodolo- Delo in varnost 51/2006/3 29 Razvoj in znanost Bolniški stalež zaradi poškodb pri delu v gradbeništvu - po delih telesa; Slovenija, 2002 (vir: IVZ) Zap. št. VZROK POŠKODBE Št. primerov % primerov rang Št. dni % dni rang % BS rang IO rang IF rang IT rang 1 Poškodba zapestja in roke 651 15,3 1 21968 13,1 3 0,10 2 0,36 2 1,06 1 33,7 8 2 Poškodba prstov roke 644 15,1 2 17907 10,7 5 0,08 5 0,29 5 1,04 2 27,8 9 3 Poškodba stopala, gležnjev 550 12,9 3 21978 13,1 3 0,10 2 0,36 2 0,89 3 40,0 4 4 Poškodba noge 548 12,9 3 29536 17,6 1 0,13 1 0,48 1 0,89 3 53,9 3 5 Poškodba roke 397 9,3 5 22354 13,3 2 0,10 2 0,36 2 0,64 5 56,3 2 6 Poškodba glave 388 9,1 6 13271 7,9 6 0,06 6 0,22 6 0,63 6 34,2 7 7 Poškodba oči 316 7,4 7 4103 2,4 10 0,02 10 0,07 10 0,51 7 13,0 10 8 Poškodba vratu 276 6,5 8 9940 5,9 7 0,04 7 0,16 7 0,45 8 36,0 6 9 Poškodba prsnega koša 220 5,2 9 8622 5,1 9 0,04 7 0,14 9 0,36 9 39,2 5 10 Poškodba trebuha 123 2,9 10 9324 5,6 8 0,04 7 0,15 8 0,20 10 75,8 1 1 - 10 4113 96,5 159003 284,1 SKUPAJ 4254 100 165691 100 0,74 2,69 6,90 38,9 Delež primerov odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu vseh gospodar- nih nezgod, povzemam, da je bilo leta skih panog skupaj in gradbeništva glede na poškodovani del telesa v RS 2002 42 smrtnih primerov. Po tabe-v letu 2002 (vir: IVZ) li ILO (6) lahko vzamemo, da smrtna poškodba »velja« 7.500 delovnih dni. Škoda je torej približno: 42 x 7.500 = 315.000 dni b) Ocena škode zaradi poškodb v naturalnem merilu Število poškodb, ki so zahtevale odsotnost z dela U = 33.633 poškodb/a. Povprečna resnost poškodb (odsotnost delovnih dni z dela/poškodbo) tU = 35,67 dni/poškodbo U x tU = 33.633 X 35,67 = = 1.199.689 dni/a Dobljeni rezultat pomeni samo iz ra-čunano izgubo delovnega časa za- Delež izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu vseh gospodarskih giji, ki je povzeta po priročniku Gspa- panog skupaj in gradbeništva glede na poškodovani del telesa v RS v letu na (12) in je uporabljena tudi v drugih 2002 (vir: IVZ) državah, poleg neposredne škode upoštevamo tudi posredne stroške. a) Ocena škode zaradi smrtnih nezgod Obstaja veliko različnih tabel, ki vrednotijo ekonomski učinek poškodbe pri delu, ki upošteva vse možne stroške (na vseh ravneh), nastale zaradi poš kodb, npr. t abela, ki jo je izdala Mednarodna organizacija dela (ILO), v kateri so posledice poškodb ocenjene glede na število izgubljenih dni. Nekaj primerov je navedenih v tabeli. Iz podatkov IVZ, ki so bili pripravljeni za ta prispevek in izhajajo iz analiz bolniškega staleža zaradi poškodb pri delu in smrtnih primerov zaradi delov- 30 Delo in varnost 51/2006/3 Nekaj primerov posledic poškodb, ocenjenih glede na vrednost izgubljenih delovnih dni (vir: Mednarodna organizacija dela – ILO) VRSTA POŠKODBE IZGUBLJENI DELOVNI DNEVI Smrtna poškodba 7.500 Trajna popolna nezmožnost za delo 7.500 Izguba očes, popolna slepota 7.500 Izguba enega očesa 2.625 Popolna izguba nosu 1.875 Izguba roke 4.750 – 4.125 Otrdelo zapestje v stegnjenem položaju 2.250 – 1.500 Popolnoma negiben palec 1.315 – 940 Izguba ledvice 1.500 Kila trebušne stene (enostranska) 750 Izguba dela stopala 2.500 radi zdravljenja, pri čemer pa niso upoštevani razni drugi posredni stroški (stroški zdravljenja, škoda na materialu, škoda zaradi izpada proizvodnje, ško da zaradi izgube prostega časa poškodovanega, ostali in splošni stroški). Oce njeno je, da posredni stroški skupaj z neposrednimi predstavljajo pri bližno 7,5-kratnik izgube delovnega ča sa delavca. Če tega ne upoštevamo, lahko izračunamo, da je bilo leta 2002 zaradi posledic poškodb pri delu slovensko narodno gospodarstvo oškodovano najmanj za: 1.199.689 x 7,5 = 8.997.667 dni/a c) Ocena škode zaradi poškodb v denarnem merilu Zavod RS za statistiko je dal podatek, da je bil leta 2002 bruto domači proizvod 4.471.092.000.000 tolarjev. Po podatkih zavoda RS za statistiko je bilo leta 2002 v Sloveniji uradno zaposlenih v podjetjih in zasebnem sektorju 791.044 oseb. Ob predpostavki, da je bilo v celem letu približno 220 razpoložljivih delovnih dni na delavca (z upoštevanjem dela prostih dni in dopustov), lahko izračunamo povprečni proizvod na delavca na de lov ni dan CP1 = 4.471.092.000.000 / (791.044 x 220) = 4.471.092.000.000 / 174.029.680 = = 25.691,5 SIT/dan v letu 2002 Če zdaj seštejemo škodo zaradi smrtnih nezgod in poškodb pri delu: smrtne poškodbe 315.000 dni/a poškodbe 8.997.667 dni/a 9.312.667 x 25.691,5 = = 239.256.380.000* To je nedvomno številka, nad katero se je treba resno zamisliti. Pri grobi oceni škode je treba poudariti, da so pri poškodbah upoštevane samo resne poškodbe, ki so bile v letu 2002 registrirane. V tej evidenci niso upoštevane vse manjše poškodbe, ki jih je bilo nedvomno več. Pri izračunu niso bile upoštevane izgube delovnih dni zaradi poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom, posledičnih smrti zaradi poklicnih bolezni, ker ti podatki niso bili na voljo. Prav t ako ni na voljo p oda -tkov o trajni izgubi delovne zmožnosti ali spremenjene delovne zmožnosti ali zdravstvenih okvar pri delu. Dejstvo je, da je na voljo le malo zanesljivih podatkov iz uradnih evidenc. Bolj natančen je npr. podatek o relativni izgubi delovnega bogastva v državi zaradi slabe varnosti pri delu. Ta je v na-turalnih enotah izraženo razmerje med vrednostjo škode zaradi nezgod, izraženo v delovnih dnevih, in med vsemi razpoložljivimi delovnimi dnevi v državi. Za leto 2002: 791.044 zaposlenih x 220 delovnih dni = 174.029.680 razpoložljivih delovnih dni 1.200.805 izgubljenih delovnih dni (brez smrtnih poškodb) x 100 174.029.680 (razpoložljivih dni) = 0,69 Skupaj: 9.312.667 dni/a lahko z upoštevanjem CP1 izračunamo škodo: Delo in varnost 51/2006/3 0,69 % izgubljenih vseh razpoložljivih delovnih dni ustreza nadalje pri 791.044 zaposlenih 5458 zaposlenih, ki ne delajo. To je torej množica ljudi, ki celo leto ne dela zaradi poškodb pri delu. * 239 milijard tolarjev = 5,35 % BDP Razvoj in znanost Seveda sem lahko prištejemo še vse tiste, ki so bili zaradi poškodb na delu ali poklicnih bolezni ocenjeni kot invalidi. 6. RAZPRAVA Poškodbe so eden od najmanj razumljenih, vendar zelo pomembnih socialnih, ekonomskih in medicinskih problemov našega časa. Njihovega pomena kot bolezni sodobnega človeka dolgo časa niso v zadostni meri prepoznali ne medicinski ne drugi strokovnjaki javnega zdravja. Statistični podatki o poškodbah ne razgrnejo njihovega celotnega problema. Podatki o umrljivosti odkrivajo le vrh ledene gore tega problema, podatki o hospitalizacijah ga razsvetljujejo le nekoliko bolj. Pogosto v statistiki tudi ne razpolagamo s podatki o dolgoročnih posledicah, ki jih občuti poškodovana oseba, npr. o paraplegiji, tetraplegiji po poškodbi hrbtenjače, o disfunkciji možganov, izgubi spomina, ponavljajočih se glavobolih po poškodbi glave, o brazgotinah, kontrakturah po opeklinah ter o drugih posledicah (emocionalne, vedenjske motnje, razpad družine, zakona, izguba kariere itd.). Za družbo so poškodbe velikansko fi nančno breme, ki ga je težko natančno izračunati. Če je še mogoče izračunati stroške zdravljenja in rehabilitacije zaradi poškodb ter odsotnosti z dela, pa je skoraj nemogoče oceniti stroške socialnih posledic poškodb, zlasti pri huje poškodovanih in umrlih osebah. (27) Najpomembnejši vidik pri raziskovanju pojavnosti poškodb predstavljata mož nost za njihovo preprečevanje in zmanj ševanje resnosti. Pri tem je najmanj učinkovit način, s katerim se osredotočimo le na posamezne vzroke poškodb. Uspešnejše so strategije, ki vklju čujejo različne prijeme in strokovnjake različnih strok. Tudi izraz »preprečevanje nesreč« je bolje zamenjati s pojmom «obvladovanje poškodb«, katerega cilj je zmanjševanje števila poškodb in obsega boljše poznavanje dejavnikov tveganja, predvidevanje mož nosti za nastanek poškodb in aktivno obvladovanje teh dejavnikov. Za razliko od kroničnih bolezni je pri poškodbah dejavnik vedno prisoten, mogoče ga je meriti in določiti način, s katerim se agens širi v okolje. Od kroničnih in nalezljivih bolezni se poškodbe ločijo tudi po tem, da nimajo dolge inkubacijske dobe oz. se (razen pri opeklinah in zastrupitvah) pojavijo ta koj po izpostavitvi dejavniku. Cilj aktivnosti javnega zdravja je, da določi sile, 31 Razvoj in znanost ki lahko povzročijo poškodbo, mehaniz- in spolzki. Uporaba osebne varovalne z intervencijo preprečili nastanek pome, po katerih so ljudje tem silam lahko opreme predstavlja dopolnilni ukrep škodbe ali zmanjšali že nastalo škodo. izpostavljeni, in ukrepe, ki jih je treba tehničnega varstva, kadar splošna va- Prvi poskus prikaza časovnega razvoja uvesti, da do poškodb ne bi prišlo. rovalna oprema ne zagotavlja popolne vzročne povezanosti nezgode in po-Posamezne poškodbe se od primera varnosti. Medicinske aktivnosti vklju- škodbe je bil Heinrichov model petih do primera zelo razlikujejo po vrsti sile čujejo poklicno usmerjanje, selekcijo domin. Domine so predstavljale okolje, in načinu njenega delovanja, reakcijah (pravi človek na pravem mestu), pro- v katerem človek izvaja aktivnosti, iz človeka, njegovem zdravstvenem sta- fesionalni trening in prilagajanje novo katerih izhajajo tveganja, ki vodijo v nju in zdravstveni oskrbi po poškodbi. sprejetih delavcev in predhodne zdrav- nezgode in posledično poškodbe. Glede na to lahko delovanje javnega stvene preglede (pred zaposlitvijo) ter Danes je splošno priznan epidemio-zdravja razdelimo na tri ravni. usmerjene obdobne in druge usmerje- loški model, v katerem se poškodbe Cilj primarne preventive je preprečiti, ne preventivne zdravstvene preglede, lahko obravnava kot klasične infek-da bi do poškodbe sploh prišlo, in sicer zdravstveno prosvetljevanje (promo- cijske bolezni, za katere so značilne s preprečevanjem širjenja škodljivega cijo zdravja), borbo proti alkoholizmu epidemije, sezonska gibanja, časovni dejavnika (energije, ki lahko povzroči in narkomaniji, športno – rekreativno trendi in demografska distribucija. Zato poškodbo) oz. izpostavljenosti človeka dejavnost. Znanje in veščine, ustrez- je nastanek vsake poškodbe pogojen temu dejavniku (npr. prometna zakono- no varno obnašanje, negovanje do- z gostiteljem, dejavnikom in okoljem, v daja, zaščitni pokrovčki na steklenicah brih medčloveških odnosov, izvaja nje katerem prideta v stik gostitelj in agens. s kemikalijami,…). Primarna preventiva različnih socialnih aktivnosti (pre hrana, P o m a n j k l j i vo s t m o d e l a j e t r di t e v, d a o b -torej vključuje preprečevanje dogodka reševanje stanovanjskih vprašanj ipd.) staja za vsako poškodbo svoj dejavnik, ali nastanka poškodbe v času dogodka predstavlja nedeljivo celoto v preventi- kar bi pomenilo, da je preprečevanje (uporaba osebne varovalne opreme). vi poklic n e ga tr avmat izma. (28) poškodb nerešljiva naloga. Ta pomanj k-Sekundarna preventiva poskuša Vse opisane dejavnosti lahko zdru- ljivost je bila odpravljena z ugotovit vijo, preprečiti poškodbo oz. zmanjšati nje- žimo v (28): da pride do poškodbe zaradi izmenjave n o r e s n o s t , ko j e ž e pr i š l o d o n e l j ub e g a Primarne: energije, ki je lahko mehanska, toplot-dogodka oz. širjenja energije (čelade a) usposobljenost – izkušenost, na, električna, kemična ali ra diacijska. za motoriste, varnostni pasovi, varnejši b) poznavanje nevarnosti, Organizacijski vidik nastanka nezgode avtomobili, itd.). Pri tem je pomembno c) analiza tveganj, in poškodbe je tradicionalno zaposta-poudariti, da eno varovalno sredstvo d) izbira varnih postopkov, vljen, čeprav je dokazano, da igra po-varuje le pred eno vrsto poškodbe, ne e) evidenca vseh nezgod, membno vlogo pri nastanku nezgode varuje pa celega telesa. f) ugotavljanje vzroka nezgod, in poškodbe pri delu, pa tudi na dru-Terciarna preventiva zmanjšuje po- g) stimuliranje za varnost itd. gih področjih. Organizacijski dejav-sledice poškodbe, ko je do te že prišlo. niki se nanašajo na delovno okolje in Vključuje učinkovito fi zično, psihično, Sekundarne: zaposlene tako iz tehničnega kot tudi poklicno in drugo rehabilitacijo. a) poklicno usmerjanje in izbor, človeškega vidika, npr. organizacija Preventiva poškodb je torej celovit b) poklicno izobraževanje (izobraže- dela, pogoji dela, individualno stroko-program – serija koordiniranih aktiv- vanje za varno delo), vno znanje in spretnosti, osebnostne nosti, usmerjenih h kontroli vseh deja- c) organizacija delovnega okolja (fi zi- značilnosti zaposlenega, delovna kul-vnikov, ki lahko povzročijo poškodbe. kalni in psihološki dejavniki), tura. Predvideva se, da je pomanjkanje V preventivi moramo najprej reševati d) skrb za delavčev socialno eko- sistematične in stalne kontrole zdravja ergonomske probleme, ne smemo pa nomski položaj (stanovanje, delav- delavcev in varnosti pri delu glavni zanemariti človeških dejavnikov. čev prosti čas, prehrana, življenjski vzrok za nastanek poškodb in za ma-Preventivne aktivnosti so različne gle- standard), terialno škodo. V zadnjem desetletju de na predhodno ugotovljene vzroke. e) tehnično varstvo (kolektivna in se je v nekaterih državah pojavila A k tivnosti preventive lahko razdelimo v osebna sr e ds t va z a var n o st pr i notranja kontrola, t.j. zagotav ljanje tehnične, medicinske in splošne – orga- delu), kakovosti dela in pogojev dela kot nov nizacijske (intenzivnost in tempo dela, f) zdravstvena ozaveščenost in vzgo- pristop k izboljšanju varnosti in stanki ne presega človekovih psihofi zičnih ja za varno delo oziroma usposab- dard na področju varnosti in zdravja pri zmogljivosti, da ne prihaja do utrujeno- ljanje za varno delo, delu. (29) sti, ki se škodljivo odraža na zdravju in g) delovna disciplina, Haddon je to nadgradil in pojavnost produktivnosti in privede do pogostih h) vgrajenost varnosti in varstva pri poškodb predstavil na podoben način poškodb). Te hn i čne aktivnosti so na- delu v politiko podjetja. kot velja za nalezljive bolezni. Spoz-menjene zagotavljanju optimalnih po- nal je, da se poškodbe pojavijo takrat, gojev dela, zniževanju nivoja poklicnih ko energija, sproščena z vektorja (npr. 7. T E O R E T I ČNI MODELI tveganj do še dovoljene meje, izboru vozila) na človeka, preseže tolerančne PREPREČEVANJA strojev, naprav in opreme z minimalnimi meje organizma. Interakcijo med agen-POŠKODB možnostmi poškodovanja kot tudi mak- som in gostiteljem je razdelil glede simalno mehanizacijo in avtomatiza- Časovni model poškodbe kaže na način delovanja agensa in reakcije cijo. Pogoje dela (mikroklima, osvetlje- poškodbo od izpostavljenosti gosti- organizma. Lahko gre za preveliko nost, hrup…) moramo s tehničnimi telja nevarnosti, čemur sledi dogodek sproščanje mehanske energije (npr. ukrepi privesti v meje dovoljenih norm, in nastanek poškodbe, do dolgoročnih pri trče nju vozil, padcih) ali pa za po-nivojev oz. koncentracij. Delovni pro- posledic in/ali smrti. Model pomaga seganje energije dejavnika v fi ziološke stori in prehodi morajo biti ustrezno pri ugotavljanju, kaj se je zgodilo v procese organizma (npr. pri zastrupi-vzdrževani, da ne bodo temačni, vlažni določenem primeru in kako bi lahko tvah in utopitvah). 32 Delo in varnost 51/2006/3 Epidemiološki model nastanka poškodb (30): Razvoj in znanost tivnost vedno, ko je potrebno uporabiti varovalno opremo, npr. varnostni pas, in so zato odvisni od spremenljivega človekovega vedenja. Pri pasivnem preprečevanju pa so varovalni ukrepi, ki preprečijo nastanek dogodka ali zaščitijo pred poškodbo v času dogodka, vgrajeni v okolje in učinkujejo neodvisno od človeka, npr. zračna blazina. Vsako polje v modelu predstavlja svojo strategijo, kar omogoča, da strokovnjaki o možnostih preprečevanja specifi čne poškodbe razmišljajo sistematično. Model služi za analizo vseh možnosti Tradicionalni epidemiološki model za varovalnimi sredstvi, lahko pa se meja pri preprečevanju določene poškodbe raziskovanje širjenja nalezljivih bolez- tudi zniža zaradi vpliva zdravil, bolez- pri ciljni populaciji, omogoča pre-ni je bil v šestdesetih in sedemdese- ni), iz česar sledi, da vsako sproščanje poznavanje in določanje prioritet, tih letih prejšnjega stoletja osnova za energije še ne pomeni nujno tudi na- najučinkovitejšo razporeditev sredstev, pro učevanje poškodb. Tako je rezer- stanka poškodbe. potrebne raziskave, znanja in veščine voar tisti kraj v okolju, kjer je lociran Haddonov model predstavlja osnovo pri preprečevanju poškodb (30). Za agens. Potencial za širjenje energije za proučevanje poškodb in ukrepanje preprečevanje poškodb je včasih treba obstaja povsod v okolju, medtem ko za njihovo preprečevanje. V modelu je spremeniti le enega od elementov, preje mož nost, da ob tem širjenju pride dogodek poškodbe razdeljen v tri faze: dnostna izbira pa ni vnaprej določena. do poškodbe, omejena. Energija, ki »preddogodek« (predpoškodba, ki se V nekaterih primerih raje spremenimo predstavlja vzrok za poškodbo, pa nanaša na dogajanje pred poškodbo vektor kot gostitelja (npr. vgraditev te-lahko nastopa v različnih oblikah, t.j. in na vse dejavnike, ki vplivajo na po- stne naprave za odkrivanje alkohola v mehanski, električni, kemični, toplotni tencialno izpostavljenost), dogodek zraku v vozilo, ki se ga ne da zagnati, če ali pa kot elektromagnetno sevanje. (poškodba oz. stik energije z gostiteljem) je voznik pod vplivom alkohola). Širjenje energije omogočajo nosilci in »podogodek« (popoškodba predsta- Koncept Haddonovega fazno-faktor-(neživi objekt) in vektorji (živ orga- vlja gostiteljev odziv na dogodek). Na skega modela pomeni korak naprej na nizem). Včasih lahko v istem primeru vsako od teh faz vplivajo trije dejavniki področju analize nastanka poškodb energijo širita tako vektor kot nosilec. - nosilec, človek in orodje (fi zične lastno- (30). V modelu so gostitelj, agens (ali Gostiteljeve lastnosti vplivajo na to, sti, lokacija ali gibanje in okolje - fi zično vektor) in okolje dejavniki, ki medse-ali bo do poškodbe sploh prišlo. To se in socioekonomsko). (30) bojno delujejo skozi čas in privedejo namreč zgodi le v primerih, ko energija Ločimo aktivne in pasivne preventivne do poškodbe. Namesto agensa se v preseže tolerančno mejo gostitelja (ki ukrepe. Aktivno preprečevanje vklju- modelu opisuje vektor, ki združuje in-jo posameznik lahko poveča z vajo ali čuje ukrepe, ki zahtevajo človekovo ak- formacijo o energiji in mehanizmu pre- Tabela 1. Fazno-faktorska matrica - povzeto po Haddonu(30): Faza Dejavnik Gostitelj Vektor (vozilo, oprema) Fizično okolje Socialnoekonomsko okolje Pred dogodkom Voznikov vid Alkoholiziranost Izkušenost in presoja Prevoženi km Zavore, gume Težišče vozila Hitrost vožnje Značilnosti tovora Vidljivost Ovinki na cesti Stanje vozišča Kategorija ceste Signalizacija Stališča do alkoholiziranosti Zakon o vožnji pod vplivom alkohola, s preveliko hitrostjo Podpora p pče-vanju poškodb Dogodek Uporaba varnostnih pasov Osteoporoza Možna hitrost vozila Velikost vozila Trdota, ostrina kontaktne površine Prisotnost tovora Postajališča Zaščitna ograja Značilnosti obcestnih objektov Zeleni pasovi sredi ceste Omejitve hitrosti Stališča do uporabe varnostnih pasov, zakon o uporabi varnostnih pasov, otroških avtom. sedežev, čelad Po dogodku Starost Fizična kondicija Neoporečnost sistema za gorivo Urgentni komunikacijski sistem Oddaljenost in kvaliteta urgentne službe Rehabilitacijski programi Podpora razvoju travma centrov Izobraževanje kadra v urgentni službi Delo in varnost 51/2006/3 33 Razvoj in znanost nosa energije. Faza pred dogodkom denja bolj kompleksen kot se zdi, saj na Za uresničevanje uporabe preventiv-vključuje vse, kar določa, ali bo prišlo stališča vplivajo še drugi dejavniki, npr. nih strategij so na voljo številni pristopi do dogodka. Faza dogodka vključuje socialne in kulturne norme skupnosti. in načini, med katerimi so najpogosteje vse, kar določa, ali bo med dogodkom Na vedenje otrok in njihovih staršev uporabljeni izobraževanje, tehnološke nastala poškodba; faza po dogodku pa v primeru uporabe kolesarske čelade spremembe, zakoni, predpisi, standardi določa, ali lahko zmanjšamo posledice bolj vplivajo stališča in pritisk skupno- in tožbe (31,32). Izobraževanje mora biti poškodbe. Po škodbo lahko preprečimo st i kot pa njihovo znanje (31). v e č kot samo enost aven prenos infor ma-z odstranitvijo agensa ali vektorja, s Na varnost v skupnosti vplivajo tudi cij, saj mora doseči spremembo stališč spremembo dovzetnosti gostitelja ali s determinante, ki izhajajo iz nacional- in vedenja ljudi. Pomembno je predv-spremembami okolja. ne ravni, npr. vladna politika, zakono- sem izobraževanje in motiviranje ljudi Za razvoj preprečevanja poškodb je daja, politična stabilnost, blagostanje, na ključnih položajih v družbi, ki lahko bilo pomembno, da so bile prepoznane socialni, ekonomski in tehnični razvoj. vplivajo na uporabo različnih pristopov skupne značilnosti širokega spektra do- Vpliv politike in zakonodaje je redko za preprečevanje poškodb: spremembe godkov, npr. prometne nezgode, padci deležen znanstvenega ovrednotenja v okolju, oblikovanje izdelkov, sprejem po stopnicah, ki privedejo do nastanka uspešnosti, vendar so rezultati neka- zakonov, standardov ipd. Epidemiološki poškodbe. Epidemiološki parametri, terih študij vzpodbudni. S sprejetjem pristop in na njem temelječe preventivne ki vplivajo na nastanek poškodbe, so zakona o obvezni vgradnji dodatne strategije kaže jo, da zmanjšanje števila gostitelj (poškodovana oseba), agens zaščite za voznika v traktorju je na in teže nezgod ter poškodb zahteva mul-(energija), vektor (oseba ali predmet, Švedskem skoraj izginila umrljivost tidisciplinaren in multisektorski pristop. ki prenese energijo na osebo), fi zično zaradi prevrnitve s traktorjem, v Av- V druž bi skorajda ni sektorja, discipline in socioekonomsko okolje (razmere in straliji pa je zakon o obvezni uporabi ali poklica, ki ne bi mogel prispevati k okoliščine, v katerih pride do poškodbe). kolesarske čelade čez noč za polovi- ve čji varnosti ljudi, npr. zdravstveni in Parametri so med seboj povezani, npr. co povečal uporabo čelad in zmanjšal pedagoški delavci, načrtovalci bivalnih v primeru nezgode motorista, ki se je umrljivost kolesarjev. in cestnih površin, igrišč, arhitekti, gra-poškodoval zaradi padca z motorjem Vpliv blagostanja se odraža tudi na ditelji, oblikovalci, proizvajalci, politiki, na spolzkem cestišču, je gostitelj mo- nacionalni ravni, če primerjamo revne novinarji itd. torist, agens je mehanična energija, in bogate države, saj vsaki stopnji so- Raziskovanje na področju vzrokov ki nastane pri padcu, vektor je motor, cialnega, tehničnega in ekonomskega nastanka nezgod in poškodb je pripo-okolje pa spolzka cesta. Epidemiološki razvoja dr žave ustreza stopnja zdravja. m o g l o , d a s e j e p r v o t n o p r e p r e čevanje model poškodb lahko uporabimo tudi V revnih državah so še vedno velik jav- nezgod in poškodb preusmerilo iz za proučevanje medosebnega nasilja, nozdravstveni problem nalezljive bolez- zdravstvene vzgoje za spremembo ko npr. oseba udari svojega partnerja. ni, ki jih počasi že zamenjujejo bolezni, stališč in vedenja v spreminjanje okoV tem primeru je gostitelj oseba, ki so ki so značilne za bogate države, npr. lja. Strokovnjaki različnih strok s sprejo udarili, agens je mehanična ener- poškodbe, rak, bolezni srca in ožilja. membami zakonodaje in nadzora, z gija udarca, vektor je oseba, ki je uda- To so potrdile tudi presečne študije pri- novimi tehnologijami in načrtovanjem rila, okolje pa so razmere v družini ter merjav med državami z različnim bruto proizvodov poskušajo zavarovati lju-družbene norme in vrednote, zaradi ka- družbenim prihodkom (BDP) in longitu- di pred stikom z energijami, ki lahko terih je tako vedenje sprejemljivo. Upo- dinalne študije v posameznih državah povzročijo poškodbe. Spremembe vek-raba epidemiološkega modela pomaga (32). Iz njih izhaja, da je skupno breme torjev in okolja so še posebej pomem-identifi cirati vse parametre, ki vplivajo poškodb večje v državah z nižjim BDP bne takrat, ko posameznik s svojim na nastanek poškodbe, in navaja na kot v tistih z višjim, kljub temu da je v vedenjem ne more preprečiti nastanka mišljenje, da je mogoče take poškodbe teh državah delež umrljivosti in invali- poškodbe, npr. v avtomobilu brez var-preprečiti ali vsaj zmanjšati njihovo dnosti zaradi poškodb nižji, ker imajo nostnih pasov. Kljub temu pa ostajata težo, če že nastanejo. višje stopnje umrljivosti in invalidnosti človeško vedenje in osebna odgovor-Ljudje se ne združujejo samo v delo- zaradi drugih bolezni. (33) nost še vedno pomembna dejavnika vne organizacije in inštitucije, temveč Specifi čne načine za obvladovanje za nastanek nezgod in poškodb. tudi v druge socialne strukture, kjer so poškodb lahko na splošno delimo v Prvi ukrep je usmerjen k preprečevanju izpostavljeni medsebojnim vplivom, dve skupini: pasivni ukrepi so tisti, ki nastanka škodljivega agensa, kar pa ki oblikujejo njihovo vedenje, misli in ne zahtevajo sodelovanja gostitelja in največkrat ni realno uresničljivo (npr. stališča. Dokazano je, da skupnost obsegajo modifi kacijo agensa samega živeti brez avtomobilov danes skoraj ni ne vpliva na varnost samo s svojimi (boljše zavore v vozilih, zračne blazi- več mogoče). Drugi se osredotoča na intervencijami in prikazom pozitivnih ne). Navadno so učinkovitejši od akti- zmanjševanje količine agensa (npr. kon-učinkov le-teh, temveč so pomembne vnih, ki delujejo le pri aktivni vključitvi trola nad prodajo zdravil, čistil, orožja…). tudi druge determinante. Socioeko- gostitelja (uporaba varnostnih pasov, Naslednji preprečuje širjenje agensa iz nomska neenakost vpliva na razlike v varovalnih čelad). Najboljša je seveda rezervoarja (preprečevanje avtomobil-incidenci poškodb (5), saj imajo ljudje kombinacija obeh načinov. skih nezgod, zaščitni pokrovčki na stek-iz nižjih socioekonomskih razredov Pri obvladovanju pojavnosti poškodb lenicah s kemikalijami). Peti predstavlja več je tveganje za nastanek poškodb večkrat pozabljamo na enega ključnih zmanjševanje širjenja agensa v prostor kot tisti iz višjih razredov. dejavnikov - na ocenjevanje strategij. (npr. alternativni načini transporta). Drugi vpliv skupnosti se kaže v kolek- Te so multidisciplinarne, kompleksne in Šesti ločuje agens od gostitelja in je tivnih stališčih, normah in kulturi. Po- zelo drage, zato je pomembno določiti lahko zelo poceni (zaklepanje kemikalij, kazalo se je, da je model povezanosti najučinkovitejše ukrepe kot tudi tiste, ki orožja, zračne blazine, plinske maske). med znanjem ljudi, spremembo njihovih niso učinkoviti, da bi bile strategije tudi Mogoče je tudi modifi cirati kvaliteto stališč in posledično spremembo ve- fi nančno upravičene. agensa (varnejši avtomobili). 34 Delo in varnost 51/2006/3 Razvoj in znanost Principi za preprečevanje poškodb (po Haddonu) (30) Strategija Poškodbe v prometu Poškodbe z orožjem Zastrupitve 1 Preprečitev nastanka nevarnosti (agensa) Zmanjševanje proizvodnje posebno nevarnih vozil Preprečevanje proizvodnje orožja in streliva Preprečevanje proizvodnje strupenih substanc 2 Zmanjšanje količine obstoječe nevarnosti (agensa) Vozila, s katerimi je manj nesreč; Zakonodaja glede vožnje pod vplivom alkohola Restrikcija pri prodaji in uvozu orožja Zmanjševanje uporabe nevarnih sredstev doma in iskanje manj toksičnih zamenjav 3 Preprečitev izpusta (spuščanja) agensa iz rezervoarja (že obstoječe nevarnosti v okolje) Znižanje dovoljene vozne hitrosti Varnostni preklop Varnostni pokrovčki za otroke, manj vabljiva embalaža 4 Zmanjšanje razporeditve agensa v okolju – vpliv na način krajevne razpršit ve nevarnosti in njenega vira Alternativne oblike transporta za manjšo uporabo osebnih vozil Restrikcija uporabe orožja za rafale Zmanjševanje toksičnosti samih produktov 5 Ločitev agensa od gostitelja (nevarnosti in tistega, ki je ogrožen) - časovno prostorsko Kolesarske poti in pločniki za odstranitev kolesarjev in pešcev iz prometa Shranjevanje orožja stran od otrok Shranjevanje nedosegljivo otrokom 6 Ločitev agensa od gostitelja (nevarnosti in tistega, ki je ogrožen) z materialno bariero Varnostni mehanizmi v vozilih - varnostne blazine in pasovi Zaščitne bariere na del. mestu (jopiči) Plinske maske, fi ltri, zaščita kože 7 Sprememba kvalitete agensa (sprememba osnovne lastnosti nevarnosti oz. tveganja) Vozila, ki zmanjšujejo poškodbe (boljši material) Sprememba oblik orožja, manjše hitrosti izstrelka Manjša koncentracija toksične snovi v pripravku 8 Okrepitev dovzetnega gostitelja – napraviti ogroženega bolj odpornega na nevarnost – povečati fi zično kondicijo Ozaveščanje javnosti (alkohol, vedenje pešcev) Izobraževanje glede varne uporabe orožja in samoobrambe Izobraževanje javnosti glede rokovanja z nevarnimi snovmi 9 Zmanjševanje že nastale poškodbe (škode) Usposabljanje medicinskega osebja za hitro in ustrezno pomoč Usposabljanje med. osebja Oznake, ki opozarjajo na ukrepanje v primeru zastrupitve 10 Stabilizacija, ozdravitev in rehabilitacija poškodovanega gostitelja Boljša rehabilitacija Svetovanje žrtvam Boljša rehabilitacija Vplivamo lahko tudi na gostitelja (manj alkoholiziranih voznikov, izobraže vanje). Zadnji dve metodi predstavljata sekundarno in terciarno preventivo, ki vključuje tudi rehabilitacijo. Učinkovit sistem obvladovanja poškodb mora upoštevati tako učinkovitost zmanjševanja števila poškodb, možnost izvedbe med ciljno populacijo, učinkovitost glede na stroške, kot tudi primerjavo z že obstoječimi strategijami. Zmanjšanje števila poškodb dosežemo z ukrepi na vseh treh ravneh preventive. Vendar ne zadostujejo, če ne ustrezajo ciljni populaciji, t.j. njihovi stopnji razumevanja, kulturnim in družbenim potrebam. Načini za uveljavitev sistema obvladovanja poškodb se lahko osredotočajo na različne cilje in vklju čujejo tako pasivno kot aktivno intervencijo. Vse postavke niso primerne za vse oblike nevarnosti, zato je treba oprede- Delo in varnost 51/2006/3 liti najboljše in te uporabiti za določeno vrsto nevarnosti. Pred tem pa določiti tudi potrebe, izvedljivost in relativno učinkovitost posamezne metode, sicer se lahko zgodi, da uporabimo nepotrebne ali celo neučinkovite. Končno je na pilotnem projektu, torej še pred širšo uporabo, potrebno oceniti in raziskati učinek uporabljene metode. Izkušnje so pokazale, da je pri preprečevanju poškodb bolje spreminjati okolje in nosilce energije, manj pa vedenje gostitelja. Še vedno se mnogo preveč sredstev vloži v spreminjanje slednjega (npr. pripenjanje z varnostnim pasom, skakanje v vodo). Če je za zmanjševanje poškodb nujno treba vplivati na vedenje, potem se je bolje osredotočiti le na eno stvar. Uspešnejši je princip osebnega ozaveščanja (npr. zdravnik), kot pa uporaba neosebnih televizijskih ogla- sov. Za uspešne so se pokazale tudi razne nagradne akcije. Uporaba oz. neuporaba določenih strategij med prebivalstvom ni nujno odvisna od javno prikazane učinkovitosti teh. Ugotovljeno je bilo namreč, da kaznovanost poveča uporabo nekega sredstva tem bolj, če je to očitno že na pogled (npr. uporaba varovalne čelade ali varnostnega pasu). Pri preprečevanju poškodb se izpostav lja še en problem. Gre z a ugotavljanje učinkovitosti neke strategije glede na strošek, česar večina držav še vedno nima. Za izvedbo je treba imeti kompleksen informacijski sistem z obsežnim arhivom, predvsem pa izdatno fi nančno in siceršnjo pomoč države (29). Raziskave poškodb bi morale biti usmerjene v tiste gospodarske dejavnosti, kjer se zgodi največ smrtnih 35 Razvoj in znanost poškodb ali poškodb s težkimi po- pristop vključuje ergonomsko ure je- Na število poškodb na poti na delo ali z sledicami, največ poškodb glede na nost delovnega mesta in opreme, po- dela delodajalci nimajo direktnega vpli-število zaposlenih in kjer je izpostavlje- stavljanje zaščitne bariere med delavca va in je potrebno breme zmanjševanja nih največ zaposlenih. Pa tudi v manj in nevarnost, predhodni izbor delavcev teh poškodb prenesti tudi na druge hude poškodbe, ki se pogosto zgodijo pred zaposlitvijo in trening delavcev na segmente družbe. pri delu in so lahko preprečljive. nevarnih delovnih mestih. Promocija Glede na število zaposlenih so med zdravja je proces ozaveščanja, po ka- 8. ZAKLJUČEK – poškodovanimi najpogosteje mladost- terem so ljudje pripravljeni prevzeti skrb KRITIČNE TOČKE niki. Poškodovani pri delu so v večjem za svoje zdravje v lastne roke. 1. Nezgode in zdravstvene okvare pri številu kot tisti izven dela krivdo za Izobraževanje poveča stopnjo oza-delu povzročajo stroške državi, pod-nastanek poškodbe pripisali zunanjim veščenosti delavcev glede možnosti vzrokom: varovalnim sredstvom ali nastanka poškodb in spodbuja delavce, jetju in delavcu. napakam pri strojih. To je v skladu da se aktivno vključijo v preprečevanje 2. Na koncu vse posledice in stroške z ugotovitvijo, da so vzroki za viso- poškodb. Vzgoja in izobraževanje iz v zvezi z nezgodami in zdrav-ko stopnjo poškodb pri mladostnikih varnosti pri delu bi zato morala postati stvenimi okvarami pri delu nosijo lahko neprimerno izobraževanje, po- sestavni del osnovne vzgoje in stroko- davkoplačevalci. manjkljiv trening mladih delavcev v vnega usposabljanja, pouka ter tudi 3. Skriti stroški v zvezi z nezgodo obdobju uva janja, površnost pri nabavi splošnega izobraževanja. Srednja, viš- ali zdravstveno okvaro oziroma varovalnih sredstev in izvajanju varno- j a i n v i s o k a š o l a p a b i m o r a l e p o g l a b l j a - stroški, ki jih ni mogoče neposredno stnih ukrepov. Analiza o izobraževanju ti znanje o varnosti pri delu. Kasneje bi evidentirati, so običajno nekajkrat s področja varnosti pri delu v Sloveniji morali delavcu v delovni organizaciji večji od neposredno evidentiranih je pokazala, da v večini organizacij ne posredovati samo specifi čna znanja izdatkov v zvezi z nezgodo. iz vajaj o pre dh o dnega pou čeva nj a p r e d o var n ost i pr i delu, k i se nana š ajo na 4. N ez avarovani stroš k i v zvezi z nez-začetkom dela in še posebej ob vsaki konkretno organizacijo oziroma dela in godo ali zdravstveno okvaro so premestitvi, da delavci večinoma niso naloge. nekajkrat večji od zavarovanih. konkretno poučeni o varnosti pri delu Potrebno je narediti načrt preventivnih 5. V Sloveniji še ni bilo narejenih poza dela in naloge, ki jih opravljajo, da aktivnosti. Ker poškodbe pri delu po- drobnih raziskav na ravni podjetij iz večina organizacij nima izdelanih pro- segajo na različna področja našega različnih panog, da bi se ugotovilo, gramov izobraževanja s tega področja življenja, bi se poleg zdravstvene služ-kolikšni so dejanski stroški v zve-in ne izvaja praktičnega izobraževanja b e i n s l u ž b e z a v a r n o s t p r i d e l u z a i z g r a - zi z nezgodami in zdravstvenimi delavcev, da se za izobraževanje o var- dnjo načr ta preventivnih aktivnosti mo-okvarami (zavarovani in nezavaro-nosti pri delu uporabljajo preveč tradi- rali vključiti še strokovnjaki s tehničnih vani stroški, oportunitetni stroški, cionalne metode (predavanja, testi). področij, psihologi in pravniki. razmerje med eksplicitnimi - knji-Pogosto je vzrok za poškodbo človeška Ustrezna organizacija dela omogoča, govodsko evidentiranimi stroški in napaka, saj delavci najdejo pot mimo da intenziteta in tempo trajanja delo-implicitnimi - skritimi stroški). zaščitnih barier ali pa jih odstranijo. Pri vnih operacij ne presegata človekove 6. Prav tako ni na voljo natančnejših td l k .. . podatkov o kazalnikih negativne- Naj i v deov pXo olje. na delovnem mestu jenosti. "a ne pride do pojava utru- ga zdravja in posledicah v zvezi z se je zgodilo v ponedeljek, kar opi- Pri uvajanju novih tehnologij, novih de- deom, ki jih spremljata (fi nancira- sujejo tudi drugi avtorji in razlagajo fe- lovnih sredstev in delovnih prostorov ta) zavoda za zdravstveno zavaro- nomen z »mačkom« po koncu tedna. je treba prej opraviti študije ustrezno- vanje Slovenije in za pokojninsko Tretjina poškodb na delovnem mestu sti glede varnih in ustreznih delovnih in inva lidsko zavarovanje Slovenije se je zgodila do 9. ure in med 12. in 13. razmer. (kon kretni stroški zaradi poškodb uro (vrh utrujenosti pred odmorom in Prav tako je treba načrtovati politiko na de lu, invalidnosti zaradi poškodb proti koncu delovnega dne). varnosti in zdravja v vodstvu podjetja. na delu in poklicnih bolezni (bolez- Za zmanjšanje poškodb pri delu je Delodajalec mora varnost in zdravje ni v zvezi z delom), poklicne reha- treba oblikovati preventivno strate- pri delu sprejeti v politiko podjetja. Če bilitacije, prekvalifi kacije itd.). gijo in specifi čne preventivne progra- bo delodajalec doumel pomen varno- me za ogrožene skupine zaposlenih. sti pri delu v najširšem smislu, potem Predlog ukrepov: Učinkovitost preventivne strategije resnično lahko pričakuje, da se mu bo ®* načrtovanje politike varnosti in in programov pa je odvisna od poz- ta vložek obrestoval, da bo njegovo zdravja v vodstvu podjetja, navanja problemov, rizičnih skupin delo varno in zdravo, da bo zaposlo- ®" ustrezno informiranje delodajalcev in časovnih sprememb v stopnjah val zadovoljne, polno delovno zmožne in delavcev in predstavitev proble- poškodb. Vsaki strategiji in programu delavce, ki bodo tudi produktivno naj- matike stroškov v zvezi z varnostjo mora poleg tega slediti evalvacija, ki učinkovitejši, da bo njihovo podjetje in zdravjem pri delu, oceni učinkovitost preventivnih progra- spoštovano in cenjeno. ®" izobraziti oziroma podučiti delo- mov in prepreči, da bi zaradi izvajanja Nujna je prilagoditev slovenskega in- dajalce in delavce, kako ugotoviti novih preventivnih programov nastalo formacijskega sistema za poškodbe vse stroške, ki so povezani z neko povečano tveganje za nastanek drugih pri delu, da bi bili podatki bolj uporab- nezgodo; delodajalci in delavci poškodb ali bolezni. ni, ne le za nacionalne študije, temveč morajo razumeti in dojeti, kakšne V svetu priporočajo kombinacijo dveh tudi za analize poškodb pri delu na ra- stroške povzročajo nezgode in pristopov: promocije zdravja in tradi- vni podjetij, ki jih ta problematika prav zdravstvene okvare in kako te vpli- cionalnega pristopa. Tradicionalni tako neposredno zadeva. vajo na poslovanje podjetij, 36 Delo in varnost 51/2006/3 Razvoj in znanost ®- razviti in objaviti metodologijo za natančno identifi ciranje stroškov nezgod, zdravstvenih okvar ter ostalih stroškov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu (predhodno je potrebno urediti in posodobiti monitoring vseh kazalnikov negativnega zdravja ter spremljanja in transpa-rentnosti drugih stroškov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu), ®- stroške je treba zmanjšati z zmanjšanjem števila nezgod in zdravstvenih okvar, ®- izvesti je treba raziskave v posameznih panogah (npr. gradbeništvo, kmetijstvo), da se ugotovi, kolikšni so dejanski stroški v zvezi z nezgodami, zdravstvenimi okvarami pri delu ter drugi stroški zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in kaj ti stroški pomenijo za: - državo, - posamezne občine, - podjetje, kjer se je zgodila nezgo- 29. Nytro K, Sasvik PO, Trovath H. da, Organizational prerequisites for - za delavca, ki je utrpel nezgodo the implementation of systematic oziroma zdravstveno okvaro, health, environment and safety ®- preventivno ukrepati na ravni dela- work in enterprises. Safety Scien- vca, delovnega mesta ali na ravni ce 1998, 30: 297-307 države kot promocija zdravja (er- 30. Haddon W. Options for the preven- gonomski ukrepi, organizacija dela, tion of motor vehicle crash injury. aktivni odmor, programirana rekrea- Isr J Med 1980, 16: 45-68 cija, vzgoja in izobraževanje, ukrepi 31. Sellstrom ER, Bremberg S. Per- varstva in varnosti pri delu itd.). cdeived social norms as crucial determinants of mother’s injury- 9. LITERATURA 27. Borštnar S., Rok Simon M. Pristopi k preprečevanju poškodb oseb in primer programa 7. Krkini rehabilitacijski dnevi: Poškodbe in njihovo preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija, Otočec 2001: 118 28. Bilban M. Preventiva poškodb pri delu, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Delo in varnost 48/2003/3: 119-130 preventive behaviour. Acta Pae-diatr 1996, 85: 702-7 32. Plitponkarnpim A, Andersson R, Jansson B, Svanstrom L. Child injury mortality: A priority for Middle income countries in the advanced stages of epidemiological transition. Inj Prev 1999, 5: 98-103 33. Nantulya VM, Reich MR. The neglected epidemic: road traffi c injuries in developing countries. BMJ 2002, 324: 1139-41 Center za strokovne nalngp v/arnnsf i____________ ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Institute of Occupational Safety Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Pripravljalni seminar za strokovni izpit iz varstva pred požarom Usposabljanje - osnovna andragoška znanja Tečaj za svetovalce za kemikalije KONTAKTNI OSEBI: Ladi Lebar T (01) 585 51 69 M 031 333 610 E ladi.lebar(8>zvd.si Barbara Vogrič T (01) 585 51 26 F (01) 585 51 01 E barbara.vogric@zvd.si Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.zvd.si ali nas obiščete na Chengdujski cesti 25 v Ljubljani. Delo in varnost 51/2006/3 37