i
i
“1174-Prosen-0” — 2010/7/19 — 11:52 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 21 (1993/1994)
Številka 3
Strani 136–137
Marijan Prosen:
NEBESNA GLASBA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1174-Prosen.pdf
c© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
I
OC-Otl'\'t1,i)' lO, ,_, 1" _, '1_' ,,'- I ,
NEBESNA GLASBA
Sloviti avstrijski astronom Jo-
hannes Kepler (1571 - 1630) je naj-
bolj znan po svojih treh zakonih o
gibanju planetov okrog Sonca . Do
svojega tretjega zakona se je doko-
pal leta 1618 in ga objavil nasled-
nje leto v delu Harmonices Mundi
(Harmonija sveta) . V tej knjigi je
tudi razpravljal o podobnosti med
glasbenim sozvočjern in kroženjem
planetov . Gibanje vsakega planeta
od Merkurja do Saturna (tedaj so
poznali le šest planetov), ki z ra-
zlično hitrostjo krožijo okrog Son-
ca, je izrazil z vrsto tonov . Ti se
ponovijo po vsakem obhodu plane-
ta okrog Sonca. Ker naredi Merkur
122 obhodov, medtem ko Saturn
enega , se toni prvega planeta 122·· Johannes Kepler
krat hitreje razvrstijo kot toni dru-
gega. Toni vseh šestih planetov pa se prepletajo in zlijejo v enoten in večno
se spreminjajoč glasbeni napev - nebesno glasbo.
~===== *-------- =t--=-*+*,
=.§:~~+ :=~~
.H CUl'O ll S Jupiter Man 1 erra
~ .
-***' -- §~---~-- ~-"'*'"'--
-~~~ -----~... - ---~------ -- -X'-~-~-• .* ---'- E---~'"'-~~--- ---~---- e--.4L-----~-.e-- --"'~-- --~- - --- - - --..... - ~~---------~ ------
v'e n us Mercurius Hic locum habet er iamji
Slika 1. Kepler je izpeljal gornje glasben e skale za planete iz razlik v njihovem dnevnem
gibanju okrog Sonca . Spodaj desno je prikazana podobna skala tud i za Luno. Uporabljene
so stare oznake za glasbeni klju č . Najvišji toni ustrezajo Merkurju (sedma oktava) , najnižji
pa Saturnu. Iz Harmonices Mun di (Linz, 1619) . Vsi tr ije Keplerjevi zakoni planetn ih gibanj
so bili le del njegovih raziskav nebesne harmonije. (Glej še prispevek Vilka Domajnka v
Preseku 19 , 43.)
To nebasno glasbo, ki si jo  jt Ktptw mogel zamiajati le v svoji bujni 
domisljiji, w pred let! naradili z raEunalnikorn in sinttseizarjem in jo posndi 
na long play plo3b. ~tiridtsetminutna p low,  ki ima naslw HarmanijP 
=eta (The Harmony of the World), obsega 264 let gibanja planetov - od 
Keplerjevega rojstva 1571 do 1835. Vsak od devetih planctov (dtuge tri so 
dodali) ima svoj znafilni zvok. Merkur hitro piske kot pikolo. Vcnera v skoraj 
okrogli krofnici dodaja brmEanje. ki se la rahlo sprerninja. Jupiter t&ko tolk, 
Neptun loputa. 
- Ta gtasba j e  zelo podobna alekttontki glasbi, ki so jo izvajale avant- 
gardne skupint v petaesrtih in S~tdcsctih l tt ih s p o p t o  uporabo ntuglaiienih 
tonow, j e  strahovito IogiEna xveza nejasnih glasbenib eDemantov in ne2ZlweJko 
natanrno raEunalnifko izdelan metr ihi  vrorec - je  napiral glasbeni kritik.