Prejeli smo pismo
Cesta - naš vsakdan
Skozi Vnanje Gorice pelje regionalna cesta, po kateri se odvija sila živahen promet. Najprej so tu težki tovor-njaki, ki pcevažajo pesek iz Preserja, potem avtobusi, traktorji, osebni avtomobili in nenazadnje so tu še pešci. Slednji so enakopravni udeleženci v prometu, če imajo za to ustrezne pogoje - pločnike.
Skczi našo vas pločnikov ni, zato je najprimernejše navodilo pešcem, da skrbno pazijo na lastno varnost, kajti sicer... Zavedati se moramo, da so uporabniki te ceste tudi šoloobvezni otroci, ki pešačijo vsak tlan v šolo in iz šole. Nanje smo dolini paziti vsi udeleženci v prometu in jim dajati zgled, kako se moramo obnašati na takem cestišču, kjer se gnetejo peki, kolesarji, avtomo-bili, tovomjaki, itd
Drugo vprašanje, ki izvira iz stanja lega cestišča, pa se pojavlja, "^kaj je temu tako? Ali vas, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od republiške presiolnice, ne za-služi ceste, po kateri bi bil možen normalen protnet, z normalnimi piočniki, po katerih bi vameje v šolo in nazaj korakali naši otroci?
In nadalje, kdaj bodo pokrpane velike in manj velike luknje v cestiš6i, ki kar kličejo po zlomljeni osi avtomo; ' bila ali padcu kolesarja? Krpanje, kot smo ga bili deležni pred mesecem, ko je en delavec cestnega podjetja metal z vozečega avtomobila asfaltno maso, kamor je pač prile-telo, ostali udeleženci akcije pa so sledili akciji iz vozila, prav gotovo ni prineslo izboljšanja stanja cestišča, porab-ljenih pa je bilo toliko in toliko sredstev.
Koliko časa bomo morali prebivalci Vnanjih Gorie še čakati, da bomo končno dobili spodobno cesto?
Vanja Forjanič-Rankel