GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 25. MARCA 1985
Programska seja občinske konference ZKS
Delovni dogovor: usmeritev v ključne družbene probleme
V soboto, 9. marca, se je v prostorih osnovne šole Frana Albrehta zbralo 110 delegatov in članov OK ZKS na programski seji Občinske konference ZKS Kamnik. Tega delovnega dogovora kamniških komunistov so se udeležili tudi člani CK ZKS Ivan Godec, Julka Žibert in Ludvik Zaje, sekretar MS ZKS Ljubljana - okolica.
Lado Podbvešek, predsednik občinske konference ZKS je v svojem uvodnem govoru poudaril najvažnejša družbena in gospodarska vprašanja, s katerimi so se kamniški komunisti v preteklem letu srečevali pri svojem delu in naloge, ki bodo morale biti v pspredju aktivnosti komunistov v tem letu. 1'odčrtal je ugodne gospodarske rezultate, ki se odražajo predvsem v visokem porastu fizičnega obsega proizvodnje v preteklem letu. Seveda pa to dejstvo ni moglo biti razlog za samozadovoljstvo, saj so se občinska in osnovne organizacije ZK lotevale vseh žgočih vprašanj in problemov in se prek komunistov v samoupravnih in drugih družbenih te-
Stafeta
mladosti bo prenočevala v Kamniku
Bliža se dan, ko bomo mladi iz Kamnika sprejeli zvezno štafeto mladosti. V četrtek, 18. aprila 1985 ob 17. uri jo bomo prevzeli od vrstnikov iz Domžal, predaja bo v Volčjem potoku. Nekaj minut po 17. uri bo štafeta prispela v Kamnik, kjer bo slovesna prireditev. Štafeta bo letos prenočila v Kamniku in jo bomo drugi dan ob 7. uri predali vrstnikom iz Mozirja.
MAJA
lesih borile za njihovo razrešitev. Med drugim ne moremo biti zadovoljni z doseženimi izvoznimi rezultati v nekaterih DO, ki le prek zviševanja cen rešujejo svoj razvojni itd. Tudi razvoj družbenih dejavnosti bo treba bolj povezati s potrebami in možnostmi v gospodarstvu.
Delegati so nato v treh komisijah: za družbenoekonomske odnose, za politični sistem in za organiziranost ZK v zelo razgibani in kritični razpravi ocenili svoje dosedanje delo in se dogovorili za bodoče naloge.
Velik poudarek so udeleženci dali bojšemu vrednotenju proizvodnega in ustvarjalnega dela, saj ob nizkih osebnih dohodkih ni mogoče pričakovati boljših delovnih rezultatov. V družbenih dejavnostih, ki se srečujejo s pomanjkanjem denarja, bo treba Čimprej opredeliti prednostne naloge. S tem v zvezi so poudarili, da se bomo morali čimprej opredeliti o novem samoprispevku, saj sedanji poteče prihodnjo pomlad.
Napačno bi bilo, da bi se tako občinska kot osnovne organizacije opredeljevale o strokovnih rešitvah posameznih perečih vprašanj. Bolj pa bi se morali zavzeti za to, da se ta vprašanja rešujejo v ustreznih samoupravnih telesih in dejansko po demokratični poti, kjer naj tudi predlagatelji strokovnih rešitev nosijo odgovornost za posledice svojih predlogov.
Eden ali več kandidatov na volitvah še ne bo zagotovilo dejanske demokracije pri izbiri najbolj ustreznih nosilcev družbenih funkcij, bistvo je v tem, da zagotovimo demokratičnost v celotnem postopku, od evidentiranja, kandidiranja do volitev. Komunisti v krajevnih skupnostih se bodo morali bolj vključiti v ostopke evidentiranja možnih kandidatov, saj so doslej prvo evidentiranje opravili šele v 10 krajevnih skupnostih.
Precej razprave je bilo namenjene obveščanju občanov in problemov, ki pri tem nastajajo tako na občinski kot republiški ravni. V vseh oblikah informiranja v občini je treba zagotoviti večjo kritičnost in odprtost. Na vsa kritična vprašanja morajo odgovorni dati jasne in razumljive odgovore in pojasnila. Sedanji, sicer redki kritični prispevki sedaj pogosto ostajajo brez odgovora. Z argumentiranimi odgovori bi bilo treba reagirati tudi na prispevke v nekaterih glasilih (Mladina, Tribuna itd), ki večkrat izkrivljeno prikazujejo našo zgodovino in naš družbeni sistem.
Prav bi bilo, če bi se tudi v naši občini resneje lotili vloge družbenih svetov, ko oblik sodelovanja strokovnih in družbenih institucij pri oblikovanju skupščinskih odočitev.
V komisiji za organiziranost so spregovorili o akcijskem po-
vezovanju komunistov, zlasti v KS, kjer nekaterih komunistov n dovolj čutiti v delu samoupravnih teles, dalje o potrebi, da komunisti s svojim zgledom, ne pa z besedami, kažejo mladim pot naprej, o vlogi ZK v kadrovski politiki itd. Predlagali so tudi problemsko konferenco Zk o delegatskem sistemu, predvsem z vidika akcije za odpravo slabosti, ne pa ponavljanja že večkrat ugotovljenih slabosti in napak. Na plenarni seji so sprejeli programske usmeritve, ki jih bodo delovne skupine še dopolnile z ugotovitvami v razpravi. Ludvik Zaje, sekretar Medobčinskega sveta ZKS je ob zaključku v imenu MS ZKS izrazil priznanje kamniški občinski organizaciji ZK in njenemu vodstvu, ki aktivno in odločno posega v vsa pomembna družbena vprašanja in zaželel, da bi komunisti to oceno potrdili z učinkovitim delom tudi v prihodnjem obdobju.
F. S.
Občinska mladinska politična šola
V okviru programa občinske konference ZSMS bomo organizirali občinsko politično šolo. V zadnjih letih smo namreč zaradi finančnih problemov tako izobraževanje močno skrčili, kar se je odražalo predvsem v programih dela osnovnih organizacij in OK ZSMS.
Namen enomesečne občinske politične šole, ki je razdeljena na področja delovanja OK, je izobraževanje mladih, ki so za posamezna področja zadolženi oz. se želijo podrobneje seznaniti z obliko in načinom dela, saj prevladuje miselnost, naj bi se mladina ukvarjala le s športom ali kulturo, kar pa se tiče drugih področij, se ne znajo vključiti.
Občinska politična šola se bo pričela že ta teden, ko bo potekal seminar na področje informiranja in obveščanja med mladimi v občini Kamnik. V nadaljevanju pa bo bistvo politične šole predvsem to, kakšno, katero in kolikšno vlogo ima mladinska organizcija na področjih kot so:
• problematika zaposlovanja; o zaposlitvi pripravnikov
• stanovanjska problematika
• položaj mladih v kulturnem, gospodarskem in političnem delu po posameznih krajevnih skupnostih v Kamniku
• štipendijska politika in delovna praksa, proizvodno delo
• reforma višjega in visokega šolstva
• položaj športa v Kamniku
• mesec mladosti, štefeta
• MDA
• kultura - položaj mladih na tem področju
• usmeritve, vloga oz. naloga mentorjev
• pohodništvo
Teme so zanimive in upamo, da bodo osnovne organizacije resno pristopile k tej obliki izobraževanja; tako številčno kot tudi aktivno.
MAJA
• S skupne seje predsedstva OK SZDL in OS ZSS
Odprte liste da, a ne kot obveznost
Ponovno ugotavljamo, da je vprašanje demokratičnosti postopkov vselej v ospredju takrat, ko s pripravami na volitve kasnimo in zaradi časovne stiske ponekod tudi združujemo predkandi-dacijska in kandidacijska opravila. Mnogokrat tudi nenačrtna kadrovska politika ni iskanje kadrovskih rešitev v zadnjem trenutku ustvarjata občutek odločanja v ozkih krogih, odtujeno od nosilcev kadrovske politike t.j. delovnega človeka.
Obe predsedstvi sta se ravno v tej zvezi dogovorili, da je s tako miselnostjo v vseh sredinah treba prekiniti. Zato se morajo v
S seje predsedstva OK SZDL
O pismih, ki nasprotujejo gradnji povezovalne ulice
Uvodoma seje predsedstvo seznanilo s pismi, ki so bila poslana na občinsko konferenco SZDL, v katerih posamezniki spodbijajo strokovnost in umestnost gradnje povezovalne ulice po varianti A, to je mimo Metalke in stare Ete. (Eno od teh pisem je bilo objavljeno tudi v zadnji številki Kamniškega občana z dne 4. marca 1985).
Predsedstvo je zelo podrobno analiziralo vsebino pisem in v razpravi prišlo do naslednjih spoznanj:
Predsedstvo je ugotovilo, da je bila organizirana strokovno dovolj tehtna priprava za izdelavo predloga povezovalne ul-'ce po varianti A in da so v njej sodelovali tudi taki strokovnjaki, ki dovolj dobro poznajo vse posledice gradnje navedene prometnice. Javna razprava, ki je bila organizirana javno in široko, (vanjo so se vključile tudi skupščine vseh petih mestnih krajevnih skupnosti) se je opredelila za varianto A, čeprav je imela na voljo tudi varianto B. Javna razprava je bila s sprejetjem variante A na vseh treh zborih občinske skupščine zaključena. Občinska skupščina je tako naložila vsem izvajalcem tega projekta obvezo, da v najkrajšem roku začno gradnjo ulice, saj bi vsaka ponovna razprava o povezovalnici samo časovno preložila realizacijo gradnje. Predsedstvo tudi odklanja poskuse posameznikov in posamez-
nih skupin, ki zunaj in mimo dogovorjenih in razširjenih demokratičnih postopkov poskušajo zavesti uresničitev hotenj delovnih ljudi in občanov, ne glede na to pod kakšnim plaščem to poskušajo.
Novembra 1985 potečejo mandati v organih občinske konference kot tudi v krajevnih organizacijah SZDL. Posebno pozornost moramo zato nameniti pripravi in izvedbi volitev za najodgovornejše funkcije v krajevnih organizacijah in občinski konferenci SZDL. Pri izbiri kandidatov (starih alt novih, kar je od sredine do sredine različno) bi morali poleg njegove aktivnosti v preteklem mandatu pri ponovni kandidaturi in njegove pripravljenosti pri novi in ostalih odlik, opredeljenih v načelih in merilih kadrovske politike, pri novih pa tudi upoštevati načelo nekopičenja funkcij, združljivosti funkcij, pa tudi specifičnost posameznega okolja, kjer je ali bo posameznik delal. Upoštevajoč, da je ponovna izvolitev možnost, ne pa obveza, mora biti podlaga za odločitev o ponovnem kandidiranju ocena dosedanjega dela posameznega kandidata. Predsedstvo zato opozarja vse aktiviste socialistične zveze, naj se tudi v ta opravila pravočasno vključijo in s tem zagotovijo nemotenost in ustaljeno:.! delovanja v posameznih sredinah, še posebno tam, kjer so predvidene kadrovske spremembe.
M. J.
vseh temeljnih sredinah še pospešiti aktivnosti evidentiranja; vendar ne le za lastne delegacije in organe upravljanja ampak več tudi za nosilce vodilnih delegatskih funkcij, saj je takih pobud iz osnovnih sredin do sedaj prišlo zelo malo.
Pri opredeljevanju odprtih ali zaprtih kandidatnih list je bilo poudarjeno, da je po skupščinskih volitvah 1982 in lanskih volitvah nosilcev odgovornih delegatskih dolžnosti prišla do izraza pobuda delovnih ljudi in občanov, naj bi širše uporabili odprte liste z več kandidati, saj pri zaprtih nimajo kaj dosti manevrskega prostora pri izbiri posameznega kandidata. Uporaba odprtih list povzroča precejšnje težave, saj se v praksi nemalokrat dogaja, da niso izvoljeni delegati, ki so na koncu liste, so pa evidentirani in kandidirani celo za nosilce vodilnih delegatskih funkcij.
Zato naj dokončna opredelitev o tem vprašanju ostane v izključni pristojnosti vsake sredine posebej, saj se načelo odprtih ali zaprtih list ne sme sformalizirati.
V nadaljevanju je bilo veliko govora tudi o konferencah delegacij, o zmanjševanju delegatskih mest v skupščinah ipd.
Predsedstvi sta zavzeli enotno stališče, da je pred dokončno odločitvijo okrog konferenc delegacij nujno analizirati njihovo delovanje, saj osnovne pomanjkljivosti niso v ustavni zasnovi vloge in dela konferenc delegacij, ampak v prepočasnem uveljavljanju le-teh kot oblik delovanja    in sporazumevanja.
Vzrok prepočasnemu uveljavljanju konferenc delegacij so v večini primerov tudi lokalistične težnje posameznih sredin. Pri analiziranju kritičnih pripomb v zvezi s formiranjem konferenc delegacij moramo pristopiti selektivno in v vsaki temeljni sredini oceniti objektivne in subjektivne vzroke njihovega (ne)delovanja. Ne smemo pa dopustiti, da se tako zasnovana višja oblika sodelova-
nja v družbi diskvalificira vnaprej.
Obe predsedstvi sta na koncu še enkrat poudarili, da je kljub vsemu še vedno naša najpomembnejša naloga - evidentiranje; in to ne le v osnovne organe temveč tudi za nosilce vodilnih delegatskih dolžnosti v organih skupščine občine (in njenih zborov) kot tudi v organih samoupravnih interesnih skupnosti.
Za kvalitetne, demokratične in široko izpeljane predkandida-cijske postopke pa je zadolžena predvsem socialistična zveza v KS in sindikat v OZD, zato obe predsedstvi pozivata vse delovne ljudi in občane, da se aktivno vključijo v postopke evidentiranja, aktiviste pa, da to omogočijo, spodbujajo in pospešujejo, kajti do volitev ni več daleč.
M. J.
POROČILO
O DOSEDANJEM POTEKU EVIDENTIRANJA V KS IN OZD
(STANJE 8. marec 1985)
Priprave na volitve 1986 so se pričele že v letu 1984 s sprejemom večine dokumentov, ki so potrebni za nemoteno izpeljavo volitev in konstituiranje koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve.
V samo evidentiranje so se vključili v naslednjih KS: Moste, Godič, Tuhinj, Vranja peč, Motnik, Špitalič, Srednja vas. Kamniška Bistrica, Tunjice, Podgorje
OZD: Veterinarski zavod, WO Antona Medveda, Svilanit (vse TOZD), KIK (vse TOZD), Komunalno podjetje, OŠ Tomo Brejc, GG skupaj s temeljno organizacijo kooperantov, SKG, ZUIM, Center za socialno delo, Planika, Titan (vse TOZD), Borovo, Lekarna.
V krajevnih skupnostih je do sedaj evidentiranih 748 delegatov, v OZD pa 668 delegatov.
Iz tega, kakšne delegate v teh sredinah evidentirajo, je moč razbrati, da jih evidentirajo zgolj za interne organe upravljanja, za delegacije za občinske skupščinske zbore in delegacije za SIS. Za nosilce vodilnih delegatskih funkcij pa so do sedaj evidentirali:
- za predsednika občinske skupščine: Anton Ipavic (Motnik, Vranja peč, Kamniška Bistrica), Slavko Ribaš (Motnik), Milan Marinič (Kamniška B.).
- za podpredsednika občinske skupščine: Franc Svetelj, Slobodan Miladinovič, Peter Kuret (evidentirali v Kam. Bistr.)
- za predsednika IS SO: Horst Hafner (Vranja peč),
- za predsednika DPZ: Matija Jenko (Kamniška Bistrica),
- za predsednika ZKS: Franc Jeras (Kamniška Bistrica).
Povsod evidentirajo več delegatov kot je potrebno, saj presegajo povprečno za 50%-60% potrebnih (po dosedanjem razrezu potreb).
Poimenski seznami prihajajo na OK SZDL ali OS ZSS, kjer se vodi tudi evidenca evidentiranih možnih delegatov s tem, da evidentiranje še ni zaključeno in se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.
Poročilo pripravila: Janez Markovič, l.r. Božidar Spruk, l.r.
O delu naših delovnih organizacij in o izvozu
Na pobudo izvršnega sveta občine Kamnik je bil 8. marca v Stolu sestanek o delovni uspešnosti v kamniških organizacijah združenega dela in o problemih našega izvoza. Pravzaprav sta bila to dva sestanka. Prvi del je potekat v sejni sobi poleg delavske restavracije.
Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki občine: predsednik skupščine Anton Ipavic, predsednik izvršnega sveta Franc Je-ras, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj Uroš Zupane, sekretarka OK ZKS Jelka Tušar, predsednik OK SZDL Tone Fišer, predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek, sekretar OK ZSMS Brane Hafner in direktorji kamniških delovnih organizacij. Na seji je bil podan,pregled delovnih uspešnosti v naših tovarnah. Ugotovljeno je bilo, da delamo dobro, dokaj uspešno se tudi spopadamo z vsakodnevnimi inflacijskimi težavami in rešujemo probleme pri oskrbi z re-promateriali. Računi kažejo, da v glavnem ni izgub, precej pa je tovarn, ki zelo uspešno delajo. Tudi v izvozu so doseženi uspehi, kljub temu pa je to področje, ki ga je potrebno nenehno urejevati in za dosego rokov ter kvaliteto vlagati večje napore.
Za domačo oskrbo je bilo rečeno, da je dobra. Ponudba raznih artiklov je zadovoljiva, vendar je zaradi padca kupne moči občanov povpraševanje po izdelkih, ki niso prehrambenega značaja, manjše. Letos nas čaka tudi veliko drugih obveznosti, ki jih bomo morali rešiti, med temi je na zelo pomembnem mestu ureditev in obnovitev regionalnih in lokalnih cest in gradnja povezovalne ulice ob stari Eti.
V drugem delu sestanka, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič s sodelavci, je
V delovnih organizacijah ne vedo, kako delati v nejasnih razmerah deviznega poslovanja. Potrebno je, da bi uvoz opreme sprosdli in odločitve o novih nabavah prepustili proizvajalcu blaga za izvoz, ki sam najbolje ve, kaj potrebuje. Postopke za uvoz opreme je potrebno poenostaviti. Odlok, ki bo obravnaval osnovne kriterije, mora biti objavljen, dana morajo biti ustrezna navodila zveznih organov. Zadoščeno pa mora biti tudi domačim proizvajalcem opreme, da se tisto, kar se proizvaja doma, ne bo uvažalo.
Pri uvozu opreme je potrebna trezna presoja, da se delovne organizacije ne bi zainvestirale in imele potem težave z nakupom repromaterialov.
V preteklosti je bilo veliko surovin uvoženih, tudi nepotrebnih, plačevali smo jih z devizami. Zakon, ki je fo omogočil, ni bil dober. Prav tako ni prav, da se devize preprodajajo na vse mogoče načine.
Izvozniki imajo težave, ker devize, ki jih ustvarjajo z izvozom, le v določenem odstotku pripadajo njim, ostali del pa seveda družba nujno potrebuje za drugo redno poslovanje s tujino. Odstotek se je v preteklosti močno menjal, od 22 do 46.
Tudi surovine, ki jih je neki izvoznik zaslužil »zunaj«, vedno ne pripadajo njemu, temveč nekomu drugemu, ki jih potrebuje. Potrebna bo natančnejša ureditev, da bi se porabe zunaj delovne organizacije zmanjšale, določene premostitve pa se da urediti z blagovnimi krediti.
Rentabilnost izvoza je veliko vprašanje, na katerega večkrat težko odgovorimo. Pred leti se je izplačalo izvažati na ves konvertibilni trg, danes imajo nekateri komaj pokrite stroške. Tudi izvozne stimulacije se zmanjšujejo.
Naš velik problem je tudi, ker premalo gledamo na kvaliteto in
Janez Bohorič na pogovoru o izvozu v Stolu
tekla beseda o izvozu. V začetku je predsednik izvršnega sveta občine Kamnik Franc Jeras razložil, da naj bi se na tem delovnem sestanku pogovorili o kamniških problemih in naj bi bil ta sestanek nadaljevanje pogovora, ki ga je imel predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj januarja v naši občini. Opredeliti bi morali problematiko in nanjo dati odgovore in spodbuditi ustrezne akcije. Sestanka so se udeležili direktorji Titana, Stola, Svilanita, Alpre-ma, Utoka, Ete, Menine in toz-da Trival.
Franc Jeras je še razložil, da je bilo na prvem sestanku ugotovljeno, da je naša proizvodnja v porastu, imamo pa probleme z oskrbo z materiali, prav tako pa tudi s proizvodno opremo, ki je iztrošena in jo stežka obnavljamo, novo sodobnejšo pa le počasi nabavljamo.
Janez Bohorič je razložil, kakšen je izvoz v Sloveniji. Natančno ga je zanimalo naše stanje, bil je zadovoljen, da je naša proizvodnja dobra. Slišati pa je želel vprašanja iz proizvodnje in nanje tudi odgovoriti, če se takoj ne bi dalo, pa kasneje, v pisni obliki.
Potrebno je narediti vse, da bi se sedanja proizvodnja obdržala in še povečala. Na tem področju smo izjemna občina, saj smo že lani imeli zelo ugodno proizvodno rast.
se slabo držimo dogovorjenih rokov.
Vzhodni kupci niso tako natančni za designe, niti za druge zadeve, vendar nekateri trdijo, da je to izvoz v smer, ki nam ne daje potrebnih sredstev za trgovanje z zunanjim svetom.
Za klirinško področje so bile in bodo še bitke v poslovni politiki. V preteklih letih smo to področje zanemarjali. Lahko pa so tudi tukaj dobri izvozni rezultati, posebno če se izvoznik domeni za nakup surovin, ki jih pri nas primanjkuje.
Odnos dinarja do različnih valut je seveda različen. Stol je izgubil milijon dolarjev, ker je izvažal v zahodno Evropo, za neki drug naš artikel dobimo v Ameriki tretjino več.
Na sestanku je bilo obravnavano tudi vprašanje, kako je s kooperacijskimi posli. Nekateri za to ne kažejo navdušenja, vendar so ti dolgoročni zunanjetrgovinski p6sli, če so konstruktivni in konkurenčni, pozitivna zadeva. Nekatere tovarne jih odvračajo samo zato, ker so nevoščljive drugim, same pa tega zaradi narave dela ali nesposobnosti ne morejo opravljati.
Zanimivo prodajno področje sta tudi Afrika in Kitajska. Vendar imajo ti kupci svoje zahteve. Želijo, da bi nam tedaj, ko trgujejo z nami, prodali tudi nekatere svoje proizvode, za katere pa nimamo interesa, npr. blago ši-
roke potrošnje. Kljub temu pa so te dežele za naše delo zanimive. Imajo dragocene surovine, ki jih pri nas primanjkuje.
Ob zaključku pogovora je Franc Jeras poudaril, da je to le del problemov, s katerimi se vsak dan srečujemo. Odpravljaj =nje je seveda dolgoročni proces. Na izvoz ne smemo gledati s pesimizmom, temveč z zdravo voljo in delavnostjo. Domenili se bomo, koliko bomo izvozili na vsakega zaposlenega delavca in vključili proizvodna prizadevanja, da bodo naši uspehi v prihodnje večji.
Janez Bohorič je s sodelavci vseskozi aktivno sodeloval v razpravah in odgovarjal na vprašanja. Rekel je, da je zadovoljen, če smo uspeli nekatere probleme in vprašanja pravilno opredeliti in tudi najti odgovore.
Tekst in foto: Ciril Sivec
Bosta melioracija in komasacija pravočasno opravljeni?
Veliko je bilo že prelitega črnila o naši prvi hidromelioraciji in komasaciji Moste-Križ-Komen-da. Mnoge kritike so bile opravičene in dobronamerne, mnoge kritike pa ž» vse delo tudi v veliki meri ovirale. Ni namen tega prispevka oživljanje nasprotij, ki so spremljale vse naše delo pri izvajanju hidromelioracije, temveč seznaniti vse prizadete kmete s tega območja, kako daleč smo prišli z izvajanjem in kdaj bo možna nova razdelitev zemljišč.
Predlog nove razdelitve zemljišč, ki ga je pripravil Geodetski zavod na osnovi želja in možnosti, je razgrnjen od 7. 3. 1985 na vseh krajevnih skupnostih. Razgrnitev je predvidena do 6. 4. 1985 in je v tem roku možno dajati pismene pripombe v Zadružni enoti Komenda Kmetijske zadruge Emona. Vse prizadete oz. zainteresirane pri novi razdelitvi zemljišč, ki imajo na
razgrnjen predlog pripombe, pozivamo, da to opravijo čimprej. Komasacijski komisiji bo tako na razpolago več časa, da vse pripombe obravnava in jih skuša zadovoljivo rešiti. V primeru, da ne bo preveč zapletov, lahko računamo, da bi se zemljišča pričela dodeljevati v naravi že med 10. in 20. aprilom 1985. V tem roku bi bilo še dovolj časa, da vsak svoje novo dodeljeno zemljišče pripravila spomladansko setev in proizvodnja v letu 1985 ne bi bila bistveno zmanjšana.
Na kratko opišimo še, kaj vse je potrebno storiti za dokončanje hidromelioracije. Roki so vse bolj kratki, še posebno, ker nam vreme ni naklonjeno. Najprej je potrebno izravnati depresije, položiti drene in nasuti ter utrditi ceste. Vse to bi moralo biti opravljeno že v jeseni. Vzroke za kasnitev bomo reševali z izvajalcem in v primeru neupra-
vičenosti zahtevali povračilo v, obliki penalov, kot to predvideva sklenjena pogodba. Kot dodatna dela je predvideno utrditi še cca 2.700 m cest, oranje skrčenih gozdnih površin in pod-rahljavanje terena na cca 30 hektarjih.
Za dokončanje vseh opisanih del je potrebno zagotoviti še cca 2.500.000 din. Celotna investicija bo tako znašala cca 28.500.000 din. Velika sredstva so bila že vložena v ureditev tega zemljišča in velike težave so spremljale investitorja Kmetijsko zadrugo Emona pri izvajanju vseh del. Prepričani smo, da bodo vsi ti napori obrodili večje in boljše sadove na tem območju. Za dokončanje vseh del bi si želeli le še nekoliko strpnosti vseh udeležencev v melioracijsko komasacijskem območju in nekaj lepega vremena.
IZTOK JURANČlC
Iz aktivnosti občinskega sindikalnega sveta
Ocena nagrajevanja po delu
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta sta bili v ospredju razprava sveta za oblikovanje in delitev sredstev za OD in SP in odbora za inovacijsko dejavnost pri OS ZSS Kamnik.
Na področju nagrajevanja po delu so obravnavali analizo stanja in sprejeli za vse OOS naslednje naloge:
1. Vsa prizadevanja je treba usmeriti v doseganje tolikšnega dohodka in rezultatov gospodarjenja, da bo možno:
- zagotavljati za najmanj zahtevno delo ob normalnem delovnem učinku dogovorjeni najnižji OD brez uravnilovskega zniževanja razmerij,
- doseči dogovorjeno rast življenjskega standarda zaposlenih,
- izločiti iz delitve OD lažno solidarnost, ki ne temelji na rezultatih dela,
- uveljaviti pravo solidarnost v preverjeno upravičenih primerih.
2. Uveljaviti večji vpliv rezultatov dela posameznika na njegov OD z uveljavitvijo ustreznih meril za delovne rezultate, ki jih po potrebi dopolniti.
3. Izboljšati in povečati stimu-lativnost nagrajevanja strokovnega kreativnega in inovativnega dela na osnovi doseženih rezultatov.
4. Uveljaviti v samoupravnih aktivih in v praksi določila pomožnih sporazumov
5. Uveljaviti določila ZRRMD glede OD iz naslova minulega dela na razumljiv način, tako da bodo stimulirala povečevanje akumulacije in racionalno investiranje.
6. Prizadevati si za poenotenje višine tistih "prejemkov iz sredstev za OD in skupno porabo, ki niso neposredno odvisni od delovnih rezultatov.
Te naloge naj bi čimprej zaživele v vsaki sredini, njihovo "aktivno izvrševanje naj občuti sleherni delavec v OZD. Vsa ta stališča so bila izoblikovana na podlagi pisnih informacij; te so obsegale gibanje nominalnih OD. Zanimivi so naslednji podatki:
Povprečni mesečni neto OD na zaposlenega so v obdobju ja-nuar-september 1984 v primerjavi z istim obdobjem 1983 porasli za 58,3%, razporejena sredstva za OD pa za 53,1%. V gospodarstvu je povprečni mesečni neto OD na zaposlenega višji za 57,1%, v negospodarstvu pa za 61,4%. Porast v gospodarstvu občine je 9 indeksnih točk večji kot v gospodarstvu SRS, v negospodarstvu pa za 13 indeksnih točk. Pri tem je v okviru gospodarstva porast največji v kmetijstvu (88,2%), najnižji pa v gradbeništvu (40,8%). V okviru negospodarstva je porast OD največji v SIS (78,6%), najnižji pa v
družbenem     varstvu otrok (41,5%).
Uveljavljanje panožnih sporazumov se mora nadaljevati bolj aktivno. Sisteme delitve po delu lahko v naših OZD ocenjujemo zadovoljivo, čeprav merila za ustvarjalnost še niso dovolj izdelana in so premalo stimulativna. Veliko prednost panožnih sporazumov vidimo predvsem v zvezi z enotnim nagrajevanjem po delu.
Izvajanje določil ZRRMD na področju ugotavljanja prispevka delavcev k rezultatom dela z minulim delom obravnava posebna delovna skupina pri OSS Ka-*" mnik. Ugotovitve te skupine so, da ni nobena idejna rešitev idealna za vse OZD, zaradi njihovih specifičnosti je zato ta komisija oblikovala le okvirne smernice, ki so bile podlaga za delitev OD iz naslova minulega dela, vendar je v zvezi s tem odprtih še veliko vprašanj. Ne glede na to ne bi-smeli več čakati!
Odbor za inovacijsko dejavnost pa je na seji predstavil oceno stanja inovacijske dejavnosti v OZD občine Kamnik. Ugotovljeni so pozitivni premiki, podani pa so bili tudi vzroki za zaostajanje razvitosti inovacijske dejavnosti v naši občini:
- samoupravne zakonske regulative so premalo stimulativne,
- inovacije niso vključene v plane razvoja DO,
- pomanjkljivo izobraževanje kadrov za to področje,
- nezadovoljivo informiranje o inovacijskih dosežkih med OZD,
- slaba definiranost delovnih zadolžitev, itd____
Iz vprašalnika, ki ga je pripravil odbor za inovacijsko dejavnost je bilo razvidna neusklajenost sporazumov o inovacijah z zakonom, neenotni so pravilniki, skromno število inovacijskih predlogov itd ...
Občinski sindikalni svet Kamnik je sprejel na podlagi razprav in informacij naslednja stališča:
- razviti celovitejši sistem družbenoekonomskih spodbud za tiste, ki razvijajo inovacije in ki nosijo riziko,
- informiranje delavcev o pomenu inventivne dejavnosti, o inovacijah in inovatorjih ni zadostno, zato je potrebno v Kamniškem občanu objaviti vse o inovaciji in inovatorju, za kar se zadolži posamezne DO.
- širiti oz. krepiti množično inventivno dejavnost, za kar se zadolžijo predvsem vodilni in vodstveni kadri v DO,
- OO ZSS se morajo zavzeti, da bi bil SSA, ki opredeljuje nagrajevanje inovacijskih dosežkov stimulativnejši za avtorje inovacij,
- opredeliti je potrebno merila za razmejitev med delovno
dolžnostjo in inovacijo, ker je prav to pogost problem pri uveljavljanju inovacije v OZD,
- da v razpravah o zaključnih računih še posebej prikažejo rezultate učinkov inovacij v dohodku TOZD ter delež na OD, ki ga prejmejo vsi delavci kot rezultat povečanega dohodka na osnovi inovacij,
- v DO razviti sistem moralnih priznanj tudi za tiste, ki pripravljajo inovacijske predloge, a jih še niso uspeli uveljaviti,
- zaostri naj se tudi odgovornost poslovodnih struktur za širjenje kakovostnih predlogov, ki jih v veliki meri lahko realiziramo prav skozi inovacijske napore (večja produktivnost dela prek tehnično tehnološko in organizacijskih izboljšav).
- nujno je okrepiti sodelovanje z društvom DIATI, ki vodi
akcijo za organiziranje sekcij društev v OZD,
- preko spodbujanja in podpiranja dejavnosti zveze organizacij tehnične kulture omogočiti pravočasno odkrivanje talentirane mladine in jo usmerjati v prave poklice.
- večjo pozornost posvetiti učinkovitemu reševanju postopka za realizacijo inovacijskih predlogov.
- DS OZD v občini Kamnik morajo v lastnih sredinah oceniti stanje na področju inventivne in raziskovalne dejavnosti ter o tem poročati OS ZSS Kamnik, kateri bo pripravil skupno poročilo o inovacijski dejavnosti, ko bo ponovno razpravljala o tem občinska skupščina.
Svet za informiranje in politično propagando pri OSS Kamnik
Ugodne varnostne razmere
Varnostne razmere so bile lani v nači občini, gledano v celoti, take, da smo lahko z njimi samo zadovoljni. To potrjuje tudi sporočilo, ki ga je o svojem delu v preteklem letu pripravila naša postaja milice in o katerem bodo govorili tudi zbori občinske skupščine.
Kršitev javnega reda in miru je bilo lani za 11 odstotkov manj kot leta 1983, ali drugače, lani je bilo obravnavanih 489 prekrškov, predlanskim pa 555. Taka ugodna podoba je vsekakor posledica odločnejšega preventivnega dela, ostrejše kaznovalne politike, ne nazadnje pa tudi aktivnejšega samozaščitnega obnašanja ljudi.
Tudi v splošni kriminaliteti se razmere niso hudo poslabšale, samo 0,2 odstotka več je bilo obravnavanih primerov, oziroma 430 dejanj, medtem ko jih je bilo leta 1983 429. Med 430 kaznivimi dejanji jih je bilo s področja splošnega kriminala 402 (leta 1983 405), 28 primerov gospodarskega kriminala (leta 1983 i4), 55 kaznivih dejanj so storili mladoletniki (predlanskim 75) in 27 dejanj otroci ( predlanskim 29).
Zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč: lani jih je bilo 84, predlanskim 107. Manj je bilo nesreč z najhujšimi posledicami, saj je bilo lani šest prometnih nezgod, v katerih je umrlo sedem ljudi, predlanskim pa osem.
Manj je bilo tudi požarov, nesreč in drugih dogodkov, zlasti se je zmanjšalo število samomorov, nenadnih smrti in gorskih nesreč.
Sicer pa bomo varnostne razmere podrobneje predstavili v naslednjih številkah. Kamniškega občana, kajti zmanjšanje nesreč in kaznivih dejanj nas ne bi smelo uspavati, ampak spodbuditi za še več samozaščitnega ravnanja in še več preventive.
Kam pa kam, osnovnošolci?
Osmošolcem gre po glavi le to, v katero srednjo šolo se bodo vpisali. Pri tem imajo na naši šoli veliko podpore in pomoči. Pri urah druž-benomoralne vzgoje in pri tovariši-ci socialni delavki izvemo vse o pogojih za vpis, o predmetnikih na posameznih šolah in še marsikaj.
Šolo večkrat obiščejo tudi predstavniki različnih delovnih organizacij in šol. Letos smo imeli že dve predavanji: o rudarstvu in o pokli-
cu miličnika. Obakrat smo si najprej ogledali film, potem pa sta nam oba predstavnika povedala še kaj o poklicih. Postavili smo tudi nekaj vprašanj. Tudi starši so vključeni v naše poklicno usmerjanje, saj šola tudi zanje pripravi predavanja.
Torej, pomoči je dovolj, od naše pameti in ocen pa je odvisno, ali se bomo res dobro odločili.
Nataša Šimunovič, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Gradnja povezovalne ulice
Že ko smo v Kamniku projektirali obvozno cesto, ki je zgrajena in že služi svojemu namenu, nam je bilo jasno, da bo prišla do svojega izraza šele takrat, ko bo zgrajena tudi povezovalna ulica, ki bo razbremenila težki tovorni in avtobusni promet skozi mestno jedro. Danes lahko vidimo, da nam stari del mesta vedno bolj propada. Stavbe in prebivalci so izpostavljeni velikim vibracijam in škodljivim izpušnim plinom, nastajajo okvare na starih komunalnih napravah, da o varnosti prometa niti ne govorimo. Z ozirom na takšno stanje, se zmanjšuje tudi naseljenost občanov v tem predelu.
Z izgradnjo povezovalne ulice bi bil ta problem rešen, posebno pa še pozneje, ko se bodo uredili parkirni prostori za osebne avtomobile na obstoječem industrijskem delu in bo mestno jedro spet mirno, idilično ter bodo tako tudi dani pogoji za boljšo turistično dejavnost.
Zamisel o izgradnji povezovalne ulice ni nova, saj o njej naši občani razpravljajo že več let. Predlaganih je bilo več variant, v ožji preudarek pa so prišle štiri oziroma sta v končni fazi ostali samo dve in sicer varianta »A« in varianta »B«.
Povezovalna ulica po varianti
»A« ima sledečo traso: od Kidričeve ulice se odcepi med »Metalko« in Krištofovo hišo (stara ETA) ter poteka preko novega mostu na Kamniški Bistrici do križišča s šolskim centrom na obvoznici.
Varianta »B« pa ima sledečo smer: pri gostilni »Bevc« na Ljubljanski cesti se odcepi na Kovinarsko cesto in poteka ob tovarni »Titan« preko novega mostu na obvoznico.
Pri obeh variantah ne bi bilo potrebno izvajati kakšnih večjih rušitvenih del in obe varianti sta bili z vseh strokovnih gledišč dobro obdelani. Posebna pozornost je bila posvečena varnosti in režimu prometa, hrupnosti, onesnaževanju zraka in končno tudi stroškovni postavki. Pri upoštevanju vseh faktorjev je bila izbrana kot najboljša varianta »A«. Potek za izbiro variante je bil sledeč:
Že 3. 12. 1985 je bil sprejet družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1981-1985, v katerem je v planu Samoupravne komunalne skupnosti vnesena tudi povezovalna ulica.
S spremembo družbenega plana, ki je bil po javni razpravi sprejet decembra 1983, je bila določena trasa povezovalne ulice z mostom preko Kamniške Bistrice in sicer varianta »A« brez
rušenja objekta na Kidričevi ulici št. 35 (stara ETA). V mesecu maju je bil po predhodni javni razpravi in javni razgrnitvi sprejet sklep o sprejemu prostorskega dela družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. S citiranim prostorskim dokumentom je bil določen rezervat variante »A« za povezovalno ulico.
Že v programu izgradnje kamniške obvoznice, ki je imela kot glavni namen razbremenitev tranzitnega prometa skozi mestno jedro, je bila predvidena izgradnja povezovalne ulice z mostom čez Kamniško Bistrico.
Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik se je zavedala, da ne bo mogla iz svojih virov v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti lastnih finančnih sredstev za izgradnjo povezovalne ulice in mostu, vendar je skupnost zahtevala, da ta naloga ostane v tem srednjeročnem obdobju, in jo je potrebno zaradi širših družbenih ciljev realizirati na osnovi združevanja sredstev vseh zainteresiranih.
Zaradi stalnih razprav o pomembnosti povezovalne ulice je izvršni svet SO Kamnik smatral za potrebno, da v letu 1985 uresniči ta cilj in ga vnese v predlog resolucije za leto 1985, ki je bila sprejeta decembra 1984. - Glavni problem je seveda tudi tokrat zbrati potrebna finančna sredstva, ker SIKCS na osnovi svojih lastnih virov v kratkem
času te investicije ni sposobna izvesti. Ostane pa možnost združevanja sredstev s tem, da del obveznosti prevzamejo OZD občine Kamnik in Duplice, Obrtno združenje Kamnik ter Samoupravna stanovanjska skupnost.
Z ozirom na to je izvršni svet SO Kamnik na svoji seji 17. januarja letos imenoval pripravljalni odbor za izgradnjo povezovalne ulice. Odbor je takoj začel delati ter pripravil vse potrebno za pričetek del in zbiranje finančnih sredstev. Na svoji drugi seji je za investitorja izbral Komunalno podjetje Kamnik.
V kolikor bodo pravočasno zbrana finančna sredstva, bi z gradnjo pričeli že letos in sicer tako, da bi zgradili most čez Kamniško Bistrico, v naslednjem letu pa bi zgradili povezovalni cestni pas. Povezovalna ulica bo dvopasna ter bo opremljena s pločniki, razsvetljavo, varnimi križišči ter z ostalo sodobno za-ščitno-varnostno opremo.
Želimo, da nam pri tem delu občani pomagajo in v svojih organizacijah pristopijo k akciji za sprejem Samoupravnega sporazuma za izgradnjo povezovalne ulice. Redkim posameznikom, ki sicer so za izgradnjo povezovalne ulice, vendar za varianto »A«, pa sporočamo, da bi morali s svojimi predlogi sodelovati že v predhodnih akcijah, katere potekajo že od leta 1977.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Odgovor na delegatsko vprašanje
Na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1985 je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, ali je res razpisan javni natečaj za ureditev nove avtobusne postaje na Grabnu. Informacijo je delegat dobil v Delu dne 22. 2. 1985.
Ker je bilo teh vprašanj več, objavljamo odgovor na delegatsko vprašanje v Kamniškem občanu.
Prostorska ureditev območja Grabna, še zlasti kareja med Medvedovo ulico in železniško progo ter Tunjiško cesto na severu in Potjo na Poljane na jugu, predstavlja vsebinsko in oblikovno zahtevnejši poseg.
Zaradi zahtevnosti posega v prostor, se je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik odločil, da razpiše v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, javni natečaj. Razpis javnega natečaja je bil objavljen v Kamniškem občanu dne 18. 2. 1985.
Namen natečaja je bil pridobiti čim več kvalitetnih predlogov arhitektonskih rešitev. Hkrati pa je bila želja pridobiti novih sugestij za prometno ureditev širšega območja s predpostavko, da je zgrajena povezovalna ulica z obvoznico pri Krištofovi hiši (stari Eti).
Natečaj je namenoma široko postavljen in dopušča udeležencem natečaja možnosti prostega urbanistično arhitektonskega in prometnega reševanja. Prav gotovo pa bo moral natečaj rešiti železniško postajo na Grabnu, predvideti bo moral zadostno število parkirnih mest za tiste, ki kombinirajo potovanje z avtom in vlakom. Rešiti bo moral avtobusno postajališče za turistične avtobuse - prestopanje iz vlaka na avtobus proti Kamniški Bistrici in Veliki planini. Nakazati bo moral rešitve dostopa mimo Kobalove hiše, opredeliti namembnost prostora DO Kočna, deponijo hlodovine Gozdnega gospodarstva, itd.
Poleg ožjega območja kareja naj bi natečaj reševal tudi širši prostor od Kemijske industrije Kamnik na severu do Frančiščanskega samostana na jugu in zahodu preko železniških tirov.
Skratka, natečaj nima namena zmanjšati pomena avtobusne postaje v mestu ali celo spremeniti te namembnosti, pač pa zgolj reševati Graben, saj tako neurejen kot je, res ne sme dolgo ostati. Lokacija sedanje avtobusne postaje ob Maistrovi ulici ni bila izbrana mimogrede, ampak je bila vsestransko proučena, zato o opuščanju te postaje nihče ne razmišlja. Zgrajena je po načrtih do 1. faze, dokončna dograditev po veljavnem projektu pa bo izvedena predvidoma v prvi polovici srednjeročnega obdobja 1986-90.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja
Načrti krajevne skupnosti Kamnik-Zaprice
ivvHjt:. vi.mno
m
Krajevna skupnost Kamnik--Zaprice šteje 2487 prebivalcev ali nekaj manj kot tretjino vseh prebivalcev Kamnika, ki ima 8537 prebivalcev. Krajevna skupnost obsega območje med Ljubljansko cesto, Kranjsko cesto do ulice Vilka Rožiča pri spodnji bencinski črpalki in ves predel onkraj železniške proge južno od sadne drevesnice. Območje je več ali manj zaokrpžena celota.
Na letošnji prvi seji je skupščina krajevne skupnosti Kamnik--Zaprice razpravljala o izvršitvi plana v preteklem letu, sprejela zaključni račun in plan za leto 1985.
Svet krajevne skupnosti je po-
Arboretum ima svojo mladinsko organizacijo
Že lani smo vedeli, da bo Organizacija združenih narodov letošnje leto proglasila za leto mladine. Razmišljali smo, kaj naj to pomeni nam, ko od mladine toliko pričakujemo in dejansko od nje tudi veliko imamo. Kako bi sicer brez potrebnih sredstev spomladi očistili razsežni park, če ne bi prihitele na prostovoljno pomoč številne pridne roke okoliških mladincev. Res, da so najbolj številni mladinci iz Volčjega potoka, pridejo pa tudi z Duplice, Radomelj, Homca in celo iz Domžal. Svoj dragoceni prosti čas žrtvujejo, da je sploh mogoče ohraniti tako dragoceno kulturno dediščino, kakršno predstavlja Arboretum v Volčjem potoku.
Vse razloge torej imamo, da leto mladine tudi na nek način počastimo. Naša OO sindikata je sklenila pomagati pri organiziranju naše mladine v lastno mladinsko organizacijo. Drži, da bi naši mladinci lahko našli svoje mesto tudi v vaški mladinski organizaciji. Ker pa je naš delovni čas nekaj posebnega, se te vezi nehote in nevede rahljajo. V sezoni delamo od zore do mraka in se ne moremo prilagajati organizacijskim običajem drugih organizacij. Pozimi, ko koristimo poleti pridelane ure, pa se razkropimo domala po vsej Sloveniji. Odsotnost z nekaj sestankov pa že rahlja trdnejše vezi, ki
končno tudi popustijo.
Lastna mladinska organizacija pa lahko premosti vse takšne posebnosti. Delo je mogoče prilagoditi pogojenim razmeram, ne da bi tvegali kakršnekoli odtujitve ali osamitve. Nekateri sicer takšne oblike mini organizacije odklanjajo, ker poznajo samo ustaljene oblike mladinskega delovanja. Toda zakaj naj ne bi iskali novih oblik? Poskus ni napaka! Hočemo se učiti. Pa seveda poskušati. Če ne uspe prvič, bo pa drugič, tretjič, četrtič.
Tako smo se dne 27. februarja zbrali na slavnostnem zborovanju OO sindikata, da bi ob proslavi 29. novembra ustanovili OOZMS. Naš zbor sta počastila tudi predsednik OSS Franc Si-košek in sekretar OK ZSMS Srečo Krznar. Bilo je slovesno in prijetno. Kakor balzam je delovalo priznanje tov. Sikoška za delo sindikata in kar pozabili smo na težave, ki nas spremljajo. Ne smemo zamolčati, da smo bili lani glede osebnih dohodkov med zadnjimi v kamniški občini.
Obupavanje in moledovanje ni naša navada. Gotovo pa se ne bomo mogli ogniti resnici, da bodo z vzdrževanjem tako velikega objekta kot je arboretum, ki je vrhu vsega še zelo oddaljen od potrošnih središč, velike težave. Toda, kjer je volja, tam je pot. Voljo imamo in če nam bo
uspelo utrditi še rosno mlado mladinsko organizacijo, se bodočnosti ne bojimo.
MARIJA DOLENC
ročal, da je krajevna skupnost v lanskem letu imela skupno 6.233.943 din prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot je bilo planirano. Večina sredstev, to je 4.548,867 din, je bilo krajevnega samoprispevka, 246.565 din so prispevale delovne organizacije po samoupravnem sporazumu, občinski proračun je prispeval 199,283 din, nepredvidenih prihodkov je bilo 40.089 din, iz leta 1983 pa je bilo 1.199,137 din neporabljenih sredstev.
Zbrana sredstva so bila ko-riščena po planu KS in so bila porabljena: za ureditev Aškerčeve ulice 962.788 din, za ureditev javne razsvetljave Jenkove ulice 1.129.776 din, za zdravstveno in socialno skrbstvo 65.850 din, za društva in DPZ 50.000 din, za urejanje okolja 3.599 din, za sofinanciranje izhajanja Kamniškega občana in dostavo občanom 32.168 din, za sofinanciranje skupnih služb KS 473\657 din, za SLO in DS 57.484 din, prispevek za šolo v naravi 40.000 din, za javno razsvetljavo Svetčeve in Podgorske ulice 384,185 din, 32,654 din pa je bilo ostalih drobnih odhodkov. Neporabljenih je ostalo 3.014.547 din, in sicer zaradi tega, ker zaradi te-
hničnih ovir ni bilo mogoče urediti zavarovanje križišča z železnico na Aleševčevi ulici, ter ureditve prometne signalizacije v mestnih ulicah. Znaten presežek sredstev pa je nastal predvsem zaradi večjega dotoka krajevnega samoprispevka zaradi velikega dviga osebnih dohodkov zaposlenih v delovnih organizacijah, ki ni bil predviden v nobenem planu.
Delegati skupščine KS so v razpravi ugotovili, da so svet krajevne skupnosti in njegove strokovne službe dobro izvajali plan KS v preteklem letu in so glede na to potrdili zaključni račun.
V nadaljevanju je skupščina krajevne skupnosti obravnavala in sprejela plan za leto 1985, ki predvideva 12.059.847 din prihodkov, od tega bo 6.800.000 din, ostalo pa bo prispevek občinskega proračuna, neporabljena sredstva iz leta 1984 in drugi nepredvideni prihodki. ■ Ta sredstva se bodo po planu KS porabila: za prispevek k gradnji povezovalne ulice 1.465.800 din, za javno razsvetljavo Kersnikove in Smolnikarje-ve ulice 3.000.000 din, združevanje sredstev za ureditev okolja
zdravstvenega doma, šole T. Brejca, F. Albrehta 500.000 din, za prometno signalizacijo v KS 500.000 din, za ureditev križišča Aleševčeve ulice z železniško progo 4.160.000 din, za odškodnino do sedaj pravno še neznanih opravičencev 600.000 din, za delo komisije za zdravstvo in socialno skrbstvo 100.000 din, za delo društev in DPZ 100.000 din, za akcijo uredimo okolje 300.000 din, prispevek za izhajanje Kamniškega občana in dostavo občanom 54.150 din, za financiranje skupnih strokovnih služb KS 725.000 din, za SLO in DS 435.300 din, prispevek za šolo v naravi 50.000 din in za ostale nepredvidene odhodke 41.000 din.
Po izčrpni razpravi so delegati skupščine KS sprejeli plan za leto 1985 ter hkrati zadolžili svet krajevne skupnosti, da do maja meseca ugotovi ali bo v letošnjem letu, glede na razmere, mogoče urediti križišče na Aleševčevi ulici. V kolikor to ne bo izvedljivo, mora pred polletjem z rebalansom plana predvideti porabo teh sredstev za druge prepotrebne namene.
Na seji so delegati skupščine razpravljali tudi o možnosti ureditve neurejenih zemljišč ob Jenkovi in Bergantovi ulici ter so zadolžili svet KS, da pripravi predlog in ga preloži v obravnavo na eno od prihodnjih sej.
M. LOGAR
Vabilo na MDA Bela Krajina 85
Spet prihaja pomlad in z njo tudi vse več aktivnosti mladih, za ljubitelje brigadirskega življenja pa prva izmena mladinske delovne akcije Bela krajina 85, ki bo potekala v črnomaljski in metliški občini. Delali bomo na izgradnji vodovoda, ki bo zagotovil boljšo preskrbo z vodo v teh dveh občinah. Brigadirji, ki se bodo udeležili te republiške delovne akcije bodo nastanjeni v dijaškem domu v Črn&mlju ali v domu v 5 km oddaljenih Lokvah. Kot vsako leto bo v prostem času mnogo prostovoljnih dejavnosti, poleg že znanih je letos novost računalniško usposabljanje, ki bo brigadirje gotovo še posebno privlačilo.
Mladinske delovne akcije so bile resda v lanskem letu šibke, saj so prenekatere občine imele nepopolno brigado. Zato vabimo vse, »stare« in še posebej »nove« brigadirje, da
se prijavite na to akcijo, ki je sorazmerno blizu in po svoji vsebini še posebej zanimiva. Akcija se prične 23. 06. in bo trajala do 13. 07.
Interesenti za akcijo Bela krajina 85 se lahko prijavite na sedežu OK ZSMS, Titov trg 1, drugo nadstropje, soba 32. Tu boste dobili tudi dodatne informacije, ki bi vas zanimale. Le korajžno!!
Brigadirski Z-D-R-A-V-O. DAMJAN GLADEK
Spet
o mladinskem servisu
V sredstvih javnega obveščanja ali kako drugače ste slišali o ustanovitvi mladinskega (študentskega) servisa v Kamniku, ki naj bi bil ustanovljen skupaj z OK ZSMS Domžale. Ta servis nam je potreben, saj bi zagotovil oz. omogočil delo marsikateremu dijaku in študentu, teh pa pri nas ni malo. Gotovo bo boljše, da bodo delali v Ka-
mniku ali Domžalah, kot pa do sedaj, ko je bil študentski servis v Ljubljani in ravno tako tudi večina del.
V zvezi z ustanovitvijo mladinskega servisa je pravno-for-malno že vse urejeno, pripravljene so ustanovne listine ipd; vendar pa se je spet nekje zataknilo. Mladinski .servis je namreč brez prostorov. Kje bi lahko bil sedež mladinskega servisa? Mar se v Kamniku res ne da dobiti enega prostora, ki bi služil potrebam mnogih? Nekaj se je sicer govorilo o prostoru nad Zavarovalnico, kjer naj bi imela sedež tudi OK ZSMS, a se zadeva ne premakne z mrtve točke. Čeprav ima OK kot ustanoviteljica mladinskega servisa vso podporo drugih družbeno političnih organizacij, vendar ne gre; kljub prizadevanjem vseh, do danes še ni zagotovljenega prostora za delovanje mladinskega servisa. Se bodo stvari izboljšale? Bo mladinski servis dobil svoj prostor, ki je še ka-
ko potreben, saj se počitniški meseci hitro bližajo, takrat pa bi mladi lahko pričeli z delom preko servisa? Na prostem mladinski servis vendar ne more biti!?
MK
Aktiv mladih zadružnikov regijski prvak
Po predlanskem in lanskem uspehu so mladi zadružniki zopet sodelovali v kvizu »Mladi in kmetijstvo«, ki je bilo v Logatcu.
Odlično pripravljena ekipa mladih kmetijcev iz Kamnika je v sestavi Štebe, Romšak in Grkman prepričljivo osvojila prvo mesto. Pred tekmovanjem so se udeležili tudi okrogle mize o problemih mladih na kmetijah. Republiškega tekmovanja v Sevnici so se udeležili kot regijski zmagovalci.
DAMJAN GLADEK
IISeaCieilOBB E3HS3E3 BBeBaillliailBSBBEiBBBBSBaBSBSBBBSaSSBilBllllEiBIlIlIBBIII
Krajevna skupnost Motnik, oddaljena od Kamnika kakih 30 km, spada teritorialno v skupino manjših, saj meri le 9,75 km2, po številu prebivalstva pa med najmanjše krajevne skupnosti. V vseh naseljih; v Motniku, Zg. Motniku, Zajasovni-ku in delu vasi Bele živi 364 prebivalcev. Krajani vztrajno kljubujejo vsem tokom modernega časa in pri tem premagujejo sami sebe.
Osnovna značilnost ljudi živečih na tem področju je vztrajnost, skromnost in delavnost, zato gradijo in bogatijo svoje življenje, odmaknjeni od večjih gospodarskih in kulturnih središč. Do najbliž-njega kina na Vranskem imajo 7 km. Ugodno je vsaj to, da jih s Kamnikom in celjskim območjem povezuje dokaj dobra cestna povezava, čeprav tudi s tem niso v celoti zadovoljni, saj je del prometnice še vedno nedokončan in po mnenju krajanov je tudi to vzrok za slabe in časovno nevsklajene avtobusne povezave.
V prijaznem pogovoru z Janezom Trebušakom, predsednikom sveta krajevne skupnosti in Jožetom Sem-primožnikom, predsednikom kulturnega in turističnega društva, ob prijetno topli peči v prostorih KS, je tekla beseda o življenju, problemih, težavah in doseženih uspehih v tej krajevni skupnosti. Povezanost ljudi tega kraja zgovorno potrjuje ves čas pogovora prisotna misel, da kraj ne bi imel takega življenjskega utripa, če krajani ne bi enotno vztrajali na tem lepem, s hribovi obkroženim koščkom zemlje, in kljub kar precejšnemu zmanjševanju prebivalstva odločno gledajo v svojo prihodnost.
Motnik sam, kot središče krajevne skupnosti, je dobil svoje trške pravice že leta 1423 in je bil eden najstarejših trgov v nekdanji Dravski banovini. Motničani so ponosni na svojo zgodovino, ki je podrobno opisana v knjigi Pavla Urankarja iz 1939. leta. Po statističnih podatkih je imel Motnik leta 1934 600 prebivalcev, danes pa šteje cela krajevna skupnost le dobro polovico tega.
Krajani se preživljajo z delom v industriji, obrti in s kmetijstvom. Vseh hiš je 104, od tega je pet nenaseljenih; vsi prebivalci živijo v 102 gospodinjstvih.
V industriji in drugih dejavnostih je zaposlenih 75 prebivalcev, v obrti 12. Imajo industrijski obrat Stola s kovinskim in tapetniškim oddelkom, v obrtni dejavnosti je zaposlenih 12 krajanov. Imajo pošto, trgovino in gostilno, kar lepo zaokrožuje kraj. Sestavni del Motnika je tudi osnovna šola, ki so jo v
Motnik — majhna, a zelo uspešna KS
preteklem letu olepšali z novim ostrešjem. Šolo obiskuje 29 učencev od prvega do četrtega razreda. Znanje pa jim vcepljata dve vestni učiteljici. Višje razrede osnovne šole učenci obiskujejo na Vranskem, kamor se dnevno vozijo z rednim avtobusom.
V kmetijstvu dela še kar lepo število ljudi. Na območju KS je 22 čistih kmetov, kar pomeni, da jim je kmetijstvo osnovni vir za preživljanje, zaščitenih kmetij pa imajo 48 . Glavni kmetijski viški se kažejo v velikem odkupu mleka, kar 25 do 30.000 litrov mesečno. Pomembno je tudi pitanje živine in s tem količine mesa, ki ga ponudijo tržišču. Število goveje živine se je občutno povečalo v primerjavi s predvojnim stale-žem. Od kmetijskih pridelkov je največ koruze za zrnje in silažo, krompirja pa pridelajo ravno prav za lastno uporabo. Pomemben vir dohodka predstavlja posek lesa. Več kot polovico KS pokrivajo gozdovi, predvsem iglavci. Letni posek znaša 2,5 do 3.000 m3. Del prebivalstva se preživlja z drugimi lastnimi dohodki, kot so pokojnine in podobno.
Kraj sam, pa tudi vsa krajevna skupnost vsako leto beleži napredek. Prav v kratkem bodo prebivalci bogatejši za novo tehnično pridobitev. Svet krajevne skupnosti je vložil znatno vsoto denarja v telefonsko omrežje. Pred koncem lanskega leta je bila ukinjena zadnja ročna telefonska centrala v Sloveniji, ki je bila v uporabi na pošti v Motniku in prvih 10 naročnikov je dobilo avtomatsko telefonsko povezavo. V najkrajšem času bo priključenih še 40 telefonov, le del KS, t. j. Zg. Motnik in del vasi Bela pa bo še ostal brez telefonske povezave. Celotne stroške omrežja in napeljave je pokrila krajevna skupnost in naročniki. Do sedaj so prispevali okrog 5 milijonov din, pri čemer so sodelovale tudi delovne organizacije, naročniki pa so prispevali skoraj po 50.000 din in še s prostovoljnim delom. Krajevna skupnost je začasno oproščena prispevka za SIŠ PTT promet. Za vključitev 40 naročnikov čakajo še na končni tehnični prevzem, kar se bo verjetno zgodilo koncem marca ali v začetku aprila. Svet KS bo skupaj s krajani Zg. Motnika in Bele iskal možnosti, da bi tudi to območje povezalo s telefonskimi priključki.
Motničani niso zadovoljni s prometno oziroma avtobusno povezavo proti Kamniku ali v smeri Vranskega. Zlasti je neugodna povezava, za dijake, ki obiskujejo pouk v Kamniku ali Ljubljani, saj
morajo potovati iz Motnika že ob peti uri zjutraj, kar je prezgodaj ali ob 7. uri, ki je nekoliko prekasna. Najboljša povezava za te in druge krajane bi bila ob 6. uri zjutraj. O tem so potekali že večkrat razgovori, pa do sedaj ni bilo uspeha. Zelo slabe se povezave tudi z Vranskim, zlasti ob sobotah, ko prvi avtobus odpelje šele ob 11. uri. Krajani se zaradi nerazumevanja pristojnih čutijo odrinjene in zapostavljene, kljub temu, da s svojim dobrim delom ustvarjajo kar lep kos pogače v narodnem dohodku, zato jim je nerazumljiv odnos do potreb in zahtev kraja.
Pomembna povezanost med vasmi v KS je kar zadovoljiva, čeprav so ceste razen povezovalne, ki pelje po dolini, makadamske, ki pa jih cestno podjetje kar v redu vzdržuje. Do vseh hiš se krajani lahko pripeljejo z avtomobilom. Vsi imajo elektriko in vodovodno napeljavo, ki pa jo bo potrebno še dograditi in popraviti. Novogradenj imajo relativno malo. Obstoječe hiše le bolj obnavljajo, dočim si, mladi strokovni kadri iščejo zaposlitev in seveda stanovanje v industrijskih središčih, kjer je tudi več možnosti za izobraževanje otrok in je tudi več kulturnega razvedrila.
V času NOB je bilo na tem koncu pomembno stičišče poti narodnoosvobodilnega gibanja, zanimivo pa, tudi za sovražnika, ki je zato v Motniku postavil svojo postojanko. NOB je uživala vso podporo krajanov. Na številnih spominskih ploščah in obeležjih so napisana imena žrtev, ki so darovali svoja življenja. Več kot 20 jih je. Krajani so ponosni na svoj prispevek, saj se zavedajo, da so izpolnili svojo dolžnost in s ponosno glavo pokažejo na svoje uspehe, ki so jih dosegli v povojnem obdobju pri urejanju kraja in življenja.
Obiskovalcem Motnika radi pokažejo »sramotilni kamen«, star 550 let. Nanj so privezali obsojence, da so jih javno sramotili. Motnik je bil
v preteklosti staro obrtniško naselje. Zelo je bilo razvito prevozništvo, predvsem so bili znani pripregarji (foraj-tarji) za prevoz tovorov po cesti čez Kozjak in čez Trojane, danes pa konje tudi tu že lahko iščemo s prižgano lučjo sredi belega dne. Še pred vojno je bilo ob Motnišnici skoraj 30 mlinov, žag itd., danes je le še ena nepopolna žaga, pa še ta ne na vodo. Časi se pač spreminjajo, vprašanje pa je, če je tak razvoj povsem v skladu z interesi kraja in načrtovano prihodnostjo.
Povezava med krajani je zelo dobra. Vsi se pravočasno in sporazumno odločajo za krepitev posameznih, za krajevno skupnost pomembnih področij. Z roko v roki v okviru socialistične zveze rešujejo vrsto zapletenih vprašanj. Aktivnosti, ki jih usmerja SZDL, so v celoti deležne podpore krajanov. Zelo prizadevno je delo delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegati se redno udeležujejo sej občinske skupščine, slabše pa je z delegatskim sistemom za samoupravne interesne skupnosti. Nekaj delegacij je združenih v KS Špitalič. Na sploh je sodelovanje med obema krajevnima skupnostima dobro. Tako imajo na področju obeh krajevnih skupnosti organizacijo ZKS, organizacijo ZB in upokojensko organizacijo.
V Motniku aktivno delujejo številne organizacije in društva. Imajo mladinsko organizacijo, Rdeči križ, turistično društvo, kulturno društvo, gasilsko društvo, lovsko društvo, ustanoviti želijo še društvo prijateljev mladine in verjetno še katero drugo. Vse aktivnosti in življenje v kraju pa povezuje krajevna organizacija SZDL. Zanimivo pri vsem tem je, da so vsa društva in organizacije zelo aktivne.
Turistično društvo je lani slavilo 50-letnico in ima 130 članov. Ponaša se s tem, da
imajo prvi turistični prospekt iz leta 1934, ki ga je finansi-rala Dravska banovina. V programu dela imajo organizacijo prireditve s prikazom starih obrtniških običajev in prodajno razstavnim sejmom, ki naj bi bil 22. in 23. junija 1985. Turisti, ki pridejo na to območje, lahko prenočujejo v turističnih sobah. Čez krajevno skupnost Motnik je speljana evropska peš pot E-6. Sicer pa društvo skrbi za čisto okolje in lepoto kraja.
Kulturno društvo uspešno deluje že 75 let. Ustanovljeno je bilo 1910. leta. Skrbi za kulturne prireditve in druži 120 krajanov. Pripravijo vse kulturne proslave in srečanja ob pomembnih jubilejih in državnih praznikih. Imajo lastno knjižnico s skoraj 2000 izvodi knjig, ki jih ljudje radi prebirajo.
Gasilsko društvo ima 50 članov, s starejšo člansko, člansko, mladinsko in pionirsko skupino. Vestno skrbijo za požarno varnost in so vedno pripravljeni pomagati. Imajo vso potrebno opremo, prostore in motorno brizgal-no, letos, ob 85-letnici, ki bo 21. julija, pa bodo razvili še mladinsko-pionirski prapor. Vsa društva imajo svoje lične prapore. Nadejajo se, da bodo letos dobili tudi gasilsko 3000 1 cisterno, ki jim jo obljublja občinska gasilska zveza.
To je le nekaj društvenih aktivnosti izmed vseh, ki žive v Motniku. V njih je vključena velika večina krajanov, ki so dejansko s srcem in dušo povezani s svojo krajevno skupnostjo, zanjo živijo in vlagajo maksimalne napore v njen napredek.
Brez dvoma je življenje, kakršno je v krajevni skupnosti Motnik, možno le zaradi povezovanja skupnih hotenj in želja krajanov, da bi rešili kar največ žgočih problemov, zato so pripravljeni prispevati tudi vsak svoj osebni delež. Saj v tem vidijo tudi realno možnost, da bodo sposobni rešiti še tako zapletene naloge, ki jih posamezniki sploh ne bi zmogli.
Skupščina krajevne skupnosti, ki šteje 21 članov, je sestavljena iz predstavnikov vseh naselij in predstavnikov družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti. Sedemčlanski svet krajevne skupnosti kot izvršilni organ usmerja in uresničuje dogovorjene naloge. Vse pomembnejše odločitve sprejemajo krajani sporazumno na zborih občanov, na sestankih družbenopolitičnih organizacij in na raznih posvetih. Udeležba je vedno zelo dobra, kar kaže na izreden posluh in občutek dolžnosti krajanov.    Svet krajevne
skupnosti usmerja svoje delo _ na področja, ki so prednost- ■ na in zahtevajo večja priza- I devanja vseh dejavnikov v KS. Čeprav so v preteklosti rešili mnogo perečih problemov, jim kljub temu tudi za prihodnje ostaja vrsta zelo pomembnih zadev, ki bodo zahtevale maksimalna naprezanja, da jih bodo rešili.
V ta okvir spada nerešen zazidalni načrt, saj že zavira normalni razvoj KS. Prek ozemlja KS Motnik so speljani trije električni daljnovodi, v rezervi pa je še trasa za četrtega. Enako velja za hitro cesto, ki bo prav tako prečkala to krajevno skupnost. Vsa ta prepletenost že močno utesnjuje nekatere dejavnosti, ker za njih zmanjkuje prostora:
- urejanje in modernizacija lokalnih cest spada v okvir prednostnih nalog naslednjega srednjeročnega obdobja.
- razvoj telefonskega omrežja naj bi zajel tista področja, ki so doslej izostala,
- vodovodno omrežje vzdrževati tako, da bo to kos tudi povečani porabi,
- krajanom zagotoviti kvalitetnejši televizijski sprejem. Del krajevne skupnosti sprejema le prvi ljubljanski program, pa še ta ni dovolj kvaliteten. Vztrajati na postavitvi ustreznega pretvornika in pri tem tvorneje vključiti krajane,
- dokončno usposobiti cesto čez Kozjak, ker je to vzrok za slabo avtobusno povezanost kraja,
- dokončati regulacijo Motnišnice,
- hitreje reševati nekatera materialna in druga vprašanja, da bi s tem zaustavili beg strokovnih in kvalificiranih kadrov.
Te in še druge naloge bi morali pospešeno reševati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ugotavljajo ■ namreč, da so naloge tega obdobja že izpolnili ali pa jih končujejo. Prepričani so, da bodo v svojem prizadevanju uspeli, saj jih pri tem podpirajo vsi krajani.
Trenutno so vse organizacije, vključno z ZKS, ZB, SZDL in drugimi angažirane z evidentiranjem kandidatov za volitve 1986. leta. Skupščina in svet krajevne skupnosti pa načrtujeta uresničevanje konkretnih nalog, ki so jih sprejeli zbori občanov. V njihovo uresničitev ne dvomijo.
Vsi krajani upravičeno pričakujejo več razumevanja za njihove želje in utemeljene potrebe. Sami krajani bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, to pa je tudi porok, da bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju beležili napredovanje na vseh področjih, tudi na gospodarskem, predvsem pa, da se število prebivalstva ne bo več zmanjševalo. Pripravljenost krajanov za delo v tej krajevni skupnosti je več kot očitna, zato lahko korajžno gledajo v jutrišnji dan.
STANE SIMŠIČ
Občinska zdravstvena skupnost
Premalo denarja za opravljeni (in bodoči) program
Udeležba delegatov skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ki je bila tudi tokrat po enour-nem čakanju na robu sklepčnosti, je v pravem nasprotju s težo problemov in odprtih vprašanj v zdravstvenem varstvu. Od 34 delegatov zbora uporabnikov je na sejo po telefonskih pozivih prišlo 18 delegatov, od 11 delegatov izvajalcev pa 7.
Delavci, v združenem delu in občani v krajevni skupnosti bodo morali svoje delegate povprašati, kako si predstavljajo reševanje problemov v zdravstvenem varstvu brez ustreznega sodelovanja   uporabnikov in
izvajalcev. Ali naj te probleme rešujejo strokovne službe in izvršni organi, ali kdo drug? Težave, v katerih je zdravstveno varstvo spričo naglega naraščanja cen in stroškov terjajo tvorno sodelovanje vseh delegatov, strokovnih služb, izvršnih organov in družbenopolitičnih dejavnikov.
Kamniška zdravstvena skupnost je lani zbrala za 74 milijonov din premalo denarja, da bi lahko pokrila vse stroške v zdravstvenem varstvu. Skupna poprečna prispevna stopnja 9,21 je bila prenizka, da bi zadoščala za 20% večji uresničeni pro-
gram, kot je bil sprejet v začetku leta. Za zdravstveno varstvo smo lani porabili 558 milijonov din ali za 69% več kot leto 1983. Od tega je bilo 201 milijon ali skoraj polovico porabljenih za bolnišnično zdravljenje, 123 milijonov za splošno ambulantno zdravljenje, 51 milijonov za specialistično zdravljenje, 53 milijonov za zobozdravstvo, 33 milijonov za zdravila, 13 milijonov za reševalne prevoze itd.
Skupaj z dolgom Zdravstvenemu domu Kamnik iz leta 1982 (11 mio din) in primanjkljajem iz preteklih let ima zdravstvena skupnost nekritih obveznosti za 93 mio din, kar bo treba poleg
povečanih tekočih potreb pokriti v letošnjem letu.
Za letošnji program bo zdravstvena skupnost potrebovala 858 milijonov dinarjev, kar je za 53% več kot lani. Najmanj toliko denarja bo treba zbrati, če hočemo uresničiti program zdravstvenega varstva v približno enakem obsegu kot lani.
Na seji skupščine so bila različna mnenja o tem, po kakšni prispevni stopnji naj bi zbrali ta sredstva. V gradivu je* bi! predlog strokovne službe SIS, naj bi bila letošnja prispevna stopnja 10,45, koordinacijski odbor je menil, da bi ta stopnja omogoči-
la združitev okrog 770 milijonov, kar pomeni za 88 milijonov nepokritih stroškov. Zato so predlagali prispevno stopnjo 11,18, za kar je glasovala tudi večina delegatov na seji, proti so bili le trije. Ker pa to število ne predstavlja večine vseh delegatov v zborih, je bila začasno sprejeta stopnja 10,45.
Delegati so postavljali vprašanja, ali ima smisel in ali je v skladu z zakonom o združenem delu in svobodni menjavi dela, da že naprej planiramo nepokrite odhodke. Nihče pa ni predlaga), kaj črtati iz programa zdravstvenega varstva za leto 1985. Neusklajen program z razpolož-
ljivimi sredstvi, problemi pri nadaljevanju gradnje zdravstvenega doma in še nekateri problemi bodo terjali od delegatov več prizadevanja, kot so ga pokazali nekateri delegati doslej.
Delegati občinske zdravstvene skupnosti so podprli tudi akcijo Medobčinske-zdravstvene skupnosti o združevanju sredstev za kamniški zdravstveni dom v ljubljanski regiji. Predlog, ki ga bodo te dni obravnavale vse občinske zdravstvene skupnosti v regiji, predvideva, da bi letos za nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma v Kamniku združili 77 milijonov dinarjev.
F. SVETEU
Ustanovljena sekcija kurirjev in vezistov
V začetku marca so se na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOV sestali kurirji in ve-zisti, ki so v času narodnoosvobodilne vojne opravljali zelo pomembne dolžnosti v enotah in štabih, zlasti pri posredovanju obvestil med enotami in drugimi odločujočimi faktorji, tudi na neosvobojenem teritoriju.
Od 45 vabljenih se je ustanovnega občnega zbora udeležilo okrog 50 članov, ki so v celoti podprli pobudo in soglašali z ustanovitvijo aktiva tudi v občini Kamnik.
Srečanja ob ustanovitvi aktiva ali sekcije so se med drugim udeležili: predsednik občinskega odbora ZZB NOV Janez Pre-
• Poziv medvojnim izgnancem v SR Srbijo
Manifestacija bratstva in enotnosti
Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja.
Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je pćrok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo.
Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesnic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovih Užic 15. oktobra.
Zato pozivajo občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet družinske SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane, da se čim prej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem letu Vlaka bratstva in enotnosti.
Vse udeležence vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi plačti svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene vozovnice po tarifi JŽ in komplet značk.
Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana.
Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije
zelj, direktor TOZD PTT Domžale tov. Franc Konda, predsednik odbora kurirjev in vezistov pri podjetju za PTT Ljubljana tov. Ostrovršnik in drugi. Združeno podjetje PTT Slovenije je prevzelo domicil nad organizacijo kurirjev in vezistov, ker je v bistvu naslednik aktivnosti, ki so jih v času NOB opravljali kurirji in vezisti. Podjetje PTT tudi materialno podpira dejavnost odbora kurirjev in vezistov skupaj z delovno organizacijo Iskra iz Kranja.
V mnogih občinah so podobne skecije že ustanovili, zato pomeni ustanovitev sekcije v Kamniku učinkovit pristop k povezovanju tistih udeležencev NOB, ki so neposredno delovali na zvezah v najtežjih dneh naše zgodovine in prispevali velik delež v boju proti sovražniku in h končni zmagi.
V uvodnem delu je Alojz Konda orisal pomen ustanovitve in naloge sekcije, ki so kar obširne. Med drugim bo sekcija okrepila delovanje na področju ohranjanja tradicij NOB, borila se bo za uveljavljanje pravic vseh udeležencev in se najbolj odločno zoperstavljala proti vsem poskusom razvrednotenja pridobitev NOB. Sekcija, bo v okviru svojih množnosti urejala vprašanja s področja socialnih problemov, povezovanja in organizacijskih oblik dela sekcije.
Pobuda o ustanovitvi sekcije je bila deležna vsestranske podpore. Vsi kurirji in vezisti pa se lahko povezujejo tudi v drugih do sedaj organiziranih oblikah. Namen ustanovitve sekcije ni zoževati dejavnosti tega področja.
Predstavnik rep. odbora je opozoril na nekatera specifična področja dela in naloge sekcij, direktor TOZD PTT Domžale pa je zagotovil pomoč pri delovanju sekcije.
V dokaj obširni razpravi so prisotni ugotovili, da so za delo in učinkovitost povezovanja odgovorni vsi člani sekcije, zato naj se vsi vključijo v tiste smeri dela, ki jih zanimajo. Vse organizirane aktivnosti bo povezoval petčlanski odbor, ki je tudi dobil soglasje za odločanje in formiranje potrebnih komisij in odborov.
V prvem obdobju bo sekcijo vodil tov. Alojz Konda, ki je bil tudi pobudniki ustanovitve sekcije kurirjev in vezistov.
STANE SIMŠIČ
Prisebnost in odločnost je rešila troje življenj
Le hitri in odločni akciji, ki je sledila takoj zatem, ko je Milan Podlesnik opazil požar, gre zasluga, da ni družina Sobočan postala žrtev požara, ki je vzplamtel z vso močjo v stanovanjskem bloku na Groharjevi 12. .
Zavijanje sirene v sivem jutru, 4. marca, je zbudilo tudi tiste, ki so hoteli še nekoliko poležati.
Da bi dobili kar najbolj točne podatke o reševanju driži-ne Sobočan - mame Mojce in njunih dveh hčera, ki so bile v času požara v stanovanju, smo zaprosili za pogovor Milana Podlesnika, miličnika v Kamniku, ki stanuje s svojo družino nadstropje nižje.
»Malo zatem, ko je odšla v službo moja žena,« pripoveduje Milan, »bilo je nekaj pred sedmo uro zjutraj, sem pripravljal zajtrk za 6-mesečno hčerko. Zavohal st>m čudem smrad po ognju. Takoj sem pregledal stanovanje, kje se kaj smodi. Našel nisem ničesar. Pogledal sem skozi okno in opazil dim V nadstropju nad nami. Skočil sem na balkon in videl, da gori pri Sobočanovih in da od vročine že pokajo stekla na oknih. Stekel sem v gornje nadstropje in opazil gost dim tudi na hodniku. Nezaklenjena vrata pri Sobočanovih sem moral s silo odriniti, ker je za vrati ležala omamljena mama Mojca. V naročju je držala eno hčerko, druga pa je ležala ob njej. Hitro sem potegnil na hodnik najprej oba otroka in nato še njuno mamico, ki je bila v obraz vsa črna. Vsi so bili v nezavesti. V reševanje so se takoj vključili tudi sosedje in pomagali ponesrečencem. Vsem trem je bila potrebna hitra pomoč. Stekel sem na cesto, ustavil prihajajoči tovornjak in naročil šoferju, da takoj pokliče rešilce, gasilce in postajo milice. Vrnil sem se nazaj v stanovanje. Opazil sem, da ni mojega tri letnega sina Grega. Prepričan sem bil, da je otrok tekel za menoj, ko sem hitel reševati Sobočanove. Ustrašil sem se, da ni otrok zašel v goreče stanovanje. Po vseh štirih sem se splazil v čisto zadimljeno stanovanje, kjer je vedno bolj gorelo. S tipanjem sem skušal najti sina. Vročina in dim sta me prisilila da sem se vrnil, ker nisem mo-
gel več zdržati v nemogočih pogojih, takrat pa sem zaslišal sinov jok v nižjem nadstropju. Kar oddahnil semse. Bil je pri družini Drask, kamor sem- takoj" prenesel še svojo hčerkico.
Akcija reševanja je stekla. Pomagali so vsi, ki so bili v bližini, zlasti vsi sosedje. S sosedom Vojkom sva poskusila gasiti, pa so že prispeli miličniki in malo kasneje tudi gasilci. Z Matjažem Ravnikarjem, miličnikom v patroli, ki je tudi dober gorski reševalec, sva nudila prvo pomoč ponesrečenim. Pred tem so veliko storili že sosedje. Ena punčka je bila vidno opečena, zato sva oba otroka zavila v odeje in jih odnesla v službeni avto, odpeljali smo ju v ambulanto. V tem kratkem času se je zavedla že tudi mama Mojca, ki pa k sreči ni bila poškodovana. Obe punčki sta bili takoj pregledani, poškodbe niso bile resnejše, zato so ju takoj vrnili družini.
Vse se je srečno končalo. Velika škoda je le v stanovanju. V celoti je uničeno pohištvo. Po nepopolnih podatkih je požar uničil premoženje v vrednosti okoli 2,5 milijona dinarjev. Stroške bo mogoče s skupnimi močmi pokriti. Važ-
no je le, da so vsi ostali živi in zdravi,« je pripovedovanje končal Milan.
Če bi reševalna akcija stekla le nekaj minut kasneje, bi po mnenju Milana vsi trije So-bočanovi umrli, zaradi zadušitve. Tako pa danes teče življenje dalje. Poleg ostalih so zelo srčno pomagali sosedje, ki so nudili ponesrečencem tudi prvo pomoč. Zelo učinkoviti so bili gasilci in miličniki ter vsi, ki so bili v času požara v neposredni bližini. Stanovanje začasno ni uporabno, zato so dobili v uporabo drugega, v neposredni bližini, dokler ne bo poškodovano popravljeno. Ne samo sosedje ampak tudi drugi prebivalci Groharjeve in sosednjih ulic zbirajo materialno pomoč, da bi kar najbolj ublažili udarec, ki je zadel družino Sobočan. Vključil se je tudi že Rdeči križ, in ponesrečeni ne bodo ostali osamljeni v nesreči.
Požar je nastal verjetno zaradi vključene pečice. Stanovanja niso dovolj ogrevana, pa si zato stanovalci pomagajo z dodatnim ogrevanjem, kar je po prepričanju Milana povzročilo požar.
Konec dober, vse dobro. Vendarle moramo reči, da je Milan Podlesnik, 30 let star, ki je že -5 let miličnik v Kamniku, kamor je prišel iz miličniš-ke šole v Mariboru, storil največ, kar je mogel. Opravil je svojo človeško dolžnost, ne da bi pri tem razmišljal o velikem tveganju in nevarnosti, ki je grozila njemu in njegovi družini. Zasluži vso pohvalo in priznanje. Lahko smo ponosni na take ljudi kot je Milan, pa tudi srečni, ko vidimo, da so ljudje pripravljeni nesebično pomagati tistim, ki jih je prizadela nesreča.
STANE SIMŠIČ
KRAJAM, HVALA VAM!
Ob elementarni nezgodi - požaru - na Groharjevi 12 se najiskreneje zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem stanovalcem bloka in ostalim krajanom Groharjeve ulice, še poosebno pa miličniku Milanu Podlesniku, ki nas je rešil pred morebitnim tragičnim izidom nenadnega dogodka, kamniškim gasilcem za hitro in izredno strokovno gašenje požara ter družini Poljanšek, ki nam je nudila zavetje v sili. Hvala krajevnim družbenopolitičnim organizacijam, Rdečemu križu in drugim krajanom Duplice za materialno pomoč, kakor tudi SKG Kamnik za hitro posredovanje pri ureditvi stanovanjskega problema.
Spoznanje, da v nesreči nisi sam, je neprecenljive vrednosti.
Hvaležna družina Sobočan
Plečnikovo priznanje za Braneta Ursica
Ko je Brane Uršič leta 1962 kot mlad arhitekt začel svojo službo v Stolu in malo kasneje nasledil uspešno delo profesorja Nika Kralja, ki ga je ta točno deset let prej pionirsko zastavil, še ni vedel, da je pred njim enako uspešna pot. Takrat je Stolova oblikovalska šola že zaslovela. Stol je imel prvi oblikovalski biro v Jugoslaviji, katerega dejavnost je bio načrtno porajanje novih izdelkov. Kraljev zložljivi fotelj rex iz srede petdesetih let je samo potrdil, da se splača tudi v oblikovanje vložiti kak dinar. Tudi osnva za delo je bila pripravljena. Tovarna, ki je že od svojih začetkov slovela po kvaliteti upognjenega pohištva, z mojstri na čelu, je prisluhnila novim časom. To pa pomeni veliko, kajti marsikje oblikovalec ni mogel prodreti z neko revolucionarno idejo prav zato, ker mu niso ob strani stali mojstri.
Leta 1963 je Brane Uršič oblikoval dva stola, lesenega (številka 2087) in leseno - kovinskega (Št. 4033) in prejel svoje prvo javno priznanje na BIO 2 v Ljubljani. Že takrat je nase opozoril z vitkimi elementi in enostavno konstrukcijsko rešitvijo, kar je pravzaprav glavna značilnost njegovega oblikovalskega prizadevanja vse do danes. Lahko bi rekli, da dela na meji še možnega in včasih so njegove rešitve drzne in prav zato tudi lepe. Oba stola iz teh prvih let
sta se lepo uveljavila tudi v proizvodnji, leseni je zdržal 20 let, medtem ko je leseno-kovinski še zmeraj v proizvodnem programu. Lahko bi rekli, da se na svoji oblikovalski poti sprehaja predvsem v svetu stolov in foteljev. Domišljijo so mu burile krivulje, ki jih je videl v Thonetovi zapuščini in že leta 1967 je hotel nekaj takih krivulj prenesti v sodobno pohištvo. Rezultat tega je stol s krivljenimi stranicami.
Leta 1968 je oblikoval zelo sodoben klubski fotelj UNION (št. 5555), zdelan iz barvane iverice in montažno sestavljen s posebnimi tečaji. Značilno za ta fotelj
E
je stroga kubistična forma, ki je ublažena z zaobljenimi robovi.
Leta 1969 je skupaj s sodelavci prejel Nagrado Prešernovega sklada za uspešno delo na področju razvoja in oblikovanja izdelkov.
Značilna za leto 1970 pa sta dva klubska fotelja z mizami: Barbara in Haludovo, ob projektirana po naročilu za istoimenska hotela v Dalmaciji. Fotelja sta še vedno v rednem proizvodnem programu.
Še danes je zelo priljubljena kotna garnitura oblazinjenih foteljev s funkcijo sedanja in ležanja. V proizvodnjo je vstopila le-
^išPigilp
1	
	
	
	
	
Predstavitev pohištva »L«
ta 1972 in še danes jo z majhnimi korekturami izdelujemo. Značilnost tudi te so ravne linije. Rojstvo garniture nekoliko sovpada s programom regalov in omar UNI, tudi tu so robovi nezaob-ljeni. Zdi se, da je bil na začetku sedemdesetih let celoten stanovanjski program oblikovno izredno dobro usklajen.
V skladu z razvojem pisarniškega pohištva, ki je eno glavnih proizvodnih dejavnosti Stola, je arhitekt Uršič leta 1976 zasnoval fotelj (na različnih kovinskih podstavkih) s poliuretansko lupino (št. 4510), ki je takoj postal uspešnica pri opremljanju konferenčnih dvoran.
Na področju stanovanjskega in pisarnišega pohištva so znani programi UNI, K in MODUL, kirso rezultat timskega dela v razvojnem oddelku pod njegovim vodstvom.
V takoimenovano butik proizvodnjo je zašel z uspešnim pisarniškim kabinetnim sistemom Delta, ki je bogatega in razkošnega izgleda, konstrukcija pa spet zelo enostavna.
V zadnjem času pa je tudi v jugoslovanskem merilu deležno največ priznanj in publicitete (tudi v tuji strokovni literaturi) lamelirano pihoštvo sistem L, katerega prvi zametki segajo v jesen 1980. Sistem je širokopo-tezno delo, ki še zmeraj ponuja nove in nove možnosti. Osnova je lamelirani element v obliki
črke L, ki ga oblikovalčeva domišljija poljubno vgrajuje v stole, mize, postelje in regale. To je v zgodovini beograjskih sejmov do sedaj tudi edino pohištvo, ki je naenkrat prejelo vsa možna najvišja priznanja — novembra 1981, lani pa še zlato medaljo na mednarodnem BIO 10 v Ljubljani.
Ta nakopičena priznanja pohištvu L pa so bila povod,"da so Braneta Uršiča izbrali za dobitnika Plečnikovega priznanja s področja arhitekture za leto 1985, ki ga v spomin na našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika vsako leto podeljujejo za najboj vidne dosežke, običajno na področju urbanizma in stavbne arhitekture - tokrat pa prvič v zgodovini tudi za pohištvo.
FRANC ŠTELE
Prodam-slavnostno dekliško obleko in jakno ter plašč za starost 10 do 12 let. Telefon 831-912.
Ugodno prodam zelen plašč in rjavo obleko za fanta, starega približno 8 let ter modro obleko za dekle staro 11 do 12 let (slavnostno). Telefon 832-782 Magdič, Kla-včičeva 5.
V Centru se je zgubil majhen črn psiček z dolgo dlako. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Šafer, Neveljska 13, Kamnik.
OSEBNE IZKAZNICE
Ponovno opozarjamo občane na zamenjavo osebnih izkaznic.
Vsi, ki imate osebno izkaznico izdano pred 1. 8. 1981 morate prinesti:
- dve fotografiji in
- rojstni list (če niste rojeni v občini Kamnik). Rok za zamenjavo osebnih izkaznic je bil 12. 10. 1984.
Ker bodo nepokretni občani težko opravili svojo dolžnost, lahko to storijo svojci, s tem, da prinesejo dve fotografiji na Oddelek za notranje zadeve občine Kamnik. Vse, ki ne bodo zamenjali osebnih izkaznic v najkrajšem času in za to ne bodo imeli opravičenih razlogov, bomo dosledno predlagali v postopek sodniku za prekrške.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Vloga HKS pri naložbah v kmetijstvo
Želim vam predstaviti hranilno kreditno službo za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale. Pri omenjenem izrazu večina pomisli na Ljubljansko banko Domžale. Naša HKS z banko sicer tesno sodeluje, vendar pa ni njen sestavni del. Deluje namreč samostojno na specifičnem kmetijsko gozdarskem področju občin Domžale, Kamnik in Ljubljana Bežigrad.
HKS deluje od leta 1981 kot samostojna pravna oseba z usta-
novitelji   KZ   Domžale, GG Domžale, GG Kamnik. Naše delo se sestoji iz:
- zbiranja denarnih hranilnih vlog varčevalcev gozdarstva in kmetijstva od lesa, živine, mleka ter ostalih kmetijskih proizvodov.
- hranilne vloge naših varčevalcev, združene z bančnimi sredstvi nam omogočajo dolgoročna vlaganja v kmetijstvo in gozdarstvo. Po sklepu samoupravnih organov HKS, naj bi se prvenstveno vlagalo v gradnje
Cepljenje psov proti steklini
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Ur. 1. SRS 30/84) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini. „
Stroški rednega cepljenja so 550.00 din. V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga laliko pripeljena cepljenje na veterinarski zavod Kamnik - Domžale, Kamnik, Perovo 20, od 7.-8. ure zjutraj.
Opomba: Brejc in doječe psice se cepijo po odstavitvi.
8. 4. 1985 ob        Kraj cepljenja
8. uri Motnik, pri Flegarju
9. uri Špitalič, pri trgovini
10. uri Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
11. uri Laze, pri Pošti
12. uri
Šmartno, pri Hvaletu
13. uri
Pšaj novica pri Pestotniku
9. 4. 1985 ob
8 uri 8.30 uri 9.30 uri 10.30 uri
11. uri 11.30 uri
12. uri
10. 4. 1985 ob
8. uri
9. uri
10. uri
11. uri
11. 4. 1985 ob
8. uri 9.30 uri
11. uri
12. uri
12. 4. 1985 ob
8. uri 8.30 uri 9.30 uri 10.30 uri 11. uri
13. 4. 1985 ob 8. uri
9.30 uri Zamudniki 15. 4. 1985 ob 8. uri 8.45 uri 9.15 uri 10.15 uri 11. uri 11.45 uri 15.-16. ure
gostilna Zlata kaplja v soteski
Sela, pri Spruku
Srednja vas, pri Ustanku
Velika Lašnja, pri Zalazniku
Vranja peč, pri šoli
Sp. Palovče, pri Kladniku
Zg. Palovče, pri Remsu
Šmarca, pri Jeran Volčji potok, pri zbiralnici mleka Tunjice, pri Jamove Godič, pri Hribarju
Komenda, pri Kramarju Moste, pri mlekarni Križ, pri Čubru Podgorje, pri Rozman
Sp. Stranje, pri Pernetu Kregarjevo, pri Prodniku Krivčevo, pri Jurčku Gozd, Gasilski dom Černivec, pri gostilni
Nevlje, pri Novaku
Kamnik, pri Veterinarskem zavodu, Perovo 20
Motnik Laze
Srednja vas Komenda Šmarca Kregarjevo Kamnik, Perovo 20 Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju kot je redno cepljenje.
Občina Kamnik Veterinarska inšpekcija
TLAKOVCI, TOPLE GREDE
Pomlad je tu, načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavitev tople grede?
Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, okenske   police, prane
plošče in druge cementni-narske izdelke. VINKO PUČKO, Vir, Šaranovičev a 10, Domžale
(hlevi, silosi), ostanek razpoložljivih denarnih sredstev pa v mehanizacijo (traktorji, prikolice, trosilci, vitli itd.) in za nakup plemenske živine itd.
V naši HKS združuje svoje hranilne vloge okoli 4000 varčevalcev, tem smo do danes dali okrog 2200 posojil. Rezultati teh vlaganj so že vidni, saj se je na našem območju povečala in stabilizirala organizirana proizvodnja mleka, prireja mesa ter ostalih kmetijskih proizvodov. Naveden trend razvoja v bodoče najverjetneje ne bo več tako skokovit, saj smo na področju gospodarjenja prišli v neugodne pogoje (visoke obrestne mere 26,5% za gradnje, ukinitev čakalne dobe za posojila, neurejena cenovna razmerja med vhodnimi surovinami in končnimi proizvodi).
Navedeni vzroki botrujejo temu, da kmetje kooperantje najamejo povprečno za gradnjo 1,000.000 din posojila, čeprav investicije krepko presegajo navedeno vsoto. Gradnja zaradi tega ne teče »normalno«, saj kmetje vlagajo tudi veliko lastnega dela, kasni proizvodnja, kapacitete niso takšne, kakor bi lahko bile.
Koordinacijo med kmeti kooperanti, bodočimi posojilojemalci ter HKS vrši pospeševalna služba pri KZ. Za posojilo prosilca pripravi na terenu elaborat, kateri vsebuje vse bistvene elemente za oceno ekonomskih in ostalih vidikov pred vlaganjem ter po vlaganju. Ta medsebojna povezanost med HKS, pospeševalno službo ter kmeti, nam omogoča kvalitetnejše ter enakomerno vlaganje na vsem območju HKS Domžale.
Našo poslovno politiko kroji zakon in ustanoviteljice preko svojih delegatov v samoupravnih organih HKS. Naše poslovno sodelovanje z ustanoviteljicami KZ Domžale, GG Domžale, GG Kamnik poteka zelo raznoliko. Ustanoviteljice opravljajo za HKS razna dela, dajejo jamstvo itd. HKS pa jim omogoča kreditiranje tekoče proizvodnje.
Hrana je že danes strateška surovina, v prihodnosti bo še pridobila na pomembnosti, zato bi ji morali posvetiti znatno več pozornosti in sredstev. V nasprotnem primeru se proizvodnja ne bo več povečevala, glede na povečane potrebe v prihodnosti lahko tudi pričakujemo na tržnih policah pomanjkanje vseh vrst kmetijskih proizvodov.
Naše delo se bo v prihodnje še razširilo, saj predvidevamo stanovanjsko kreditiranje kmetom kooperantom. Možnosti kreditiranja za reševanje stanovanjskega vprašanja kmetov pri naši HKS do sedaj namreč niso imeli.
Situacija v gospodarstvu se sicer zaostruje, navkljub vsemu pa upamo, da bo HKS še naprej opravljala svojo funkcijo za povečanje proizvodnje na področju kmetijstva in gozdarstva.
ANTON PRAPROTNIK
Poskrbimo za ozimna žita
Skoraj vsaka kmetija, ki ima vsaj nekaj njivskih površin, seje ozimna žita, predvsem pšeni-. co za lastno oskrbo. Nekatere kmetije, predvsem iz nižinskega področja Podgorja, Most in Komende se pogodbeno vključujejo s Kmetijsko zadrugo Emona v tržno pridelovanje pšenice.
Za sedaj kljub dolgi zimi ni razloga, da ozimna žita, pravočasno sejana na primerno obdelanih njivah niso dobro prezimila. Še je čas, da z vestno opravljenimi spomladanskimi opravili vplivamo na povečanje pridelka.
Z dognojevanjem žita ob koncu zime vplivamo na obraščanje žit in na razvoj zasnov kla-skov. Omogočimo razvoj večjega števila zasnov klasov in primerno gostoto posevka.
Za pšenico je priporočljiv odmerek 55 do 75 kg čistega dušika na hektar. Z večjimi odmerki gnojimo posevke, ki so slabše prezimili in posevke, pri katerih predvidevamo velik pridelek (Intenzivne sorte). Koristno je, da damo posevkom za začetek rasti poleg dušika tudi nekaj fosforja in kalija. V primeru, da smo v jeseni izdatno gnojili, bomo dognojevali z gnojili, ki imajo manjši delež fosforja in kalija npr. z 200 do 300 kg NPK 18:9:9 na hektar. Za posevke, ki so bili v jeseni slabše gnojeni s fosforjem in kalijem, pa bo primernejše za prvo dognojevanje uporaba gnojil 400 do 500 kg NPK 13:10:12 na hektar.
Za ozimni ječmen so odmerki gnojil, ki jih priporočamo za pšenico lahko zmanjšani do ene tretjine.
Drugič dognojujemo praviloma, ko se na žitu pojavi prvo do drugo kolence. Pri pšenici je priporočljiv odmerek 40 do 60 kg čistega dušika, t.j. 200 kg KAN-a ali 100 kg UREE na hektar.
V primera, če se ob koncu zime pojavi zmrzal in se zaradi večdnevnega zmrzovanja in ponovnega odtajanja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka, moramo posevek povaljati tako, da koreninice ponovno pritisnemo ob podlago.
Brananje z lahkimi branami opravimo na posevku v primeru prevelike gostote. Ob brana-nju lahko istočasno zadelamo gnojila uporabljena ob dognojevanju.
Zelo koristno je na ozimnih posevkih opraviti spomladansko zatiranje plevelov še posebno, če tega nismo uspeli opraviti jeseni. Ko ni več nevarnosti zmrzali poškropimo posevke z 2,5 litra na hektar Dicuran-a 500. Travnati pleveli so najbolj občutljivi na ta herbicid do razvoja drugega lista. Za zatiranje širokolistnih plevelov je priporočljivo v isti fazi uporabljati FE-NERON COMBI 500 v količini 1,5 do 2 litra na hektar.
Od razraščanja do začetka kolenčenja lahko uporabljamo proti širokolistnim plevelom ANI-TEN DS, 2,5 litra na hektar ali DICOFLUID MP COMBI, 4 litre na hektar. Vsi navedeni herbicidi naj se uporabijo v času, ko ni več nevarnosti zmrzali in ko so dnevne temperature nad 5° C.
V tem prispevku smo vam želeli posredovati navodila spomladanskih opravil na ozimnih posevkih, da bi bili pridelki čimbolj zadovoljivi. Ko je vse to opravljeno, moramo še naprej spremljati razvoj posevkov in se ob pojavu bolezni kot so rja, pepelasta plesen ali ob pojavu škodljivcev žitni brzec, žitni strgač, žitne stenice ter listne uši posvetovati s pospeševalno službo kmetijske zadruge.
IZTOK JURANČIČ
Iz Titanovega glasila
Hitreje prenašati znanje v proizvodnjo
Smo v obdobju, ko so investicije kritično skromne, produktivnost pada, nekaj let pa si že dopovedujemo, da smo v dobi stabilizacije. To, za ta področje kritično obdobje pa je izredno plodna osnova za razvoj množične inventivne dejavnosti.
Dobro razvita inventivna dejavnost (kot jo imajo v nekaterih državah po svetu), nam lahko doprinese kar lep delež pri reševanju gornjih težav. Naše gospodarstvo je utrpelo že dovolj veliko materialno škodo, ker smo doslej zanemarjali bogastvo ustvarjalnega dela in ker nismo uspeli sprostiti množičnega inventivnega dela ter zgraditi tvornih vezi med raziskovalno sfero in našo družbeno prakso. Po mnogih naših zakonih ima vsak delavec pravico in dolžnost, da se razvija kot ustvarjalna osebnost in da sodeluje v inventivni dejavnosti. Zato moramo pospeševati prenos in uporabo znanja v proizvodnji in vključevati inventivno dejavnost v proizvodne procese kot del redne proizvodnje.
Mladi in kmetijstvo
V petek, 1. marca je bilo v Logatcu tekmovanje z naslovom Mladi in kmetijstvo, katerega se je udeležila tudi ekipa Aktiva mladih zadružnikov iz Kamnika.
Na tekmovanju so odgovarjali na vprašanja kmetijske ekonomike, pridelovanja koruze, pridelovanja krmnih rastlin na njivah in njih zaščite, selekcije in proizvodnje pri domačih živalih, mastitisa pri kravah, ter tem iz družbenopolitičnih področij, ki so zavzemale temo FRONTA SZDL in mesto ZSMS v njej ter, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Ekipo Kamnika so sestavljali: Stanko Štebe, Franci Grkman, in Jože Romšak, ki je bil hkrati tudi vodja ekipe.
Na kviz tekmovanju'je sodelovalo 12 ekip iz občin ljubljanske regije.
Tekmovalci so se zbrali v Logatcu že ob 9. uri, saj so dopol-
dan odgovarjali pismeno na te-_ me iz prve težavnostne stopnje: kmetijska ekonomika, pridelovanje koruze, pridelovanje krmnih poljščin na njivah in pridelovanje in zaščite pšenice.
Po pismenem delu tekmovanja so si tekmovalci ogledali obrat Destilarna pri KZ Logatec, sodobno usposobljeno kmetijo za pitanje mlade živali, obrat KLI Logatec, ki izdeluje sedežno pohištvo. Po ogledu tovarne KLI v Logatcu, so nam tu pripravili kosilo.
Na okrogli mizi, ki je postala tradicionalna pri naših srečanjih, smo se menili o problemih in kmetijsko zemljiške politike. Od voditelja smo zahtevali ne samo pogovor, ampak tudi jasne, izčrpne odgovore, brez vsakega ovinkarjenja. Na kvizu, ki je potekal v večernih urah v dvorani
KS Tabor pri Logatcu, smo imeli Kamničani izredno dober izhodiščni položaj, saj smo imeli z osvojenimi 22 točkami iz pisnega dela tretje mesto.
V tem delu tekmovanja, ki je zajemal drugo težavnostno stopnjo oz. teme iz družbenopolitičnega področja, selekcije ocenjevanja in mastitisa pri govedu, je prišlo do izraza znanje in izkušenost naše ekipe.
Ekipa na takšnih srečanjih ne more sodelovati, brez dobre strokovne usposobljenosti; pokazali so, da jim v ljubljanski regiji ostale ekipe še zdaleč ne morejo biti konkurenčne.
Po končanem seštevku je premočno zmagala ekipa naših, to je K AMNIČANOV! Ob tej priliki bi se radi zahvalili mentorju ing. Petru Brlecu iz KZ Emona Kamnik, skladu za intervencije v kmetijstvu pri SOb Kamnik, in
seveda članom Aktiva mladih zadružnikov iz Kamnika ter šoferju Integralovega avtobusa Alojzu Zavasniku in harmonikarju Ivanu Hribarju za prisrčno navijanje v najtežjih trenutkih kviza, kakor tudi za iz srca izrečene čestitke.
Z doseženim prvim mestom si je Aktiv mladih zadružnikov iz Kamnika pridobil pravico organizacije regijskega kviza Mladi in kmetijstvo 1986, katerega gostitelj smo mi.
Mladi tekmovalci kakor tudi navdušeni navijači, si takšnih srečanj še želimo, ker s tem izpolnjujemo svojo ustavno pravico do izpolnjevanja obveznosti, ki nam jih nalaga naša družba in z njo tudi generacija kmečke mladine.
za aktiv Jože Romšak
Vse to so v bolj razvitem svetu že zdavnaj ugotovili in so s primernim načinom organiziranja inventivne dejavnosti in nagrajevanja dosegli, daje 6—8% delavcev aktivno vključenih v inventivno in inovacijsko dejavnost, v Sloveniji jih je 1%, v ostalem delu Jugoslavije pa je odstotek še nižji.
Kaj storiti?
Podatki o inovacijah v preteklem letu v Sloveniji nam povedo, da je bilo 10.000 inovacij, kar je dalo 3 nove milijarde prihranka. Če dosežemo nivo bolj razvitega sveta po številu inovacij, bo ta prihranek 20 milijard. Je to za našo deželo, ki je zabredla v težave, koristno, spodbudno? Mislim, da je. Zato bomo morali vsi zaposleni storiti vse, kar je v naših močeh, da inventivna dejavnost v Titanu zaživi in da se s tem približamo bolj razvitemu svetu.
Kako pospešiti inventivno dejavnost?
Ob primerjavi z uspešnejšimi DO lahko ugotovimo, da naš pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ni dovolj stimulativen. Z njim je delitev dohodka od inovacij zelo enostavno in kritično razdeljena. Bolj razviti imajo to izvedeno bolj stimulativno in pravično. Avtor dobi 6%, strokovni in vodstveni ali vodilni delavci, ki inovacijo vpelje v realizacijo, dobi cca 4%, med delavce TOŽD ali obrata, kjer so bile inovacije, se ob koncu leta podeli dodatni OD v posebni kuverti v višini 40-50% dohodka od inovacij. 30-40% se izkoristi za najbolj nujne naložbe, 10% pa ostane kot rezerva v skladu za inovatorje v naslednjem letu.
Po tem sistemu delitve je inovator močno stimuliran za inventivno dejavnost, stimulirani so odgovorni delavci za realizacijo in vodstvo TOZD, vsi ostali delati pa sposobne sodelavce spodbujajo k inventivni dejavnosti, saj rezultat njihovega dela tudi ostali delavci konec leta prijetno čutijo.
Drugi pogoj za razmah inventivne dejavnosti je hitro in učinkovito reševanje prispelih inova-
cij. To bomo dosegli z nastavitvijo strokovnega referenta, ki bo z ažurnim in kvalitetnim delom mnogo prispeval h kvantitativnemu in kvalitetnemu razmahu inventivne dejavnosti. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da bi bilo morda smiselno prestaviti Komisije kar v TOZD. K inventivni dejavnosti moramo pritegniti tudi vse strokovne, vodstvene in vodilne kadre in njihovo dejavnost ne smemo omejevati z odgovori, češ saj to je tvoja delovna dolžnost. V praksi namreč zelo pogosto zasledimo mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem rednem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa naj to velja za delavce, katerih delo je v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih procesov ali novih izdelkov; vse njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Če tak delavec za svojo stvaritev zahteva neko priznanje ali nadomestilo, je zavrnjen z argumentom, da za opravljeno delo ne more biti dvakrat nagrajen. S tem škodjlivim stališčem dosežemo:
- ustvarjalno delo se omejuje le na delavce v neposredni proizvodnji,
- tehnične in vodilne kadre, ki imajo največ znanja in možnosti za inoviranje proizvodnje odbijamo,
- dosežemo ločitev ročnega in umskega znanja in diskriminiramo umsko delo nasproti ročnemu, fizičnemu delu v proizvodnji.
Tako množična inventivna dejavnost ostaja odprta delavcem neposrednim proizvajalcem, za tehnične kadre pa je praktično zaprta ali vsaj zelo omejena. Definicijo o delovni dolžnosti in ustvarjalnosti bomo našli v zakonih.
Atmosfera v političnih krogih je v zadnjem času zelo naklonjena organiziranju množične inventivne dejavnosti na vseh nivojih, tudi v DO TITAN, zato mislim, da je zadnji čas, da se tega z vso resnostjo lotimo. Odstranimo probleme in izboljšaj-mo situacijo v našem TITANU.
J. B.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74) in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 7. 3. 1985 naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za prodajo naslednjega stanovanja
— dvosobno stanovanje št. 6
v pritličju stanovanjskega bloka Groharjeva 4 v Kamniku v izmeri 55 m2.
Izklicna cena znaša 2.524.849,00 din. Kupec, ki na dražbi uspe, plača tudi davek na promet nepremičnin.
Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662-324006 SSS občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč.
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne sme biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva interesenta in posojila iz nenamembnh prostih bančnih sredstev).
Pisne ponudbe za odkup stanovanja je treba dostaviti v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - stanovanje« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
Odpiranje ponudb bo 10. aprila 1985 v sejni sobi Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje
JUSTI ROMSAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Topla zahvala g. kaplanu za lep pogrebni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: sestre, bratje, nečaki, nečakinje in svakinje.
Podgorje, Mekinje, Kamnik, Ljubljana, marec 1985
ZAHVALA
V starosti 79 let nas je za vedno zapustila dobra mama in stara mama
FRANČIŠKA JANČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala družinama Čičigoj in Rozman za podarjeni venec in tovarišu Modicu za poslovilne besede.
Žalujoči:
vsi njem
Duplica, Ljubljana, Kamnik, marec 1985
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA PIRŠ
roj. Kladnik iz Sp. Palovč 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kralju, dr. Dolenčevi in patronažnim sestram ZD Kamnik za zdravljenje in pomoč. Hvala tudi cerkvenim pevcem ih g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Vrhpolje, Hudo, Dol pri Hrastniku, Strmec, marec 1985
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik
namerava v smislu rednejšega plačevanja stroškov centralnega ogrevanja in stanarine uvesti inkasantsko izterjevalno službo.
Vsi zainteresirani kandidati naj se osebno zglasijo na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8, soba 12, kjer bodo dobili vse nadaljnje informacije.
ZAHVALA
pb boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
JANEZA PODGORŠKA
iz Sp. Stranj
ki je dotrpel po večletni hudi bolezni, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, njegovim sodelavcem iz Rudnika kaolina in kalcita Črna in našim sodelavcem iz KIK za izrečena sožalja, poklonjene vence in cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala borcem in upokojencem za poslovilne besede ter duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Vili z družino in drugo sorodstvo
'_Sp. Stranje, marca 1985_
ZAHVALA
Lovskim družinam Zg. Tuhinja, Motnika, Kamnika in Domžal se toplo zahvaljujemo za izredno prizadevnost, številno spremstvo in čast, ki ste jo izkazali stanovskemu tovarišu - našemu možu, očetu, staremu očetu
VIKTORJU HRIBARJU
V soboto, 9. marca 1985, mu je ob odprtem grobu na pokopališču v Zg. Tuhinju zadnjič zatrobil lovski rog. Nemo je ležalo njegovo truplo v grobu, ki ste ga obložili s smrekovimi vejicami. Častni lovski streli so odjeknili, njih odmevi so bežali daleč po gozdovih, tja, kjer ste skupaj doživljali lepe življenjske trenutke. Hvala tovarišu Govekarju za poslovilni govor, za ustna in pisna sožalja in darovano cvetje. Po pogrebni svečanosti ste bili lovci še posebej vabljeni na sedmino k Mežnarju, a žal se vabilu niste odzvali. Na vaših pohodih lovca Viktorja več ne bo, med vami bo ostal le njegov spomin.
V imenu družine žena Majda
ZAHVALA
Nepričakovano je usoda iztrgala iz naše sredine moža, očeta, starega očeta
VIKTORJA HRIBARJA
iz Zg. Tuhinja 56
[Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, I sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečena pisna in ustna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč. Hvala bivšemu kolektivu Titana, KO ZZB NOV Tuhinj, Transturistu DO Kamnik, govornikoma tovarišu Burji in tovarišu Podbevšku za poslovilne besede, pevcem prosvetnega društva Tuhinj, kakor tudi cerkvenemu zboru za zapete žalostinke in organistu Rudiju Zoretu ter duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Majda, sinova Štefan in Dušan, hčerki Nada in Olga z družinami
Zg. Tuhinj, Motnik, Mekinje, Okrog, marec 1985
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON ŠUŠTAR
iz Potoka v Tuhinjski dolini
Š^KH' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem iz DO Svila-nit in Stol, ki ste nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali toliko lepega cvetja in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ivanka, Tončka in Marinka, sinovi Tone, Jože in Marjan z družinami, sestri Tončka in Jožefa ter drugo sorodstvo.
Potok, Duplica, Komenda, Markovo, Rudnik, Mengeš, febraur 1985
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS št. 13/74) in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 7. 3. 1985 naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za prodajo naslednjega stanovanja
- enoinpolsobno stanovanje št. 16 v II. nadstropju stanovanjskega bloka Matije Blejca 10 v Kamniku v izmeri 50 m2.
Izklicna cena znaša 2,069.221,80 din. Kupec, ki na dražbi uspe, plača tudi davek na promet nepremičnin.
Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662-324006 SSS občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč.
Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne ' sme biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva interesenta in posojila iz nenamembnih prostih bančnih sredstev).
Pisne ponudbe za odkup stanovanja je treba dostaviti v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »javni natečaj - stanovanje« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
Odpiranje ponudb bo (10. aprila 1985 ) v sejni sobi Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE HRIBAR
iz Sel pri Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani, mami poklonili cvetje in jo številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem iz Srednje vasi za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Ivanka, Mici in Kati ter sinovi Ivan, Gustl, Miro in Daro z družinami
Sela, Suhadole, Avstralija, Podgorje, Švedska, februar 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
PETRA JENKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem DO Mercator-Eta in Al-prem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnj poti. Iskrena hvala GD Komenda, pevskemu zboru Janez Čebulj iz Komende, KK Komenda, govornikom KO ZZB NOV Komenda in GD Komenda za lepe poslovilne besede ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Potok pri Komendi, januar 1985
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
MINKA BERLEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njenim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi predstavniku društva upokojencev za poslovilne besede, pevcem Lire za zapete pesmi in duhovnikoma za pogrebni obred.
Žalujoči: mož France, otroci Marjana, Aco, Nada in Janez z družinami.
Kamnik, marec 1985
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik
RAZPIS
za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti
Na razpolago so sredstva v znesku 92,000.000,00 din (z besedo: dvaindevetdeset milijonov).
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki
- združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
- začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje,
- niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti.
1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki.
1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali vezavo v banki.
2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1985, ki znaša 56.060,50 din.
3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1984 znašal 27.762,00 din. ,
4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/ 6 polletne anuitete.
5. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI
Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
- da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove;
- da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
- da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
- da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD;
- da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS;
- da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot.
Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
III.KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
Delavci, upokojenci, invalidi in*kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji:
- da so že izpolnili najmanj 2-letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila.
- če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vselji-vega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2,
- da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov v preteklem letu' in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih.
Posojilo lahko pridobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in
- da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo,
- da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun.
Za izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov:
Število družinskih članov posa-	Stanovanjska površina
meznega stanovanja ali stano-	
vanjske hiše	
1	32 m2
2	45 m2
3	58 m2
4	70 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m .
Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 27.762,00 din.
Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici:
če   znaša   mesečni znaša lastna udelež- pripada prosilcu počisti dohodek na čla- ba prosilca v % od sojilo v % od cene na družino v primer- cene   standardnega stand. stan. največ javi s povpr. mesec.        stanovanja do čistim OD v SRS v 1. 1984
do 50%	20%	40%
od 51% do 75%	25%	35%
od 76% do 100%	30%	30%
od 101% do-120%	35%	25%
nad 120%	40%	20%
Prednost pri pridobitvi posojila ima prosilec, ki
— ima nižji povprečni dohodek na člana družine,
— kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
— kupuje standardno stanovanje,
— bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje.
Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati:
— pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%,
— pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%,
— pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%, predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše.
Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki.
Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 500 din.
IV. KONČNE DOLOČBE
Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v Kamniškem občanu.
Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p.o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis.
O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8 in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pisni sklepi. Kamnik, marec 1985 Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Kamnik
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnosti, Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
JAVNI NATEČAJ
o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev družbenonaje-mnih stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
I.
Predmet tega natečaja so:
- 3 dvosobna stanovanja
- 7 enosobnih stanovanj
v stanovanjski soseski na Perovem - Zikova ulica in vsa eventualno izpraznjena stanovanja v 1. 1985.
II.
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to:
- delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, občani, ki s svojimi skupimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani.
III.
Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
- da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ,
- da prosilec stalno biva na območju občine Kamnik in da na tem naslovu tudi dejansko stanuje,
- da prosilec ali član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen,
- da KS ali DO, kjer je prosilec zaposlen, da pismeno mnenje o vlogi prosilca
- da skupni čisti dohodek prosilca in članov družinskega gospodinjstva ne presega 50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje
- da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje
- upoštevajoč določila 95. čl. Sam. spor. o uresničevanju socialnovarstvenih pravic — velja za mlade družine, da morejo lete kandidirati na natečaju in izpolnjujejo pogoje natečaja, če njihov skupni čisti dohodek na družinskega člana ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje
- da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je predhodno že kdo preselil v stanovanje, kupljen«) iz sredstev za solidarnost. To določilo ne velja za stanovanje v družbeni lastnini, ki so bila imetnikom stanovanjske pravice dodeljena z odločbo.
IV.
Prosilci morajo k vlogi za natečaj priložiti:
- uradno overjeno dokazilo o OD, pokojnini za prosilca in zaposlene člane družinskega gospodinjstva,
- potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Kamnik,
- dokazila o preživnini za otroke pri materah samohranilkah,
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in članov družinskega gospodinjstva.
V.
Navedbe v vlogi mora overiti temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost, ustrezna služba socialnega skrbstva, društvo upokojencev, občinski odbor ZZB NOV oz. krajevna skupnost upoštevaje status prosilca.
IV.
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8.
VII.
Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8 v roku 30 dni od dneva objave natečaja.
Predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Jože Kadunc, I. r.
Število družinskih članov	Stanovanjska površina
1	30 m2
2	45 m2
3	58 m2
4	70 m2
Za vsakega nadaljnjega družinskega ovršina lahko poveča največ do 15 m .
člana se stanovanjska
površina lahko poveča največ i
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer:
Povprečni čisti OD	Višina posojila	Doba vračanja
v letu 1984	največ	največ
do 100%	50%	10 let
od 100% do 120%	40%	8 let
nad 120%	30%	6 let
Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene.
Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev.
Obvestilo
Delovne ljudi in občane obveščamo, da bo do imenovanja novega družbenega pravobranilca občine Kamnik začasno to nalogo opravljal družbeni pravobranilec občine Domžale, tov. Primožič, ki bo vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure prisoten v prostorih pravobranilca v SŠRCM, medtem ko bo stalno prisoten pripravnik temeljnega sodišča, ki bo sprejemal vlogo. V kolikor bo zadeva nujna, se delovni ljudje in občani zunaj teh terminov lahko direktno obrnejo v Domžale, telefon 721-376.
Delavca, ki ima veselje do dela z avtomobili zaposlim v novi avtopralnici. Lahko tudi honorarno v popoldanskem času. Sitar, Vrhpolje 224, Kamnik
Stavbeni mizar išče terensko zaposlitev. Naslov dobite v uredništvu Kamniškega občana.
Manjši prostor (9 do 20 kv. m), lahko je potreben tudi manjše adaptacije, iščem za čisto in mirno dejavnost v Kamniku (za največ 10 let). Plačam 100.000 vnaprej. Ponudbe na uredništvo Kamniškega občana, tel. 831-311.
Dve dijakinji iščeta sobo ali garsonjero na relaciji Kamnik—Domžale z možnostjo kuhanja. Bajec Milena, Cesta talce v 19/c, Domžale, tel. 721 -102.
Hlevski gnoj prodam. Tomelj Helena, Smarca 63.
Zaklonišča?
Predmet zanimivega pogovora mnogih občanov so zaklonišča in plačevanje le teh. Mnogi občani plačujejo prispevek od vsega začetka, medtem ko se drugi za to ne zmenijo. Pred kratkim smo dobili povišano vsoto za plačevanje zaklonišč, ne da bi bilo o tem predhodno obveščeni. -
Pa še to: nekateri imajo zaklonišča že zgrajena, drugi jih imamo pod krošnjami dreves v podgorskem gozdu, do katerega stari, bolni in otroci ne bi nikdar dospeli, kar je že pokazala akcija »Nič nas ne sme presenetiti«.
Vprašujemo se, kdaj bomo vsi občani enaki pri plačevanju zaklonišč in ali naj redni plačniki počakamo, da bo akcija stekla organizirano za vse občane enako.
Pred leti je bilo podobno vprašnje že postavljeno v skupščini občine Kamnik. Odgovor je bil, da terjatev ne bi imela učinka, ker bi bila menda predraga. Kaj potem res storiti?
Še na nekaj nas je opozorila akcija NNP. Poskusni alarm med skupščinsko sejo nas je pognal v. pritlične prostore, ki naj bi predstavljali zaklonišče. Vsi kadilci so se grupirali in prižgali cigarete. Kaj vse bi se utegnilo izcimiti iz take nepremišljenosti, vemo le tisti, ki smo to doživljali v še nedavni prteklosti. Stari, onemogli, nosečnice in dojenčki se ne bi več vrnili iz tako onesnaženega ozračja. Mi pa smo na izpitu padli. Manjkalo nam je predhodne vzgoje in odgovornosti.
Darinka
IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
— natakarja v okrepčevalnici
Pogoji:
- gostinski delavec, s strokovnim izpitom ali diplomo o kvalifikaciji
- 2 leti prakse
- 3-mesečni poskusni rok
Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh od objave. Vsi prijavljeni bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po preteku prijavljenega roka.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih del pošljite na naslov Društva upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5
SOZD SLOVENIJA PAPIR Rudnik koalina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja
TOZD KAOLIN ČRNA
objavlja prosta dela in naloge
1. dveh strojnih ključavničarjev
2. strugarja
Pogoji:
- poklicna šola ustrezne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj v vzdrževanju
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca.
OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in Pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti.
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARTVO DOMŽALE, Ljubljanska 93
OBVESTILO
Obveščamo vse varčevalce Hranilno kreditne službe Domžale, da imamo uradne ure:
— v ponedeljek od 8. do 12. ure
— v sredo od 9. do 14. ure
— v petek od 8. do 12. ure
Prosimo, da uradne ure upoštevate, ker nam s tem omogočite nemoteno delo.
Za razumevanje se vam že vnaprej zahvaljujemo ih vas tovariško pozdravljamo.
kemijska industrija KAMNIK „.Mi.o.
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
DSSS
objavljamo
prosta dela in naloge
1. konstrukcija zahtevnih strojev
.- 1 kandidat
2. kontrola kvalitete surovin polizdelkov in končnih izdelkov za alu paste in prahove
- 1 kandidat
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih DSSS, izpolnjevati še naslednje pogoje: •    Ad 1.
- da ima strokovno izobrazbo dipl. stroj. ing.
- da ima 4 leta delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni Ad 2.
- da Ima strokovno izobrazbo kemijski tehnik -profil tehnik
- da ima 3 leta delovnih izkušenj na laboratorijskem delu
- poskusno delo 90 dni.
Možnost skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja.
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov.
Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih DSSS. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave ha naslov Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9 - 61240 Kamnik.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi delovne organizacije, tel. 831-011.
Elektroelement n. sol. o. Izlake TOZD Svit n. sol. o. KAMNIK
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
- samostojni orodjar *
Pogoji:
- poklicna kovinarska usmeritev - rezkalec
- dve leti delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi ali se zglasijo osebno na razgovor v Splošno službo TOZD Svit Kamnik, Bakovnik 4/a.
^Illl Tovarna pogrebne opreme Menina, Šmarca 32, Kamnik,
4WM
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. strojnega ključavničarja
2. dveh mizarjev
3. snažilke
Pogoji:
ad 1. poklicna šola ustrezne smeri, leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju in serijskih kovinskih delih ad 2. poklicna šola ustrezne smeri, leto delovnih izkušenj
ad 3. končana osnovna šola
Delo še združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom pod ad 1. in 2. tri mesece, pod ad 3. en mesec. .
Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh od objave na gornji naslov.
/© ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.
Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet delovne skupnosti poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
1. dinarsko poslovanje za občane
Pogoji za sprejem:
Štiriletna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo je dva meseca, kot funkcionalno znanje je zahtevano znanje strojepisja in poznavanje knjigovodstva.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med Pd).
2. kontroliranje dokumentov pred likvidacijo po vseh poslih za občane
Pogoji za sprejem:
Štiriletna srednja šola ekonomske, administrativne ali splošne smeri, tri leta delovnih izkušenj, poskusno delo je tri mesece, kot funkcionalno znanje je zahtevano poznavanje knjigovodstva in znanje strojepisja.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas zaradi povečanega obsega del in nalog.
3. ponovno objavlja dela dinarske valutne blagajne
Pogoji za sprejem:
Štiriletna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri, dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo je tri mesece, kot funkcionalno znanje je zahtevano poznavanje knjigovodstva in znanje strojepisja.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med Pd).
Prijave z dokazili o izpolnjevani!) pogojih pošljite 8 dni po objavi na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1. Prijav brez dokazil ne bomo obravnavali.
DONIT Medvode n. sol. o.
TOZD Kemostik n. sub. o. Moljkova pot 10, Kamnik
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vzdrževanje strojev in naprav
- en izvajalec Pogoji:
- strojni ključavničar ali strugar (IV. stopnja zahtevnosti)
- tri leta delovnih izkušenj
2. razdeljevanje obrokov prehrane in vodenje evidence ter blagajne
Pogoji:
- ustrezna šola živilske smeri (IV. stopnja zahtevnosti)
--tečaj iz higienskega minimuma
- eno leto delovnih izkušenj
Poseben delovni pogoj - deljen delovni čas
Izbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DONIT Kadrovsko splošni.oddelek, Žebljarska pot 5, Kamnik.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD »Kamniktit« z dne 15. 3. 1985 vabimo k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV IN DELAVK
za opravljanje del in nalog v obratu razstreliva in aluminija.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, W določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo končano osnovno šolo
- da so stari najmanj 18 let
- poskusno delo 90 dni
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih.
Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9, 61240 Kamnik.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja
Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba delovne organizacije, telefon 831-011.
OBVESTILO OBČANOM
Skupščina SR Slovenije je dne 9. 2. 1983 sprejela nov zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, ki v precejšnji meri ureja na novo, spreminja in dopolnjuje določbe o prijavi in odjavi stalnega ter začasnega prebivališča in vodenja evidenc prebivalstva.
Osnovni namen zakonodajalca je bil doseči večjo disciplino občanov, doslednost organov pri izvajanju zakona in tako zagotoviti bolj točne in ažurne evidence, ki so poroštvo za učinkovito in nemoteno delo vseh tistih, ki so jim evidence potrebne.
Glede na dejstvo, da že potekajo priprave na nove volitve in je še kako pomembno, da naše evidence resnično služijo svojemu osnovnemu namenu, ki pa je nedvomno v tem, da vemo kje posamezni občan biva.
Kljub jasnim opredelitvam zakonodajalca pa žal opažamo, da občani ne izpolnjujejo zakonskih dolžnosti.
V izogib nepoznavanju posameznih določb ponovno opozarjamo na nekatere osnovne dolžnosti:
1. Občani, ki nameravajo odpotovati v tujino za stalno ali začasno, za več kot tri mesece, morajo svoj odhod prijaviti oddelku za notranje zadeve, preden odpotujejo. Dolžnost prijav velja tudi pri vrnitvi iz tujine.
2. PRIJAVA ZAČASNEGA BIVALIŠČA lahko traja največ 1 leto. V primeru, da občani po poteku enega leta ne bodo podaljšali začasnega prebivališča pri tukajšnjem upravnem organu, jih bomo črtali iz registra začasnih prijav.
3. Za občane, ki začasno prebivajo v,objektih OZD, ki imajo organizirano nastanitev občanov, je prijava oz. odjava obvezna v 24 urah. (Občani, ki začasno prebivajo v kočah last OZD na Veliki planini, morajo dolžnost prijave izpolniti preko OZD ali pa izpolniti prijavnico, ki se vodi v knjigi gostov, ki se nahaja v kočah. Izpolnjeno prijavnico morajo oddati v zato namenjenem nabiralniku, ki so nameščeni na Zelenem robu - gostišče, hotel Šimnovec in na spodnji postaji žičnice).
4. Vse občane, ki še niso prijavili spremembo naslova stanovanja opozarjamo, da so to dolžni storiti v osmih dneh od naselitve oz. spremembe naslova stanovanja.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
■If
Prijazni obraz
MILENA POLJANŠEK, organizatorka in ena od razstavljalk v Svitu. •
Pozdravila nas je vedrega obraza in ganjena sprejela naše čestitke ob dnevu žena. Takoj nam je bilo jasno, da bo pogovor s tovarišico Vido Drovenik prijeten. V njeni sobi na Groharjevi ulici so same knjige, bamor se ozreš. Večje, manjše, si komaj najdejo prostor in zasedajo vse kotičke. V sproščenem kramljanju smo skupno prehodili njeno bogato življenjsko pot.
Doma je iz Ljubnega ob Savinji in že v družini je bilo vsem branje v krvi. Po osnovni šoli je hodila v meščansko šolo, ki pa ji ni bila preveč všeč. Učitelji so bili zelo strogi in do mladih nerazumevajoči. Končala je tudi
Ob prazniku razstava ročnih del
Zamisel, naj bi žene in dekleta, zaposlene v Svitu, pripravile ob dnevu .žena razstavo ročnih del, je bila izrečena le malo dni pred osmim marcem. V skupnem prostoru bi naj pokazale svoja snovanja, ki nastajajo v času, ko jim gibov in kretenj ne narekuje norma in kjer ni določen datum, kdaj mora biti izdelek narejen.
Ker razstava ni bila vnaprej planirana, bi naj bili izdelki zanjo pač prinešenj »iz zaloge«, ki jo imajo ženske doma. Zanimiv je raznolik odnos posameznic do takšne zamisli: o razstavi v okviru delOTrie organizacije. Pomi-
sleki, navdušenje, oklevanje, za-nesenost, odprtost za nekaj novega, pa omalovaževanje, prepričanje da »nič ni tako dobro, da bi bilo kar za razstavo«.
Čeprav udeležba glede na število zaposlenih žensk ni bila visoka, je bila pa zato raznovrstnost razstavljenih predmetov zelo pestra. Razstavljeni izdelki so bili zgovoren dokaz, da se naše žene in dekleta lotevajo vseh vrst drobnih del. Pletene in kva-čkane jope, najrazličnejši puloverji - norveški in moderni večbarvni vzorci vse do igrivih motivov na otroških puloverjih. Pa
OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK
SKLEP
O VALORIZACIJI DENARNIH POMOČI V LETU 1985 V OBČINI KAMNIK
Družbenodenarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev v občini Kamnik se od 1. 3.1985 dalje valorizira po 1. členu 1., 2. in 3. točke, 4. člena 1. in 2. točke ter 6. člena prvega odstavka in znesek po dohodkovnem pogoju je za vsakega otroka enak ne glede na število otrok v družini. Dohodkovni pogoj se ne spremeni.
1. člen
Družbenodenarna pomoč in povečana denarna pomoč se poviša:
Dohodkovni pogoj	denarna povečana pomoč    denar. pom. od 1.9. 1984 od 1.3. 1985
1. do 4.900 din 2. od 4.900-5.600 din 3. od 5.600-6.000 din	2.400 4.000 1.600' 2.700 1.400 1.600
4. člen
Povečana denarna pomoč se poviša:
1. Za duševno in telesno
prizadetega otroka 1.200 1.500
2. Za otroka edinega hranilca       700 700
6. člen
Povečana denarna pomoč otrokom kmečkih družin se poviša:
1. Za otroka iz kmečkih in
drugih družin 1.400 1.500
13. člen
Sklep o valorizaciji denarnih pomoči v občini Kamnik za leto 1985 stopi v veljavo, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik, uporabljati pa se prične od 1. 3. 1985 dalje.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marinka Bevc, I. r.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 34. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat in stric
JANEZ PODBREGAR
• Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in pevcem za poslovilne pesmi.
Žalujoči: oče in sestra z družino
Mekinje, Ljubljana, marec 1985
prti, vezeni v raznih tehnikah -križci, tkaničenje, stebličasto vezenje — čudovite čipkaste stvaritve, delane s kvačko ali pletilka-mi, kvačkani podstavki, žgan les, tapiserije. Spet dalje gobelini, med njimi prave mojstrovine, umetniško barvano blago za moderne obleke, konfekcija za ženske in nekaj otroške, makrameji; še bi naštevali. Koliko ljubezni in umirjenja je v teh drobnih šivih, zankah, pentljah; koliko iznajdljivosti in veselja diha iz vseh del! Taka razstava ni razkazovanje znanja - vzeto je iz vsem dosegljivih priročnikov, ni razkazovanje zmožnosti in zmogljivosti. Spoznamo tudi, da povsem ne držijo trditve, da je po službi časa le še za kuhalnico, metlo, za likalnik in cunjo za brisanje prahu... Razstava je neke vrste govorica, ki s svojimi deli pove, da je tudi v današnji, zaposleni ženi hrepenenje po ustvarjanju lepot, ki razveseljujejo njo in njene domače. Čas, ki je vpleten, ki je kakorkoli vtkan v>še tako preprost ročni izdelek, je bil zagotovo preživet mirno in zbrano — v družini v tistem času ni bilo živčne napetosti.
Razkošna ja zavest, ko_ se sklanjaš nad izdelke, da ti gobelina ali kvačkanja prtička ali pletenja ni treba delati na normo...
MARIJA FTIČAR
višjo gospodinjsko šolo, ki jo je izurila v ročnih spretnostih; zelo rada plete, to ji je poleg branja potreba.
Najprej je poučevala v domačem kraju, nato pa je njeno službeno pot pretrgala vojna. Že leta 1941 se je aktivno vključila v OF in potem vseskozi politično delovala. Sestro skojevko so ji ustrelili v Celjskem piskru zaradi domačega izdajalca. Leta 1942 je bila izgnana v Celovec, naslednje leto je pričela učiti v Rast-kah, na osvobojenem ozemlju, v partizanski šoli, v prejšnji gostilni. V šoli so med vojno.poskrbeli za kulturno življenje, ustanovili so knjižnico, vendar je bilo težko učiti. Bili pa so otroci zelo zavedni.
Po vojni je pričela učiti v Špi-taliču, od koder je peš hodila poučevat še v Motnik, prav tako njen mož. To so bila leta trdega dela, skromnosti in odpovedovanja; treba je bilo vzdrževati štiri otroke.
Tovarišica Vida je na podeže-
V najem vzamem del njive za gospodinjstvo na relaciji od Kamnika do Duplice. Ponudbe na telefon 832-149 od 17. ure dalje.
Prodam garažo na Rakovniku. Kralj, Bizoviška 8, Kamnik.
Najditelju hranilne knjižice Rašidu Daliću se iskreno zahvaljujem. Pavla Jerič.
ŠIVILJSTVO Zofija Gr-mšek, šivam po meri. Tel. 841-187, Križ 54, Komenda (nasproti gostilne in cerkve).
Dobro ohranjeno otroško posteljico prodam. Telefon 831-622, int. 32.
RTV servis Matije Blejca 6, tel. 832-679. Popravljam televizijske in radijske sprejemnike. Delovni čas vsak dan od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 14. ure.
Delavca za priučitev pri delu s polnojarmenikom (razred hlodovine) sprejmem takoj. Tel. 832-476.
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, oče, stari ata, brat in stric
ANTON KOMATAR
iz Stotnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in našim sodelavcem iz KIK in Titana za izraze soža-lja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede, praporščaku za zadnji pozdrav, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Milka, sinova Tone in Stane z družino ter sestra Pepca z družino
Stolnik. Kamnik. Stranje, februar 1985
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta
PEPCA JANEŽIČ
knjigovodkinja v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sostanovalcem iz Klavčičeve 5, našim in njenim nekdanjim sodelavcem ter sošolkam, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala predstavnikoma DO Stol Duplica in Društvu upokojencev Kamnik za ganljive besede slovesa, zdravnikom ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoč in g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sestri Tinca in Julka, bratje Jože, Milan in Božo ter drugi sorodniki
Kamnik, Perovo, NiŠ,"februarja 1985
lju znala živeti z ljudmi in jim prisluhniti. Postala je njihova, posebno v Zg. Tuhinju, kjer je učila od 1951 do upokojitve. Kolikim mladim ljudem je vlila prvo učenost in jim privzgojila slovensko zavest in ljubezen do knjige. V Tuhinju je ustanovila knjižnico in jo vseskozi vodila, tako da ima sedaj okoli 3000 knjig in pomeni krajanom kulturno ustanovo. Prostega časa ni bilo nikoli. Poučevala je dolgo celodnevno, v kombiniranih oddelkih, pa v malušoli. Doma jo je čakala številna družina in široko delovanje v krajevni skupnosti: bila je delovna v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, prirejala proslave in dolga leta režirala igre. Vse to je opravljala z ljubeznijo in zavestjo, da razvija kulturno raven med ljudmi. Poleg tega je bila članica biološkega in vremeno-slovnega društva, kjer je sodelovala s svojimi prispevki.
Sedaj se je preselila v Kamnik, kjer si je hitro našla nov
krog ljudi in se vživela v nove zadolžitve, v hišnem svetu, v SZDL, ZB in drugod. Zelo rada potuje. Videla je že veliko sveta, skoro vso Evropo in želja po potovanjih je še vedno močna. To pomeni, da noče duhovno osta-reti. Vse jo zanima, tudi glasba, vsak dan pa bere, bere.
Na vprašanje, če bi se ponovno odločila za učiteljski poklic, je odgovorila pritrdilno. Rada ima otroke in mladino.
Tovarišica Vida Drovenik nam je lahko vzor delavnosti in optimizma in vzor učiteljice iz časov, ko so le-te opravljale garaško neplačano delo iz čistega idealizma. Ko so bile na vasi za vse, vedno na razpolago. Spoznali smo, kako delo, opravljeno z ljubeznijo, človeka pomlajuje in mu daje smisel. Zato smo bili veseli pogovora s tovarišico Vido in ji želimo že veliko zdravja in vedrine. DUŠAN MITIČ TOMO SITAR ALENKA KOMAN OŠ TOMA BREJCA KAMNIK
Nikoli ne pozabijo na nas
Praznovanje dneva žena je bilo letos, kot tudi vsa leta poprej, v zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik lepo in skrbno pripravljeno.
Zavod je pretežno ženski kolektiv, ki skrbi za šolanje, vzgojo, zdravje in oskrbo gojencev od male šole do zaključnega šolanja na poklicni šoli. V njem dela le peščica moških, ki se vedno zelo potrudi, da pripravi prisrčno praznovanje svojim sedanjim in bivšim sodelavkam. Program pripravijo vedno gojenci. Tako so tudi letos s svojim recitalom ganili naša srca. Zelo je treba pohvaliti celoten kolektiv zavoda, ki vsako leto sproti dokazuje svojo humanost s tem, da vedno na vsa svoja slavja, kljub zelo omejenim sredstvom, vedno povabi tudi svoje upokojence. Vsi, ki smo delali v zavodu, ki smo bili navezan nanj - na gojence in delavce - čutimo danes hvaležnost, da naše minulo delo ni pozabljeno, da nas še vedno vabijo in da smo vedno dobrodošli. Čeprav je zdaj v zavodu že mnogo novih, mladih delavcev gojijo to tradicijo naprej in s tem izkazujejo svojo srčno kulturo, ki bi bila v vseh delovnih kolektivih nujno potrebna. Skrb za upokojence ni samo v materialnih vrednotah, temveč predvsem v odnosu do bivših sodelavcev, ki so svoj del življenja in moči pustili pri svojem delu. Že samo povabilo na to ali ono slavje ali čestitka za rojstni dan nam da vedeti, da nismo pozabljeni. To nam pomaga živeti
Upokojenka zavoda LD
Praznovale smo 8. marec
Upokojenke, članice ženske sekcije društva upokojencev Kamnik, smo praznovale svoj praznik nadvse prisrčno in veselo. Že nekaj časa se zbiramo vsak drugi četrtek v posebni klubski sobi, namenjeni ženskim dejavnostim. Včasih nas je več, drugič manj. Tudi huda zima nas ni ovirala, da se ne bi redno sestajale. Naše medsebojne vezi se krepe, naše želje in ideje se širijo. Tako smo se zbrale tudi v četrtek, 7. marca, in proslavila naš praznik. Klubska soba je bila skoraj pretesna za vse. V sproščenem in prijateljskem vzdušju smo preživele nekaj prijetnih ur. Posebno zabavo smo imele s srečolovom, ki je imel nalogo bolj zabavati kot zadeti kaj vrednega. Darila smo prispevale same. Za prigrizek smo napekle toliko slaščic, da jih je ostalo še za eno srečanje. Ob mnogih šalah in ubranem petju nam je čas kar hitro minil. Posebej nas je navdušila ljudska umetnica Kati z recitiranjem svojih pesmi.
Čeprav smo upokojenke in so nam leta več ali manj šteta, znamo dobro, veselo in koristni preživljati to življenjsko obdobje.
Vse tovarišice upokojenke, ki še niste v naših vrstah, pa vas zanimajo ročna dela ali druge ženske dejavnosti, vabimo, da se nam popolnoma brez vsakih obveznosti pridružite na naših srečanjih, ki so vsak drugi četrtek ob 16. uri v klubski sobi društva upokojencev Kamnik v Kolodvorski 5. Naslednji sestanek bo 4. aprila. Naš namen je, da se med seboj zbližamo, se poveselimo in tudi kaj koristnega storimo.
»L
ZAHVALA
Neizprosna usoda nam je v trenutku vzela našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA MEJACA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO KIK, Svit in Svilanit za nesebično pomoč. Iskreno zahvalo izrekamo tudi sodelavcem-voznikom, godbi, pevcem, učencem in učiteljem OŠ Frana Albrehta, go-' vorniku iz KIK, tovarišu Miru Steklasi za ganljive besede slovesa ter obema duhovnikoma za poslovilne besede in lep obred. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, otroci, sestra in drugo sorodstvo.
_Kamnik, Mekinje, februar 1985_
999
Ob koncertu gostov s Trsata
Otroški pevski zbor OŠ Kamniškega bataljona Stranje — zborovodje Karla Bernot
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov
Osnovna šola Kamniškega bataljona Stranje je ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Kamnik pripravila revijo šolskih zborov. Nastopilo je 5 otroških in S mladinskih zborov s prek 500 pevci. Revija je bila posvečena tudi nekaterim obletnicam: 40 let osvoboditve, 100 let šolstva v Stranjah in letu glasbe, ki ga praznujemo v Evropi.
Osnovna šola ima pri širjenju najbolj množične umetniške zvrsti pomembno nalogo. Obdobje osnovne šole je za otroka čas, ko tudi glasbeno zori. Ob petju si učenec v tem času privzgaja vrednote, ki ga spremljajo vse življenje.
Ko smo razmišljali o organizaciji revije, smo si zadali nalogo, da naj revija postane tradicionalna in v začetku predvsem množična. Pro-
gram pesmi ni bil postavljen v ospredje, čeprav smo se zavedali, da nam je najbolj pri srcu slovenska ljudska pesem, ki ima v sebi vse elemente kulturnega petja (lep jezik, ljudsko izročilo in lepo izreko).
Revija je za nami. In kaj lahko rečemo? Le to, da smo izpolnili naš poglavitni cilj — množičnost. V naslednjih letih si bomo ob pomoči Zveze kulturnih organizacij prizadevali za tradicijo revije, čim prej pa se bomo morali posvetiti tudi kvaliteti zborov.
Na reviji so sodelovali:
- otroški zbori: Glasbena šola Kamnik - zborovodja Darinka Skalar, OŠ Toma Brejca - zborovodja Rajka Praper, OŠ Frana Albrehta - zborovodja Marina Aparnik, OŠ Nevljc - zborovodja
Jelica Slavič in OS Kamniškega bataljona - zborovodja Karla Bernot.
- mladinski zbori: Glasbena šola Kamnik - zborovodja Dominik Krt, OŠ Komenda Moste - zborovodja Alenka Drčar, OŠ Frana Albrehta - zborovodja Marina Aparnik, OŠ Toma Brejca - zborovodja Jelka Srebrič in OŠ Kamniškega bataljona - zborovodja Karla Bernot.
Vsi, ki smo sodelovali pri organizaciji revije, smo bili veseli, da so naši zbori prepevali, številnim ljubiteljem otroškega petja, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Prav zato smo si obljubili, da si bomo prizadevali za neprekinjeno in kvalitetno revijo tudi v bodoče.
A. J.
V petek, 15. marca, so imeli Ka-mničani bogato glasbeno ponudbo. Popoldne je bila v dvorani kina Dom revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. Zvečer pa sta se v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra predstavila ženski pevski zbor in pihalni orkester Narodne čitalnice na Trsatu.
Koncert je bil del programa, ki se odvija med petimi krajevnimi skupnostmi mesta Kamnik in pobrateno krajevno skupnostjo na Trsatu in je tokrat obsegal še ogled nekaterih kamniških znamenitosti in prijateljsko srečanje predstavnikov krajevnih skupnosti, pevcev in godbenikov s Trsata ter pevcev Prvega slovenskega pevskega društva LIRA, ki so s pomočjo kamniških krajevnih skupnosti prevzeli organizacijo srečanja.
Priprave na srečanje so potekale že precej časa; v zadnjih dneh pa se je prirediteljev lotevala rahla nervoza, ki je dosegla svoj višek v petek popoldne, ko sta slabo vreme in zamuda gostov povzročala še dodatne skrbi. Eden od krivcev je bil avtobus, ki še ni bil programiran na ljubljansko obvoznico in je ubral bližnjico v Kamnik preko Kranja. Ko je bil avtobus končno na Trgu prijateljstva, so gostje in gostitelji vse zadrege uspešno rešili in program se je začel odvijati v okviru »običajnih« kamnjških zamud.
Po prvotnem programu naj bi goste sprejeli na Trgu prijateljstva s kratkim programom folklorne skupine »Kamniška Bistrica« in s prigrizkom v pevski sobi LIRE. Zaradi omenjenih težav se je sprejem »preselil« v avlo srednješolskega centra. Nastop plesalcev v narodnih nošah je bil prijetno doživetje za goste in obiskovalce koncerta. Pripravljeni prigrizek in šilce žganega sta bila uvod v sam koncert. Poslušalci, ki so prišli v lepem številu poslušat pevke in godbenike, so bili zadovoljni in so to s ploskanjem tudi dokazali. Za strokovno
mnenje o koncertu smo zaprosili kamniškega skladatelja, pevca in dirigenta prof. Sama Vremšaka, ki je povedal naslednje:
»Gostje so se nam predstavili s svojim ženskim zborom in pihalnim orkestrom. Čeprav številčno nekoliko okrnjen (zaradi bolezni je nekaj članic ostalo doma), je 13-članski ženski zbor pokazal dostojen nivo in odpel 5 a capella pesmi, zvečine iz Hrvatskega primorja. Tako narodne kot umetne (skladbe Matetič-Ronjgova in S. Zlatica) slonijo melodično in harmonsko na istrski lestvici, ki jc pevkam, »v krvi«, zato je bilo prav, da so predstavile tovrstno, nam nekoliko manj znano literaturo. Zborovodja Krunoslav Kajdi jc ubral zbor v dokaj homogeno pevsko telo, ki zveni sproščeno in - upoštevajoč majhno število članstva - dovolj izenačeno.
Levji delež programa jc pripadel pihalnemu orkestru. Izvedli so uverturo Orfej v podzemlju Jaque-sa Offenbacha, zaključno kolo iz opere Ero z onega sveta Jakova Gotovca, Rože z juga Johanna Straussa ter venček raznih jugoslovanskih napevov Splet bratstva in enotnosti N. Kalogjere. Orkester se je izkazal kot polnozvočen korpus z dobro zasedbo instrumentov, predvsem pa z rutiniranimi in zanesljivimi godbeniki. Nekaj začetnih intonančnih netočnosti je šlo bržčas na rovaš treme, v nadaljevanju programa pa so igrali vedno bolj sproščeno. Ivo Čargonja se je pokazal kot temperamenten in zanesljiv dirigent.
Za konec so skupno z ženskim zborom izvedli še Kneževič-Praš-Ijev Primorski potpuri in kar prav je bilo, da je bil koncert v Šolskem centru R. Maistra in ne v dvorani Doma, kajti ne vem, kako bi tam zazvenelo petje ženskega zbora ob spremljavi bučnega pihalnega orkestra.«
Po koncertu jc bilo tovariško srečanje v jedilnici srednješolskega centra.
Za presenečenje sta poskrbela predsednik Lire Marjan Novak, ki je pevke s Trsata počastil z lepim šopkom za Dan žena in prof. Ivo Čargonja, ki je s svojo pozavno in pomočjo nekaj godbenikov zaigral tako, da so prišli na svoj račun stari in mladi.
Sobotno dopoldne jc bilo namenjeno ogledu nekaterih kamniških znamenitosti. Goste smo najprej seznanili z osnovnimi mejniki osmih stoletij kamniške zgodovine. S trga so ogledovali značilno silhueto Malega gradu.
Predstavniki krajevnih skupnosti so še izmenjali darila in si zaželeli nadaljnjega sodelovanja, ki naj najde tudi v stabilizacijskih časih izvedljive oblike. Morda bodo utrli nove smučine učenci osnovnih šol Trsata in Kamnika z dopisovanjem in taborniško dejavnostjo.
JANEZ MAJCENOVIČ
Tekmujemo za bralno značko
Kar precej nas je takih, ki smo se tudi letos prijavili za tekmovanje za bralno značko. Zakaj? Predvsem vsi radi beremo in tudi izbor knjig je zanimiv, saj je med njimi precej takih, ki jih še nismo brali.
Nekateri učenci v našem razredu še niso utegnili prebrati knjig za bralno značko, ko pa bo zmanjkovalo časa, bodo seveda pohiteli in brali več knjig hkrati. Tudi jaz imam še nekaj dolga. Do zdaj sem vsa leta tekmovala za bralno značko in bom tudi prihodnje leto.
Vanja Štupar, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Ustanovljeno kulturno
Častni doktorat Bojanu Krautu
V teh nekaj vrsticah povedati vse o osebnosti, kakršna je zaslužni profesor dr. h. c. Bojan Kraut, dipl. inž., ni lahka naloga in terja dobršno odgovornost. Bralec naj napisano razume kot izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti človeku za vse storjeno.
Profesor Kraut je bil rojen 12. aprila 1908 v Kamniku, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje ' je nadaljeval na realki v Ljubljani, kjer je leta 1926 maturiral. Zanimanje in želja sta ga pripeljali na vseučilišče v Zagreb, kjer je leta 1932 diplomiral za inženirja strojništva. V svet ustvarjalnega dela je vstopil v pomorskem arzenalu v Tivtu v Boki Kotorski, nato pa je bil od leta 1933 konstruktor pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Nagnjenost za pedagoško delo je pokazal že kot asistent na takratnem Zavodu za strojništvo Tehnike fakultete v Ljubljani.
Leta. 1937 je postal pooblaščeni inženir. Zaradi gmotnih razmer je odšel v Slavonski Brod, kjer je bil zaposlen kot konstruktor v Tovarni vagonov, mostov in lokomotiv. Njegovo sposobnost in iznajdljivost so mu priznali tudi delodajalci: napredoval je v obratovnega inženirja in vodjo orodjarne. Med vojno vihro je bila tovarna močno porušena. Po vojni mu je naša
družba zaupala mesto šefa obnove tovarne.
Hrepenenje po kamniških vršacih ga je zopet zvabilo v njihovo bližino. Pred njim so bile pomembne naloge pri postavljanju temeljev naši novi strojni industriji. Najprej je vodil demon-tažo obdelovalnih strojev dveh tovarn v Nemčiji, ki so nam bili dodeljeni na račun vojne odškodnine. Nato je moral sodelovati najprej pri vodstvu organiziranja in graditve Tovarne avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru in nato kot tehnični direktor TZ Litostroja v Ljubljani.
Profesor Kraut je bil po osvoboditvi med prvimi imenovanimi profesorji na takratni Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Predaval je tehnologijo kovin, tirnična vozila in termotehniko. Poleg pedagoškega dela so mu z izvolitvijo za prodekana, dekana, predsednika fakultetnega sveta, ravnatelja Inštituta za strojništvo v različnih časovnih obdobjih naložili odgovorne naloge, ki jih je v korist fakultete opravljal nadvse prizadevno.
Nadaljnje področje dejavnosti profesorja Krauta je sistematičen pristop pri delu za strojniško literaturo, od standardov, normativov do popolne strokovne revije za strojništvo. Začetek tega njegovega dela je v letu 1953, ko je pripravil prvq skupino litostrojskih standardov, drugo pa leta 1955. Od leta 1956 do 1973 je bil strokovni urednik za strojništvo pri Tehnični enciklopediji Leksikografskega zavoda v Zagrebu. Najpomembnejše pa je, da je leta 1955 v okviru Društva (sedaj Zveze) strojnih inženirjev in tehnikov pripravil izdajanje Strojniškega vestnika. Redkokdaj je tehniška revija tako povezana z osebnostjo glavnega urednika, kakor profesor Kraut s Strojniškim vestnikom: 30 let ga je vodil in urejal in na svoje življenjsko delo je lahko ponosen. Stojniški vestnik je prav po njegovi zaslugi dosegel
strokovno raven, ki mu je utrla pot v skupino evropsko in svetovno priznanih revij strojništva.
Posebno pomemben uspeh profesorja Krauta je prav gotovo uspešnica Strojniški priročnik, ki je tudi njegov največji in trajni prispevek znanju in stroki strojništva. Kako potrebno je bilo tako delo strojnikom na njihovih delovnih mestih in študentom na šolah vseh stopenj izpričuje dejstvo, da se vrsti izdaja za izdajo.
Prvi izdaji leta 1954 je sledilo še dvanajst izdaj (in dva ponatisa) s skupno naklado 245.000 izvodov, od tega šest slovenskih izdaj v skupni nakladi 85.000 in sedem hrvaško-srbskih v skupni nakladi 160.000 izvodov.
Profesor Kraut je prejel za delo pri razvoju Fakultete za strojništvo in uspehe pri razvoju
strojništva pri nas številna priznanja. Fakulteta za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani mu je dne 3. 11. 1978 podelila naslov zaslužni profesor kot družbeno priznanje za izjemne uspehe pri vzgojno-izobra-ževalnem in mentorskem delu, za pomemben prispevek znanosti in širjenju naprednega pogleda na svet. Visoka tehniška šola (sedaj Tehniška fakulteta) Univerze v Mariboru pa mu je 18. 9. 1984 ob proslavljanju svoje 25-letnice podelila častni doktorat zaradi izjemnih zaslug za razvoj in napredek strojništva, uspešnega sodelovanja in dela v industriji ter povezovanja tehnične znanosti s prakso.
Želimo mu, da bi mu usoda omogočila živeti še naprej tako v rodnem Kamniku kakor tudi v delovnem okolju v Ljubljani.
JOŽEPUHAR
društvo Godič
Na ustanovnem občnem zboru 23. januarja letos smo ustanovili kulturno društvo Godič, ki naj bi prekinilo dolgoletno kulturno mrtvilo. Vzrokov za nedejavnost je bilo več. Neustrezni prostori in pomanjkanje časa, krajevna skupnost Godič obsega predvsem kmetijsko področje, sta bila glavna vzroka za kulturni molk. Zato bo naloga društva na začetku pridobiti čimveč ljudi, ki imajo veselje do kakršnekoli zvrsti kulturne dejavnosti in so pripravljeni nekaj svojega prostega časa porabiti za vaj?, ki so predpogoj za nastope. Pobudniki za ustanovitev društva smo bili pevci, ki od oktobra lani, pod vodstvom pevovodje Matije PAHOV-NIKA pridno vadimo narodne pesmi. Kljub začetnim težavam pevski zbor uspešno premaguje vse prepreke. Glasbeno spremljavo in notne zvezke nam je preskrbel pevovodja. Prostore za vadbo nam je začasno odstopil Peter PODJED, sicer član zbora. Kmalu bomo dobili nove prostore, ki so bili zgrajeni v sodelovanju s kamniško Kočno in seveda z veliko prostovoljnega dela krajanov.
Ž delom so pričeli tudi mladi v dramski sekciji. Obe že delujoči sekciji načrtujeta skupne nastope ob pomembnejših dogodkih v krajevni skupnosti Godič in Kamniška Bistrica ter ob državnih praznikih.
Pevski zbor načrtuje skupni koncert z enim izmed delujočih zborov na območju občine Kamnik. Člani izvršnega odbora Miha BABN1K, Klemen MATJAŽ, Matija PAHOVNIK, Franc SPRUK in Dušan ZLAT-NAR vabimo vse, ki imajo veselje do sodelovanja v našem društvu, da se nam pridružijo. Posebno povabilo velja vsem, ki radi pojete, da se pridružite moškemu pevskemu društvu, saj pravijo; kdor poje, slabo ne
nush- Franc SPRUK
Mednarodni dan invalidov
Minilo je že precej let, kar je bilo določeno, da se praznuje mednarodni dan invalidov. V letu 1959 je bilo dogovorjeno, da se za praznovanje določi vsako leto prva spomladanska nedelja.
Prav je, da na probleme invalidov ne pozabimo skozi vse leto, prav pa je tudi, da se v teh dneh, ko praznujemo mednarodni dan invalidov, še posebej spomnimo težkih invalidov, ki so naše pomoči in pozornosti najbolj potrebni. Sproti moramo spremljati njihove probleme in težave in jih po možnosti tudi reševati. To pa je tudi ena prvih nalog naših invalidskih društev. Včasih so to težka in kočljiva vprašanja, pa tudi občutljiva, saj vsi vemo, da so invalidi zaradi izgubljenega zdravja in drugih težav mpogo bolj občutljivi in da na različne negativne pojave reagirajo mnogo bolj Čustveno in prizadeto, posebno takrat, ko se njij^va vprašanja rešujejo mnogo prepočasi ali odlagajo v nedogled. Človek bi pri tem nehote pomislil, kje živijo tisti ljudje, ki so po službeni dolžnosti dolžni reševati probleme naših invalidov pa tudi ostalih občanov, posebno na področju socialnega varstva. Skoraj nehote pomisliš, da ne živijo med ljudmi, skratka sredi življenja, da ne občutijo utripa življenja, ne vidijo
ali pa nočejo videti okoli sebe. Če bi vsi ti ljudje, ki so zadolženi za reševanje raznih socialnih vprašanj, delali bolj življenjsko in pa tekoče, bi se izognili marsikateremu razočaranju, bridki uri, skratka življenje bi bilo za marsikaterega invalida lepše in mnogo bolj umirjeno. Zato je prav, da v teh dneh pregledamo svoje (Jelo, še bolj kakor drugikrat, si zadamo nalogo za bodoče delo s tistim znanim rekom: nikoli ni delo opravljeno tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Naša naloga je tudi v bodoče: vse storiti za boljše življenje naših invalidov, pomagati tistim, ki so naše pomoči najbolj potrebni, to pa so predvsem nepokretni ali na invalidskih vozičkih. Če bomo v teh dneh storili kaj dobrega in koristnega zanje, jim bomo s tem koristili in tako tudi prispevali k praznovanju mednarodnega dneva invalidov.
Društvo invalidov Kamnik je imelo 9. marca letni občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov in tako izpričalo svojo pripadnost tej organizaciji, s tem so tudi potrdili, da svojo organizacijo res potrebujejo. Predsednik društva Vinko Mihelič je v izčrpnem poročilu podčrtal poglavitne naloge, ki jih je društvo opravilo v preteklem mandatnem obdob-
ju, navedel, da smo jih reševali včasih manj, včasih bolj uspešno. Največ dela je bilo na socialnem področju, tu smo bili tudi najbolj uspešni, zato smo v ta namen porabili vsa razpoložljiva finančna sredstva. Vemo, da so mnogi naši člani te pomoči nujno potrebni, kajti mnogi živijo na robu življenjskega standarda. To pa so stvari, o katerih bo potrebno še spregovoriti, ne samd društvo invalidov, ampak tudi ostale službe, ker se bo težko sprijazniti z nadaljnjim padanjem življenjske
V svojem poročilu se je predsednik dotaknil še drugih vprašanj. Izvršni,odbor se je sestal na 13 rednih sejah, kar samo govori o delu, ki ga je celotni izvršni odbor opravil in tako so člani vsak po svoje mnogo, posebno še nekateri, prispevali k uspešnemu delu društva. Podana je bila informacija o izletih, ki jih društvo namerava organizirati v letošnjem letu. Tako bo maja izlet v Novo Gorico in čez mejo v Staro Gorico, drugi izlet bo junija v Podčetrtek - Krapinske toplice - Stu-bice, tretji izlet bo v septembru in sicer v Goriijo Radgono, čez mejo v Avstrijo in nazaj grede obisk kmečkega turizma v bližini Lendave.
Kot gostje so se občnega zbora udeležili zastopniki društev invalidov Gorenjske regije. Njihova društva - iz Škofje Loke, Radovljice, Kranja, Tržiča in Jesenic -že vrsto let sodelujejo med seboj. Pred dvema letoma smo se jim priključili še kamniški in domžalski invalidi. Med seboj se obiskujemo, izmenjujemo izkušnje. Regija prireja tudi skupna srečanja, posebno še vsakoletna srečanja težkih invalidov, vsako leto v drugem kraju. Tako so letos na vrsti Domžale. Zastopniki društev so pozdravili udeležence občnega zbora, povedali svoje izkušnje in s svojimi prispevki obogatili vsebino občnega zbora.
Obveščamo vse. člane društva invalidov in ostale občane, da prireja društvo ob mednarodnem dnevu invalidov, v < petek, 29. marca 1985 ob 18. uri v mali dvorani kina Dom v Kamniku slovesno akademijo.
Odložite za nekaj časa skrbi in težave, pridite in z nami preživite lep večer, saj nastopajoči obetajo, da se bodo potrudili! Nastopili bodo: društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj iz Ljubljane, skupina ZU1M Kamnik, mešani pevski zbor Titan in drugi. Vstop prost.
TONE OSENAR
Odbojkarski mozaik
9 Odbojkurji kamniškega prvega moštva se v slovenski ligi odlično držijo. Že dalj časa in tudi po 14. kolu so s 25 točkami na drugem mestu za Salonitom iz Kanala (27 točk), za. Ka-inničani so Šempeter, Granit (Slovenska Bistrica), Partizan Narodni dom (Lj.), Turbina (Selnica ob Dravi). ČIB Bovec, Izola, Brezovica in Partizan Črnuče. V spomladanskem
0 nogometu
Najprej je treba reči, da je to naporen Sport, saj zahteva dobro mero telesne vzdržljivosti in pripravljenosti, smisel za orientacijo in še kaj.
Pionirji pri NK Enotnost Kamnik imamo najzahtevnejše treninge v naši ligi. Treniramo v vsakem vremenu in tako nas včasih moči dež, drugič sneg, poleti pa nas žge sonce. Ravno poletni treningi so najtežji, saj treniramo štirikrat na teden po dve uri. Kadar imamo kondicijski trening, tečemo do Mengša in nazaj.
Če potem dobro igramo, so vsi napori pozabljeni; zgodi pa se tudi, da s svojo igro nismo zadovoljni in potem se je trebba znova zagrizti v trening in vse se začne znova.
ZLATKO TRPĆEVIĆ, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
(drugem) delu tekmovanja so v petih kolih zabeležili 4 zmage in 1 poraz(s 3.0 proti Salonitu)! Zmagali so nad Brezovico 3:1, nad Izolo 3:0, Črnučami 3:1 in Bovcem s 3:2. Že nekaj kol igrajo brez poškodovanih, sicer odličnih igralcev, Aleša Škorjanca in Lojzeta Drolca. Ekipo zelo uspešno vodi in trenira Primož Kajzer.
• Tudi letos so mlajši mladinci OK Kamnika postali prvaki ljubljanskega območja in so si tako pridobili skupaj s Črnučami pravico nastopiti na prvenstvu ljubljansko-novomeške-ga področja, ki bo izvedeno najkasneje do 7. 4. Rezultati: Kamnik -Partizan Narodni dom 2:0, Kamnik
- Logatec 2:0, Kamnik - Črnuče 2:0, Kamnik - Brezovica 2:0. Črnuče - Brezovica 2:0, Brezovica
- Logatec 2:0, Logatec - Nar. dom 2:1. Vrstni red: 1. Kamnik, 2. Črnuče, 3. Brezovica, 4. Logatec, 5. Narodni dom.
•Odbojkarice, članice OK Kamnika z lepimi uspehi igrajo v II. SOL (slov. odbojkarski ligi) - zahod. Po 13. kolih so med desetimi ekipami na 5. mestu z osmimi zmagami in petimi porazi. Na lestvici vodijo Gorje (24 točk), pred Črnučami 22, Jesenicami 22, Novo Gorico II 22, Kamnikom 21. P. Belt (Črnomelj) 20, Plamenom* iz Krope 18, Koprom II 17. Pionirjem (N. m.) 15 in škofjeloškim Lub-nikom 13. V petih kolih drugega dela prvenstva so izgubile proti Gorjam 3:0 (2,.3, 3), proti Jesenicam 3:2 (14,
- 9, 4 7); premagale pa so Lubnik s 3:0(6. 3. 14), Plamen s 3:1 (-11,10, 9, 10), Novo Gorico II 3:1 (3. -14, 8, 5).
• Člani in članice OK Kamnik so se udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu. Oboji so bili drugi in sicer odbojkarji z zmagama s 3:0 nad ASK6 Villach in TV Deutsch Fei-stritz in s porazom 3:0 (3, 8, 4) proti članu jug. II. zvezne lige »Student« iz Mostarja. Kamniška dekleta so premagala italijansko ekipo iz bližine Vidma PV Artegnia s 3:0 in celovško ekipo Hypo VB K s 3:2, medtem ko so proti Koroški reprezentanci mladink KVV izgubile s 3:2. Vrstni red, člani: 1. Student, 2. Kamnik. 3. Hy-po VBK, 4. Deutsch Feistritz, 5. Villach, 6. PV Artegnia; ženske: 1. KVV, 2. Kamnik, 3. Hypo VBK, 4. PV Artegnia.
© Mladinci OK Kamnika že nastopajo na ljubljanskem območnem prvenstvu. 17. 3. so dobili prvi dve tekmi in sicer s P. Narodni dom (Lj.) 2:0 in P. Črnuče 2:1. Povratni turnir so odigrali 24. 3. v Kamniku.
• Vzelo močni II. slovenski odbojkarski ligi — zahod se srčno borijo tudi odbojkarji druge ekipe OK Kamnika, v kateri igra poleg mladincev šc nekaj izkušenih članov in mlajših članov. Po 13. kolih so na 7. mestu (18 točk) za Kočevjem 26, Železar-jem (Jesenice) 23 točk, Triglavom in Plamenom po 20 točk, Bledom II 19 in Mokronogom 19, medtem ko so vrste Salonita II 17, Bohinja 17 in Pionirja II 15 za njimi. V zadnjih petih kolih spomladanskega zaključnega dela prvenstva so izgubili s Kočevjem, Salonitom II in Triglavom vse s 3:2 medtem ko so tekmi s Pionirjem II in Bohinjem dobili s 3:2.
-an
MTC — moto touring club
Club MTC, kjer svoje interese združujejo ljubitelji motornih koles iz Kamnika, praznuje letos lOrlctnico delovanja.
Ustanovljen je bil maja 1975. ko so se pri nas pojavili motorji težje kategorije. MTC klub je sekcija AMD, ker kot samostojni klub ne more obstajati. Sprva je bil klub le formalen, njegova edina aktivnost je bila organiziranje raly tekmovanj. Z lanskim letom, ko so izvolili novo vodstvo, pa je MTC začel z aktivnejšim delovanjem; Včasih je bil član lahko le tisti, ki je imel motor težje kategorije, sedaj pa je lahko vsak. ki ga to področje zanima. Člani MTC imajo svoje članske izkaznice in plačujejo letno članarino, izborili pa so si tudi oglasno desko na poslopju starega gasilskga doma v Kamniku. Za svoje člane prirejanjo športna tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, smučarskega tekmovanja pa zaradi neugodnih vremenskih razmer niso mogli organizirati. V planu imajo vsak mesec organizirati eno od športnih tekmovanj, v kratkem času kolesarjenje in mali nogomet.
V aprilu bodo ustanovili svojo mladinsko organizacijo. V mesecu mladosti bodo organizirali moto slalom, na katerem bodo sodelovali tekmovalci Slovenije in tudi drugih republik; to tekmovanje bo posvečeno mesecu mladosti, 40-letnici osvoboditve, 40 letnici AMD, memoriul M. Močnika v okviru medobčinske lige Kamnik -DomžHe - Mengeš — Lukovica. Sodelovali bodo tudi ob prihodu štafete v Kamnik. Na Grobniku bodo organizirali klubski dan. kjer bodo preizkusili peljati na tekmovalni progi.
Člani so polni idej, volje do dela, zastavili so si obširen program, ki jim ga bo, upamo, uspelo izvesti. Vendar pa je v vsem tem tudi nekaj grenkih kapelj. Kot večina mladih, ki organizirano delujejo (PO ZSMS, OK ZSMS... pa tudi mladinski servis), nimajo svojih prostorov. Sestanke imajo sicer v prostorih AMD ali gostišču v Podgorju.
Zato se ob koncu tega članka sprašujem, ali se v Kamniku res nc da dobiti večnamenskega prostora za delovanje mladih?
MAJA
Moščanke in albrehtovci najboljši v občini
Odprto prvenstvo v smučarskih tekih
V Mostah, kjer so pred tremi leti začeli urejati smučarske tekaške proge, so v nedeljo, 24. februarja, pripravili 2. odprto prvenstvo Most.
Tekmovanja se je kljub skromni propagandi udeležilo 84 tekmovalcev, ki so prišli iz raznih krajev od Ljubljane do Jesenic. Nekoliko manj je bilo domačinov, saj se ti med seboj že poznajo, koliko je kdo hiter, zato so prišli na start le najboljši, ostali pa so se pridružili številnim gledalcem.
Tekmovanje je potekalo za lovsko kočo na Križu. Lepo sončno popoldne je sicer dobro pripravljeno progo nekoliko zmehčalo, to pa ni posebno oviralo tekmovalcev. Kot da bi organizatorji vedeli," da bo to zadnja smučarska nedelja v tej sezoni, potem ko so letos kljub slabemu začetku imeli dober mesec lepe sezone na travnatih terenih. Zasluga za to gre lastnemu teptalcu snega, katerega so nabavili v sodelovanju z ZTKO Kamnik in Stolovimi smučarji.
Karate turnir v Komendi
Januarja je bil turnir sankukai ka-rateja v Komendi. Na tekmovanju je bilo 76 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Tekmovali so v kategoriji belih, rumeno-oranžnih pasov v borbah, ter v kalah za pionirje.
REZULTATI: Beli pasovi: 1. Lenček (Domžale) 2. Petrca (Domžale) 3. -4. Kramar (Domžale) 3.-4. Pestotnik (Jarše).. Rumeno-oranžni pasovi: 1. Brodar (Domžale) 2. Kosec (Domžale) 3.-4. Sabanovič (Forum Ljubljana) Pionirji: 1. Petančič (Forum Ljubljana) 2. Cirkvenčič (Ivančna gorica) 3. Boš-kovič (Forum Ljubljana) 4. Hajden-kumer (Kovinar Maribor!) VPIS V TRENINGE SANKUKAI KARATEJA IN TEČAJE SAMOOBRAMBE TER DIHALNE GIMNASTIKE
V februarju se je pričel vpis novih članov, članic in pionirjev v začetne tečaje karateja, samoobrambe in dihalne gimnastike.
Vpis in informacije: vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure v osnovn šoli Komenda. VABLJENI!
V sezoni smo lahko na progi med Mostami in Tunjicami našteli tudi po 50 rekreativcev naenkrat, pa tudi kamniški biatlonei - državni prvaki, so tu redno trenirali. Številnim smučarjem, ki so pred časom spoznali prednost zimskega gibanja v lepem okolju in čistem zraku, so se letos pridružili novi. Posebno prijetno je spoznanje, da se za smučarje ne menijo samo mlajši ljudje, pregrada med različno starostjo smučarjev je odstranjena, prav tako tudi občutek, da mora biti starejšim smučarjem že kar po navadi nerodno, da so si vzeli čas.
Rezultati - pionirji (3 km); 1. Uršič Tomo, SK Kamnik, 2. Mali Klemen, SK Kamnik, 3. Petek Raj-ko, Križ; - pionirke (3 km): 1. Hribar Nataša, Križ, 2. Klemen Judita, Križ, 3. Štenbal Tadeja, SK Kamnik; mladinci (6 km); 1. Novak Rajko, SK Kamnik, 2. Smolnikar Robert, SK Kamnik, 3. Močnik Metod; mladinke (6 km); 1. Smolnikar Ksenija, SK Kamnik, 2. Klemene Milena, SK Kamnik, 3. Novak Polonca, Mengeš; člani (9 km); 1. Sedušak Milan, SK Kamnik, 2. Kalan Tomaž, Žabnica, 3. Lanišek Andrej, Kamnik; članice (6 km): 1. Lanišek Majda, SK Kamnik, 2. Dečman Andreja, ŠD Za-dvor, 3. Žibert Liljana, Moste; veterani (3 km): 1, Dežman Brane, Ko-krica, 2. Naglic Franc, Britof -Kranj, 3. Urankar Niko, Mengeš; veteranke: (3 km): 1. Križnik Helena, Kamnik, 2. Cepilnik Tončka, KK Rašica, 3. Lavrač Ana, Moste.
Prvi trije v vsaki skupini so dobili kolajne - trimčke, prvih pet pa diplome. Medtem, ko so prvi med domačini dobili pokale, drugi in tretji pa kolajne.Pokala za pionirje in pionirke nista bila podeljena, ker se domačini te kategorije tekmovanja niso udeležili. Vedeti pa moramo, da so bili domači pionirji, ki sodijo v sam republiški vrh v klasični kombinaciji, odsotni zaradi tekmovanja.
Najboljši domačini: mladinci: 1. Kepic Boštjan, 2. Ravnikar Franci, 3. Štebe Toni; mladinke: 1. Ovijač Irena, 2. Žibert Aleša; člani: 1. Zamik Peter, 2. Pavlic Peter, 3. Cerar Nejc; članice: 1. Žibert Liljana; veterani: 1. Lavrič Janez, 2. Žibert Miro, 3. Plevel Peter; veteranke: 1. Lavrič Ana, 2. Ovijač Marinka, 3. Kepic Vera.
Tako so v Mostah dali pod streho
še eno športno prireditev. Poleti, točneje 14. 7., pa jih čaka v okviru krajevnega praznika kolesarski maraton, ki ga je letos s sodelovanjem Kolesarskega društva iz Kamnika uvrstila kolesarska zveza v svoj koledar prireditev.
V. O.
Devetega marca je bil v Kamniku drugi zaključni turnir letošnjega občinskega prvenstva v odbojki za pionirje in pionirke. Tudi tokrat so bili najboljši odbojkarji OŠ Frana Albrehta 1. Drugi so bili igralci OŠ Stranje pred OS Toma Brejca in drugo vrsto OŠ F. Albrehta. Rezultati: T. Brejca - Stranje 0:2 (-4, -9). F. Albrehta II. - F. Albrehta I 0:2 (3, 3"), Stranje - F. Albrehta I 0:2 (-8, -4). T. Brejca - F. Albrehta II 2:1 (10, -10. 8), F. Albrehta II. - Stranje 1:2 (-4, 11, -6), F. Albretha I -T. Brejca 2:0 (13, 1).
V skupni razvrstitvi so postali tudi letos občinski prvaki fantje I. ekipe OŠ F. Albrehta v postavi: Jurij Winš-nurer. Rok Spruk. Robi Petek. Igor Šink, Marko Simunovič, Damjan Re-sanovič. Rok Ravnikar in Robert Je-nčič. Presenetljivo in hkrati razveseljivo so 2. mesto osvojili z enakim številom točk (6). vendar boljšo set razliko (7:7), odbojkarji OŠ Stranje pred odbojkarji OŠ Toma Brejca (6:8) in najmlajšimi, a borbenimi fanti II. ekipe OŠ F. Albrehta.
Pri pionirkah so bile tudi na tem
drugem turnirju brez konkurence odbojkarice OŠ Komenda - Moste I, pred tokrat drugouvrščcno vrsto OŠ F. Albrehta 1, ter vrstami OŠ Toma Brejca, Komenda - Moste II in F. Albrehta II. Ekipi Stranj in OŠ T. Brejca II se drugega turnirja nista udeležili. Rezultati: Skupina A: F. Albreht I - K. Moste II 2:1 (14, -6, 9). T. Brejca - K. Moste II 2:0 (13, 7). F. Albrehta I - T. Brejca 2:1 (12, -13, 10). Skupina B: Komenda/Moste I - F. Albrehta H 2:0 (0. 1). Finale za 3. mesto: T. Brejca - F. Albrehta II 2:0 (5:1), za 1. mesto: K/ Moste - F. Albrehta I 2:0 (3, 2). Po skupni razvrstitvi so postale letošnje občinske prvakinje piohirke OŠ K. Moste I v postavi Plcvclova. Juvano-va. Žibertova, Horvatova, Čebulje-va, Hladetova in Ovijačcva, ki se bodo tako. tudi letos pod vodstvom požrtvovalne tovarišice Lobodove poizkusile, enako kot Albrehtovci. uveljaviti na naslednji stopni prvenstva ŠŠD v Sloveniji, to je na prvenstvu ljubljanskega območja. Po skupni oceni so drugo mesto v občini zasedle igralke prve vrste OŠ T. Brejca, pred
prvo ekipo OŠ F. Albrehta I. Stranjami, K/Mostc II, T. Brejca II in F. Albrehta II. Tekmovanje so odlično organizirali marljivi delavci OK Kamnika. _.,n
Veselje na snegu
V sončnem nedeljskem dopoldnevu je nekaj pionirjev z Vrhpolja pripravilo tekmovanje v veleslalomu. Na startu je bilo 7 tekmovalcev, ravno tako tudi na cilju, saj pravila niso bila tako stroga, kot v »zaresnem« tekmovanju in je tekmovalec lahko smučal naprej, četudi je padel ali pa zgrešil vratca. Vozili so dve vožnji in se na koncu takole uvrstili:
1. Primož N. 3r, 2. Marko K. lr., 3. Andrej B. 3r, 4. Marko Č. 4r, 5. Tone D. 3r, 6. Miha V. 5r in 7. Simon N. mala šola.
Vsi tekmovalci so dobili praktična darila, za katera so prispevali sami in. pa organizator, ki je tudi postavil progo — Igor. Startne številke so izžrebali kot na ravem tekmovanju.
MAJA
Občinsko rokometno prvenstvo za pionirje in pionirke
V nedeljo, 17.-marca, je Rokometni klub Kamnik v športni dvorani pri O. Š. F. Albrehta organiziral občinsko prvenstvo v rokometu za pionirke in pionirje 7. in 8. razredov osnovnih šol.
Med pionirji so nastopale ekipe iz O. Š. Fran Albreht, O. Š. Tomo Brejc, O. Š. Kamniškega bataljona -Stranje in O. Š. Moste-Komenda. Pri pionirkah pa O. Š. Fran Albreht, O. S. Tomo Brejc in O. Š. Kamniški bataljon-Stranje.
Rezultati - pionirji: 1. tekma Fran Albreht: Tomo Brejc (5:2) 6:3; 2. tekma Kamn. bataljon : Moste-Komenda (4:2) 8:5; 3. tekma Fran Al-
breht : Kamn. bataljon (3:3) 6:5; 4. tekma Tomo Brejc: Moste-Komenda (8:0) 15:2; 5. tekma Tomo Brejc : Kamn. bataljon (2:3) 7:9; 6. tekma Fran Albreht: Moste-Komenda (3:3) 13:5. Lestvica:
1. OŠ. Fran Albreht
3 3 0 0 25:13 6
2. O. Š. Kam. bat. 3 2 0 1 22:18 4
3. O. Š. Tomo Brejc
3 1 0 2 25:17 2
4. O. Š. Mos.-Kom.
3 0 0 3 12:36 0 Že iz lestvice je razvidno, da je med pionirji prvo mesto osvojila ekipa O. Š. Frana Albrehta, ki jo vodi
Olaf Gerbec, na drugo mesto so se uvrstili pionirji O. Š. Kamniškega bataljona iz Stranj, ki so bi(i lanskoletni prvaki. Vodi jih Franc Košir. Tretje mesto so osvojili pionirji O. Š. Tomo Brejc pod vodstvom Stojana Repanš-ka, četrti pa so bili pionirji O. Š. Moste-Komenda, ki so prikazali zelo lepo igro in bodo ob načrtnem delu v prihodnosti nevaren nasprotnik vsaki ekipi. Vodi jih Robert Bremšak.
Rezultati - pionirke: 1. tekma Fran Albreht: Tomo Brejc (0:1) 1:2; 2. tekma Fran Albreht : Kamniški bat. (3:0) 6:1; 3. tekma Tomo Brejc : Kamniški bat. (5:0) 8:1
Šola na Belih Poljanah
Mladi strelci v Tuhinju
Devetega marca je bilo v Tuhinju mladinsko občinsko tekmovanje v streljanju. Z navdušenjem smo lahko gledali zagrizene strelce in strelke. Vsak zgrešeni strel slabši rezultat.
Prijavilo se je devet moških in šest ženskih ekip. Moške ekipe: Eta, Kočna, SŠCRM, Titan, KIK, Tunjice, Gasilsko društvo in dve ekipi Tuhinja. Prvo mesto je zasedla ekipa Titana, sledita ekipi Tuhinj I in Tuhinj II, četrta pa je bila ekipa Kočne.
Ženske ekipe so bile: Tunjice, Kočna, Eta, Titan, Tuhinj I in Tuhinj II. Prvo mesto si je pristreljala ekipa Tuhinj I, drugo Kočna, tretje Titan, četrto Tuhinj II, peto Tunjice in šesto mesto Eta.
Da je tekmovanje potekalo regularno je skrbel strelski sodnik Janez Koncilja, ki je vestno in natančno opravljal svoje delo. Tudi mladinci smo se potrudili, tako da jc tekmovanje potekalo y najlepšem redu.
Naslednje tekmovanje bo v Mostah 31. marca, kjer se bomo pomerili v odbojki in si nabrali novih izkušenj.
Rajko Jeglič OOZSMS Tuhinj
V petem razredu je v učnem programu tudi šola v naravi, ki je za nas potekala od 25. februarja do 1. marca na Veliki planini, za B izmeno pa teden dni prej. Cena je bila 2000 din, z vračunano enolončnico, prevozi in smučarskimi kartami. Vodja je bila tov. Prašnikarjeva, učitelji smučanja po belih oazah pa Tomaž' Uršič, Primož Galjot, Sašo Hribar, Miro Kregar in tovariš Babnik in Grzinčičeva.
Megleno jutro. Nabiti nahrbtniki, smuči in palice nestrpno kakor mi čakajo na odhod. Hitro smo zmetali zajtrk vase in si nadeli smučarska oblačila, nato pa že oddrveli proti šoli. Vsi do vrha , oboroženi z nahrbtniki in smučmi smo bolj spominjali na himalajsko odpravo, kakor pa na učence, ki gredo v šolo v naravi na Veliko planino. Mnogi učenci so si smučarsko opremo sposodili v šoli ali pa pri sošolcih.
No, odprava je prispela pred šolo in nestrpno premetavala nahrbtnik z ene rame na drugo ter smuči iz ene roke v drugo. »Po malico!« se je razlegel klic in zdrveli smo proti kuhinji. Dobljeno malico smo stlačili v nahrbtnik in polni pričakovanj zdirjali pred zdravstveni dom pričakat avtobus. »Samo, da se ne bodo zlomile smuči,« sem si ponavljala, ko smo se gnetli v avtobus. Veselo smo posedli in pomilovalno pogledali učence, ki so hiteli v šolo, češ: »Ho, vi se kar učite, mi bomo pa uživali!«
Nato pa smo se spomnili, da so te besede najbrž ušle iz ust tudi našim predhodnikom in greben nam je kar malo upadel.
Meglena zavesa je ovijala gondolo, ko smo se dvigali po jekleni vrvi. S kislimi obrazi smo pogledovali skozi okna. Kar naenkrat pa nas je obsijalo sonce in radostni kriki so zajeli gondolo, ki se je dvignila nad megleno morje. Iz nahrbtnikov smo stresli smučarske čevlje in si jih brzinsko zapeti. Odkorakali smo na bližnji grič, kjer so nas preizkusili, kako znamo smučati. Nato so nas razporedili v skupine. Vsaka skupina je odšla s svojim vaditeljem smučat. Nekateri so od strahu trepetali, ker se še nikoli niso peljali s sedežnico. Vendar jih je strah kmalu minil, ker so videli, kako je to preprosto. S soncem obsijani smo se dvigali više in više. Prijetno nas
PLANINCI, PLANINKE, LJUBITELJI GORA
Vljudno vabljeni na redni letni občni zbor PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK, ki bo v petek, 29. marca 1985 ob 18. uri v dvorani nad kavarno »Veronika« v Kamniku.
Na občnem zboru bomo pregledali uspehe dosedanjega dela in se dogovorili za naloge, ki nas čakajo v 1985. letu.
Pridite, ne bo vam žal.
PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
je grelo v obraz in kar prekmalu je bilo prijetne vožnje konec. Izstopili smo, tedaj pa je nastopil nov strah. Vendar pa smo tega še hitreje ugnali v kozji rog' kakor prvega. Enakomerno vijuganje po strmem hribu nam ga je pregnalo. Malo vijuganja, pa smuk, vožnja s sedžnico, to vse se je ponavljalo, dokler ni tovariš rekel, da je napočil čas za kosilo. Razgreti smo se spustili do hotela Šimnovec, kjer so nam pripravili enolončnico. Ko smo zvedeli, da je za kosilo ričet, smo najprej vihali nos, vendar" pa je lakota trd gospodar in smo kljub temu.pospravili skoraj vse.
Popoldanska vožnja je potekala podobno kot dopoldanska. Po tretji uri smo prismučali do nahrbtnikov in v velikem loku odpeli smuči, zabodli palice, odpeli smučarske čevlje, se preobuli in odnesli smuči v neko drvarnico. Nato smo odhiteli čakat gondolo. Polni novih vtisov smo po povratku komaj prišli do sape, tako so nas zasuli z vprašanji.
Ostali dnevi so potekali podobno. Izjema je bil le zadnji dan, ki je bil zopet poln pričakovanja, kajti pred nami je bilo tekmovanje - velika preizkušnja. Pomerili smo se v veleslalomu. Nestrpno smo pričakovali razglasitev. Nekateri so bili bolj zadovoljni s svojimi uspehi, drugi pa manj.
Zimska šola v naravi je kljub rahlim opeklinam in pomanjkanju snega potekala v prijetnem vzdušju in doživetjih, kajne?
BARBARA KASTELIC, 5. b OŠ Toma Brejca Kamnik
Lestvica:
1. O. Š. Tomo Brejc
2 2 0 010:3 4
2. O. Š. Fran Albreht
2 10 1   7:3 2
3. O. Š. Kam. bat. 2 0 0 2   2:14 0 Med pionirkami so najboljšo igro
pokazale pionirke O. Š. Tomo Brejc, ki jih vodi Jana Hančič, drugo mesto so osvojile igralke O. Š. Fran Albreht, ki jih vodi Tugomir Sitar, tretje mesto pa so osvojile perspektivne pionirke O. Š. Kamniškega Bataljona iz Stranj, ki jih vodi Miha Pavlinič.
Ob koncu tekmovanja je predsednik Rokometnega kluba Kamnik Milan Kerec vsem najboljšim podelil diplome, trenerji pa so izbrali selekcijo najboljših pionirk in pionirjev, ki bodo zastopali barve Kamnika na republiškem tekmovanju ŠŠD v rokometu.
Pri pionirjih so bili v selekcijo izbrani: Igor Viriant, Miran Škarič, Robert Plankar, Boštjan Fišer, Juer Bičanič, Milan Kladnik, Albin Ahlin, Matjaž Zorman, Matjaž Balantič, Mitja Kogej, Igor Rijavec, Andrej Spruk, Dušan Krovinovič, Igor Bele-vič, Aleš Grkman, Miran Košir, Primož Trtnik.
Med pionirkami pa so izbrane: Suzana Lanišek, Patricija Prosen, Brigi-ta Jamšek, Nina Černelj, Renata Matjan, Barbara Kerin, Nega Milo-vič, Urša Baučar, Irena Spruk, Vera Puketa, Mateja Kemperl, Mojca Je-ras, Erika Šinkovec, Polona Kavčič in Darinka Javornik.
Občinsko prvenstvo je vzorno pripravil Rokometni klub Kamnik, vse tekme pa so dobro sodili Dušan Uršič, Ivo Komatar in Jože Jeglič.
MIJA
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.