Natisov 15.000. ^bqtrc" izhaja VS«H petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Nsrotoina velja za Avstrijo: za celo leto e, za pol in četrt »zmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo o;za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za eriko pa 6 kroa; -go inozemstvo se ni naročnino z ozi-n na visokost pošt-le. Naročnino je p lajati naprej. Posamezne jtev.seprodajajo po 6 v. lištvo in uprav-se nahajata v , gledališko po-štev. 3, Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za »/t strani K 16, za '/» strani K 8, za Vn strani K 4, za '/»» strani K 2, za »/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. v. 36. V Ptuju v nedeljo dne 4. septembra 1910. XI. letnik. likanski polom na Koroškem. Doživeli smo v naših poklerikalnjenih po-i že najhujše dogodke. In vendar lahko o, da je bilo vse to le igrača napram se-jjnra velikanskemu gospodarim u polomu na Koroškem. Pisali v zadnjih številkah o tej zadevi. Svoj smo doživeli polome klerikalnih slovenskih lonzumnih društev. Gotovo so tudi ti nesrečni Ijkonznmi" stotero kmetov ob čast in premože-spravili. Še danes plačujejo lahkoverni po-itniki za grehe farovških hujskačev. In vendar ikonkurzi teh nekdanjih konzumnih društev i malenkost proti temu najnovejšemu farškemu olomu. Kajti naj se zasukne stvar kakor se :.:e gotovo je že danes, da so duhovniški špe-■ti na Koroškem zapravili na milijone kron ara prišparanega kmetskega denarja. Vsled , pač ni čuda, da je vsa javnost v celi državi [grozovito razburjena. Vse časopisje se peča s tem olomom in zapeljani kmetje si pulijo lase iz rjm ter jokajo za svojimi izgubljenimi denarji. Najnovejša novica je ta, da so pričela oblastva favoriti. Kakor znano, sta glavna voditelja vse te sleparije monsignore Weiss in L»isignore K a y s e r. Državni pravdnik je izdal daseobadva zapre. Drugega so S:aji dobili in tako sedi zdaj ta duhovniški kulant monsignore Kayser pod ključem delilne sodnije. Prvi farški špekulant, ki je go-■odaril s tujim denarjem ednako lahkomiselno | ki spada istotako v kriminal, i jo je pravočasno popihal. Cuje se namreč, h je vzel monsignore Weiss par sto tisočakov kmetskega denarja in se z njimi odpeljal v Ameriko. Tako stoji torej ta stvar in naše pro-je se je žalibog izpolnilo . . . V kratkem hočemo še enkrat celi ta v e-liUnski zločin popisati. V svrho politične klerikalne agitacije ustali je črni voditelj Kayser v Feldkirchnu si- (Waisenhaus). Imel je malo denarja Dt razpolago in je moral vsled tega s fehtarijo [dieti. Povsod je beračil za BAntonius"-kruhek ibil Da ta način precej denarja skupaj. Na- » da bi dolgove poplačal, pričel je pa s tem rjem takoj špekulirati, kakor špeku- najnesramnejši judi. O nafehtanem denarju nikdar ni podal javnega računa. Pridobil ji potem večje kmetijsko podjetje, na katerem k mu morali otroci iz sirotišnice delati. Seveda m tudi to ni pomagalo iz dolgov. Pošteni člo- ^k bi zdaj seveda z vsemi podjetji ponehal. i Kayser je na zločinski način hitel od ene frakcije v drugo. Postal je namreč potem tr- jm z lesom, nadalje fabrikant pive in restav- [jife. V njegovi restavraciji je bilo napisano: „Zabr deine Groschen, uber Politik halt deine Gbschen" . . . [domače povedano: kmet, daj mi tvoje de-je, v ostalem pa drži gobec . . . Končno je bankeroter nakupil še večji rndokop, katerega je popolnoma nezmiselno izzidal. Vse to se je napravilo seveda „na puf"tin z velikanskimi izgubami. Njegovega piva ni hotel nikdo piti, njegovega premoga nikdo kupiti, njegova restavracija je bila takoj pasivna. Ali Kayser je špekuliral naprej. Kot lesni trgovec zvezal se je z nekim italijanskim špekulantom po imenu Palese, ki je hotel istotako potom lumparij obogateti. Nakupilo se je skladišča za res v Feldkirchnu, na Opčini in v Bariju na Italijanskem. Končno sta se laški špekulant Palese in nduhovnik" Kayser brez vsacega znanja zvezala še z nekim laškim grofom Sbrojovacci in nakupila za več milijonov kron gozda na Ruskem. Vse njih špekulacije so se seveda izjalovile. Kayser se je na vsa taka podjetja toliko razumel, kakor zajec na boben. In tako je morala ta banda vedno nove dolgove delati. Naj-prve so si denar pri tujcih izposojevali. Ali ti so bili dovolj pametni, da niso dolgo denarje dajali, marveč so špekulantom vrata pokazali. Tako ni bilo zdaj nobenega denarja več, pač pa blizu štiri milijonov kron dolga. Kaj storiti? Izmislili so se lumparijo, ki kriči do neba. Klerikalci imajo namreč na Koroškem neko , centralno kašo kmetijskih zadrug". V to kašo pošiljajo tudi vse kmetske in slovenske posojilnice svoje denarje. Načelnika te zveze ali centrale pa sta zdaj v Ameriko pobegli monsignore Weiss ter slovenski Bvoditelj" monsignore P o d g o r c. In glejte, noben jud ni hotel Kayserju več niti groša posoditi, — klerikalna centralna kaša pa mu je dala brezvsakega jamstva skoraj dva milijona kron „posojila". Z drugimi besedami povedano: monsignore Weiss je vzel 1,900.000 kron denarja od vbogih slovenskih in nemških posojilnic in je vrgel ta denar monsignoru Kayser v žrelo. Potem pa je vzel Weiss še par stotisoč kron in šel na Železnico ter se v Ameriko odpeljal . . . Ravno tako je ta farška centralna kaša »posodila" večje svote denarja raznim drugim bankerotnim klerikalnim podjetjam. Gotovo je, da se je skoraj Štiri milijone kron kmetskega denarja zapravilo. Kaj bo zdaj ? Monsignore Kayser je v ječi, monsignore Weiss v Ameriki, kjer se pobožnim koroškim kmetom smejita. Kmetje pa prihajajo prestrašeni v posojilnice in zahtevajo svoj denar nazaj. Ali ničesar ne dobijo ! Z obupanim obrazom zopet odhajajo in preklinjajo tiste, ki so jim na zviti način v „imenu vere" in v „imenu slovenstva" oropali njih krvavo prišparane krajcarje . . . Klerikalni polom na Koroškem je tako velikanski, da odmeva po celi državi. Ali mi vprašamo : kako stoji stvar v drugih kronovinah ? Ali ni tudi pri nas na spodnjem Štajerskem vsak dan ednake katastrofe pričakovati ? Ali ne usta-novljajo slovenski prvaki povsod posojilnice, ki so nepotrebne, nestrokovnjaške, brez vsacega nadzorstva ?! Politika slovenskih prvakov dovedla bode naše ljudstvo v bedo in revščino. Beraška palica, — to je vse, kar nam „doseže" slovenska politika ! Politični pregled. Hribarjeva komedija v Ljubljani se nadaljuje. Kakor znano ni hotela vlada izvolitev Hribarja za ljubljanskega župana cesarju v potrditev predložiti. Skrajni čas je bil, da se je Hribarja iz javnosti izbacnilo. Kajti tako, kakor ta možakar še ni noben župan na Avstrijskem postave v blato teptal in na znani način po Ruskem in Srbskem svoj „patriotizem" kazal. Cesar je Hribarju torej vrata pokazal. Ali od srbskih agentov nahujskaui mogotci se niti cesarju ne udajo. Zato so Hribarja nalašč še enkrat za župana izvolili. In Hribar je imel dovolj predrzno čelo, da je volitev zopet sprejel. Imel je celo nesramni govor, v katerem se je bahal s svojim „patriotizmom" in napadal vlado kakor kak politični agitator. Zato so ga ljubljanske Bnarodne" babnice z rožicami obsipale . . . No, tudi tej komediji bode kmalu konec. Vlada je že ljubljanski občinski svet razpustila in na rotovž c. k. komisarja poslala. Ta bode vodil občinske zadeve, dokler se položaj ne spremeni. Na vsak način mora vsak pametni človek priznati, da je zadnji čas, da se Hribarjevo grozovlado stre. »Živela Srbija!" — tako so klicali prvaški hujskači v Ljubljani na dan pred cesarjevo osemdesetletnico. Enega teh srbskih prijateljev, nekega smrkolina iz celjske okolice, so že zaprli. Bržkone jih bodejo še več dobili. Prvaški listi pa seveda še vedno tajijo, da nima slovenska mladina v Ljubljani veleizdajalske cilje pred očmi. Kmetje zoper vojaštvu. V kraju Aisterheim na Salzburškem so kmetje vojake napadli, kateri so imeli na njih poljah svoje vaje. Na oficirje so metali kamenje. Orožniki preiskujejo zadevo. Mi gotovo ne odobravamo takih nasil-stev. Ali marsikdaj bi vojaška oblast svoje vaje lahko tako uredila, da se ne bi kmetom škode delalo. Nesreče pri vojaškem manevru. Pri vojaških manevrih ha Tirolskem se je zgodila vsled hude nevihte večja nesreča. Dva vojaka sta padla v neki prepad in sta kmalu na to umrla. Eden tovarišev ju je hotel rešiti, ali bil je tudi sam težko poškodovan. Dva oficirja sta si roke zlomila. V bolnici je tudi še en vojak umrl. Manevri vso se takoj ustavili. Češki anarhisti. V Olomucu so vpeljali kazensko preiskavo proti celi vrsti Čeških anarhistov. Črnagora — kraljestvo. Te dni so se vršile v Cetinju velike slavnosti, katerih so se tudi italijanska kraljevska dvojica in razni zastopniki evropejskih vladarjev udeležili. Pri tej priložnosti proglasilo se je črnogorskega kneza Nikito za kralja. Razvon vladarja pritljikave državice Monaco imamo zdaj v Evropi torej same kralje in cesarje. Bivši knez in sedanji kralj Nikita (hudomušni Nemci mu pravijo Nix-ist-da) sicer ni posebno priljubljen. Znano je in poročali smo to že opetovano, s kako krvoločnostjo zatira Nikita vsako svobodno gibanje v državi. No, zdaj je možakar kralj! Srbi so seveda hudo poparjeni, ker so hoteli biti vedno prvi na Balkanu. Kar čez noč so hoteli Cniogoro pod „žeslo" revolverskega Peterčka prinesti. Pa ni šlo! Sicer pa je glavno vprašanje, kako bode 2 revni narod kozjih tatov na Črnogorskem stroške kraljevskih časti plačal. Cela državica ima komaj 250.000 prebivalcev. Ni čuda, da sta morala ruski car in italijanska kraljica kralju Nikiti — krono kupiti. Najboljšo šalo je sicer napravil list »Muškete". Pisal je namreč to-le: „Dandanes nimajo vladarji več dvorskih norcev; zato si držijo balkanske kralje" . . . Dobje pri Planini. V zadnji in predzadnji številki „Štajerca" smo povedali in prosili, da se izroči javnosti slabo pristransko gospodarstvo obč. odbora v Dobji, in da je župnik Vurkelc s pomočjo tega obč. odbora samo v enem slučaju tukajšne davkoplačilce za 1.000 gl. (2.000 K.) oškodoval. To je sicer za tukajšno vbogo ljudstvo veliko, ali samo to bi še vendar bila malenkost, ako bi župnik od tistega časa miroval; pa domišljuje si še vedno novo izrabljenje ljudstva. Še čez 3.000 K. je izfehtal od faranov in je plaušal, da bo kupil za tisti denar kaplana, primerno toliko zopet čez 3.000 K. je nafehtal in plaušal, da bo stavil kaplanijo, pa si le vkljub popolnoma zadostnim stanovalnim prostorom, farovž razširjava, brez vsega za javne stavbe predpisanega komisijonelnega ogleda, zaslišanja faranov in zvedencev. Ako ne misli, da bi se svoj čas še enkrat oženil, tak ima stano-valnih prostorov v sedajnem farovžu popolnoma dovolj. Dokler ni župnik Vurkelc in njegovi podrepniki imel komande v občinskem odboru, se je gospodarilo s 50% občinske doklade, sedaj morajo plačevati vbogi davkopla-čilci 110% in se vkljub visokim obč. dokla-dam niti najbolj potrebne občinske ceste ne popravijo. Dokler ni imel župnik komande v občinskem odboru, se je plačevalo občinskemu tajniku za dvakratno uradovanje na teden 80— 100 gl. na leto, sedaj se plačuje 150 gl. ali 300 K. ako ravno so osebe pripravljene za prej-šno plačo uradovati. Župnik je pobiral neopravičeno bernja, katera znaša narmanj 200 K. na leto, torej v 10-tih letih 2.000 K. Računite, dragi bralci, naštete denarne zneske in prepričali se bodete sami, za kakšno ogromno svoto je že župnik farane oškodoval. Župnik Vurkelc je tudi največji sovražnik omike in svobode, on sovraži in spodjeda še dandanes vse tiste može, kateri so posredovali, da se je v Dobji nova, celo potrebna 4 razredna šola postavila; on sovraži sploh vse, kar pelja k omiki in svobodi, zaradi tega sovraži tudi učiteljstvo, posebno pa celo priljubljenega in delavnega g. nadučitelja Pulko. Da se je sovraštvo tukaj v Dobji celo vkoreni-nilo, da že sovraži mož ženo. žena moža, sosed soseda itd., ta izgled privlekel je Vurkelc v Dobje, in zasejal luliko med pšenico. Res lepi namestnik božji! Dokažite nam g. Vurkelc, samo eden slučaj, da bi bil Kristus ali njegovi prvi namestniki sv. Apostoli, enega za vinar vrednosti oškodovali, ali pa sovraštvo sejali med ljudstvo ? Ako nam to ne dokažete, potem pač niste vredni nositi ime: Namestnik božji . . . (Iz dobrega namena.) Od nekod. Med nekoliko daljšim potom pridem po naključbi z nekim možem skupaj in razgovarjava se marsikaj. Pogovor med nama najn privede do marsikaj; ali samo to me je zanimalo, kadar mi začne pripovedovati od g. župnika. Vprašam ga od kje da je doma; nato mi odgovori, da iz Majšperga. Nato mi pripoveduje: Naš g. župnik je vedno bolan, samo ob času volitve ne! Kakor se nam zdi, mogoče ne more biti bolezen prehuda, ker lahko ves dan na cesti stoji; ako gre človek desetkrat en dan po cesti, ga vedno vidi. Veliko spretnejši je g. kaplan; njemu se ne poljubi stati na cesti toliko, ker vidi, da je pri g. Brezinšeku gostilna in tamkaj raje sedi do polnoči, pa tudi še včasih do 1. polnoči, in se razgovarja pri dobri vinski kapljici. Gospod župnik pa raje na cesti stoji; kadar gre kaka ženska po cesti, ima skoraj z vsako nekaj za govoriti. Ljudje pa že govorijo, da išče klerikalce, drugi da liberalce in tretji, tega omenil ne bom. Olči na Majšpergu blagovoli g. župniku postaviti sedež na cesto, da bodeta z g. kaplanom vsaj sedela, ker vem, da jih lahko zvečer silno noge bolijo . . . Brežice. Zdi se nam, da ne živimo na zelenem Štajerskem, ampak v sredini Srbije. Naši rdečosrajčniki zmeraj bolj rogovilijo in »brate" Kranjce, Hrvate in bogve kaj povabijo in na pomoč kličejo in ako ne bode kmalu te vročine konec, jim še bo kri zavrela. Skoraj vsak praznik divjajo ti posilisrbi; seveda »patentslovani" kakor laški Jože in češki brivec peljata glavno besedo. Kamor se človek ogleda, povsod Kranjc ali Čeh in žalibog naši ljudje so tako daleč, da se dajo od hujskačev voditi. Vprašaš enega: kdo ali kakšni rojak je ta železniški uradnik? Odgovor dobiš: Krajnc ali pa čeh; vprašaš od kje je ta učitelj? Odgovor: Kranjc in učiteljica Kranjica. Vprašaš: Od kje je ta duhovnik? Odgovor : Iz Ljubljane itd. čuda ni, da naš študent recimo štajerski rojak in domačin mora potem v tujini kruha iskat. Potem se še posilisrbi predrznejo in rečejo, da mu je vsega Nemec kriv, da mu Nemec kruh odvzame. Vsak pameten človek mora znati presodit in povedat kdo je kriv, da je tako daleč prišlo. Tudi se tukaj na meji posestva v kranjske roke porivajo in če bo to dalj časa trajalo, tak bomo kmalu polovico kranjskih posestnikov ob meji imeli iu štajerski rojaki in posestniki bodo zginili. Tudi pri vsaki priliki se norčujeje naši rdečesrajčniki in pravijo, kdor ni ž njimi je „posilinemec" ali »nemčur". A mi pa očitno trdimo, da mi nismo „posilinemci", ker v naši deželi je slovenska in nemška šola postavna, ne pa srbska in srbski ali hrvaški jezik; tudi nimamo v naši deželi besede „Nazdar". Vprašamo torej, kdo je »posili" ? Mi gotovo ne, če se deželno-postavnega jezika poslužujemo. Tukaj se klerikalci in liberalci dobro zastopijo in v en rog trobijo. Vsa kritika in psovanje proti eden drugemu, kakor se v teh listih berejo, je samo komedija. »Straža" in »Gospodar" obrekujeta »Dnevnika" in liberalce in »Dnevnik" pa »Stražo" itd., da pa obe zgoraj omenjeni stranki naprednjake črtijo, je istina in to zato, kčr niso klerikalcem pokorni. Vidi se pač, da ti ljudje ne pos-najo več ljubezni do bližnega, da ni vera glavna reč, ampak politika! čitali smo pred nedavnim časom o procesiji, katera se je na 20. maja v Ptuju vršila. Nek klerikalni list piše, da je vse lepo bilo in vse se je veselilo, samo nekaj — čuj — godba je bila Španski boji. Poročali smo že, da hoče napredna španska vlada klerikalni vpliv v državi zatreti in zlasti izže-manje ljudstva končati. Nasprotniki proste države se seveda grozno hudu-jejo in vpijejo, kakor vedno ob takih prilikah, da je »vera v nevarnosti.« Ali vlada se ne vstraši. Sodnija zasleduje najojstreje vse duhovnike, ki zane-marjajo svoje stanovske dolžnostijin uganjajo politiko. Naša slika kaže nadškofa v Filippi, dr. Vicota, nadalje papeževege tajnika kardinala Merry de Valjin končno dona Jose Canalejas, ki je ministerski Msgr.Or.Vico.Tihi!arerzbischoFv.Philipi)i. Apostol.Nuntius in Spameu. Kardinal Slaitsse'irJenyiiciVal. wdlctfer die Verlrandltingen fur itrn Vatikan Fiihrt. ZumKulfcurkampf inSpanien. Don Jose Canalejas. der spanisctieMinisterpriisident predsednik na Španskem. Upati je, da se končajo ta nasprotovanja brez prelivanja krvi. nemška; ali se morda ni Bogu dopadla ? Te vr-j stice zadostujejo vsakemu pametnemu človeka, ene opombe vendar ni potrebno. Dopisna in \ tisti, kateri kaj takega sprejmejo, morajo taki biti, kateri si mislijo, da je celi svet dasti, da nič ne razume. Rdečosrajčnikom pa svetujemo, da naj si še eno rdečo pero i zadnji del priskrbijo. Opazovalci in »Štajercijanci". 40 letnica požarne brambe v Ptuju. ,.Gott zur Ehr', dem Nitcfcsten zur Wehi To nedeljo praznovala bode prostovo požarna bramba v Ptuju (»Freiwillige Feuer in Pettau) 40 letni jubilej svojega obstoja. desetletij je precej časa v zgodovini ma društva. In štirideset let težkega, požrtvovalne dela v zmislu lepega gesla »Gott zur Ehr', Nachsten zur Wehr', štiri desetletij boja j grozovitemu sovražniku človeške lastnine, ogn — to je veliko. Seveda, požarnih bramb ima danes povsod; skoraj v vsaki občini se hvali Bogu ljudje tega prepotrebnega instituta opri-jemljejo. Zato bi bilo preveč zahtevano, da se naš list bogve kako obširno o tej ali oni žarni brambi izjavil. Ako danes izjemoma važnejših točk iz zgodovine ptujskega gasili društva omenimo, imamo zato mnogo vzrok Prvi teh vzrokov je, da je ta skozinsl nemška požarna bramba v Pti skozi svojih 40 let večinoma venskim kmetom pri požarih m a g a 1 a. Nasprotniki naj psnjejo z znano i brezvestnostjo ptujske gasilce. Ali to je isti da so imeli ti nemški gasilci vedno srce za srečo slovenskih posestnikov. N a j m an j e tretini požarov, pri katerih je ptujska požarna bramba z vsemi močmi pomagala, tiči se slovenskih posestev izven mi sta. To smo hoteli v prvi vrsti pribiti! Marca meseca 1. 1870 so ustanovili v Ptaj^ požarno brambo. Takrat ae je sploh po celi i žavi pričelo moderno gasilstvo lepo razvijati. ustanovitelji so bili zlasti meščanski obr Mesto jim je izročilo gasilno orodje, ki doslej imelo, ki pa seveda ni bilo mnogo Možje so morali vsled tega med meščani den nabirati, da so si najpotrebnejše orodje (zlasti novo „Metz"-šprico). In častno spričevi za ptujsko prebivalstvo je, da je v t« na rado žrtvovalo tisočake goldinarjev. Potem se j društvo seveda lepo in z vsakim letom razvijalo. Najpomembnejši trenutek v zgod društva pa je vstop g. Johana S t e u d 11 1873), ki je od leta 1888 sem voditelj »Hauptmann" gasilnega društva in od leta sem tudi načelnik okrajne zveze požarnih bra Ta mož je s svojim globokim znanjem, z svojo požrtvovalnostjo in priljubljenostjo med i niki požarno brambo na višek svojega spravil. Kar je danes ptujska požarna bra — in smelo trdimo, da se nima pred no drugo skriti — to je v prvi vrsti plod pridn dela Johana Steudte. Seveda so mu pri tudi vsi pomagali. Zlasti odkar je zasedel: panski stolec naš Jos. O r n i g, ki je imel ve najojstrejše oko za ljudske potrebe. Ornig nikdar odrekel svoje pomoči požarni brambi.' mestnem zastopu kakor povsod drugod bil M vedno vroči zagovornik tega prepotrebnega dn&l tva. Tako se je požarna bramba krasno razvija Danes ima parno brizgalno (Dampfspritze), i 63 aktivnih članov in 13.044-— kron pre. ženja. Ponosno torej lahko pozdravimo nja razvitek! Naj omenimo še nakratko najpomemb požare, pri katerih je ptujska požarna bran sodelovala. Skupno je pomagala tekom 40 pri 174 večjih požarih. To je gotovo častno J vilo. Izmed teh so bili važni: Prvi požar septembra 1870) na Bregu pri Ptuju; ptujskih požarnikov je rešil nekega otroka' plamen; rešitev človeškega ž i vije nja je torej prvi nastop tega me ni tega društva! L. 1871 poza Cirkovcih (cela vas), Skorba (11 poslopij, žarnik je bil težko ranjen), pomoč pri povo L. 1875 ednajst požarov. L. 1877 6 požarnik težko ranjen). L. 1878 21 požarov, noč pri transportu ranjencev iz bojišča v mi. L. 1879 18 požarov. L. 1880 11 poža-' (važen požar v Siebendorfu, kjer so le ptuj-ilci vas rešili). L. 1885 14 požarov (1 ilec težko ranjen; v Možgancih pogorelo 20 L. 1886 7 požarov (v Novivasi 8 poslopij). 1887 8 požarov. L. 1888 5 požarov (Pichel-' vse pogorelo). L. 1890 je bil veliki Sar pri Jurzi v Ptuju; vsled izstrelbe je bilo 11 oseb težko m j enih; 8 jih je umrlo (m. nj. ldi gasilec Pacher). 1892 veliki požar i Verstjn (4 hiš, 1 gasilec težko ranjen). 1893 v Bukovcih (30 hiš), 1894 pa 14 požarov ijdinu 1 oseba zgorela, v Slovenjivasi po-med zborovanjem gasilcev). L. 1897 6 po-»v (v Picheldorfu 6 hiš, 1 gasilec težko ra-V zadnjih letih pa je omeniti še velike požare v Mihovcih in v Ptuju (Pirichove fabrike). Mislimo, da to kratko poročilo dokazuje, da je ptujsko gasilno društvo tekom 40 let svojo dolžnost v polni meri storilo. Žalibog, da to vsi ljudje nočejo razumeti. Ko je bil okrajni zastop še v slovenskih rokah, so prvaki gasilcem sleherno podporo odrekli. Opetovano so nahujskani lantalini celo šlavhe brambe prerezali. Namesto da bi prvaško zagrizeni ljudje gasilcem pri njih dela pomagali, bo jih celo napadali in psovali. Neki zagrizeni fajmošter celo gasilce k svojemu vodnjaku ni pustil, da bi gasili . . . Mnogi nemimi ljudje so tudi vedno mislili, da so gasilci plačani. Niso hoteli verovati, da delajo ti hrabri možje zastonj in brezplačno. Vse to nam pride v glavo, ko praznujemo 40 letnico ptujskega gasilnega društva. Ali veselje do dela za splošni blagor vse to ni nikomur vzelo. Kakor skala stojijo ti možje in izvršujejo svojo dolžnost, brez ozira na desno in leve. Vsakemu vedno pomagati, to je njih geslo! Z navdušenjem in s prisrčno hvalo praznujemo tudi mi z vrlimi gasilci 40 letnico njih del?.. Čast jim, požrtvovalnim možem, čast požarni brambi v Ptuju! Novice. Pozor! Kdor ima kaj z uredništvom .opraviti, vpošteva naj sledeče določbe : 1. Uredniški zaključek je za navadne stvari vsako sredo opoludne, za nujne pa v sredo zvečer; v četrtek zutraj se sprejmejo le brzojavi. — 2. Dopise je pisati vedno s tinto in le na eni strani papirja. — 3. Uredništva se tičejo le listove vsebine (teksta) se tikoče zadeve (dopisi, novice itd.) Vse te stvari pa je vposlati vedno na uredništvo ^Štajerca" v Ptuju, ne pa na ime tega ali onega gospoda, o katerem se sluti, da je v kakšni zvezi z uredništvom. — 4. Dopisi morajo biti vedno podpisani. — Kdor ima kaj z npravništvom opraviti, ozira naj se na sledeče določbe : 1. Upravništvu je vposlati v prvi vrsti vse denarje ; tudi tukaj opozarjamo še enkrat, da denarje ni vposlati posameznim osebam, ker napravi to preveč dela. — 2. Za male inzerate (a 1 K) vposlati je denar vedno naprej. — 3. Na vprašanje glede izeratov itd. se le tedaj odgovori, ako je znamka priložena. Iz Spodnje-Stajerskega. • Naša zmaga v Pobrežu pri Ptuju. Že v zadnji številki smo poročali, da so pri občinskih volitvah v Pobrežu-Št. Vidu pri Ptuju napredni volilci na celi črti zmagali. Razmerje glasov je bilo sledeče: V III. razredu je bilo 135 glasov oddanih; od teh so jih dobili prvaški kandidati samo 41, naši somišljeniki pa 94. — V II. razredu je bilo oddanih 32 glasov i. s. za prvaške kandidate 8, za naše kmete pa 24 glasov. — VI. razredu prišlo je 10 volilcev, ki so vsi svoje glasove za naše somišljenike oddali. —- Izvoljeni pa so bili sledeči gospodje: V III. razredu Franc Schosteritsch, Arton Kukovec, J. Forsteritsch, Joh. Drevenschek. V H. razredu Simon Ciglar, Franc Werdenig, Jos. Friedauer in Franc Rogina. V I. razredu pa Vincenc Pernath, Jakob Murko, Franc Pernath in Andrej Murko. Vsi so vrli napredni možje! Davkoplačevalci so torej prav jasno dokazali, da imajo Tombahove komande dovolj in da bečejo odslej sami v občini gospodovati. Deset let imeli so prvaški hujskači občino v svojih krempljah. Zdaj pa so jim pošteni volilci va-jete iz rok strgali. Ljudstvo se je ravno naveličalo nesrečne politike onih ljudi, ki vedno o svoji „ljubezni do naroda" govorijo, ki pa le ljndske denarje na brezvestni način zapravljajo... Upali smo sicer na zmago, ker smo vedeli, da mora končno pravičnost prodreti. Ali da bodemo v sveh treh razredih s tako velikansko večino zmagali, tega pač nikdo pričakovati ni mogel. Za prvake vse skupaj niti 50 glasov oddanih ni bilo. In vendar so tedne sem tako besno agiti-rali, kakor da bi se jim šlo za nebeško kraljestvo. Kako nesramno in podlo so blatili v občini osivele može po ljubljanskih listih, v katerih se sme vse laži objavljati, ker stojijo pod zaščito srbskih prijateljev! Kako navdušeno so letali po občini, Čez hribe in doline in trgali čevlje in brusili jezike ! Pa vse zastonj. Zagrizeni Tombah je porabil noč in dan za agitacijo in znoj mu je tekel pri temu delu iz čela. Naravnost smešno je bilo vso njegovo postopanje. In resni občani so se mu tudi iz srca smejali, temu „velikemu Slovanu", ki bi štajerske kmete menda najraje pod kranjski ali srbski klobuk spravil. Prvič se je Tombahu pač posrečilo, da je potom nekega političnega švindeljna volitev preprečil. Ali zdaj mu pač vsi paragrafi, na katerih ta možic tako rad jaha, pomagali niso. Kmetje so vrgli Tom-baha skozi vrata občinske hiše, čeprav ne telesno, pa vendar moralično. Skrije se zdaj lahko, ker ga niti 50 mož v občini ne mara. Tombahu so seveda pri agitaciji tudi razni njemu v vsakem oziru podobni gospodeki pomagali. Zlasti zagrizeno nastopal je to pot tudi kaplanče pater Peter. Mi ne vemo, kaj si ta črnosuknež domi-šljuje. Ali to mu še enkrat povemo, da se Po-brežani ne pustijo od kaplanov komandirati in da je pater Peter plačan za izvršenje Božje službe, ne pa za politiko. Prepovemo si enkrat za vselej, da bi se v naše občinske zadeve vmešaval. Prav zanimivo je, da je Petru tudi kaplan iz sv. Marka pomagal. Temu naj bi njegovi predpostavljeni več dela dali, da ne bi nas nadlegoval s svojo nepotrebno agitacijo. Tako daleč Pobrežani pač nikdar^ prišli ne bodejo, da bi mlečozobe kaplane vpraševali, kako naj v svoji občini gospodarijo. Učiteljstvo se v splošnem agitacije in volitve ni udeležilo. Edino znani učitelj Kovačič je stopil v vrsto prvaških hujskače v. Pač žalostno zanj, kajti s takim politi-kovanjem le spodgrebe ugled učiteljskega stanu. Marsikateri volilec je rekel: Takemu politikujo-čemu šolmaštru moram svojo deco izročiti. Seveda, ako Kovačič cele noči s Tombahom v agitaciji prekroka, potem ni čuda, da je drugi dan v šoli nervozen. Baje je ravno ta prvaški agitator p. kr. neko šolsko deklico s palico tako pretepel, da ji je zdravnik potem primerno spričevalo naredil in se bode stvar tudi sodnijsko preiskala. Tombah, Peter in^ Kovačič, to je trojica, da se Bogu smili . . . Čujemo, da sta prišla tudi dva „častna občana", Miha Brenčič in ošta-rijaš Mahorič za prvake voliti; baje sta jo precej poparjena odkurila, ker so ju kmeti vpašali, koliko davka sta že v Pobrežu plačala . . . Vkljnb vsemu temu se prvakom ni posrečilo, da bi občino v svojih rokah obdržali. Davkoplačevalci so ostali kakor en mož in oddali svoje glasove. Le tako je bila ta lepa in krasna zmaga mogoča! Cast vrlim naprednim volil-cem v občini! Pokazali so, da hočejo pametnega gospodarskega dela. Le tako naprej! V Šent Vidu pri Ptuju bil je zadnjič tudi naš prijatelj T e b n i č m a r in se je prav dobro imel. Piše nam o temu posetu tako-le : — Veste, gospod redakter, pri volitvah v Pobrežu je zmagala „8rednja stranka". Vprašali me boste, kaj je to, in pravzaprav Vam tudi jaz, ki sem vendar precej brihtna glavica, ne bi mogel odgovoriti, ako bi ne imel posebne sreče. Edino moji sreči se imam zahvaliti, da zdaj vem, kaj je in kakšna je „srednja stranka" v Pobrežu. Sedel sem namreč zadnjič v kotičku neke gostilne v Št.-Vidu. Tam pri peči pa sta sedela dva temna možakarja, ki sta se šepetaje pogovarjala. Eden je bil moj prijatelj Tombah, drugi pa pobožni pater Peter. Vprašal sem ju: No, ali vaju zebe? Pasje dneve imamo, vidva pa sedita pri peči! — „Ja", je mrmral Tombah, Bmrzlica me trese, odkar so me ti nehvaležni Pobrežani s tako ele- gantno brco iz občinske hiše vrgli". In pater Peter je prikimal, kajti tudi njega je zazeblo. Tiho sta se pogovarjala naprej ; ali jaz sicer ne slišim travo rasti kakor Tombah, vendar pa sem čul. Tombah in pater Peter sta se kregala, kdo je kriv, da sta pri volitvah propadla. Peter je očital Tombahu, da je ta vse pokvaril, kor je cele vagone Plojeve „Sloge" iz Ljubljane naro-čaval, da je v celi občini po brinju smrdelo. „S Plojevo firmo ne spraviš nobenega kužeka izza peči", je rekel pater Peter. Ali Tombah zopet je trdil, da je Peter kriv poraza. „Ti si le pri babah agitiral", mu je rekel, »zdaj pa imamo figo". Končno sta bila tako razburjena, da bi se kmalu stepla. Jaz sem se že veselil, da bi pričelo pokati in rad bi vedel, kdo je močnejši. Tombah je prijatelj pohanih pisk in ima zato precej moči. Ali tudi pater Peter menda ne bode od lakote umrl. Saj ga imajo Pobrežani tako radi, čeprav niso po njegovem srcu volili. No, stepla se žalibog nista. Pač pa sta jokala, debele solze jokala; Tombahu postal je nos rdeč, Petra pa plavkasti. Jokala sta, da je celi studenec curljal po mizi. Meni sta se smilila in ponudil sem jima tabatjero, da malo pošnofata. In šnofala sta . . . „Hač-ha ... a ... č" je nakrat Peter kihnil, da bi Tombah kmalu v omedlevico padel. „Hač-ha . . a . . č"! !! Šnof-tabak jima je glavo odprl. In nakrat se prime Tombah za nos : „Veš kaj, Peter, ljubi Peterček, veš kaj ? Pišiva v liste, da je zmagala „srednja stranka". — „Kaj pa je to? — ,Nič, srednje stranke ni, ampak nekaj morava reči; srednja stranka je torej najina tolažba." — In Peter je prikimal: „Prav imaš! Srednja stranka! Ako naju brcnejo kmetje z okovanim podplatom na konec hrbta, potem je to „ zmaga srednje stranke". — ,Tako je", pravi Tombah, ^srednja stranka je najina blamaža. Samo to je, ljubi Peterček, — nikdo nama najine plavšarije verjel ne bode" . . . Iz spodnje sv. Kunigunde se poroča prav neprijetne stvari o tamošnjemu gospodu fajmo-štru, ki gotovo ni posebni pristaš krščanske ljubezni in potrpežljivosti. Tako je baje raz prižnice čez tamošnje trgovce udrihal, ker nimajo ti svoje trgovine celo nedeljo zaprte. Baje jih je tudi okrajnemu glavarstvu naznanil, kar mu seveda ni mnogo koristilo. Raz prižnice je vpil, da trgovci v svojih prodajalnah med pridigo mladino kvarijo. Tudi naravnost neverjetne „špase" zna ta fajmošter raz prižnice delati. Neko dekle n. p. je pobožno in vse zamišljeno njegove besede poslušalo ; kar nakrat pa pravi fajmošter sredi pridije: „Glej, glej, Tilči, tam pride Francelj!" Nekemu dekletu se je zgodila nesreča. Ko je prišla zopet v cerkev, zasramo-val jo je fajmošter pred vsemi farani in zmerjal tudi otrokovega očeta. Vsled žalosti je nesreč-nica hudo zbolela, tako da se je moralo fajmo-štra k zadnji spovedi prositi. Namesto pa da bi bolnico potolažil, rekel ji je: „Matere, ki imajo ledične otroke, so izgubljene, pa čeprav grejo k sv. Križa k spovedi!" Radovedni smo, ako so tudi mnogoštevilne farovške kuharice izgubljene, ki imajo otroke 8 črnimi gospodi. Revežev fajmošter sploh ne more trpeti. Neka občinska revica je n. p. od fajmoštrove kuharice prosila staro kikljo. Fajmošter pa je revico lastnoročno iz farovža vrgel. Celo grob ni meja za njegovo sovraštvo. Tako je p. kr. raz prižnice zasramo-val neko že dve leti mrtvo deklico . . . Vprašamo, ali je to pravo krščanstvo ? Res, čada ni, ako med priprostim ljudstvom vera peša! V Št.-IIju si. g. sezidali so si klerikalci s skupaj nafehtanim denarjem neko hišo, ki jo imenujejo „Slovenski dom". Otvorili bodejo to hišo prihodnji četrtek. Upamo, da bode oblast preprečila vsako izzivanje in oškodovanje domačinov od strani skupaj zbobnanih „orlov". Drugače bi se domače ljudstvo proti prvaškim hujskačem samo branilo. Kaplan Rabuzek torej res ni mogel prebiti, da ne bi časopisje o njemu govorilo. Ko ga je cerkvena oblast iz gotovih vzrokov iz sv. Barbare v Halozah v Gornjigrad prestavila, mislili smo, da bode zdaj vendar enkrat mir, da bode fant pametnejši postal, ker je v svojem življenja že toliko neumnosti naredil. Ali ne, motili smo se; vroča kri Jakeca Rabuza se še zdaj ni ohladila. Svoj čas je imel Rabuzek otroke prav rad; saj je znano, da je celo čez potoke skakal, ako je opazil šolska dekleta pri kopanju. Zdaj pa je postal veliki sovražnik šolske dece. Pred kratkem imel se je namreč pred okrajnim sodiščem v Gorajemgradu zagovarjati zaradi prestopka po §§ 413 in 420 kaz. zak. Pretepaval je namreč nekega šolarja na neusmiljeni način. Sodnik je Rabnzeka na 48 ar zapora, odnosno na 20 K globe obsodil. Kazen se nam zdi prelahka. Pobožni farani bodejo kaplanskemu pretepaču teh 20 kron kmalu skupaj znosili. In on — ali bode morda zdaj pameten postal? Ne verujemo, — Rabuzek je že stokrat dokazal, da je nevzdrav-ljivo bolan. Naši prijatelji bodejo že vedeli, kje da je bolan. Fajmošter V Št. Vidu nas je hudo razveselil in smo mu zelo hvaležni. Zadnjič smo namreč poročali, da se na sejemski dan ni vršila sv. maša, kakor je bila to vse leta sem navada. Povedali smo tudi, da je prišel celo neki kmet v farovž in je prosil, da naj se vendar sv. mašo čita ter je hotel 4 K plačati. Omenili smo pa tudi, kakor je resnica, da so bili ljudje hudo nezadovoljni in razburjeni, ker se ni maše bralo. In naše poročilo je g. fajmoštra hudo zbodlo. Preteklo nedeljo prišel je vsled tega na prižnico in je pričel — „Štajerca" citati. Potem je rekel, da mn je škof naročil, da se mora opravičiti. Priznal je tudi, da je bil nekdo pri njemu, ki ga je za mašo prosil. Ali dostavil je tudi: „krone pa nisem videl" . . . Ja, ja, prijatelji, tako stoji stvar: ko bi fajmošter krone videl, potem bi se morda maša brala. Ali brez krone ni nič . . . Gospodu župniku bodemo odslej, ako mu je prav, vsaki teden »Štajerca" prinesli. Upamo, da ga potem tudi vsako nedeljo raz prižnice prečita . . . ,.Narodni dnevnik" je kar obmolknil, ko je prišlo poročilo, da cesar ljubljanskega Hribarja ni hotel potrditi. Kar sapo je Spindlerju vzelo. Pa je res sitno, da se cesar ne drži zapovedi tega lista celjskih prvaških doktorjev ! Vprašamo uljudno gospode urednike »Narodnega dnevnika", zakaj ne nadaljujejo svojih člankov „Hribar in Ornig". Ali se je morda tista denuncijantovska duša našega opomina vstrašila?! Spiudlerja itak ne delamo odgovornega, kajti mož objavi takoj par „častnih izjav", ako ga kdo prime. Ali tisti notorični ovaduh, kateri je avtor omenjenih člankov, naj stopi na plan. Nam je mož znan ; dolgo Spomenik Petru Rosegger. Velikemu kmetskemu pisatelju dr. Petru Rosegger postavili so nemški železničarji v Jagerndorfu krasni spomenik, katerega prinaša denaJnja slika. Spomenik je Oas Rosegger-Denkmal in Jagerndorf. j -43 6 metrov visok in narejen večidel iz šlezijskega granita Čuje se, da je neka podivjana tolpa krasni spomenik poškodovala. Ali poškodbe so zopet popravili. Tako častijo velikega ljubitelja kmetskega stanu po celem svetu. že vemo, kako zlobna in obenem bedasta je ta pokveka. In radi bi mu par stvari povedali, — zato pričakujemo, da „Narodni dnevnik" zada-Ijuje svoje obrekovanje. Umrl je v zgornjih Hočah 17 letni veleposestnikov sin Joh. Zebe na neki srčni bolezni. Lahka mu žemljica! V 8v. Vidu pri Ptuju so vrši v torek, 6. septembra živinski sejem. Vabi se kmete, da naj mnogoštevilno pridejo in svojo živino priženejo. Pričakuje se namreč jako veliko kupcev. Kdor bi pa sicer živine v Št. Vidu ne mogel prodati, gnal bi jo lahko zvečer v Ptuj. Kajti v Ptuju se vrši v sredo, 7. t. m. živinski sejem. Priložnost je torej jako ugodna. Obkraden je bil Matija Farkaš iz sv. Andraža pri Ptuju, ko je nasproti g. Jaga v Ptuju zaspal. Tat mu je vzel 1 uro (anker), 1 verižico in 1 steklenico žganja. Kdor kaj ve, naj nam ali pa policiji v Ptuju to naznani. Požar. Pri Braslovčah pogorelo je več poslopij posestnikov Prislan in Rojnik. Zažgali so otroci, ki so se v šupi z užigalicami igrali. Tat. Pismonoši J. Arnušu v Podvincah ukradel je v Kureževi gostilni neznanec 212 kron denarja. Nasilni rezervist. V Ptuju je rezervist Franc Pleteršek iz Beljaka v gostilni „Judennatzl" razgrajal. Policiji se je uprl in celo enega stražnika z vilicami ranil. V silobranu mu je eden stražnikov prizadjal udarec s ploščo sabljo po glavi. Potem so nasilneža sodniji oddali. Pazite na Otroke! 2 letni Adolf Strelec v Ptuju se je igral brez nadzorstva pri Dravi. Otrok je padel v vodo in utonil. Mrliča še niso dobili. Ne pustite deco samo k vodi! Peklenski umor. V Polani na Pohorju izvršil se je grozni umor. 18 letna Marija Terpin in 19 letna Marija Žigart sta bili preje prijateljici. Žigart pa je dobila pred par meseci otroka. Vsled tega sta jo Terpin in njena mati zasramovali. To je ono tako vjezilo, da je pričela okoli praviti, da sta jo Terpin in njena mati nagovarjali, kako naj otroka pred porodom proč spravi. Govorica se je vedno bolj razširila in je postala ženskoma neprijetna. Vsled tega sta sklenili, da spravita Zigartovo iz življenja. Mlada Terpin se je naredila bolana in seje vlegla v postelj. Njena mati pa je šla po Zi-gertovo, češ da naj ta njeno hčerko obišče. Dekle je to tudi res storila. Kar nakrat pa potegne mlada Terpin revolver in ustreli na Zi-gertovo, ki se je takoj na tla zgrudila. Potem je skočila iz postelje ter ji z vato zamašila rano. Stara Terpinka pa je šla po Žigertino mati in ji povedala, da je njeno hčerko pri nje v stanovanja kap zadela. Prestrašena mati pride tja in je kmala izprevidila, daje bila njena hčerka umorjena. Zavpila je: „Morilke, mojo hčerko ste ustrelili!" Ustreljeno so odpeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Revolver je dobila Terpin od svojega ljubčeka, ki je drugi dan pobegnil. Morilki so odpeljali v mariborsko ječo. Morilka iz ljubosumnosti. Posestnikova hčerka Tropa v Rušah ustrelila je svojo 18 letno tova-rišico Ciger. Zadnjo so umirajočo v bolnišnico prinesli. Morilko so zaprli. Rekla je, da je storila amor iz ljubosumnosti. Pretep pri duhovski slavnosti. 28. p. m. se je vršila v Konjicah inangnracija novega arhidiakona, katere se je tudi mariborski kne-zoškof udeležil. Poleg tega je prišlo nad 40 duhovnikov. Ljudstva je bilo mnogo tisočev v trga. Nekateri od prvakov nahujskani fantalini pa so pričeli velikanske škandale delati. Domača policija jih ni mogla pomiriti. Zato se je poklicalo orožnike. Nekaj teh pijanih razgrajačev so vtaknili v luknjo. Eden fantalinov je pa kar divjal. Skočil je celo v orožnike. Vsled tega ga je eden orožnikov v silobranu z bajonetom v nogo sunil in težko ranil. To so posledice vzgoje prvaških hnjskačev, ki nesrečne in noizobražene fante le podivjajo! Veliki požar. Na Bregu pri Ptuju se je zgodil 29. pr. m. velikanski požar, ki se je grozovito hitro razširil. V hipu je stalo pet poslopij v ognju, od katerih se ni moglo nobenega rešiti. Tudi je jako veliko poljskih pridelkov in nekaj svinj zgorelo. Najbolj oškodovani so lastniki Faklešovega in Kodrovega posestva. Ptujska požarna bramba je bila takoj na lici mesta in je pridno pomagala. V Trbovljah bilo je na Retju 10 oseb za- sutih. Od teh so potegnili enega mrtvega, enega | pa težko ranjenega iz razvalin. Ostali so se k sreči rešili. Požigalec. Alojz Štrukelj bi imel iti „p»r šub" v Zidanmost. Na postaji v Brežicah je p« pobegnil. V Černcah je hotel pri posestnika | Francekoviču prenočiti. Vzelo se mu je gorečo cigareto. To ga je tako razdražilo, Ha je t | šupi zažgal. K sreči so ogenj hitro pogasili, Štruklja pa zaprli. Čez, Stopnice padel je v Maribora delavec | Franc Žgane. Težko ranjenega so odpeljali t bolnišnico. Tatvina. Železničar Alojz Marčič v Maribora | je v delavnici mesing kradel, je pa prodajala. Obadva sta zaprta. Cigani so že dalje časa v okrajih Konjice in Slov. Gradec prebivalce vznemirjali in kradli ter vlomili. Vodila sta to cigansko banda brat* Nikolič, ki sta 19. julija iz ječe v Lepoglavi! pobegnila. Čez dan so se cigani po gozdovih skrivali, ponoči pa izvrševali svoje zločine. Prebivalstvo je bilo že grozno razburjeno in je are-dilo nočne straže. Tudi je 40 orožnikov cigane zasledovalo. Po noči obstrelil je neki posestnik orožnika Prosečnika; mislil je namreč, da pridejo tatovi. Orožnik je težko ranjen. Tudi orožniki so morali večkrat proti tatom streljati. Zdaj so zigani neznano kam izginili. Kmetje, pozor! Iz konja padel je v Hočah neki fant iz Maksave. Bil je težko ranjen in so ga v mariborsko bolnišnico odpeljali. Nezgoda. V sv. Petru na sveti gori se je v kamnoseka delavca UlČnika razprožila dinamitaa I patrona in mu odtrgala prst. Otrok zgorel. Posestniku Lovrencu Dajnko v Lešju pri Žetalih je pogorela hiša. Zgorel je pa tudi triletni njegov otrok, katerega ni bilo mogoče iz plamena rešiti. Deželni shod gasilcev iz cele Štajerske se vrši to nedeljo v Ptuju. Obenem bode praznovala prostovoljna požarna bramba v Ptnju 40 letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti prišlo bode v Ptuj na tisoče požarnikov. Izostali bodejo le oni, ki so se pustili od nezrelih prvaških fantalinov tako daleč nahujskati, da se niso pridružili deželni zvezi gasilnih društev na Štajerskem. No, splošnemu veselja ne bode ni{| škodovalo, da ti ljudje doma ostanejo. Zbrani gasilci bodejo kakor en mož svojo solidarnost in skupno mišljenje dokazali. Ostali bodejo zvesti gasilski zastavi. Mi Ptujčaui in z nami tudi vsi napredni kmetje jim kličemo : Dobro došli, vrli gasilci! Cast jima! Nedeljskega praznovanja 40 letnice prostovoljne požarne brambe v Ptuju se bosta udeležila tudi gasilca gg. F. S a r n i t z in F. K u m m e r. Obadva sta od začetka sem, torej nepretrgano skozi 40 let člana te požarne brambe. Čast vrlima gasilcoma! Iz Koroškega. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Dellach so zmagali naprednjaki v dveh razredih. Za župana je bil izvoljen naprednjak g. G. Rauter. čast volilcem! Prevalje. Piše se nam: Pred par tedni je I umrl tukaj znani pošteni delavec Smodej. Pogreb je bil obilno obiskan. Ko prinesejo truplo rajnega na tukajšno pokopališče in hočejo položiti rajnega v hladno zemljo, je bila jama premajhna.' Postaviti so ga morali celo v grobu na noge. teptali po hišici rajnega, da je bilo prav grdo; vse vkup nič ni pomagalo; zakrili so njegovo truplo z zemljo in mogoče, da je z en pol metra prsti pokrita truga. Kdo je pa tega škandala kriv ? Tukajšni privandrani mežnar Kramolc, kateri se pusti prav dobro plačat, delo pa ne stori, in ako ga stori, je to delo tako pomanjkljivo, kakor delo otroka. Skozi to je začelo ljudstvo godrnjati in prišlo bi bilo skoraj do pretepa, ako se ne bi bil skril kaplan Štritov v cerkev. Na pokopališču je kaplan uganjal svojo znano politiko in razburil ljudstvo tako, da so takoj skupaj stopili, popihal jo je Stritof v cerkev in ga ni bilo več viditi. Škoda da ni prišel na dan, dobil bi jih po kranjskih kosteh za svoje žive dni! Ni se čuditi, da ljudstvo pljuva na cesti pred njim; prav se mu godi, njegovo postopanje je potem, nihče ga ne pogleda več, vso čast je zgubil, in kdor ga vidi, vse vpije .Hetzpfane', ja šolarji katere je psoval „satan", „hudič", „rodečnik", „socej", vse ti vpijejo nat aplar. vsa la del. 1 dolini Btanc ?redl Iruštv bi li tu ajti BtV fclerik; jih je je nai eli: [p i lina azes očil je ilnei fit P pri te or olel at« 1,900 ayse ko j 2 ti ir. 'Srl t sla lelja! > » « na ,ezr. i BI rezal. ito i ateri kos olniš I P< \k ;enr I ari en o etal odo take I loiz it r zim il v nat ■ Lasni I lev« 20: drašt ast jego rete »sili ipor dne povzi ntjs evai bhke — r> — . v ■eh ak je reb |ui fajmošter nimajo toliko moči, da bi temu um svoje uganjanje prepovedali, kakor stori [mkgospodar svojemu služabniku?!! 1 b zgornje Bele poroča „Gr. Tagblatt": „Že ija črnih konzumnih društev v naši i je bilo razvideti nezmožnost duhovniških »viteljev in njih pristašev v škodo članov. |I15 leti pa so tukajšno posojilno in hranilno ifro ustanovili, to pa v grozni naglici, samo tU preprečili ustanovitev občinske Šparkase. j Udi tukaj niso izostale žalostne posledice. \i Tiled nerazumnega, lahkomiselnega gospoda odbornikov se je hranilne vloge kmetov alni centralni kaši pošiljalo, me3to da bi i naložilo v varnih vrednostnih papirjih. i ostalo zdaj pupilarno varstvo, kje jamstvo idzorstvo ? Ednostavno potrdilo in — lahkoto zanpanje! Tako se je izročilo Ijpital čez 500.000 kron! Daje kleri-centralna kaša ta denar kakor mnogo Iga potem monsignora Kayser v Feldkirchnu Ala, da ga ta porabi v oškodovanje obrtnikov, [jjmano. Ako vsi ti žalostni dogodki kleri-lemc prebivalstvu še ne bodejo oči odprli, idiJD, kje je resnica in poštenost, potem bi fti »sako upanje izgubljeno". — K temu ipcmnimo, daso skoraj vse slovenje posojilnice v isti nevarnosti, i ona v zgornji Beli! Koroški nadškof dr. Kahn je baje duševno el. Govori se, da ga bodo dali pod nekako do. Baje pa jamči nadškof tudi za tistih K, ki jih je klerikalna centralna kaša »rja posodila. Kmetje bodejo razumeli, ko-fje tako Jamstvo" vredno . . . pa vemo, zakaj so znani prvaški huj-pzgradili v Fiirnitzu „Narodni dom". Zadnji namreč goste iz vseh slovenskih krajev, bije, Hrvatske, črnogore in češke, ki tam ni spijo. Prav tako, „slovenska vzajemnost" i! Koroški slovenski kmetje se itak za tak-LNaodne dome" ne zmenijo . . . Grozna nesreča. Iz spodnega Dravograda piše: Dne 26. t. m. ob 11 uri šel je Biki delavec Johan Smrečnik k Pernatovi eži po žaginje, in se pred cirkularjevo [postavil in gledal kako je žagmešter Lane I Pri tej priložnosti je cirkular zagrabil eno [in jo vrgel z tako močjo proti Smrečniku, , je tako močno na prsi zadelo, da mu t(Schliis8elbein) zlomilo. Reveža so hitro v teiso v Slov. Gradec peljali, a jim je že iti umrl. Skoda za naprednega fanta, ki je i 27 let star in bi se imel na 29. t. m. i! Naj mu lahka žemljica bode ! [Pri žegnanjll v Maria-Gailu so se fantje po Ji navadi stepli. Eden fantov je bil težko ra- i in so ga v bolnišnico odpeljali. Tudi skozi i neke gostilne so razgrajači debelo kamenje Smrtna nesreča. V Beljaku je padel delavec Pfeihl iz 8 m. visokega zida. Dobil je raue, da je kmalu nato umrl. Grozni samomor. V Raiblu se je feldvebel b Genser z dinamitno patrono usmrtil. Binarna je glavo in truplo grozno raztrgal in ril. Vzrok samomora so bili baje dolgovi. m. V okolici Velikovca je neznanec vlo-ostilno „Lindenhof" in ukradel 600 K ins. Ottemorilka. V Kraigu so zaprli deklo Uršo cik ker je svojega otroka v vodo vrgla. Darilo. Znana dobrotnica gospa Wanitzky Irbi izročila je ob priliki cesarjevega rojstnega II g. Moraku 540 K i. s.: za rešilni oddelek za požarno brambo 180 K, za pevsko •Bt'0 120 K in za veteransko društo 120 K. vrli ženi! D^esil se je v Sachsenburgu Florian Uteris Baje se mu je zmešalo. Kratki čas pred p») smrtjo so ga neki delavci še hudo topi Zaprli so v Beljaku delavca Štefana Kofler. Hilje neko 9 letno deklico. Poleg tega je v m sam priznal, da je 1. 1907 vsled nepre-ttti veliki gozdni požar v občini Gummern ccčil. Pretep. V gostilni „Annenhof" v Lipi so se |je stepli. Neki Alojz Wimmer je bil smrtno-io ranjen, dva druga težko, ostali pa ■b. Požar. V Malesteju pri Beljaku je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Koflerja, istotako ona posestnika Keuziana. Škode je za okroglo 13.000 kron. Pobegnil je iz Beljaka 12 letni deček Franc Kalt, ke"r se je bal kazni. V Celju so ga prijeli. Smrt V gorah. Hribolazca Bradaczek in Ressel sta na Dobrača našla svojo smrt. Vojaki so našli mrliča. Po svetu. Zopet zastrupljanje. V mestu Riedau so zaprli revidenta Castelliza in njegovo ženo. Zapravila sta namreč njeni sorodnici Lauri Morawek v Leibnitzu 12.000 K in jo hotela iz sveta spraviti. V ta namen sta ji poslala bonbone, ki so bili zastrupljeni. K sreči jih žena ni pojedla. Morilka Berta Castelliz je baje sama kriva ; ali obdržali so i njenega moža v zaporu. Strela ubila je pri mestu Gerncheim tri dekleta, ki so ^.na polju delale. Železniška nesreča. V Stockholmu sta trčila dva voza cestne železnice. Več kot 30 oseb je bilo težko ranjenih. 10 ranjencev bode bržkone na poškodbah umrlo. Menih strelja v cerkvi. V vatikanski baziliki v Rimu je neki menih trikrat v zrak ustrelil. Med ljudmi nastalo je grozno razburjenje. Menihu se bržkone meša. Preprečena rudniška nesreča. Iz Moravske Ostrave se poroča: 300 rudarjev bi našlo včeraj kmalu svojo smrt. Le slučaju se je zahvaliti, da se je nesrečo v pravem hipu preprečilo. Neznani zločinec je namreč hotel »cimrungo« v šahtu zažgati. Potem bi se zgodila raz-strelba plinov in vseh 300 rudarjev bi bilo bržkone mrtvih. K sreči se les ni vnel. Zločinca še niso dobili. Štacija za vremensko streljanje, ki obstoji it enega trihterja in 3 možnarjcv, se za 100 kron proda. Več pove llssar, Zavre pri Ptuju. 722 Suhe gobe kupuje Hans Sirk, Maribor, Hanptplatz. 720 Pekarija r. se da v najem, stoječa pri tovarni kjer 7 sto ljudi dela in se tudi proda. — Vpraša se pod »Postfach 60" Celje. Sprejmem kovaškega pomočnika za lekire delati, nadalje močnega učenca, kiiez vsem preskrbi. Naslov: F. Pristownik v Oplotnici. 735 Loterijske številke. Gradec, dne 20. augnsta : Trst, dne 27. augusta: 10, 42, 82, 45, 43. 3, 79, 56, 40, 34. Skozi okno vržen je denar, katerega se plača za perje za postelj ali za gotove postelji, ako se ne obrne na pravi vir. Ravno pri nakupu perja za postelj mora biti človek zelo previden in »e mori obrniti le na najboljšo firmo te branše. Priporočamo najbolje ranomirano firmo S. Beniscb, Deschenitz št. 716 (Češko), katera a strojo reelno postrežbo vse stori, da vsakega kupca popolnoma zadovolji. (Glej današnji inzerat!). + MAGGI " kocka ^ Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom" C\ varov. Cena K 7-—. tevajte zdravniško nu-pravo it. 86 zastoai od glavne zaloge. AjMtbtk« «nr Austria, Dunaj IX, ali & naravnost od fabrike: r. Sehwueupttkeke, Prsikfirt »m Main. 2 Maribor 624 Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najcenejff bluze, Sose, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak. Delavci 625 dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. V Mariboru 623 se kupuje rezano blago, vse vrste perilo in obleke najbolje pri Adolf a Wesiak, Draugasse. Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na zeljo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prenavljanja, odvajanja, o8tavljeija krvi. heme-ruiiluli. flehtah, odprtih nogah, vnetja itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. 201 Bolniška sestra Klara, Wiesbaden 56, Walkmuhlstr. 26. Preša (Baumpresse), zelo dobro ohranjena, dolgost drevesa preše 9 metrov, odda se pri g. Thurn, Maribor, Reisergasse 6. 638 Na prodaj je b'i'i 9 zemljišče # tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, Sivina in vse potrebno. Ponudba na Karala Sark, c. kr. oradnik v pokoju, Maribor, pošr.na ul. 9. Denar brez vsacega truda in kapitala !| Zamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franto vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. Oluma, Dunaj VI.. Brflckcngasse 161. Pozor! Kdk°^o posestvo, hišo, posebno gostilno kupiti ali hitro prodati naj se obrne na Franc Petelinz-a „Rotenbof" Zgornja Polskava pri Prager-skem. Ima tudi eno veliko zelo dobro idočo trgovino mešanega blaga takoj zavoljo bolezni z hieo za prodati. 729 v vsaki množini kupuje po najboljših cenah Max St rase hill Breg pri Ptuju. 726 Razglas. Pri šparkasi mestne občine Celje se od 1. augusta 1910 naprej vloge vsaki dan obrestujejo. Ravnateljstvo. 721 66 _ 6 — z opeko krita, vili podobna, novo in masivno narejena, 11 let davka prosta, ima 4 sobe, 3 šparberd-kuhinje, klet, pralna kuhinja, vodnjak, svinjaki in lep vrt, je v lepi ravnini tik okrajne ceste, pol ure od Maribora blizu šole, se takoj proda. Cena 7600 kron, pri kupu je treba 3000 kron. Kdor želi kupiti naj se obrne na lastnika g. Franz Podlipnik, Thesen št. 37, Maribor. Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathfc Frfcres. To je na vsak način IV* najboljše. "VI Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo; čnje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. *& C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Zelo ugodna kupčija! Ka prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, stala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša se v npravništvu „Štajerca". 662 št. 00 po kg. 3G vinarjev, moka za kruh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk, Maribor 719 Hauptplatz. Pridni kolarski mojster se išče za Marenberg. Izborna eksistenca, ker je v trgu kakor v okolici mnogo lastnikov vozov. Stanovanje in delavnica, ki ležita ugodno, na razpolago. Vpra^ ali predstavi se pri g. Franz Worth, Rlarenberg. 717 Išče ee za neko špedicijsko hišo ki se mora tudi razumeti na oskrbovanje konj. Naslov se izv-6 v npravništvu „Štajerca". Mesto 40 K samo 6 K ,,Gemsbart-uu pod. jelenova brada, nova, zelo lepa. lasi 1 -t cm dolgi, z lepim okvirom iz starega srebra in Hubertus-križem, skupaj samo 7 K. Lasi in ,.reif • pod garancijo na- turno pristno. Priložnostni nakup: posije p« povzetja Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX. Altmfittergasse 3/41. Mnogo priznanjevamih pisem. 716 Zavoljo preselitve je 718 hiša in hlev in nekaj posestva vse v dobrem stanu, za prodati. Vse je skupno blizu Celja, zraven ceste proti Laškem trgu in vse z sadnim drevjem in trto zasajeno. Vpraša se pri upravi „Štajerca". OOOGOOOOOOOOOOOOOOOO • Izjava Dne 6. oziroma 7. decembra 1907 sestavil sem neko peticijo na državno zbornico, katero so podpisali posamezni župani brežiškega okraja. Pri tej priliki obdolžil sem člane mestno« občinskega redarstva v Brežicah, da trpinčijo slovenske fante, jih lovijo, prijemajo, napadajo, zba-dajo, z sabljami mučijo, pretepavajo, zapirajo, sploh ž njimi grdo ravnajo. Dokazalo se je kasneje, da so bile obdolžitve večinoma krivične, preklicem jih torej in obžalujem, da sem jih izgovoril. V Brežicah, v avgustu 1910. Jože Agreš 732 odvetniški uradnik. Gostilna na glavni cesti, % ure od Ptuja, je zaradi starosti posestnikov takoj za prodati. Dober prostor za mesarja. Stanovalna hiša je posebej, tudi keglišče in velika njiva. Cena 13400 kron, polovica tega zneska lahko ostane vknjižena. Vpraša se pri Antonu VVergles v Karčovini št. 137 pri Mariboru. 734 Za posestnike mlinov! ^^^^^^^^^^ Proda se valčne stole (Walzenstuhle) srednje velikosti za žitne mline, samo 400 kron za en komad, zaradi nabave večjih mašin. Vidi se jih v prometu Schwabov mlin („Aumuhle") pri Ptuju. Več pove F. C. Schwab v Ptuju. 733 ms m Rdn n I ta. Resti So 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Pošlje po povzetju. Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenzel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 Proda se na Dolenjskem radi ostarelosti 50 let obstoječa W0T trgovina z mešanim blagom, ki ima velik krog stalnih odjemalcev. Hiša je enonadstropna in spada zraven gospodarsko poslopje in krasen vrt. Več pove upravništvo „Štajerca". 731 delo skozi celo jesen in zimo, se sprejme pri g. Ed. Suppanz, Pristova.s Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ur« caprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure opolodne. 1 kopelj z vročim irakom, paro ali ,bransebad" z rjuho K —"80; postrežba K —'10. Spretnega in zanesljive^ kateri bode imel dobro mesečno plačo, 1 takoj Anton Polanc, valčni mlin v Radečah j Zidanem mostu. hoče izkušeni krčmar takoj v najem vzel nudbe pod „Untersteier" poste i Uojnik pri Celju. Išče se pridnega mladega ki je zmožen nemščine in slovenščine. je trajna in plača dobra, v nekem pitanje perutnine. Odlikuje se prosile?, ki »j v takem podjetju delali. Ponudbe 1 „Geflugel - Mastanstalt" na upravo tea pošilja. Veliko presenečenje nikdar v življenju več tap1 600 kosov samo K 4.20- Ena krasita pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre nabaHM rantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospodu, 3 tuj robcev, l nežni prstan za gospode zim. prav. V.am., 1 netfti garnitura damskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja si biser. mod. ženski kinč b patent-zatvorom, 2 elsg. Inailetinlj 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepnD zrcalo Bi 1 usn. denarnica, 1 par mans, knofov, 3 gradni dubU I patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepša sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlsdc in sliitj seznamek ljubavnih pisem za gospode in dam?, 20 ] korespondenco, in še čez 500 v hiši potrebnih pra skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, koSla le K 4 po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna raiJ hiSa P. Last, K rakova. št. 300. NB. Ako se dva zavoja n loži se prima angleško britev. Kar no dopade, denar na Wenzel Schramm1 izdelovatelj godbenih inatrumsnl Celje, Grazerstrasse 14] priporoča svoje priznano dobre ia cene uj i. s. fine šolske violine, citre, gitare, harj vse inštrumente za trobenje iz lesa ing največja izbira v violinskih lokih, strune (emintenrein), strune za citre z lol Vse reparature se takoj izvršijo in najcen čunijo. Stare, čeprav defektne violine »] se izmenja. K vsakemu inštrumentu „šolo" zastonj. jMF~ Najcenejši in najboljši nakup!' Lepo k.metsko| pspodarstil v najbližnji okolici Maribora z lepimi sadi in vinogradi, gozdovi, njivami in travnibJ koj proda. Več pove uprava »Štajerci1! Priložnostni nal Lepa zep uta n«; 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 idočo „Gloria" srebrno anker-rem.il kolesje z lepo gravir. oklopjem, s * kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. veržico nataocBii le K 3 50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno S6u?iir ker-rem. prve vrste švic. uro s pozlač. verižico za K 5.1 pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. pro.i povielju &l razpeSiljalnica Švicarskih nr, Krakov St. Ž79. Neitetihw in naročil. Za neugajajoče derar nazaj. s Zanesljivi maj z dolgoletnimi spričevali in 4 delavskimi j ki ima tudi veselje do živine in znanje] gradništvu, sprejme se s 15. sepfemtal tudi kasneje. Več pove uprava „Štajfij 49 Fri okrajnemu zastopu v Ptuju odda se (vice-seliretar). [Prosilci, ki so popolnoma zmožni nemškega ^venskega jezika v govora in pisavi, ki se jnejo na tozadevne politične postave ter na iptne in računske zadeve, ki lahko brezno preteklost dokažejo, — predložijo naj nje do 15. septembra t. 1. pri temu enem naj omenijo svojo dosedanjo | in plačilne zahteve. Odlikuje se penzijo-i tnanipulacijske uradnike, ki so služili pri ni oblasti. Kompetenčne prošnje naj se »rajo na podpisanega načelnika. [Okrajni odbor v Ptuju, 0. avgusta 1910. Jos. Ornig m. p. načelnik. iraotirano originalna naturna vina. I vino................K 40'— ) vino iz gore................„ 40*— B Sler-vjno, najfinejše.............„ 40'— \ rdefie krvno vino..............„ 40— i, beli, fino namizno vino...........„ 44 — ^ beli, fno namizno vino............» 48*— ■ bela, stara namizna vina...........„ 52'— 0 litrih prodaja in razpošilja od vinske kleti v velikem po- slopju šparkase. (If" Vinske sode *"Wi jlitrainjene iz hrasta od 200—700 1, ter 300 štartinov, močne, [»lene, yhane, prima sode iz kostanja, se poceni proda Otto Kuster. Celje na Štajerskem. 521 Zanesljivi iiiič Vstop s 1. novembrom. Vsa nadaljna [pojasnila daje Franz Karbeuz v Celju. 693 Pridni mladi komi v trgovini z mešanim blagom lohan kič, Brežice na Savi. Želi se znanje obeh deželnih jezikov. 706 ia za opeko v Letter pri Maribora n. D. wo 1 od svojih izkušenih, kobranih (gekollett), vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega rijaia mašinako, stensko, dimniško opeko, irekontra Zackenziegel. Presafalz-, (izde- 1 po originalu Wienerberg), Strangfalz- (zistem " dler in Steinbiuck) in Biberschwanzziegel. Jtosov moje HDoppel-PreBfalz" in „Strangfalz"-opeke ) 01 kvadratni meter strešne plošče. — V 10 ton- iragonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov igfalz in 4000 kosov Preflfalz. Razpošilja se na ne- t spremljevalca. — Z velespoštovanjem JL-I- »tavbinski moj »ter ■ lili 1 On ln faDricni posest- lUJlUCIl, nik. Telefon it. 18. ekvranz 1. razreda K 48"—, Strangfalz I. K 74-—, Pressialz I. razreda K 84*—, icbwanz IL razr. K 25 —, Strangfalz II. K 60'—, Pressfalz H. razreda K 50"~. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno 1 s?« Previetje edine razprodaje me spravi v položaj, u le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra plow« amerik. 14 kar- zhito-duhle Švic. žepno uro. l*t» ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosau in je na električni poti s fr-m-«■ llatOTu »rsvleeeea Garancija za precumMt i leta. 1 k. K 4 98 2 k. K 9 3» VsakiTuri doda se fino pozlačeno veriateo zastonj. Brez rizike, ker izmenjava doroljem, ev. dana* Y nazaj. — Posije po povsetju ILHOLZER, Krakova, Stradom 18128. Nova zidana hiša obstoji iz treh sob, kuhinje, klet, zraven lep vrt in njiva, svinjski hlevi. — Hiša je 10 let davka prosta, poleg velike ceste in blizo kolodvora Polčane (Poltschach) sposobna posebno za pen-zioniste ali obrtnike, cena 6400 kron, 2200 K se lahko pusti vknjižiti. — Več pove npravništvo "'■ •". - tega lista. 710 in astma Pred fosiielki se varuje s pogledom na varnostno znamko se aipeino odstranijo po rabi mojega leta mm najbolj« zaanaga Eii'ulvptuk-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenic« 1 KM k Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Sucalyntus-roilo, najbolj*« sredstvo proti pegumi, moEuli, fleki (Leberflecke), finami in nečistosti obraaa, — EuealypWa-bonboni edino vplivni preti kaliju, oslovskemu ka-Slju, astmi itd. 210 ERNST HESS = Klingenthal i. 8. —= Se dobi v Ptuju lekarna „pri sa-morcu" H. Molitor. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivala« stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinra90 , — , Singer Titanial20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Ringachifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ -v , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Doli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene »o nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. za vino m iii in m za vinograd itvo, sad erejo in industrijo itd. izšlo je iz Mayfarth'ovih tovaren. Leta 1909 se je 2500 pres in 1200 mlinov naredilo. Najboljši doluz za izvrstno dobroto tek fabrlkatov. Obrnile se zaupno na Ph. Muyfartb & Co fabrike kmetijskih in obrtnijskib niacin Dunaj II., Taborsirasse 71. Odlikovan z nad 650 zlatih in srebrnih medalj itd. Natančni il. ceniki zastonj. iSce se zastopnike in naprej-prodajalce. Pazite vedno na ime firme Mayferth. 649 Cene perje z« asstelj! 1 kg. liri. ilituii S K; boljtih * K 40 h; na pel Mik 2 K M h ; hoik i K; belih neakik 6 K 10 h; 1 kt najfinejših, laeieit-kellk, UiaaBH 8 K 40 h, 8 K; 1 kj. fiauna (Du- —-------ne«) lirepi 6 K, 7 K; belega It K; mjSjiejfii prani 12 K. Ako sa vzamt 6 L, potem franko. £*%* Betom pastaSjB WaM iz ktaakeja, rdečega, plavega, belega ali rumenega nanklnga, 1 takrat, 180 cm. dol«. 116 cm. Širok, t 2 gUriima kUiiaenu, Tiska 98 cm. doli«, Bi cm. Široke., napolnjene i naria, livU«. trisjaim in iUvmaatim perjea ia postelje 16 K; *el-4aaa* M K; i*s*» 34 K; posamouti takeiti 19 K, 13 S, U C, 1« K: 8 hrt* Uaaiae 8 K, 8 K 80, U.S. posije pa aarutj« *a 1 EC nanroj franko. Izmenjara ali rmitev franka aaratyaoa. Ku nt dapaaa denar aaaaj. S. Benlaoh, Daaokenita Ki. 7H, Bohmerwald. Cenik graSe in franka. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspiei comp. nadomestilo za anker-paln-expeller je znano kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlalenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenica v gkatljah z nato varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno _^^^_ to sredstvo. Dp. RlcMar-Jwa apoteka „riatl 1«y" V Pragi, Elisabetstr. it. S nov. Razpošilja se vsak dan. 637 Kupoje bo i. s. franko od vsake postaje in se plačuje 6 Vinarjev za kilo. Fabrika konzerv „Styria", Liebenau pri Gradcu, železniška postaja Puntigam. 653 — urar v Ptuju priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakovosti. 410 Climax- Najcenejši promet. Nobene finančne kon-7?ž trolo. Najmanjša potreba vode. Nobene nevarnosti za ratstri>lbo. 8 AC H RICH & Co., Dunaj XIX /6 Heiligenstadterstr. 83. 699 Cdffeol (kavini ekstrakt) služi za hitro in ceno rakavo izvrstne črne ali bele kave Isti obsega vse značilne snovi sveže zgane, svete kuhane zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snorij. Nepogrešljiv za turiste, študente, »laščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice >/, K 5*20, Vi K 2-80, 'A K 150, '/, K - 80. Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave I Prodaja posestva. katero obstoji iz 8 gospodarskih poslopij, vse z opeko krito, na lepem kraju, zraven okrajne ceste, 1 uro od kolodvora, za vsak obrt pri-pripravno in zraven je njiva, 12 mernikov posestva, ena hoeta in en pašnik vse za 6000 K. Ostane lahko 1000 kron. Pridite pogledat! Josef Mlakar, Velkavas št. 33, pošta Leskovec pri 688_____________Krškem (Kranjsko).________ ' Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, portland- in roman-cement, ter vse vrste strešne Opeke ponuja najceneje 678 F. R0BATSCH, izdeiovaiijs cementnega blaga ia trgovina s stavbenim matBiijalom. Maribor na Bi.. Relserstrasse U. Viniearja s štirimi delavnimi močmi se sprejme v viničarijo v Framu na lepem prostoru blizu cerkve in šole. Delo v vinogradu je jako lahko. Oglasi se naj pri gosp. Janezu Gert, posestniku v Framu. 53 62 77556� 9999 - s Josef Murschetz ktmnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) •Tojo veliko zalogo kipih nagrobnih kamnov p« najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti a« najceneje oddaja. sib la Portland- und Roman-cement najstarejša in najboljša marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 899 mi najceneje *n^| tovarne Roman- in Portland-cementa O.' Withalm'ov nasi. Laški trg na Štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. 2eaqreb.ški ooooooooonoooooooooooo hot lovarniško znamko / prida tek t za kavo! il.uj*' rvi*. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika = PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo 225 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe. cindžnore ter predmete munioije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. INGER šivalni stroji za vse obrtno in domače šivalno delo Se dobi pri: Singer Co. akc. dr. šivalne strojev Ptuj, Hauptplatz št. 1. m H- m Otročji vozički t zelo relikem izbiro se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nufakturni trgovini Dobami Ro$$ Celje ■a kolodvorskem prostoru. Na uhtevanja h polije cenik poitnio« prosto 5000 goldinarjev plačili = za osebe brez brade in za plešce Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh poj pravega „IBos Balsama". Stari in mladi, gospoM dame rabijo samo „Mos Balsam" za prideta j obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Bali edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva medi dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj i* Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo ■b 5000 goldinarjev v gotovini! vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez I = plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred | redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popoln dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar ki 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega babama. I ležno ostajem I, C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi .Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. [ pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa i. 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny V«| gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzelju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo speciality govino sveta: „Štajerc petek, c naslt Naroči: Sirijo : •3 kron leta ra sko 4 lclo; z za cele Amcril za dnij računi i rom n nine, r čati n? štev. s Uredn ništvo Ptuju, si Ste 0 2 stre leg tei loga r Mos-Magasinet, Copenhagen 395 DanemarLl Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. precizijske ure v zlatu, srebiu in kovini od K 20'— naprej. Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/27 (Lovska razstava. Rotunde, skupina X., razred 37.) Ceniki zastonj. 3 leta garancija. Roskopf-ure K 3'—. Železniška roskopf K 4 —. Ploišca jeklena ali niklasta ura K 6—. Srebrne ure K 7'—. Doxa 15 rubin K 14— Prave zlate ure K 16-—. Originalne ^ornega- K 20"—. 14 karatne zlate verižice in prstani per gram K 2*—. Ure na pendelj 76 cm K 7'—, 8 stolpovim zvonenjem K 10 —, z godbo in šlagverkom K 14—, kukavica K 7"—. Budilnica s stolpovim zvonom K 6'—. Eaby-budilnica K 2'—, z radium-Leuchtblatt K 8-—. — Ceniki • zastonj. 476 P^* Po zelo znižanih, cenah! *f|j Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev.j priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko Vi zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroskh cedjfil nega in tujega izdelka. Humi za pete, vrvice, zaponke, vedMil večji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gotske ii h čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo s popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naroČila f^a __________________________v zelju. CTT" Hiša "^J ki obstoji iz 3 sob, kuhinje, špajze, iz lepe L velikega vrta, vodnjaka in 2 oralov njive prilj na deželni cesti, 1 ura pešpota od MariM mesar, trgovci itd. v kraju, zlasti primemol penzijoniste, proda se takoj za ceno 50001 Vpraša se pri g. Franz Schmirmaul, poses krčmar, Lendorf p. Maribora. I Na pravočasno naročilo Tomaževe moke za gnojenje jesensko setve in polja za krmo se tem potom opozarja. Mi garantiramo za čisto in polnovredno Tomaževo moko in oddajamo izključno v plombiranih vrečah, ki imajo varnostjo znamko in naznanilo vsebine. Fabrike Tomaževih fosfatov z. z o. z. BERLIN W 35. Stlrrlg^frirt« s*?! Zaradi ofertov naj se obrne na znane prodajalne ali direktno na preje imenovano firmo G92 Proda se posestvo ki meri 9 johov, (8 vierlingov travnik), nadalje mlin (Mautmiihle) in Žai Cenjena vrednost 3800 kron. Margareta Hal Sisna, pošta Ruden. vino. spodai ječimc prvi v se pre nih zf pro t telo n žavni vsied se šta da po z a h i I dati 1 prena politi! po c ostati doslej etije ptuj Fabrika TrmfitoHb in vinogTadnilU malta los. DanoP rti. fill (Štajersko) V ki se ludne Ptuju rani 1 Obsti priporoma najnovejše vital« Ulatiln« itroi«, i s* rezanj« krm«, irot-mlin«, za rezanje r abler za koruzo, isialnioe za gnojnici Jerje, »troje za mah, grablje za mrvo,., grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) tal obračati, stroj » koinjo travo in šltjM vejse gleisdorfske sadne mline v kameniuh zacinane, hidravlične prei«, preie za H vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpr« patent JJučhscher", daje največ tekočine, se i pri meni. Angleike nože (Oiustahl), ri_ d«le, prodaja mašin na čas in garanciji) Cenik zastonj in lranko. Veliko manufakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem prost« na voglu (Stadt Wiei i priporočamo zaradinj ene solidnosti in nizkih cen najtoplejše..