Uza kongresa UJU. V_ak hiti po ravni Slavoniji in požira ki» iometre. Vroče je v pulmanu, večina tovari« šfcv stoji na hodniku, kramlja in gleda v rav« nino, ki je nočc biti konca. Ob progi se vr* stijo hrastovi gozdi, pašniki, močvirja, v da* Ijavi sc pasejo jate gosi. Zdaj pa zdaj se pomakne mimo raztegnjena vas. Vlak se ustavlja na večjih postajah. »Piiivo piiivo!« kriči raznašalec pijač, kakor bi kdo klical na pomoč. iPotniki segajo po okrepčilih, nekateri kupujejo slive in grozje. 2e se niža solnčna obla, ampak še dolgo ni osvežujočega hladu, ki prihaja z mrakom. Tod pač ni visokih gora in ledenikov. Kmalu prižgo v vlaku luči. V našem vozu brle sve« tiljke precej bohemsko, že v Zagrebu so rekli, da se je pokvarila elektrika. Nič ne de. V somraku je še prijetneje. Peljemo se po plodnem Sremu, kmalu zagledamo v daljavi lučke. Vedno več jih je. To je Zemun, in tam na oni strani Save Beo* grad. Točno ob določenem času se ustavi vlak na bebgrajskem kolodvoru. V avli nas sprejmejo reditelji in tovariš Župančič nas popelje v prenočišče v Student* ski dom. Bila nas je precejšnja gruča romar> jev kongresistov, pa nas vendar ni bilo kaj na širokih in dolgih prestolniških ulicah. Po dvema in dvema odkažejo lične sobe, ki jih ima dom okrog 300. V njem srao udobno stanovali za 20 Din na dan. Prvi večer se skoro nikomur ne ljubi v mesto. Pozno je že in trudni smo vsi. Velemestni hrum in šum plane drugo ja tro v naše sobice in nas vrže pokonci. Lepo je prvo jutro v neznanem mestu. Mno« go novega in lepega upaš, ko stopiš čez prag v vrvenje ulice. S tramvajem se odpeljemo na Terazije in zajtrkujemo pred »Moskvo«, kjer napišemo prve razglednice v pozdrav domačim. »Videti Napolj in potem umreti,« pravi Italijan. O naši prestolnici pa bi rekel: Ob« iskati Beograd in se vrniti čez dvajset let. Na valoviti višini ob stočju najvažnejših vod* nih cest se je razprostrlo mesto. Visoke, ars hitektonsko lepe palače poleg skromnih pri* tličnih hišic stoje na levi in desni širokih ulic, ki so večinoma že asfaltirane. Znane kaldrme je malo videti. Ampak na vsakem koraku skladi opeke, vreče cementa, pesek, apno, malta. Zidarji in težaki od vseh ve= trov Jugoslavije se gibljejo po visokih odrih in gradijo, gradijo novi Beograd. Pesem dela in mišic. Da, čez dvajset let pojdem zopet v Beograd, če Bog da! Rad bi videl mesto, ki se bo razmahnilo v višino in širino, njegove urejene gaje, pristanišče in mostove. Takrat bo Beograd še lepši, ponosnejši. Škoda, da ne bp več tako zanimiv. To je samo danes sredi razvoja. Velik del slovenskega učiteljstva se je po prvem bežnem ogledu prestolnice odpe* ljal s parnikom v Pančevo. Treba je izrabiti čas, zvečer se začne kongres. Lepa je vožnja po mogočnem Dunavu in razgled na prista« nišče ter Kalemegdan, na katerem stoji ste« ber z Meštrovičevim »zmagovalcem«. Pans čevo je izrazito banatsko mesto. Ravne, snaž; ne ulice merijo skupaj 64 km. Nismo preho* dili vseh, hvala Bogu! Po stari slovenski na-= vadi smo obiskali menda vse cerkve razen sinagoge, od katerih je pač najlepša nova pravoslavna cerkev na periferiji. Ornamenti in slike na notranjih stenah dobro označu^ jejo preprosto bogastvo čuvstvovanja in miš^ ljenja srbske duše. S cerkvenega stolpa je lep razgled na mesto in okolico. Na trgu smo kupovali grozdje po 4 iDin, slive po 2 Din za kilogram. Nekateri tovariši so obiskali ta dan Ze» mun. O kongresu so obširno pisale novine. Prvi dan se je izgovorilo mnogo lepih besed. Upajmo, da se bodo vsaj nekatere uresnis čile. Drugi Idan pa so pokazali naši južni to« variši svoj pravi temperament, posebno Sr=bijanci in Bosanci, ki so se šli »opozicijo«. Dosegli so toliko, da so po odhodu ljubljan* skih in zagrebških delegatov izvolili nov od« bor. Nas iz IDravske banovine je sprva zani* mala ta južnjaška narava, ki sc je aživljala v neprestanih klicih, topotanju in dolgovez* nem debatiranju o isti stvari. Pozneje nas je ta živahni parlament odbijal in dolgočasil. Ne smem pozabiti šolske razstave. Ško* da, ker si je nismo utegnili ogledati podrob« neje. Zaslužila je vse priznanje učiteljstva in drugega občinstva, ki so jo posečali. Največ in najlepše so razstavile šole iz Dravske ba= novine, kar seveda ni čudno. Ali se ne bi dala razstava prenesti še v druga večja me= sta države? Prekmalu so minili lepi, a vroči kongres* ni dnevi. Listnice so se nam stanjšale. Ve« čina je odpotovala že v petek zvečer, ostali smo le nekateri in si ogledali podeželska s.rbska mesta kakor Smederevo, Mladenovac i. dr. -Pa se nam je le zahotelo naših zelenih hribov in bistrih*voda, domače hrane in po« čitka. Zopet so se pod nami obrnila kolesa. V svežem jutru nas je pozdravila domačija. V. K.