Quo vadiš, slovenska šola v Italiji?
f.inL2T/S>m
UjftčiD dl T/ifiSI
n W ari. h CDJ?inwi F. DCfi Trtesre - febhnoio 20i6 - njflrtAra»■ dori*,-'...,	JO i &
3M deltrlto.it1 det tOrtSa, per ici jvtffavfom1 ni' Tiifienr^, pfewib^agsJrtWrt|0i r* ¡i,
V TEJ ŠTEVILKI
01	** 2016
UVODNIK
03
Mladiki voščimo srečno pot!
FOKUS
04
Peter Černič Dobra šola in čudeži
05
Quo vadiš,
slovenska šola v Italiji?
II
Lucija Tavčar »Koroška, Koroška ...*
14
Adrijan Pahor
Sola pred novim i izzivi
MAS UTRIP
16
Metka Šinigoj
60. letnik revije Mladika
19
Manica Maver
Drobtinice o slovenskem govoru
20
Maja Lapornik
Oder na radijskih valovih
Človek im družba
22
Anka Peterlin
»Za srečo se je treba najprej odločiti«
AMTENA 26
Obletnica meseca:
15 let zaščitnega zakona 33/2001
37
Novice
PREBRALI SO ZA VAS
32
Rozina švent
Alojzij Gerzinič: Od Save do Srebrne reke
Slavica Radinja
Oda Baydar: Izgubljena beseda
Ciril Velkovrh
Olga Abram idr,: Kras in Brkini...
PRIČEVANJA
34
Mirella Urdih Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (IV)
37
Erika Jazbar
»Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov ,♦,«
prosti Cas
42
Mitja Petaron Emona - Ljubljana
KULTURA
44
Mojca Polona Vaupotič Giulio Quagiio v vsem svojem baročnem siju
48
Maja Lapornik ^Umetnost predstavlja poslednje zavetišče svobode
49
Irena Husu
Novela: Znani neznanec
55
Bruna Marija Pertot
Vse razdajaš, nič ne vprašaš,
dragi Amygdalus communis
Sliko na platnici: Danih Pahor
Mladiki voščimo srečno pot!
Prva Mladika je izšla v aprilu leta 1957 in številka, ki jo imate v rokah, nikakor ni jubilejna, a vendarle pišemo nov letnik, ki nosi vrstil ni števni k 60, Torej je res, začenjamo šestdeseti letnik Mladike. Ce pogledamo zbirko v knjige povezanih Mladik na knjižni polici, se nam ta predstavlja kot mala knjižnica, ki hrani lep del naše kulturne zgodovine in je pričcvalka njene vztrajne rasti in zapisovalka odmevnega dogajanja ne samo v manjšini, ampak tudi v zdomstvu in matici. Mladika ima vso pravico torej, da se imenuje ne samo manjšinska revija, ampak polnopravno tudi vseslovenska.
Ni čas za obračune, a vendar nihče ne more zanikati dejstva, da je Miadika edina slovenska revija, ki izhaja v ožjem zamejstvu, in tudi da je med številnimi založniškimi pobudami, ki so se porajale med nami po drugi svetovni voj ji i, edina preživela vse težave in probleme (pa tudi predolgo trajajoče ideološko odklanjanje, ki ni v čast marsikateri slovenski instituciji). Ge ne drugega torej zasluži priznanje koL zgled vztrajnosti in žilavosti. Komaj nekaj let po nastanku revije je pognala tudi založba, ki sc je razvi vzporedno z njo in je doslej poslala na slovenski trg ve c kot 320 izvirnih publikacij, če prištejemo še ponatise srno že presegli 360 zvezkov. Žc zaradi tega predstavlja naša revija kulturni fenomen, kije prerasel manjšinsko okolje in ga bo slovenska kul turna zgodovina posebej obravnavala, Mladika je nastala kot izraz potrebe po kultivirani slovenski besedi, a tudi težnje po pravici do samostojnega gledanja na dogodke doma in v svetu, Hotela je tudi biti priložnost za ustvarjalnost domačih piscev, a se je s svojim natečajem za prozo in poezijo odprla najširšemu slovenskemu prostoru ter si v njem ustvarila lep krog prijateljev. Oglašajo se od vsepovsod in od vsepovsod prihajajo rokopisi za revijo ali za samostojno objavo, Tekoči trak revije in knjig Mladike se ne ustavlja, šestdesetemu letniku voščimo s rečno pot.
»Mladika predstavlja kulturni fenomen, ki je prerasel manjšinsko okolje«
Dobra šola in čudeži
Peter Černič
Odobritev zakona 107/15 o Dobri soli je vzbudila v okviru slovenskega šolstva v Italiji vrsto pričakovanj. Kot se v teh primerih zelo raslo dogaja ie pričakovanju sledilo tudi veliko razočaranje, predvsem ko je v javnosti začel krožiti ministrski odlok, ki naj bi besedilo zakona o Dobri šoli priredil potrebam slovenske narodne manjšine. Sindikat slovenske Šole ¡e po predstavitvi ministrskega odloka jasno povedal, da nas je Rim ponovno izigral, sai izbire odloka so: »v popolnem nasprotju z zahtevami slovenskih šolskih subjektov, in kar ješč najhuje, hromijo določila zaščitnega zakona«,
Verjetno ni tu mesto, da bi polemizirali o omenjenih pričakovanjih in o vzrokih za tak razplet dogodkov. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da ie ključni problem našega šolstva nedvomno manjkajoča šolska avtonomija: to je sistemska sposobnost slovenskega šolstva v Italiji, da bi se učinkovilo prilagajal modernizaciji in zahtevam italijanskega šolskega sistema. Take avtonomije danes nimamo in je verjetno še dalj časa ne bomo imeli.
Naj bo jasno, ne hrepenimo po kakem Tirolskem modelu. Stvari so preveč različne in pričakovanje v tem smislu je danes utopično. Po drugi strani pa ne moremo kar naprej pasivno sprejemati tez listih, ki trdijo, da lahko naše šoie rešujejo svoje probleme že s svojo upravno avtonomijo, To pomeni krat kom al o samomor, kot je samomor naivno pričakovati oz, zah ie vali, da bodo slovensko šolo reševali le dobri učitelji ali profesorji.
Šolstvo je kompleksen stroj, ki se povsod na svetu močno spreminja. To se dogaja tudi v Italiji, ki se z določeno težavo, a vendar vztrajno, prilagaja smernicam programa Evropa 2020, Če na vsedržavni ravni Italija ni najbolj uspešna, ie v nekaterih deželah, vsaj sodeč po rezultat ih mednarodnih analiz znanja, izjemno naprej in presega celo evropsko povprečje.
Tako je z našo deželo, ki je v marsikaterem oziru primer odličnosti, kar pomeni, da slovenske šole v Italiji delujejo v okolju šolske odličnosti, Iti sc lahko brez večjih težav primerja z evropskim vrhom. Ob vsem tem pa se poraja sledeče vprašanje: slovenske šole v Italiji razpolagajo z vsemi potrebnimi sredstvi, da hi to kakovost, o kateri sami premalo govorimo, dolgoročno strukturno ohranile?
Naj naštejem ie nekaj težav. Na področju prenove didaktike lahko ugotovimo, daje uvajanje digitalnih učbenikov v Ital ij i postalo obvezno, na naših šolah pa smo marsikdaj prisiljeni seči po knjižnem gradivu, starem petdeset iti več let, prilagajanje didaktike v luči ključnih evropskih kompetenc poteka izključno na osnovi dobre volje profesorjev in učiteljev, brez zunanje strokovne pomoči, ki nam jo je do pred kratkim lahko zagotavljal deželni zavod za vzgojno raziskovanje (IRRE), Tudi dostop do informacij o preverjanjih znanja IN VAJ.ST ni popoln. C e pa se pomaknemo na področje organizacijskega načrtovanja vzgojne ponudbe, Ugotovimo, da nas omejujejo skromna finančna sredstva, ker sistem financiranja šol zapostavlja male šok, kot so naše. Vsedržavna pravila zapostavljajo slovensko šolo tudi pri
»Samo čakati na avtonomijo bi pomenilo za slovensko solo samomor!«
4 | Mt.ADl K A V, (;.] .
zaposlovanju, kot d Sezuje letošnja zgodba o zaposlovanju osebja za ojačitev vzgojno izobraževalne ponudbe. Če temu dodamo, da nismo še sistemsko polnopravno vključeni v upravni proces digitalizacije italijanskega šolskega sistema, da sc odstotek stalnega osebja na slovenskih višjih Sohah vrti le okoli 60 % in da sloven-
skemu uradu, ki deluje v sklopu deželnega šolskega skrbništva, ni priznana nobena avtonomija, je povsem jasno, da če slovenska šola dobiteva in včasih prehileva ostale italijanske šole - vsaj sodeč po uspešnosti dijakov v nadaljevanju študija , je to verjetno neopazni čudež, na katerem pa nikakor ne sme temeljiti bodočnost sistema, *šM
Quo vadiš,
slovenska šola v Italiji?
|z nekega blogaj »Mamice, na pomoči ftazrnjij/iim, da bi svojega otroka vpisala v vrtec s slovenskim učnim jezikom, a sem v dvomu, ker ne jaz n e moj mož ne obvladava niti besedice slovenščine, Živim na Krasu, kjer je jezik zelo prisoten, a me skrbi, ker ne vem, kako bi potem otroku sledila, če bi nadaljeval šolanje v slovenskem jeziku. Ima katera od vas izkušnje?«
■ »Sem Italijanka, otroka sem vpisa izr v slovensko šoto, ker je tako želel oče, Če se za to odločiš, vedi, da so zelo zaprti: zaman že leta zahtevam, da bi mi sporočila pošiljali v italijanščini, roditeljski sestanki so v slovenščini, prevajajo le po dobri volji nekaterih posameznikov. Da ne govorimo o vseh proslavah, zaključnih prireditvah, drugih pobudah - vse v slovenščini in jaz sem popolnoma odrezana! Osebno vztrajam samo zato, ker otrok dosega dobre rezultate in ker se je dobro integriral, a če mene vprašate, je nedopustno, da v Italiji ne komunicirajo v italijanščini, saj je to menda državna šola, plače dobivajo od italijanske države, mar neli?«
Začetek teta, čas vpisov. Tudi v državne šote s slovenskim učnim jezikom. Zanje se že desetletja odloča vse več ne samo narodnostno mešanih, pač pa tudi italijanskih družin. Leta 2011 je bilo po izsledkih Slovenskega raziskovalnega inštituta delež otrok izt.narodnostno mešanih zvez 45%, delež otrok iz itali janskih družin 30%, iz slovenskih pa te še 25% {Morina Bogateč 2011).
Pojav vpisovanja otrok ¡z mešanih in neslovenskih družin v slovenske šote je vsekakor zaznaven vsaj že 20 let. Raziskovalci mu sledijo, pedagogi se z njim
spopadajo, politiki in civilna družba pa se - takje vsaj občutek - v posledice in v iskanje novih strategij ter odgovorov spustijo le občasno in gotovo ne sistematično ter celovito.
Tako se zgodi, da objava raziskave, ki jo je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Jani pripravilo v sodelovanju s SLO-Rl-jem »Šola, družina in zunajšolske dejavnosti, Raziskava o jezikovnem sestavu in splošni angažiranosti mladih, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom v trza Skl in goriš ki pokrajini ter večstopenjsko šolo s slovensko-italijanskim dvojezičnim
poukom v Špctru* po zaslugi predsednika Ivana Peterlina, kije za na rodnostno-jezl kovna vprašanja zelo dovzeten, dvigne veliko prahu, začudenja in razprave v manjšinski skupnosti sami.
A problemi ter izzivi, ki jih izpostavlja omenjena raziskava, kot rečeno, sploh niso novi. Izredno pronicljivo jih je v vseh svojih dimenzijah analiziral ravnatelj večstopenjske sole pri Sv,
Jakobu v Trstu Marijan Kravos že leta 2013 na študijskih dnevih Draga, prispevek j e objavljen v zborniku »Na razpotjih«
(Mladika, 2014). V omenjenem posegu Kravos izpostavlja probleme in predlaga tudi vrsto rešitev, a odgovorov na zastavljene izzive še vedno ni. Nasprotno,zdi se, da je slovenska šola nekako za pušče na in prepuščena sama sebi, ko se spopada s ključnimi vsebinskimi in strateškimi izzivi, ki jih prinaša vse večje število otrok iz narodnostno mešanih in neslovenskih družin: po eni strani s pojavom izgube predominantnosti sloven s kega jezika - v nekaterih vrtcih celo do take mere, da mora ob vpisu 99% izključno ali pretežno italijansko govorečih malčkov, delovanje poteka ti popolnoma dvojezično, če že ne sprva celo samo v italijanščini - po drugi pa s prisotnostjo neslovensko govorečih staršev, ki upravičeno zahtevajo, da so obveščeni in da razumejo vse, kar se v šoli dogaja,
Šolniki se o omenje nih problemih in izzivih veliko pogovarjajo in jim skušajo po svojih močeh kljubovati, a v rokah imajo bolj male? instrumentov in orožja - razen hvalevredne dobre volje.
Vprašanja pa so globlja od tega, na kar lahko odgovorijo šolniki sami: gre za vprašanje identitete in ciljev naše šole. Kakšne šole si želimo? Katere dlje naj si postavlja? K odgovorom ni poklicana samo politika, pač pa tudi vsi tisti, ki se čutimo člani manjšinske skupnosti.
Ob ugotovitvi, da je povečano število vpisov otrok mešanih in
»V 15 letih je uporaba slovenščine med mladimi upadla za 15%.«
(Suzana Pertot)
neslovenskih družin vsekakor pozitiven pojav iz razlogov, ki jih ob vsaki priložnosti izpostavljajo praktično vsi, ne gre po drugi strani zanemarjati in podcenjevati zgoraj omenjenih problemov, ki s seboj prinašajo še dodatne posledice, kot so splošen upad ravni obvladanja slovenščine in problem narodnostne vzgoje v šolah. Prva posledica je že dejstvo, tako da se vse več šolnikov
dodatno izobražuje za poučevanje slovenščine kot tuji jezik. Kar se pa tiče narodnostne vzgoje, postaja ponekod ta v naših šolah že tabu tema, kot je bilo ravno tako potrjeno med okroglo mizo na Dragi leta 2013 (Vlasta Polojaz).
N n j po m e m bn ej še vpra ša nje je, da manjšina sama razume, ka kšna naj bo slovenska šola v Italiji spričo nove situacije. Narodnostna sestava šolske popu ladje je znana, slika jezikovnega sporazumevanja med mladimi tudLTo zadnjo je obdelala raziskovalka Susanna Pertot v svojem delu »Dvajset let med slovenščino in italijanščino« (Jeziki in identitete v precepu. Stori, 2014). Tu ugotavlja, da je v dvajsetih letih uporaba slovenščine med maturanti letnika 2011/12 upadla za 10%, uporaba slovenščine v pogovoru med sošolci in prijatelji pa že za 15%. Lanska raziskava ZS^DI o jezikovnem sestavu vpisanih v šole s slovenski m učnim jezikom in v dvojezično šolo v Špetru je te
»Smer ic nakazana: kako - če sploh - ukrepati?
podatke samo potrdila, čeprav se je glede te problematike poglobila (le! v vprašanje pogovornega jezika mladih v družinskem (in športnem) okolju.
Iz (nestrokovnega) opazova nja proste ¡gre ¡n sporazumevanja med otroki vrtcev in osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu, pa tudi že na Krasu, ki je do nedavnega veljal za »trdnjavo slovenščine*, lahko zatrdimo, da bodo verjetno ti odstotki v naslednjih letih skokovito narasli v škodo uporabe slovenščine kot sporazumevalnega jezika. Smer razvoja je torej nakazana: kako -če sploh - ukrepati?
Nti tem mestu je morda za braka zanimiva primerjava s šolskim sistemom v Belgji, ki nam gaje orisala Vida Forčič, doma Iz Sempo-laja, ki že šest let živi, študira In dela v Bruslju (med drugim tudi v kabinetu evropskega poslanca Lojzeta Peterleta). Svoj študij slovenistike z Univerze na Primorskem je dopolnila s francosko-angiešklm masterjem iz evropskih študijev na Institut d'études européennes (ki spada pod Université libre de Bruxelles), Tudi tuje - tako kot v Kopru - opravila magistrsko nalogoc slovenskih šolah v Italiji. Forčičeva takole opisuje tamkajšnji šolski sistem:
»V Bruslju tradicionalno sobivata dve jezikovni skupnosti francoska (frankofona) in flamska (nizozemskaJ.Tu ne moremogovoriti o manjšinskem in večinskem jeziku ker Imata obe skupnosti zakonsko enakopraven jezikovni status. Jezikovna enakopravnost pa ima svoj poseben obraz, saj je velika večina ljudi v mestu Bruselj da res franco s ko govoreča. Flamščina pa ima svoj status zagotovljen zaradi predpisa, da mora biti javna uprava popolnoma dvojezična. Prav zato je želja po znanju flamščine v Bruslju zelo izrazita, saj je znanje flamščine sinonim za pridobitev dobre službe.
Veliko neflamskih staršev si torej želi, da bodo njihovi otroci poznali ta jezik, (in prav tu bi lahko potegnili vzporednice s tem, kar se dogaja naši slovenski šoli v Italiji, ko postaja vse bolj zanimiva za italijanske sodržavljane, op. crv.) A dobiti mesto v flamski šoli nikakor ni lahko, saj obstajajo zakonsko predpisani kriteriji (Dekret GOK) in sicer: prednost za vpis imajo otroci, ki imajo vsaj enega starša Flam-
Najprej bi bilo treba torej razumeti, če se še vedno vsi strinjamo, da bi morala naša šola ostati prvenstveno namenjena pripadnikom slovenske manjšine, kot to določa že Posebna priloga k Londonskemu memorandumu ali - kot rečeno - zakon 1012/1961. Če je odgovor pritrdilen, še ni rečeno, da to izključuje možnost odpiranja otrokom iz narodnostno mešanih in neslovenskih družin, kot
ca, in otroci, katerih vsaj en starš ima dokazilo o znanju flamščine, po evropskem merilu, vsaj na nivoju Bi. Zaradi tega kriterija se tudi odrasli (starši) vpisujejo na tečaje flamščine, preden pride čas za vpis njihovih otrok v šole. Problem ohranjanja jezikovne identitete šol je tu očiten, saj bi se, zaradi prenapolnjenosti šol in brez tega dekreta, nekateri flamski otroci znašli v neflamski šoli, tuji otroci (veliko je neevropskih priseljencev) pa bi prišli v flamsko šolo.
Kako lahko to stanje primerjamo z našimi šolami?
Seveda, problema ni, če so šole prazne oziroma če je premalo vpisov. Ko pa so šole - v našem primeru predvsem vrtci, kot se dogaja marsikje že vrsto let - prepolne, se začenja razmislek o taki selekciji in se postavlja vprašanje, kakšen je izobraževalni cilj slovenskih šol. So to šole za učenje slovenskega jezika, torej bomo v njih učili kogarkoli, ali Imajo tudi identitetne značifnosti? Je smiselno, da hi se uvedli kriteriji, ki bi določili prednost vpisa otrokom slovenskih (oziroma slovensko govorečih) staršev? Dejstvo je, da so slovenski vrtci (npr. celo vrsto let pri Sv.
Ivanu ali v Dijaškem domu v Trstu, včasih pa tudi že na Opčinah, Proseku in v Šempolaju, če navedem le primere, kijih poznam) že prenapolnjeni in imajo čakalni seznam.
Tu moramo premisliti, da sicer že obstaja zakon 10/12 iz (eta 1961, ki je podoben belgijskemu zakonu, a ga nikoli nobena slovenska šola ni upoštevala v točki, ko pravi, cia so slovenske šole m..,, namenjene otrokom, ki Izhajajo iz slovenske narodne skupnosti, ki imajo italijansko državljanstvo Ir ki Imajo bivališče v ¡taliju*
nazorno kaže tudi bruseljski primer, A lahko bi postalo nekoliko laže odgovoriti še na drug - za mnoge nepričakovan - izziv: vprašanje jezika komunikacije in uprave v šolah. Danes na primer nikjer ni izrecno napisano, da mora biti jezik šolske uprave in komuniciranja slovenščina. Po zaščitnem zakonu 3B/2001 (člen 11/4) šota s LAH KO« (!) posluje v slovenščini, ne piše pa, da MORA poslovati v tem jeziku.
»Prednost za vpis imajo otroci, ki imajo vsaj enega starša Flamca.«
Vodja J ra da za slovenske 50le pri Dešel-nem šolskem uradu Igor Giacomini glede tega pojasnjuje: »Zadeva ra be s I ovens keg a j ezl ka v upravi in komunikaciji s tretjimi osebami ali v kolegijskih organih sploh ni enostavna in še zdaleč ni rešena. Maj navedem primer: povsod tam, kjer se v šoli pojavijo kolegijski organi, v katere lahko z vso pravico vstopijo tudi Italijansko govoreči starši -na primer zavodni sveti - nastopi več navzkrižnih pravic Slovenski starši in šolniki na primer lahko zahtevajo, da je jezik sporazumevanja slovenščina, ket gre za njihovo temeljno pravico o uporabi lastnega (manjšinskega) jezika. Po drugi strani pa imajo tudi italijansko govoreči starši pravico, da so v
organe izvoljeni in lahko posledično zahtevajo, da razumejo, kar se v njih dogaja. Nihče pa jih ne more prisiliti, da se naučijo slovenščine. Nekateri zmotno mislijo, da mora v slovenskih šolah vse potekati po slovensko,To ni res oziroma ni tako enostavno, kot si predstavljamo, saj vprašanje ni celostno urejeno. Slovenska šola je po eni strani podvržena zakonu 36/2001, a ta se v uporabo slovenščine ne spušča za tisti del, ki se tiče uprave in komunikacije, saj
gre tu za ustavni problem, Spet po drugi strani mora Šola še - kot vsaka javna ustanova v Italiji - upoštevati zakon o upravnem postopku v razmerju šola-starši ali šola-druga ustanova. Gre za izredno zahtevno vprašanje torej., ki je urejeno le do določene mere in ki bi zahtevalo celo razpravo, študijo ali celo knjigo!«
»Nekateri zmotno mislijo, da mora v slovenskih šolah vsa komunikacija potekati po slovensko.«
fotografije so posnete na večstopenjski šoli pri jv, Jakobu (foto: Danilo Pahor),
Pojasnilo Igorja Giacominija jasno nakazuje, kako zelo zahtevne proble me od pira za celotno šolo prisotnost vse večjega števila otrok oziroma tudi staršev italijanske narodnosti in jezika. V nekaterih okoljih, v nekaterih Šolah se namreč ravnatelji spopadajo z zahtevo in potrebo po dvojezičnem {in torej ne več samo slovenskem) komuniciranju.
Bo politika torej kdaj rešila ta problem? Verjetno težko!
Kravos v svojem posegu na Dragi priznava, da do nesporazumov z neslovenskimi starši res prihaja. Lahko sklepamo, da so ravnatelji pri reševanju teh problemov prepuščeni sami sebi in rešujejo probleme sproti, glede na situacijo, v kateri se znajdejo.

Ravnateljica Fgl via Premolin nam
na primer zaupa, da na Državnem liceju Anton Martin Slomšek v Trstu situacija glede komunikacije z neslovenskimi: starši še ni zaskrbljujoča:"Vsa komunikacija s starši pri nas poteka v slovenščini. Ko starši ne tazume jo, jim sporočilo prevedejo dijaki sami, ker so že toliko odrasli, da to lahko storijo. Če je kdaj kak tak primer, da se na višjo šolo vpiše kak dijak, ki ne obvlada ali slabo obvlada slovenski jezik, se mu na začetku bolj posvetimo, ker imamo možnost Individualiziranega učnega načrta s podpornim poukom, tako da dijak nadoknadi. Samo v enem primeru se nam je zgodilo, da je bil ta študij za dijakinjo tako zahteven, da se je nazadnje odločila, da se prepiše na
italijansko šolo, drugače pa je bil tak sistem vedno uspešen. Če se vrnem h komunikaciji s starši, se navadno starši, ki želijo dodatnih pojasnil glede sporočil, če jih slučajno ne razumejo, oglasijo telefonsko. Ko sem ravnate-tjevala v Dolini, kjer je bilo več Staršev italijanske narod nosti, je bilo tega povpraševanja po dodatnih pojasnilih seveda več kot na liceju. Tudi na sestankih sem morala včasih - a ne vedno - na koncu tudi na kratko obnoviti po
italijansko. Druga-
» Sporo čila italijanskim staršem prevajajo dijaki sami,«
če pa smo vedno reševali tako, da je ena izmed učiteljic ali profesoric okrog sebe zbrala italijansko govoreče starše in jim prevajala sproti. Veliko krat se starši tudi med sabo organizirajo, se med se boj spoznajo in si pomagajo z medsebojnim Informiranjem, K sreči torej zadeva poteka precej gladko in brez težav.
*■ Mekoliko bolj zahtevna je situacija, ki nam jo je glede istega vprašanja ponazorila ravnateljica Večstopenjske šole v Doberdobu N katero spadata tudi vrtec in šola v Romjanu) in Državne večstopenjske šole s slovensko-italrjansklm dvojezičnim poukom v Špetru Sonja Klanjšček: "Informativna srečanja, roditeljske in druge sestanke vodimo v glavnem dosledno dvoje-zično.Tam, kjer je Italijanskih staršev manj, se organiziramo tako, da tem staršem prevajamo sproti v manjši skupi ni. Ko gre tudi za razgovor s prostimi vprašanji in z odgovori, prav tako pazimo, cta vse prevajamo. Vse to je zelo utrujajoče, ker zahteva veliko napora in dodatnega dela, S sporočili pa je tako, da pošiljamo slovenskim staršem v slovenščini, italijanskim pa dvojezično. Vsaj dokler so bila
sporočila v pisni obliki. Odkar jih pošiljamo v elektronski obliki, pa pošiljamo vsem enako, se pravi dvojezično. Tudi v Špetru zadeve tečejo na isti način, razli ka je le ta, da tam vsaj tretjina staršev ne razume niti pasivno slo venščine in da imamo tudi vzavodskem svetu kakega takega člana, tako da moramo tudi tam prevajati. Večjih težav s tem sistemom zaenkrat nismo imeli. Včasih se je zgodilo, da je bilo kakšno obvestilo samo v slovenščini, pa so nam starši na boij ali manj prijazen način pisali, da oni tega ne razumejo, a takih primerov je vedno manj. Imeli smo tudi take primere, da so izključno slovenske družine zahtevale samo slovenska sporočila - in tudi tem smo ugodili. V glavnem pa je že splošno sprejeto, da komunikacija poteka na način, ki sem ga opisala. Ponavljam, da je vsekakor vodenje sestankov zaradi tega zelo zahtevno in naporno. Mi vedno starše vabimo, da se slovenščine vsaj pasivno priučijo, navsezadnje tud I zaradi motivacije otrok, vseeno pa ostaja vedno določeno število ljudi, ki jezika ne obvlada"
»Odkar pošiljamo sporočila v elektronski obliki, so vsa dvojezična.«
Podrobno irc poglobljeno Informiranje staršev o samem značaju slovenske šole je pred tremi leti Kravos svetoval kot koristen način za bolj zavestno In premišljeno Izbiro vpisa v slovenske šole. Poudaril je nujnost informiranja ne samo o značilnostih razvoja otroka v večjezičnem okolju, pač pa ze o samih značilnostih slovenske šole, In sicer da ne gre za kake tečaje slovenskega jezika ali za
dvojezične šole, pač pa za veliko več kot to. Ravnateljstva že podrobno Informi rajo, da poteka ves pouk v slovenščini, morda pa bi morala starše ozavestiti tudi o potrebi, če že ne nuji, da z vpisom sprejmejo tudi vključitev In poglobitev otroka in vsaj delno tudi vse družine v slovensko kulturo, tradicije, način življenja In organizacije prostega časa, ki so značilne za manjšinsko skupnost.
Vida F or čič: »Skoraj neopazna, a korenita sprememba, ki je postopoma zajela naše šole, je sprememba statusa slovenskega jezika. Od fašizma naprej, vse do danes, se je slovenščina Iz jezika »svinjskih pastirjev« (tako jo je definiral D'Annunzio) povzpela v zanimiv in zaželen jezik n,a poti k evropski odprtosti, sožitju in čezmejnim stikom. Torej, »več jezikov znaš, več veljaš«, so ugotovili Italijani z Evropo vred,
To odkritje pomeni medkuiturnost. Med kult urn ost v smislu miru, želje po poznavanju soseda in razvoju evropske ideje. Smer, v katero se razvijajo slovenske šole, je pozitivna za vse in je v skladu z najsodobnejšo vizijo razvoja jezi kov. Tega pa bi se morale slovenske šole zavedati in uveljavljati v skladu s svojo tradicionalno vlogo: da so šole slovenske manjšine. Slovenske šole v Italiji postajajo podobne flamskim v Belgiji: zaželene in perspektivne, so bogastvo manjšine, ki postaja številčno manjša, a duhovno močnejša in uglednejša.
Ko bi res prišli do sistematičnega In poglobljenega informiranja terozave ščanja neslovenskih staršev o slovenskih šolah, bi se nazadnje morali spoprijeti Še z zadnjim temeljnim problemom. Vprašanja uporabe slovenskega jezika (da ne govorimo o narodni zavesti) se začenjajo še prej, pri družinah samih.
Ob predpostavki, da je vse več narodnostno mešanih zvez in zakonov, se je treba najprej spoprijeti z dejstvom, da starši največkrat niso ozaveščeni o dinamikah usvajanja dveh (ali več) jezikov niti tam, kjer je narodnostna zavest
»Slovenski starši največkrat
+	V V	■	J*	*11
niso ozaveščeni o dinamikah usvajanja dveh (ali več) jezikov«
prisotna ali celo na visoki ravni Tisti, ki jim je ohranitev slovenske identitete in jezika pri srcu, bi se morali torej vprašati, kdo in kdaj bo mlade izobrazil na tem področju, da bodo znali ohraniti slovenski značaj družine tudi ob pri sotnosti partnerja iz predominantne (italijanske) etnične skupnosti, Na to je opozorila sociologinja Sara Brezigar na prej omenjeni Dragi - in prikazala tudi nekaj izredno zanimivih primerov dobrih praks npr. pri valižanskr manjšini v Veliki Britaniji, kjer delijo informativne
biltene o prednosti dvojezičnosti že v porodnišnicah in vabijo mamice k vpisu otrok v valižanske šole, starše pa na tečaje valižanščine.
Vzgoja k narodni zavesti in ponosu namreč zdaj ni več dovolj, potrebna je tudi izobrazba o medetničnih in medkul turnih dinamikah, o jezikovnih praksah in govornih navadah v takih okoljih,
Ne samo šola, pač pa tudr manjšina sama (torej politika in civilna družba) bi se morala opremiti - in to čimprej - za odgovore na te izzive, «AJ
Za primerjavo in ugibanje o tem, kam plovemo
“Koroška, Koroška ...”
Slovenščina v šoli in izven nje za Karavankami - skozi pričevanja dveh generacij zavedne družine
Lucija Tavčar
jaz še enkrat vprašala, je bila sitna, če jo je Kete, desetič, je bila sladka in prijazna. Saj veš, Kete z arijsko modrimi očmi In blond lasmi," Ja, se spomnim. Kako me je prizadelo, ko jo je ati enkrat vprašal „Mic, au pa h re?“ „Ta je ja swenji znawa!" Jar znala je slovensko.
imela sem 7 let, alt pa 3, ko so me nekega junija z bratrancem nekaj dni poslali v Mohorjevo ljudsko šolo v Celovec. Bil je nemški dan. Kako to mislim? Sola je tam dvojezična, se pravi, da imajo en dan vse predmete v slovenščini, en dan vse v nemščini in spet v slovenščini In spet v nemščini. No, jaz sem prišla na nemški dan, nemščine pa seveda nisem zna la, „Der Wald" - naslov dneva. Dali so ml zvezek In prepisovala sem neznane besede, Kakšen je bii ta gozd, ostaja zame neznanka. Večino časa mi je bilo nelagodno, tega se dobro spomnim. Glede na moje takratno dojemanje, so se
1
"A-
n
še veš, kako smo se mi učili ra^ čunat?""^, teh kock se jaz ne t spominjam, le da smo morali vsakič, ko smo šli na stranišče, povedati, ka r j e pl sa lo na vrat i h. .4ch f mer/ S/ebert ist Sechiundfurtf/ig:' Sedijo pri mizi, pri "nas1) mama, njeni sestri in brat. V njihovi rojstni hiši, v Svečah, v Rožu, na Koroškem. Obujajo spomine na Ljudsko šolo -našo osnovno.''A se samo meni zdi, al
smo bli pri pouku slovenščine samo mi in Inzkovi?"
Stric racionalno utemelji sum: ostale starše je učitelj prepričal, da je učenje slovenščine brez zveze, glecfai pa je, da je bil v vsakem letniku vsaj en učenec vpisan k pouku slovenščine, da je ohranil po viško. Ja, ta učiteljica je bila pa hudai Jaz se točno spomnim, če sem jo
»Prosta igra v slovenščini ostaja za mnoge prevelik izziv.«
med sabo precej pogovarjali v nemščini, vem, da so mi precej prevajali in da mi je bilo lažje, ko sem spoznala deklico, ki meje iskreno in instinktivno nagovorila v slovenščini in je postala moja prijateljica. Ko sem bila večja, so me poleti en teden poslali pomagat v sestričnin dvojezični vrtec v Celovcu, Kakšen lep vrtec! Ne vem, po kakem naključju je bila tema zaključne predstave že spet „der Wald"! Marsikateri malček slovenščine sploh ni poznal, predstava, kot tudi pouk, pa sta delno tekla v nemščini, kot predvideva program dvojezične ustanove.
„Hana, kje pa imate plesni tečaj?" Slovenska gimnazija v Celovcu ponuja tudi obšolske de javnosti. „V mojih časih smo ga Imeli v zaklonišču, grozna soba!" pravi mama.„Kje?" se vmešam. Ja, v tistih časih - ki se mi zdijo izredno daleč, a so se zgodili več kot tri desetletja po koncu druge svetovne vojne - so v slovenski gimnaziji zgradili tudi zaklonišče, ker „smo bili Slovenci potencialna tarča terorističnih napadov," Ved no spet aktualni, ti teroristi!
Activity: Igra božičnih počitnic 2015/2016! Igramo se veliki in mali, tudi tistega večera.„Jani, a se on ne bo Ig ral?" „Ne, on nežna slovensko." Bratranec gosti sošolca, ki z njim obiskuje 2. razred Kugyjeve smeri slovenske gimnazije, Ne obsojam ga, Verjamem, da je za zadržanega otroka Iz nemške družine soočenje s tremi glasnimi Primorkami velik Izziv, prevelik, če bi se ga moral lo tavati še z jezikovnega vidika. Pa vendar se zamislim. Od otroškega dvojezičnega vrtca mimo dvojezične šole pa do gimnazije se otrok uči slovenščine, še več, v slovenščini se uči matematike, zgodovine En ostalih predmetov, a mu dejstvo, da bi se zdaj igral v slovenščini, predstavlja prevelik Izziv, Raje sam prepešači pot do bratrančeve hiše, kjer se bo Igral sa m. Ostali igramo. Občasno, pod pritiskom, nam pravi izrazi ne pridejo na jezik. Zdaj bomo strogi...Drohbrief!" "Prepozno! Grozilno pismo!"„Smer... ob-bllgatorial! obbligatorla!"„Časje mimo! Obvezna a!! "„Ver kehr nesreča! No ... Au se pa race! P RO METI"
„Hana, kako se pa vi pogovarjate v šoli?" Vprašam med pavzo,„Mi v glavnem slovensko! Ml smo maio Izjema, ker je pri nas pol razreda itak iz Slovenije Pa tudi z drugimi pač v dialektu" Starši 20. stoletja nudijo otroku več. Vsaj trojezlč-nost, če ze ne drugega! „Jaz se pravzaprav počutim nelagodno, ko moram javno govoriti v nemščini." Mi zaupa, ob čemur pomislim na svojo večkrat okorno italijanščino. „Takoj vprašajo, kako dolgo si že tu? Potem grem pa v Slovenijo in itak mislijo, da sem Nemka, In mi čestitajo, kako znam slovensko!" Proto-tiplčna situacija slovenskega manjšinca. Se komu izmed nas to še ni zgodilo? „Nižji letniki, ti moram reči, se pogovarjajo samo še nemško! En sploh nočejo,
Slo venska gimnazija na Koroškem (foto: Peter Rastja)
Spodaj: podelitev nagrad za najdaljši neprekinjeni whatsapp pogovor v slovenščini, ki ga je izvedla Volbartkova uifdrtovti na gimnaziji (faro: Volban -kova ustanovo)
ZVEZDA PIWMAZUA IH ZYEIHA RIT* LhlA älliHAieiM ZA SLOiEhcr BiJHD EEiiVK-liJIJU =_ND tUJS.5Ety.GVV« ASIJM FÜR -SLOWENEN DVtJJEilfiM« 1 KÜÜVSKA AKADEWJA ZttEI y*RA£HD£ BUNCJESHAMllELÄA»Mi*E
	■ - , -j?1 .	/				—: - ■ •• (tji
	- _ ns*a				
¡recimo, priti k Dijaški zvezi in podobno." Mogoče je samo stvar generacije, tistih dveh letnikov, in bo potem spet drugače, rečem, čeprav ne vem.„Hana, koliko tvojih sošolcev seje po ljudski šoli vpr salo na nemško gimnazijo?'1 „Samo ena ali dve, ti dve sta pa itak šil na taki smeri, ki jih na gimnaziji ni."
Gimnaziji sledi univerza! Misli me popeljejo do minulih velikonočnih praznikov. „Ja, nekaj jih je v Ljubljani, približno pet," reče Simon, ko gremo z žlahto po vstajenjski maši na pivo v vaško „taberno" k Adamu,. Pogovarjamo se o novoustanovljenem Klubu zamejskih študentov v Ljubljani in o tem, da bi bilo dobro nekako vključiti tudi Korošce. „Nas je trenutno v Ljubljani res veliko in vsako leto več, ker predstavlja študij v Ljubljani marsikatero prednost" pravim. „Ja, pri nas moraš vzeti v poštev, da ne znamo tako dobro slovensko kot vi. Ne znajo vsi tako dobro slovensko, kot jaz in Tomani" Sogovorca se posmejeta, čeprav vem, daje res.
Ah, slovenščina.„Sonce se na južnem Koroškem danes ne bo uveljavilo," pravi radio Agora. Kaj se ne bo? Vsakemu
»Gore so bile vedno velika naravna ovira, Celovec niso bila'slovenska pljuča”,«
svoje kalke! 5 sestro parkirava, ugasneva radio in vstopiva v knjigarno Haček, medtem ko čakava na mamo.„Dober dan. Aha, slovenske knjige so tu zadaj," Nemške knjige gredo v prednjem delu slovenske knjigarne 'lažje v promet. Prideta punci, ki iščeta darilo za prijateljico, začneta v slovenščini, nadaljujeta v nemščini in spet v slovenščini... Očitno so jim ti preskoki bolj naravni kot nam, pomislim. Narečje je tu res bolj oddalje no od knjižnega jezika, sploh pa je vprašanje, kje lahko recimo mlad Korošec izven šole še pride v stik s sočno slovensko standardno govorico. Že res, radio - čeprav z nemškimi poročili, tednika Novice in Nedelja - čeprav z večkrat okorno slovenščino, kaj pa sicer?
Gledališke skupine'„Hana, kako gre Poljane pri Svečah pa nj ej pri g I ed a I išk i s k u pi n i ?" „J a, o na	(foto: Hada Javčar}
se mora več učiti, tako tekst kot izgo varja vo. Ampak ¿na dovolj slovensko,, da ji gre. Ko delamo čisto improvizacijo, lahko govori tudi nemško, ker je cilj drugi," Kaj pa Športna realnost?
„Na vsak način jo tako, da je KOS zelo slovenski.Trenerji članske ekipe prihajajo vedno iz Slovenije ali pa so koroški Slovenci, Naš trener je vedno gledal, da smo igralci prihajati iz slovenske šole, maksimalno je vzel v ekipo dva nemško govoreča in tema dvema smo prevajali soigralci. Ampak pri SAK-U, to je dvojezičnem nogometnem klubu, tam je pa drugače, ker je več nemško govorečih in večinoma je tudi slovenščina članske ekipe slaba ..." razlaga Toman.
Obiske imamo. Gremo na sprehod.
Delam vodičko. Pazlagam. Ja, tu smo v Rožu, v tisti smeri Je Žila, v tisti (na sprotni] Podjuna. V bistvu res ni logično zakaj „Rož, Podjuna, Žila!" Koroška je zelo razvlečena, velike razdalje... Pravzaprav nr logičen niti„venec treh dolin"!
Na drugi strani Drave so „Gure* moja prababica je na tisto stran šla parkrat v življenju, ker še ni bilo mosta. Ne. Gfede na tablo smo samo v Suetschach. Vse je tukaj daleč, Slovenija je tam čez, ne, ne, še to je šele Kozjak, tam zadaj se skriva Stol in tam teče meja. Ja, te gore,
„JanL kakšna je gora brez dreves?" "Gola!" spet se igramo in opisujemo pojme, Nikoli ne bi partnerja privedla do pojma „gola" p reko „gore"! Nikoli. Očitno so te gore res gfoboko zakoreninjene v njihovem dojemanju sveta, pomislim, ko se že tretjič pri razlagah pojavijo gore. Velika naravna ovira, ki ovira pretok, prepiha ni. Celovec niso bila „njena pljuča" Se danes predstavlja pozimi vožnja čez Ljubelj problem, kaj j e bilo šele nekoč, ko so se na referendumu leta 1920 od I očali o pridružitvi h kraljevini 5 H S. „Kar smo ml, bote tudi vi!" piše na Sveškem poko paliič u. Ne vem, če bo mo m i v Trst u isto, kar ste vi zdaj, vi, ki ste živi, prebivalci Sveč, Roža, Koroške, n e tisti, ki počivate v miru seveda, dragi Goritscbnig-i,
Kurasch-i... Ne vem, če bo tok zgodovine pri nas izbral podobno pot. Gotovo izhajamo iz različnih izhodišč: zgodovinskega, ekonomskega, zemljepisnega, socialnega ... Gotovo imamo določene siične značilnosti. Gotovo
Še vedno sedijo pri mizi, mama, njeni sestri In brat,„Dejansko je bilo to znanje slovenščine pasivno, Medtem ko so drugi pisali matematiko, je meni dal tekst v slovenščini „"„Mama, kako ste se pa pogovarjali, ko ste se igrali na ulici?" Ja, nemško!"„Resi? Ampak te tvoje sošolke zdaj z mano vendar govorijo slovensko!" „Ja, zdaj pa Upanje umre zadnje. Situacija medtem ostaja kompleksna in kontradiktorna, čeprav ,„„tam so še pobje, ki jo pojo! Koroška, Koroška J'
V
Sola pred novimi izzivi
Adrijan Pahor
Soglašam z mnenjem, da je vse, kar je povezanega zjavnim šoistvom, zelo občutljiva tema, zato razpravljati o njej, vsaj zame, ne more biti za pravljanje časa. Šolski sistem je v bistvu zelo kompleksen, saj vključuje velik del populacije, zaobjema različne skupine ljudi in finančnih sredstev, šolanje ima dolgoročne učinke, predvsem na družbeni položaj posameznika, na šolo vplivajo gospodarstvo, ekonomija in politika, šola se zato spreminja, je področje vsakokratnega vzpostavljanja novih razmerij in sklepanja (novih) kompromisov. Množično šolanje je tudi spodbudilo razvoj Šole kot birokratske institucije, ta sistem pa je v svojem bistvu nemočen, zato se ustanavlja serija raznih komisij, ki odločajo o tem in onem. Pretirana
birokratizacija pa preprečuje prenos pozornosti na posameznika, ne morejo se upoštevati individualne razlike, družin ske razmere, odnosi med izobraževalci in izobražujočimi so navadno neosebni, zato se profesorji težko posvečajo dijakom s posebnimi potrebami. Profesorji morajo po eni strani biti specializirani strokovnjaki, imeti morajo določene pedagoške kompetence, po drugi strani jih nekateri opredeljujejo kot pol profesionalce, saj naj bi bili stalno deležni nasvetov, pomoči (seminarji) raznih ustanov (zavodi za šolstvo in druge organizacije), ki učnemu osebju svetujejo, kako naj učijo. Poklic profesorja (učitelja) je tudi vse bolj feminiziran, to pa naj bi bil tudi eden Izmed razlogov, da je status učiteljskega poklica nižji kot nekdaj, ženske
namreč zaradi družbenih procesov (predsodkov) težje Izboljšujejo svoj poklicni položaj. Nezanemarljiv ali morda se celo odločilen je vpliv ekonomskega dejavnika, od uvedbe obveznega šolanja, Širitve izobraževanja do prepričanja, da je šola element družbene modernizacije, da industrija zahteva vse bolj izobraženo delovno silo, saj je dostop do marsikaterega položaja mogoč samo s spričevalom določene šole. Posledica tega je še vedno pritisk na javno šolstvo in z njim povezane investicije, ki naj bi jih država vložila v sistem javnega šolstva ali, z drugimi besedami povedano, Izrazit vpliv političnih in ekonomskih dejavnikov na šolski sistem.
Našo šolo, poleg že omenjenih dejavnikov, zaznamujejo še nekatere nezanemarljive značilnosti,Tu bi rad o me n 11 de I i katno te mo v z vezi z vse večjo prisotnostjo neslovesko govorečih dijakov oziroma šolarjev. Dejstvo je, da slovenske šole v Italiji obiskuje vse več dijakov iz italijanskih družin in drugih neslovensko govorečih, kar je bolj Izziv In problem kot pa razveseljiv podatek, čeprav ga nekateri predstavljajo nekoliko drugače. Danes se soočamo z dejstvom, da so v nekaterih osnovnih šolah naši učenci celo v manjšini. V nekem smislu gre za svojevrsten problem, ki smo si ga ustvariII sami. Ce je po eni strani spodbudno, da se marsikateri ital ijanski starši iskreno zanimajo za slovensko šolo in njene programe, je po drugi strani tudi res, da se je s prilivom italijanskih otrok in otrok iz mešanih družin s časom marsikaj spremenilo in to ta ko v metodologiji dela kakor tudi v sami administraciji šole. To je opazno predvsem v vrtcih, osnovnih In tudi že srednjih šolah, manj na višjih. Večkrat se vpisujejo na naše šole dijaki, ki ne obvladajo slovenščine In tudi kasneje ne poglabljajo svojega (n e) z nanj a, pa tudi ne zahajajo v slovensko okolje, Da se učenec s skromnim znanjem slo venskega jezika vključi v delo v razredu, mora poskrbeti šola z dodatnimi točaji, kar omejuje delo in prikrajša
»Dejstvo je, da slovenske šole v Italiji obiskuje VvSe več dijakov iz italijanskih družin in drugih neslovensko govorečih,«
slovensko govoreče oziroma otroke Iz slovenskih družin. Seveda je glede na močno spremenjeno etnično sestavo šolske populacije temu primeren tudi nivo obvladanja slovenskega jezika, kar ugotavljamo predvsem na višjih šolah, na katerih se soočamo s progresivnim in nezadržnim upadanjem znanja slovenščine, kar bistveno ovira učno-vzgojni proces. Trditi, daje za to kriva samo narodnostno mešana sestava izobražu-jočlh, bi bi3o po drugi strani absurdno, saj smo se s tem fenomenom soočali že pred desetletji, zato gre vzroke iskati tudi drugje. Vsekakor bi morali ta trend na neki način zajeziti ali omejiti, saj se danes komunikacija v italijanščini med posameznimi dijaki širi že na hodnike oziroma v vse prostore, ki niso izrecno namenjeni učno vzgojnemu procesu. To pa je nesprejemljivo in nedopustno, saj se na tak način večinski jezik uveljavlja ne samo v administraciji, ampak tudi v vsakodnevni komunikaciji, kar na sicer subtilen način spreminja našo šolo v dvojezično... \šM

60. letnik revije Mladika
Metka Šinigoj
Revija, ki jo pravkar držite v rokah, beleži letos okrogli 60, letnik Izhajanja, in kot se za okroglo številko spodobi. Ji bomo namenili primerno pozornost. Mladika je namreč od leta 1957, ko je začela izhajati v Trstu kot družinska revija in kot naslednica predvojne revije, ki jo je urejal RS. Finžgar, odigrala neprecenljivo in nadvse pomembno vlogo.
Po obdobju fašizma In zatiranju slovenske besede si je skupina krščansko usmerjenih intelektualcev zavihala rokave, ker je hotela oživeti revijo, v kateri bi objavljali literarne prispevke zamejski h avtorjev in spremljali kultu mo življenj e tako v ožji domovini kot v zamejstvu in zdomstvu. Januarja 1957 je izšla prva številka Mladike. Njeni prvi ustvarjalci so bili Jože Peterlin (kije bil njen urednik devetnajst leti, Vinko Beličič, duhovnik Stanko Janežič in nekateri sodelavci koroške revije Vera in dom. Mnogi so bili šolniki oziroma vsestransko angažirani v zamejskem kulturnem življenju, ko je bilo treba po dvajsetletnem kulturnem molku spet postaviti na noge kulturno življenje. Jože Peterlin je bil režiser, gledališki kritik, dramatik, urednik, profesor, kulturni delavec in ustanovitelj Radijskega odra. V krog sodelavcev so nato pristopili še Vladimir Kos, Alojz Rebula, Martin Jevnikar, Lev Detela, Maks Šah, Zora Tavčar, Milena Merlak, Pavle Merku, in drugi.
Po smrti Jožeta Peterlina leta 1976 je uredniško mesto prevzel Marij Maver, ki vodi revijo še danes. Slednja objavlja prozne in pesniške prispevke, članke na zgodovinsko tematiko, ocene knjig in razstav, literarne eseje, v uvodnikih se
uredniški odbor loteva najbolj žgočih tem in problemov zamejske in širše slovenske stvarnosti, od šolske problematike do političnih premikov in dogajanj v verskem življenju. Mladika izhaja danes v nakladi 1250 izvodov.
Od leta 1972 revija razpisuje literarni natečaj za prozo in poezijo, katerega se udeležujejo avtorj 1 iz zamejstva, zdomstva in matico. Na tak način spodbuja k literarnemu ustvarjanju. Vsako leto so na natečaj prijavi preko 100 prispevkov. Nagrajeni in priporočeni prispevki so objavljeni v re vijl. Razglasitev nagrajenih
del poteka v Peterlinovi dvorani na Prešernovi pro ■ slavi, ki jo prireja Društvo slovenskih Izobražencev v sodelovanju s Slovensko prosveto. Mladinski list Rast, ki je začel izhajati leta 1932, obl ¡kujejo vlšje-£ol|j in univerzitetni študentje.
Prilogo odlikuje pestrost člankov, pa tudi živahna grafična podoba, V njej objavljajo literarne prispevke, ankete. Intervjuje, ocene knjig in filmov.
Revija Mladika je torej po vseh poskusih, ki so sl sledili v povojnih letih In žal propadli, od Razgledov,Tokov in Literarnih vaj, pa do Mostu, Zaliva In Pretokov, najstarejša slovenska revija v Italiji In edina, ki še vedno izhaja,
V nadaljevanju smo postavili dve vprašanji vsem, ki soustvarjajo Mladiko.
MARIJ MAVER
■	Leta 1976 ste sprejeli uredniško viogo Mlad ike. Kako seje od takrat spremenila revija?
•	Res sem po smrti prof. Jožeta Peterlina prevzel uredništvo revije, toda nisem uvajal bistvenih sprememb, saj sem že prej tesno sodeloval z glavnim urednikom, hodi I z njim v tiskarno I n mu pomagal pri urejanju, tako da seje v bistvu ohranila kontinuiteta v uredniški; politiki.
■	Kateri krog bralcev nagovarjate? Odkar je revija na voljo tudi v Sloveniji in po drugih celinah, se je naklada povišala?
•	Krog bralcev naše revije je v glavnem isti že 60 let. To so zamejski Slovenci od Milj do Trbiža, pretežno Iz tržaške ir goriške pokrajine, imamo pa lepo števiio bralcev tudi v Sloveniji in po svetu na vseh celinah, Prijateljske stike z našimi zdomci smo gojili od vsega začetka, zato v zadnjem času ni bilo bistvenih sprememb v nakladi.
NADIA RONČELU
■	Kako seje vaše delo urednice spremenilo v letih?
•	Uredniško delo, ki ga opravljam pri reviji, se je v zadnjih letih spremenilo predvsem zaradi tehnološkega napredka, odkar smo, recimo, začeli revijo oblikovati sami, s svojimi programi, ¡n ne več v tiskarni. Hitrejše je postalo komuniciranje s sodelavci in sposoja gradiva, predvsem fotografskega, z drugimi mediji, ker je elektronsko pošiljanje vse te postopke pohitrilo.
■	Katere razlike opažate glede na avtorje prispevkov v daljšem časovnem razponu?
•	Po padcu meje in še prej s slovensko osamosvojitvijo seje odprl nov prostor in so z revijo začeli
sodelovati tudi avtorji Iz Slovenije, kar je bilo nekoč nemogoče. To je pozitivna sprememba, ciljamo pa vendar k temu, da ostane revija usidrana v prostoru, v katerem se je rodila. Kar se pa tiče formalnega vidika, opažam, razen seveda Izjem, slabšanje jezikovnega znanja - nekdaj so bili pisci bolj suvereni v slovenskem jeziku. Naj mlajši, recimo dijaki in študentje, ki sodelujejo pri mladinski prilogi Rast, so s tega vidika najbolj šibki.
SERGIJ PAHOR
■	Kdaj in kako ste pristopili k reviji?
•	K Mladiki sem pristopil zc zelo zgodaj, čeprav ne prav od začetka, vsekakor pred letom 1960. Najprej kot korektor. Veliko ur sem preživel v tiskarni ko sem čakal na zadnje krtačne odtise, trk preden je šla revija v tisk. Večkrat sem tudi prevažal revijo na prodajna mesta po župnijah v tržaški okoIki-
■	Vaša vloga pri ustvarjanju Mladike
•	Niti ne vem točno, kdaj sem bli sprejet v urednl ški odbor od takrat tudi pišem kratke komentarje ali uvodnike, redkokdaj s kakšnim intervjujem. Svojih dopisov večinoma no podpisujem.
IVO JEVNIKAR
■	Kako seje porodila ideja za Anteno, novice Iz »treh 51 o ve n ij«?
9 Kako se je rodila Antena, natančno ne vem, saj sl je nisem sam zamislil In tudi danes nisem edini avtor''novičk^ ki se zbirajo v tej rubriki. Mladika je od ustanovitve posvečala veliko pozornost skupnemu slovenskemu prostoru, kije bil pred nekaj desetletji še veliko bofj razdeljen zaradi ideoloških razhajanj, ostrih mej, težavnejše komunikacije Itd.
V uredniškem odboru sem od začetka leta 1973, torej od leta po maturi, ko je vanj stopilo več mladih. Že leta 1971 je začela Izhajati nepod pisana rubrika Slovenski poldnevnik, v kateri so bile novice, krajši članki, ponatisi Iz drugih listov, ki so zadevali zlasti Slovence po svetu, Ta rubrika je živela še nekaj časa po nastopu Antene, ki seje pojavita v 7.-8. številki letnika 1974 in jo je podpisal MM, torej Marij Maver. Več let jo je sam oblikoval,
»Revija Mladika je naj starejša slovenska revija v Italiji.«
ANTENA
v določenem trenutku pa sem mu začel pomagati. Po letu 197fi sem verjetno že pisal glavnino.
■ Kako se dokopljete do teh novic?
A Od začetka je bil namen rubrike, da vsaj zabeleži pomembnejše domače, matične in zdomske dogodke, ki jim v Mladiki niso posvečeni posebni članki ali razprave, pa čeprav bi jih mnogokrat zaslužili. Kot prava antena naj bi ujela in oddajala dalje podatke, imena, datume, po možnosti slike. Čisto Izvirnih novic ki Se niso bile objavljene, ni prav veliko. Te v glavnem posredujejo znanci, ali pa jih nabereš pri lastnem opazovanju dogajanja, knjižnega trga ipd. Ostale pa se najdejo v drugih medijih, tudi takih, ki pri nas niso razširjeni, a bi mnogokrat Šle mimo skoraj neopazno. Seveda ne gre za njihovo znanstveno obdelavo, veliko je odvisno od osebnih zanimanj, vendar želi biti Antena natančna glede datumov in podatkov, tako da je precej zanesljiv vir.
MATEJ SUSSI
■	Kako poteka delo grafičnega oblikovalca na Mladiki?
A Oblikovalec najprej Izdela obliko in ogrodje vsake stra ni revije ali knjige, Pri spevki so poslani v digitalni obliki, grafik jih enostavno postavi v ogrodje in ji h uskladi s fotografijami in naslovi. Odtisi so nato pregledani in popravljeni.
■	Od kdaj si tukaj zaposlen in kako se je Izboljšala tehnologija na tem področju?
A Zaposlen sem od ustanovitve za druge Mladike leta 1999, Ravno na prehodu stoletja se je ves potek dela spreminjal in prehajal v izključno digitalno obliko. Že od samega začetka sem torej oblikoval izključno z računalniki, z izjemo skic in zamisli, kijih izdelam prostoročno na papir, Zleti seje seveda tehnologija izboljšala, računalniki so močnejši in hitrejši in nam dopuščajo stvari, ki so prej bile nemogoče.
40 LET DEŽELNE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKE SKUPNOSTI
Zbirna narodna stranka Slovencev v Italiji, Slovenska skupnost (SSk), seje 15. novem bra spomnila 40-letnice svojega I. deželnega kongresa, kije bil 24, maja 1975 v Devinu. 2 združitvijo tržaške in goriške SSkje stranka dobila deželno razsežnost, ustroj In značll nostl, ki v glavnem držijo še danes. Srečanje v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je obogatil kulturni program, ki ga je pripravila Maja Lapornik in je obsegal nastope mladih recitatorjev, dekliške vokalne skupine Bodeča Neža pod vodstvom Mirka Ferlana in kantavtorke Andrejke Možina. Spregovorili pa so deželni predsednik in deželni tajnik SSk Peter Močnik in Igor Gabrovec ter pisatelj Boris Pahor, ki so ga prireditelji razglasili za častnega predsednika SSk, Spominske plakete so izročili 35 članom, ki 40 let neprekinjeno delujejo v različnih strankinih organih.
Zgoraj; na akademiji v Centru Bratuž v Gorici; spodaj: številni prejemniki odličij zo dolgoletno delo
Drobtinice o slovenskem govoru
Manica Maver
V rubriki, ki jo začenjam, bom pisale) o slovenskem govoru. Večkrat namreč slišimo, kako je to področje v našem okolju zanemarjeno in mu ne posvečamo dovolj skrbi. Predvsem sta tarča kritik naš radio in televizija, ki bi nam morala biti zgled lepega govora, kritike pa letijo tudi na račun šole in profesorjev, ki lepemu, jasnemu in pravilnemu govoru ne posvečajo dovolj pozornosti. A o našem radiu in šoli bom pisala kdaj drugič.
Tokrat bi rada spregovorila o govoru v Sloveniji, po slovenskem državnem radiu in Televiziji, Vedno sem bila prepričana, da je zgled pravilnega knjižnega govora RTV Slovenija. 2ato rada poslušam slovenske nacionalne radijske postaje in gledam slovensko televizijo. Na moje presenečenje pa v zadnjem času opažam, da tudi osred nji slovenski mediji niso vedno zanesljivi na tem področju. Naj navedem nekaj primerov: kosem gledala televizijski prenos nagrajevanja najboljših slovenskih športnikov v letu 2015, je voditelj prireditve, ki sojo pred vajalf po 2. programu RTV Slovenija, večkrat govoril o kctegdrlji (npr, »Vkategoriji deklet je športnica leta Tina Maže.#}, čeprav Slovenski pravopis pozna samo kategorijo. Če ostanemo pri športu, naj omenim, kako me vedno zmoti, ko slišim (tudi po osrednjem radiu in televiziji), besedo košarka namesto košarka.
Večkrat sem tudi slišala govoriti o zunanji politiki, zunanjem ministru ali zunanji podobi knjige. Kako pa meje streslo, ko sem - sicer po komercialni radijski postaji Radio 1 - slišala, da svnekaterih državah ne praznujemo božiča«i
Če bi te cvetke slišala po Radiu Trst A, bi se gotovo zgražala In doma komentirala, kako slabo govorijo naši novinarji Ker pa sem jih slišala na osrednjem slovenskem radiu, sem takoj podvomila vase, če nisem mogoče do danes
napačno naglaševala omenjenih besed,zato sem takoj vzela v roke pravopis, Ko sem z olajšanjem ugotovila, da je bilo moje dosedanje naglase vanje pravilno, sem pomislila na dve stvari: prvič, mogoče pa smo le preveč kritični do naših javnih govorcev, ko kako besedo napačno naglasijo, saj se motijo celo govorci v Sloveniji; drugič, državna radio in televizija br morala biti zgled lepega, pravo reč nega govora za ves slovenski prostor, Doslej je ustanova RTV Slovenija zelo dobre? skrbela za Izobraževanje vseh novinarjev m radijskih voditeljev, ki nastopajo pred mikrofonom. Upam, da so bili primeri spodrsljajev, ki sem jih omenila, le redke izjeme in da to ni pokazatelj manjše skrbi za govor pri državni radioteleviziji.
»Vedno sem bila prepričana, da je zgled pravilnega knjižnega govora RTV Slovenija.$
Na odru (in za njim)
Oder na radijskih valovih
Maja Lapornik
Leta 1945 je v od fašističnega nasilja ter vojne razdejano in razboleno skupnost preko radijskih valov poletela slovenska beseda: težko sl danes, v polnosti kulturnega in umetniškega razkošja ter izobilja predstavljamo, kaj je to pomenilo za naše ljudi, ki jim je bila nasilno odvzeta svoboda, z njo pa pravica do lastnega jezika. Že naslednje leto je vokvlru tržaškega radia začela delovati Radijskaigravska družina, ki se je kasneje preimenovala v Radijski oder Prvo slušno Igro je skupina posnela v juliju leta 1946. Letos praznuje Radijski oder - pod tem imenom deluje namreč še danes - 70-1 etnico svojega nepretrganega umetniškega ustvarjanja.
Površni poznavalci radijske Igre bodo zlahka zatrjevali, da je to žanr, ki ga je povozil čas in je danes v glavnem le spomin na preteklost. Temu mnenju res ne bi pritrdila.V okviru dramske umetnosti gre pri radijski Igri za umetniško zvrst, ki je vezana na govorjeno besedo In temelji na zvoku ter na najrazličnejših zvočnih efektih. Zgodovina slovenske radijske Igre je Izjemno bogata; njeni začetki segajo v leto 1928, ko so slovenski gledališčniki v Ljubljani začeli igrati tudi na radiu in za radio. Sprva je radijska Igra ubesedovala dramatizirana dela slovenske In svetovne literature, že v drugi polovici 30-ih let pa je na Slovenskem nastalo lepo število nalašč za radio napi sanih dramskih besedil, veliko teh je bilo napisanih tudi za otroke in mladino- Pravi razcvet je radijska igra doživela po drugi svetovni vojnim slovenski pisci te zvrsti, med njimi je bil o veli ko znanih pisateljev.
so se lahko postavljali ob bok vrhunskim evropskim ustvarjalcem. Prihod televizije, pa razvoj filma in v kasnejših desetletjih razmah vseh avdlovlzuelnrh sredstev je sprva res morda nakazoval dokončni zaton radijske igre, a so se napovedovalci njenega konca zmotili. Radijska igra živi namreč še danes: osrednja slovenska radijska hiša, RTV Slovenija, sl lahko šteje v čast, da ji od vedno namenja ustrezen prostor, s tem pa je ustvarjalec in posrednik ne le slovenske govorne kulture, ampak tudi umetnosti. Radijska igra je Imela posehno in še danes Ima pomembno vlogo tudi na RadiuTrst A. Ce se ozremo v širši prostor, bomo ugotovili, da ima radijska igra še danes pomemben prostor in vlogo v številnih evropskih državah. Car radijske igre je v prepričljivi moči in v neposrednosti ter intimnosti besede in njene sporočilnosti, za katero se zdi, da jih sodobni človek potrebuje morda bolj kot v preteklosti.
Radijski oder okrog leta J 950. Spredaj Jože Peterlin in pesnik Zdravk Ocvirk, ki je zvočno opremlja! oddaje.
s skupino poleg odličnih domačih režiserjev in avtorjev sodelovala velika Imena slovenskega gledališča: Mirko Mahnič, Balbina Baranovič Battelli no, Mlrč Kragelj, Majda Skrbinšek in še veliko drugih, Zato moremo, predvsem pa moramo na tem mestu ovreči očitke o nekakšnem diletantizmu, ki naj bi označeval delovanje te skupine. Dejstvo, da izhajajo danes v našem prostoru publikacije o gledališkem delovanju v naši skupnosti, ki enostavno naduto in oholo prezrejo delovanje Radijskega odra, je, žal, prej Izraz intelektualne šibkosti in majhnosti pišočih kot pa njihove strokovne poglobljenosti in resnosti ter posledične verodostojnosti,
V prepričanju, daje v živi besedi nezamenljiva moč, ki nas s svojim umetniškim sporočilom zmore nagovoriti, pripravlja Radijski oder vtem svojem jubilejnem letu vrsto pobud: ponovno bo razpisal natečaj za Izvirno radijsko igro, priredil Tečaj lepe govorice, v juniju organiziral Malo gledališko šolo, v jeseni priredil posvet o slovenski radijski igri, jubilejno leto v januarju 2017 sklenil s slavnostno akademijo, izidom publikacije o delovanju skupine ter v poletju oživil znane poletne tabore na Repentabru.
Alenka Rebula je zapisala, daje »naše telo stkano iz besed, ki so jih zasejali v nas*.
Verjamemo, daje med nami mnogo takih, ki so nekaj teh besed prejeli tudi preko radijskih valov: ob poslušanju nevidnih glasov, ob njihovih zgodbah, ob njihovem smehu in joku, ob njihovih neminljivih sanjah, pa seveda ob igranju in učenju med mladimi in ob številnih tudi otroških predstavah.
Levo: igralci Radij! _ odra leta 2006 (foto: Davorin Kriimančič);
desno: v živo na radijskih valovih
»Radijska igra ima še danes pomemben prostor in vlogo v števil nih eiropsk i h državah.«
Seveda je tudi zgodovina Radijskega odra vezana na radio, na s loven s ko tržaško radijsko postajo, V njenih prostorih je skupina delovala vse do poznih osemdesetih let ko je bila prisiljena, da sl ustvari svoj snemalni studio, v katerem ustvarja še danes. Številke opravljenega dela - na tisoče odigranih vlog, sonorizadj, režij, dramatizacij In priredb, ¡zvrnrh besedil -so naravnost vrtoglave in presunljive, O tem bi bilo nujno treba zbrati in objaviti podrobnejše podatke. Danes se zdi skoraj nemogoče, daje skupina zanesenjaških intelektualcev in umetnikov v pogojih, ki so bili vse prej kot prijazni in
mili, kaj takega sploh zmogla. Umetniški Čredo skupine, ki jo je ustanovil prof. Jože Peterlin, je bil vseskozi jasen in ostaja v svojem bistvu Še danes nespremenjen: posredovati besed o L ite ratu re, t i ste z vel i ko za čet n ico, ki zmore upo vedo vati tako človekovo stisko In bol kot njegova stremljenja In sanje, njegovo vero v smelejšo medsebojnost, slediti sodobnemu ne le slovenskemu umetniškemu utripu, ponuditi prostor našim avtorjem, vse to pa v govorici, kije umetniško dodelana, izprijena In Interpretacljsko dovršena. IMi sfučaj, da so
Pogovor z duhovnikom-kuharjem Markom Čižmanom O verski vzgoji, problemu evtanazije in ... hrani!
»Za srečo seje treba najprej odločiti!«
Anka Peterlin
Duhovnik Marko Čižman pri naj morda še ni tako znan kot v Sloveniji, kjer je
kljub svoji mladosti že prava medijska zvezda. Zakaj - bo med branjem odgovorov v Intervjuju postalo kaj kmaJu jasno, Že ob prvem stiku mladi duhovnik vzbuja simpatijo v ljudeh zaradi izredne prijetnosti^ekstrovertlranustl, naklonjenosti, pa še zaradi svoje Iskrive duhovitosti. Po drugi strani pa vzbuja tudi radovednost zaradi svoje nenavadne življenjske poti.
Po predavanju, ki gaje Imel v Društvu Finžgarjev dom v okviru niza predavanj Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo, je rad pristal še na intervju za Mladiko.
■ Najprej nekaj vprašanj o vašem življenju: ste namreč precej netipičen mlad Slovenec - že vaša dosedanja življenjska pot govori o tem; najprej ste bili profesionalni kuhar, nato ste postali inženir živilske tehnologije, nazadnje pa ste se odločili za teologijo in duhovniški poklic (trenutno ste župnik v Podutiku v Ljubljani).
Začnimo pri začetku: iz kakšne družine izhajate, kakšno vzgojo ste dobili, kakšno otroštvo ste imeli? še posebej morda o tem, ali ste imeli versko vzgojo - vaših prvih 20 let ste namreč preživeli še v Jugoslaviji in v času komunističnega totalitarizma, ko je komunistična partija na oblasti skušata vero v ljudeh sistematično ir načrtno uničevati,
• V družini smo bili trije otroci. Lahko rečem,da sem imel lepo otroštvo, saj je bilo v ulici kar nekaj otrok podobne staro sti i n srn o s e večkrat sku pa j igral i. Osnovno šolo sem obiskoval v Šmartnem pod šmarno goro. Poleg šole sem obiskoval tudi verouk. Prepeval sem v otroškem pevskem zboru in mi zato ph sveti maši ni bilo dolgčas. Ob koncu osnovne šole sem se pridružil mladinski skupini, To je bilo ravno v letih, ko je bil v
Šmartnem odličen kaplan Jože Adamič, ki je sedaj misijonar na Madagaskarju. To je bilo čudovito obdobje, ko smo skupaj s prijatelji rasli v medsebojnem prijateljstvu in v prijateljstvu z Jezusom, Čeprav je bil v državi komunizem, se je v tem obdobju že začel počasi mehčati. V šoli je bilo sicer še kar veliko proticerkvene n a st roje nosti, v ce rk vi pa se je že lah ko delalo marsikaj dobrega, ne da bi koga zato odpeljala policija, V mladinski verski skupini smo veliko stvari počeli skupaj -sodelovali smo pri prenavljanju učilnic, šli s kolesi v Bohinj, šli na morje, v hribe in na duhovne vaje. Povezovali smo se
Spodaj in desno; Marko Čižman kuhct v Finigur-jevem domu (fara Henrik Sturman)
tudi x drugimi vernimi mladimi, \z tega obdobja imam še danes mnogo iskrenih prijateljev in znancev,
■	Kako tor da ste se najprej posvetili prehrani - kuhanju, nato živilski tehnologiji? Takrat še ni bilo današnjega sodobnega trenda, ko so uspešni šefi kuhinje postali pravi zvezdniki, najbolj popularne in zaželene osebnosti na svetu.
• Pravzaprav me je kuhanje od vedno zanimalo. Že kot otrok sem začel s pri p ra vo preprostih stvari, kot je kuhanje kave, pozneje sem si upal vedno več in tako sem se od časa do časa zaklenil v kuhinjo in skušal ustvariti kaj užitnega. Večkrat mi je kar uspelo in to mi je dalo voljo za naprej. Po koncu srednje šole som šel na takrat Še obvezno služenje vojaške obveznosti, potem pa sem se vpisal na Biotehniško fakulteto.Tehnologija živil je bila nekakšna)» kuhinj a na industrijskem nivoju«, zato se mi je zdela še najbolj logično nadaljevanje.
■	Kaj pa duhovniški - Božji klicali nam lahko poveste kaj o njem? Kako ste ga vi
začutili? Sodobna potrošniška družba, ki večjo oporo išče v denarju kot v Bogu, gotovo ni v oporo veri in poslušanju notranega glasu? Kako bi laiku razložili (dokazati se menda ne da), da gre za klic Boga, za nekaj nadnaravnega?
• Prvič sem zaslišal Božji klic v začetku srednje šole, vendar sem se mu dolgo upiral. Pred odhodom v vojsko sem ze resno premišljeval o vpisu na teologijo, vendar sem takrat to misel preložil na poznejše obdobje. Vojsko sem najprej služil v Tuzli, nato pa v Banja Luki, kjer sem po nekem sovojaku prišel v stik s tamkajšnjimi kristjani in tako mi je bilo dano izkusiti lepoto vesoljnosti Cerkve - čeprav smo bili po narodnosti različni, nas je družila ljubezen do istega Jezusa. Klic v duhovništvo me je spremljal tudi po vojski, ko sem začeJ s študijem na Biotehniški fakulteti. Ostal sem povezan z župnijskim življenjem in v letih študija je počasi dozorela odločitev, da postanem duhovnik, Leta 1994 sem zaključil z izpiti na Biotehniški fakulteti in se v septembru istega leta (medtem ko sem pripravljal diplomsko nalogo) že vpisal na Teološko fakulteto. Leta 1995 sem diplomiral In pridobil naslov u.d.i.živi Iške tehnologije. Nekaj let pozneje sem zaključil tudi s študijem teologije in bil na praznik apostolov Petra in Pavla posvečen v duhovnika. Ko otrokom razlagam, kaj je zame največji dokaz, da je Jezus res vstal od mrtvih in je še živ, jim rečem: »Ce Jezus ne bi bil živ, bi jaz sedaj ne stal tukaj pred vami. Kot tehnolog bi delal v kakšni dobri firmi, bil bi poročen in imel najmanj tri otroke. Tako pa je Jezus popolnoma spremenil mojo življenjsko pot.«
■ IMam lahko poveste kaj o svojem stališču do celibata: zakaj mislite, da Katoliška cerkev vztraja pri njem ?Tudi ob zadnji sinodi smo slišali nekatere argumente, ki naj bi dokazovali potrebo, da naj bi imeli duhovniki vsaj na Izbiro, da se lahko poročijo. Po mnenju drugih pa je prepričljiv argument za celibat v tem, daje prav taka odločitev duhovnika neke vrste dokaz o Božjem obstoju. Tudi konkretno v vašem primeru - da je mlad, lep in popularen fant zmožen

vse svoje življenje posvetiti Bogu in se od povedati zakonskemu življenju - je tudi neke vrste čudež,ali če hočete, Božji poseg? • To drži - brez posega Boga bi se stvari drugače odvrtele. Pred leti sem sošolcu iz srednje šole na njegovo vprašanje glede celibata, takole odgovoril: TsStrinjam se s teboj, da je življenje v celibatu včasih težko. Velikokrat si sam, nikogar od ljudi ni, ki bi se s teboj veselil, te tolažil... toda še huje je to, da bi moral vedno nihati med dvema, sedeti nekje vmes in od nobenega biti ves. Komu dati prednost: Bogu, ženi in otrokom, vernikom? Dandanes se velik del pastorale odvija popoldan in ob večerih, prav to pa je čas, ki ga navadno preživimo z domačimi... Če se resnično trudiš, da bi z ženo postajal enega srca, si morata vzeti nekaj časa rudi zase in vama zato zmanjka časa za ljudi, ki bi potrebovali vajino pomoč, in časa za prijatelje, ki vaju vabijo sem in tja .. Toda ljudje potrebujejo pomoč ... zato mora biti nekdo, ki jim jo lahko nudi vedno, ob vsakem času, Poklic moža ali žene in poklic duhov nika sta si pravzaprav nekoliko podobna.
Oba poklica namreč zahtevata vsakodnevni trud in pa celega človeka. Kot se morata zakonca rada pogovarjati, da ohranita eno srce, tako je tudi duhovnik poklican k temu, daje dm več z Bogom. Le tako bo namreč dobi! moč, da bo Jezusa prinašal ne le tistim, ki so mu kot človeku bolj simpatični, ampak
tudi tistim, ki so mu manj ...Zato celibat ni neka pomanjkljivost, ampak je darilo ljudem. Duhovnikje sam, a ne zaradi lepšega ali zato da bi mučil samega sebe, ampak da je ves za ljudi, da zanje moli, jih obiskuje in jim ob potrebi pomaga.
■	Kako v svojem poklicu združujete vse svoje znanje (kulinarično In teološko)?
•	Mislim, da tole še najlažje ponazorim S kuharskimi tečaji, ki jih vodim. Vedno začnemo tako, da preberemo eno od beril, ki se bodo brala tisto nedeljo. Nato vsak tečajnik pove, kaj se lahko iz prebranega nauči za svoje življenje. Na ta način najprej nahranimo dušo. Potem razložim, kaj bomo kuhali in kako, nato pa gremo v akcijo, da nahranimo tudi naše telo,
■	Vsi tisti, ki pridejo v stik z vami, vas ne morejo prehvaliti in vas imajo iskreno radi. Ali imate vi kot duhovnik in kot človek radi ljudi? Katere vaše osebnostne lastnosti vam se pomagajo pri stikih z ljudmi in pri vašem poklicu?
•	Če res na kratko odgovorim, lahko rečem: Da, ljudi imam rad! Rad sem z njimi in se ob njih veliko naučim. Od osebnostnih lastnosti mi pomaga to, da sem po naravi bolj optimist, da rad pojem in da se rad tudi pošalim. Cenim dober humor.
■	Ali imate poleg naštetih, še kakšna zanimanja ali hobije?
•	En hobi sem že omenil - petje, poleg tega pa še igranje kitare, kolesarjenje, pla vanje in hoja.
■ Ali se vam zdi, da lahko najdemo kako skupno točko med kulinariko in verskim življenjem, npr. tudi za druženje, globlje pogovore?
• Absolutno! Poznam mlad zakonski par. Oba rada kuhata in imata en večer v tednu rezerviran za skupno kuhanje, Takrat načrtno ni televizije, računalnika in mobilnega telefona. Vse je izklopljeno, Takrat sta rezervirana samo drug za druge ga. Ob mizi lahko načnemo marsikakšne pogovore, od veselih do verskih in večkrat
»Poklic moža ali žene in poklic duhovnika sta si pravzaprav nekoliko podobna, Oba poklica namreč zahtevata vsakodnevni trud in pa celega človeka.'«
tudi do osebno globokih, ko odkrivamo notranjo lepoto ljudi.
■ Ali mislite, da mladim (¡n odraslim} dovolj pomagamo pri ohranjanju vere, ki naj bi jim jo starši s prvo vzgojo posredovali? AN se vam zdi dovolj, da so (na splošno gledano) po zakramentu svete birme pri 14 letih v glavnem glede verskih resnic prepuščeni !e družinski vzgoji (ki najstnikom ne zadostuje več) In verskim obredom?
•	Starši so v obdobju osnovne šole ključnega pomena. Kljub temu pa je otroke že zgodaj treba vključevati tudi v skupine mladih, s katerimi lahko delijo ne le vero, ampak, tudi lepa doživetja ■ npr, skavti, pevski zbor, duhovne vaje, kjer se prepletajo molitev, akcija in dobrodelnost do drugih. Kdor je vključen v take skupi ne, tudi po rednem verouku in birmi mnogo lažje ostane v skupnosti vernih. Pri nas smo letos začeli z mladinskim zborom. Nekateri mladostniki so se v zboru lepo ujeli. Radi prihajajo skupaj tako zaradi druženja kot tud i zaradi petja.
H Na teološki fa kulte ti ste diplomirali iz teme, ki jo na evropskih tleh vedno pogosteje ponujajo v premislek; iz problema evtanazije. Kot kristjani verjetno ne moremo (tako kot pri vprašanju novele o zakonu) pri tem izbi rati, ker nam vest narekuje Izbiro »za življenje«; kako bi vi argumentirali slednjo?
•	Argumentov proti evtanaziji je več.
Tisti, ki se zavzemajo za evtanazijo, nimajo v sebi prave ljubezni. Pravijo, da ¡map bolnika tako radi, da ne morejo gledati, kako trpi, zato ga raje ubijejo. Prava ljubezen pa je tista, ki pomaga in bolečino blaži.
1. Državne oblasti bodo govorile, kako sije treba prizadevati za ljubezen do trpečih in jim zato skrajšati življenje. Ne povejo pa po pravici, da to delajo, ker ljubijo denar, ne pa ljudi. Kar Izračunajte, koliko denarja država prihrani z vsakim človekom, ki ji ga uspe »predčasno« ubiti!
2Jz izkušnje predvojne Nemčije in Sovjetske zveze se lahko naučimo, da se meje, koga bomo evtanazirall In koga (še) ne, lahko zelo hitro premaknejo, Čeprav pristaši evtanazije trdijo, da se strahote preteklosti v naši, pravno in medicinsko bolj dovršeni družbi, ne morejo ponoviti, anketa, ki sojo Izvedli leta 1972 med ameriškimi študenti, 10 zanika, Kljub temu da so bili študentje predhodno dobro poučeni, za kaj pri evtanaziji gre In kakšne posledice bi to imelo, seje kar 57% študentov opredelilo za evtanazijo vseh nesposobnih in neuporabnih ljudi, Vsak komentar je tu odveč...
Zavest, da človeku ljudje stojijo ob strani fe, dokler je uspešen, je z družbenega vidika lahko zelo razdiralna. Dejstvo je, daje mnogo bolj človeško živeti v družbi, ki se drži pravila »Nikogar ne pustimo zadaj!«, Res je, da se vsi ljudje bujimo trpljenja in bolečin, toda že zdaj poznamo mnoge načine lajšanja bolečin, ki bolniku omogočajo, da živi s čim manj bolečin. Simpatično miselnost npr. izražajo hosplcl - manjši domovi, kjer za bolne In ostarele skrbijo s pallatlvnim zdravljenjem (lajšanje bolečin), lemeijna težnja teh domov je, da so v pozitivni skrbi za bolnika povezani bolnik, zdravstveni delavci, duhovniki, prostovoljci, bolnikova druži na in njegovi prijatelji. Zanimiva je Izjava nekega delavca v hosplcu, ki je rekel, da tam »še ni srečal osebe, ki bi delala z umirajočimi in ne bi razvila boljšega srmisia življenja, Še posebno svojega Življenja, njegovih vrednot, radosti in lepot«.
■	Ker nismo daleč od začetka novega leta - kaj bi priporočili vsem bralcem Mladike, tako tla bi v novem letu bilo njihovo življenje srečno in polno?
9 Saj se bo slišalo smešno, toda za srečo seje treba najprej odločiti. V vsaki stvari lahko najprej gledam to, kar ni dobro, kaj še manjka, kdo me ne mara ... La h ko pa obenem vidim tudi to, kar je dobro. Tudi jaz se vsak dan odločam, al I bom bolj pozoren najprej na slabe stvari ali na dobre. Tukaj se začne sreča ali nesreča.
■	Bi nam lahko posredovali, poleg recepta za notranje življenje, še kak recept iz vaše knjige za kuhinjo - za zdravo življenje v času pred postom?
9 Kratek recept je; jejte pestro, a ne preveč, vsak dan sl vzemite vsaj 15 minut za gibanje in vsak dan malo poklepetajte z Bogom, pred njega položite svoje veselje in skrbi In ga prosite za blagoslov.
In še en hiter recept za Bananin smoothie z gozdni mi sadeži (sestavine za 4 osebe);
-	3 banane
-	3 pomaranče
-	200 g Svežih ali zamrznjenih gozdnih sadežev
■ 4 dl riževega mleka
-	2 žlici sladkorja a H medu
Banane olupimo in narežemo na manjše koščke. Pomaranče ožamemo in jih skupaj z riževim mlekom dodamo h gozdnim sadežem, Dodamo še sladkor ali med in s paličnim mešalcem zmes dobro zimiksamo. Postrežemo v kozarcih,
Se kakšen namig; če žel ¡mo, lahko del mleka nadomestimo z vodo. Tako namesto 4 d I mleka damo 2 dl mleka in 2 d! vode, *0M
.O ANTENA
Obletnica meseca
15 let
zaščitnega zakona 38/2001
Italijanska senatna zbornica je 14, februarja 2001 dokončo odobrila zaščitni zakon za slovensko manjšino v Ital ¡ji. Zakon nosi zaporedno številko 38 in njegov naslov se glasi:
Zakonska določita za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini (Norme a tuteia deiio minoranza linguistica slovena della regione Friuli - Venezia Gittlta). Zakon, ki Šteje 29 členov, določa ozemeljsko območje, no katerem živimo Slovenci v Italiji, v tem smislu je pomembno, do zakon končno ščiti tudi manjšino v občinah videmske pokrajine, se pravi v Nediški, Karnajski in Terski dolini, v Reziji in Kanalski dolini. 5 tretjim členom je bil ustanovljen paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, $ šteje 20 članom med temi je iO italijanskih državljanov slovenskega jezika in ki igro pomembno posvetovalno vlogo pri izvajanju zaščitnega zakona. Sledijo členi, ki obravnavajo jezikovne pravice manjšine, se pravi uporabo slovenskega jezika v javni upravi, pri napisih in krajevnih imenih, a tudi pravico do slovenskega Imena in priimka. Nadalje zakon obravnava določene šolske in izobraževalne teme, kot sta državno priznanje za dvojezično šolo v Spetru ali ustanovitev slovenskega oddelka konservatorija, končno so na vrsti tudi členi o slovenski organiziranosti in o finančnih sredstvih za slovensko narodno skupnost v Italiji,
JVlediji so tedaj zapisali, da je Italijanski parlament tako uresničil ustavna in druga določila ter duh raznih mednarodnih pogodb in sporazumov. Mirovna pogodba, Londonski memorandum, Osimski sporazum to so bili le glavni dejavniki zunanjepolitične narave, ki so skupno s členoma 3 in 6 republiške ustave ali s J. členom dežel nega statuta Furlaniije-Julijske krajine, ki priznava enakopravnost vseh državljanov brez ozira na njih jezikovno oz, etnično pripadnost, postavili temelje zaščitnemu zakonu?.
Minilo je torej 15 let od sprejetja zaščitnega zakona, a seznam neizpolnjenih obvez je še kar dolg, ne glede da zadnje reforme krajevnih uprav, pove zevanje občin v unije, ukinjanje pokrajinskih uprav in še bi lahko naštevali, kršijo prav temeljne člene tega zakona,
ki govorijo o ozemeljskem prostoru rta katerem živimo. Kam vse to vodi?**M
OB 70-LETNICI UMORA DUHOVNIKOV FILIPA TERČELJA IN FRANCA KRASNE
V	Davči v občini Železniki so se primerno spomnili 70-letnice mučenlške smrti duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krasne, ki so ju knojevci umorili v StulCevi grapi 7, jan ua rja 1 946.
Tridnevne pobude so se začele 6, januarja v davšlti cerkvi z jutranjo mašo. Naslednjega dne so v gozdu na kraju zločina blagoslovili novo kamnito spominsko obeležje s ploščama in križem,, ki je nadomestilo dotedanji Jeseni križ.
Spomenik je blagoslovil škofjeloški dekan Simon Fortuna. Prebral je tudi misli teologa Janeza Juhanta. Zapel je domači zbor, ki ga vodi Franc Peternel iz Davč, dolgoletni organist in pričevalec Raziskovalka in publicistka Marija Pegan je obnovila življenjsko pot obeh duhovnikov.
V	Železnikih je bila v soboto še večerna maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Sledil je koncert Terčeljevih pesmi v uglasbitvi raznih skladateljev in drugih pesmi v izvedbi Mešanega pevskega zbora Anton Foerster, ki ga vodi Damijana Božič Močnik.
	■ | rt ' * 6
	54 ‘ - u 41 A
	*■ pflS s
■Mfrjgflb' Í, s	'ji® 'J
Atovi spomenik v Štuičevi grapi pri Davči in slovesnost ob njegovem odkritju In blagoslovitvi 7. januarja (foto Ivo Žajdela)
DUHOVNIŠKI SMRTI V JUŽNI AMERIKI
UMRLA
ANGELCA KLAN
ŠEK
V	čilski prestolnici Santiagu je 17. septembra umrl salezijanec Anton Gril. Rodil se je 12, junija 1921 v Šoštanju. K salezijancem je vstopil leta 1935. Ob koncu vojne seje umaknil v tujino. Iz Italije, kjer je izpovedal večne zaohljubeje leta 1947 odšel kot misijonar v Čile, kjer jo bil lota 1949 posvečen v duhovnika. Prva leta je poučeval v različnih salezijanskih zavodih, nato je bil v dušnem pastirstvu,
V	MendozE v Argentini pa je 24, oktobra umrl Jože Horn, kije bil 61 let dušni pastir tamkajšnje slovenske skupnosti, ob tem pa dolgo še vojaški duhovnik v planinski brigadi
in nočni dežurni duhovnik. Rodil se je 20. decembra 1925 v Litiji. Med revolucijo je bil pri domobrancih, nakar seje umaknil na Koroško, V bogoslovju je bil v Briksnu, nato v Argentini, kjer je bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Dve leti je služboval v La Plati, od leta 1954 dalje pa v Mendozl, kjer je bi' močno vključen v vse dejavnosti Slovenskega doma.
V tedniku Svobodna Slovenija je več let objavljal duhovno rubriko G. Jože razmišlja.
V Buenos Airesu je 17. oktobra umrla 92 letna kulturna delavka Angelca Klanšek. Zelo preizkušena zaradi vojne in revolucije seje posvetila otrokom že v begunskih taboriščih, nato pa je bila med pionirji prostovoljnih slovenskih sobotnih sol, ki mod rojaki v Argentini ohranjajo visoko stopnjo znanja slovenščine In narodne zavesti. Nad 60 let je brezplačna poučevala na Balantičevi osnovni šoli v San Justu v Buenos Airesu, na kateri je bila pol stoletja tudi ravnateljica.
Leta 2013 so ji zaradi zgled nega opravljanja omenjenega posianstva v Trstu podelili 4. Nagrado Nadja Maganja.
MLADICA v, 01 * 2016 | 27
DT1 3 M
Gibanje 13. maj, ki se navezuje na tradicijo tigrovstva na Primorskem, a ni zadovoljno z delom Društva za negovanje domo ljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, seje 13. novembra v Lokovcu uradno prelevilo v društvo Domoljubni TIGR - 13. maj (DT13M). Njegov predsednik je Vili Kovačič. Društvo sl prizadeva za ovrednotenje tigrovstva in za razglasitev 13- maja deta 1941 je bil takrat spopad med Italijanskim okupatorjem in tigrovci na Mali gori} za državni praznik.
ŠTUDIJA ANDREJA FINKA
Odvetnik in predavatelj teorije o državi ter mednarodnega javnega prava na Papeški katoliški univerzi v Buenos Airesu Andrej Fink j e pri ustanovi Konrad Adenauer Stiftung v Buenos Airesu izdal štu dijo América Latina en el mundo: seguridad y valores (Latinska Amerika v svetu l varno st in vrednote).
H VALEŽNIC A 201 5
Skupna zahvalna maša slovenskih vernikov tržaške škofije, ki jo prireja Slovensko pastoralno središče, je bila 15. novembra v stolnici sv. Justa, tokrat pod geslom Skrb za skupni dom - hvaljen, moj Gospod!
Somaševanje slovenskih dušnih pastirjev je vodil nadškof Crepaldl. Pel je združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Na delu so bili tudi pritrkovalci iz Doline, medtem ko so bili v cerkvi lepo vidni in dejavni zlasti narodne noše ter skavtinje in skavti.
DRAGO JANČAR SPET V PREVODU
V Trstu so 18. novembra predstavili italijanski prevod znamenitega romana Draga Jančarja To no-č sem jo videl. Pri založbi tržaške univerze Comunicarte je izšla pod naslovom Stanotte l'ho vista v prevodu Veronike Brecelj.
O knjigi so spregovorili Mauro Rossi za založbo, avtor, prevajalka in pisatelj Boris Pahor.
UMRL JE PETER STRES
V bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici je 16. decembra preminil zgodovinar, šolnik in javni delavec Peter Stres. Rodil seje 14. junija 1952 v Idrskem pri Kobaridu, vendar je večji del življenja preživel v Goriških Brdrh kot šolnik in ravnatelj osnovne šole na Dobrovem. Vedno pa je ostal zvest tudi domačemu kraju, tako da je in Kobaridu in. Brdom posvetil več knjig in vrsto zgodovinskih razprav. Nekaj knjig je izdal pri Goriški Mohorjevi družbi, tudi zadnjo, lani, posvečeno Biljani, Posebno odmevna sta bila njegovo Kobariško berilo In življenjepis duhovnika,
šolskega delavca in politika Antona Gregorčiča. Občasno je obljavljal v Koledarju GMD, Novem glasu in drugje.
Peter Stres, ki zapušča ženo in pet otrok, je sodeloval tudi v cerkvenem življenju, v politiki pa je bil dejav no vključen v napore pomladnega tabora.
DOM MLADIH V GABRJ AH
V Gabrjah so bivši hlev ob cerkvi predelali v župnijski dom mladih. To je bila želja rajnega župnika Vilijema Žerjala, ki jo je izpeljal sedanji upravitelj, dekan Karlo Bolčina. Nove prostore je blagoslovil goriški nadškof Redaelh.
1 6. ZBORNIK JADRO
V občinski dvorani v Ronkah so 14. decembra predstavili IG, zbornik Jadro, ki je letno glasilo istoimenskega društva Slovencev v Laškem, ureja pa ga Karlo Mučič (Mucci). Bogata publikacija, kije začela izhajati leta 1988, tokrat obsega 34 člankov 20 avtorjev tn 10 poezij. Objavljenih je tudi kakih 200 fotografij.
FABIANIJEVO LETO
UMRL JE IGRALEC ALEKSANDER VALIČ
Fabianijevo leto ob 150-letnici rojstva znamenitega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija seje izteklo z vrsto razstav, predstav, publikacij in drugih pobud. V Ljudskem vrtu v Gorici so mu 17, decembra odkrili doprsni kip s trijezičnim napisom. Odprli so tudi razstavo v njegovem Trgovskem domu in predstavili dvo jezični turistični vodnik po Fabianijevi Gorici in štirijezlčno zgibanko o širšem goriškem prostoru, ki nosi sledove njegovih posegov.
NAGRAJENI ROJAKI
Slovenski predsednik Borut Pahorje z redom za zasluge odlikoval tržaškega pesnika, pisatelja in gledališkega delavca Miroslava Košuto.
V teza Italijanske republike sta postala v Trstu tržaški občinski odbornik In podjetnik Edi Kraus, v Gorici pa pesnik ter odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk.
Drugo nag rado Emil in Janja Auersperg je prejela tržaška literarna zgodovinarka Tatjana Rojc.
53. DAN EMIGRANTA
Na praznik Sv. treh kraljevje bi3 v Čedadu 53, Dan emigranta, najpomembnejše prireditve v Benečiji, ki nosi oznako Pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine. Osrednja govornika sta bila predstavnica iz Kanalske doline Ana We dam In evropska poslanka Isa bella De Monte. Občinstvo pa so pozdravili domači župan Stefana Balloch, deželni odbornik Cristiano Shaurli in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
V kulturnem sporedu so se pose bej spomnili 40 letnice Beneškega gledališča,
Dne 26. oktobra je preminil gledališki In filmski Igralec Aleksander Valič. Rodil seje 10, Februarja 1919 v Gorici, Že pred vojno je Igral na sokolskem odru na Viču v Ljubljani, med vojno pa je bil kot partizan član Frontnega gledališča 7. korpusa, takoj po vojni je igral v Trstu, od sezone 1947/48 do upokojitve pa v ljubljanski Drami. Nastopil je tudi v 15 filmih. Svoje spomine je predstavil v knjigah Frontniki {1980) in Sanje In resničnost. Spomini na prva leta Slovenskega narodnega gledališča za Trst In Primorje 1945-1947 (1999).
20 LET NOVEGA GLASA
Tednik Novi glas, ki je nastal 11 .januarja 199& z združitvijo gorlškcga tednika Katoliški glas in tržaškega tednika Novi [¡st, praznuje 20 letnico, Druga letošnja številka z dne 14. januarja objavlja celo vrsto pričevanj, čestitk, razmišljanj, spominov in drugih zapisov ob lepem jubileju.
MILENA MERLAK DETELA V HRVAŠČINI
UMRL JE PROF. DANILO RUSTJA
Založba Lara v Zagrebu je izdala drugi večjezični izbor pesmi pesnico in prevajalke Milene Merlak Detele [Žibrie, 9. nov. 1935-Dunaj, 10. avg. 2006). Leta2014 je pri tej založbi izšel izbor pesmi v slovenščini., hrvaščini.. nemščini in angleščini Pepel v očeh, lani pa še izbor pesmi iz zadnjih let njenega življenja v slovenščini, hrvaščini in nemščini Moja neandertalska pomlad. Nekatere pesmi je v nemščino prevedla sama Milena Merlak Detela, ki je pisala tudi nemške izvirnike, večino pa Hilde Bergner, medtem ko je prevode v hrvaščino □skrbela Ksenija Premur.
O	GLEDALIŠČU V ITALIJANŠČINI
V tržaškem Kulturnem domu so Slovensko stal no gledališče. Slovenski raziskovalni inštitut in Slovenski gledališki inštitut iz Ljubljane 4, decembra predstavili skupno knjižno izdajo. Gre za prikaz slovenskega gledališkega življenja v Trstu v zadnjih 150 letih za italijanskega braka. Knjigo Uti teatre per la citt£, Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1 £350 al 2000 je napisala Bogomila Kravos,
V goriški bolnišnici je 20. decembra po daljši bolezni preminil upokojeni šolnik in kulturni delavec prof. Danilo Rustja. Rodil seje 16, avgusta 1925 V današnjem Vipavskem Križu, študiral v Postojni in Gorici. Med 2. svetovno vojno so ga poslali v posebne bataljone v Toskano. Po zlomu fašizma se je kot partizan udeležil Goriške fronte in postal politkomisar čete v Gradnikovi brigadi, vendar gaje ta izkušnja razočarala, tako da se je nato vključil v protirevolucionarni tabor.
Po vojni je študiral žrvinozdravstvo na univerzah v Milanu in Camerinu, ob tem občasno poučeval in delal pri tedniku Slovenski Primorec v Gorici. 2 zamejskim tiskom je sodeloval tudi kasneje. Ker kot živinozdravnik ni našel zaposlitve, seje po svetil šolstvu. Poučeval je na italijanskih in slovenskih šolah, več let tudi na kmetijski srednji šoli v Čedadu, naposled kot profesor znanstvenih predmetov na srednji šoli Ivana Trinka v Gorici.
57. CECILIJANKA IN MALA ČEČ ILIJ A NK A
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice (ki je ti k pred koncem leta zaradi spremenjene deželne zakonodaje o prispevkih za društveno dejavnost razširila svoj delokrog še na videmsko pokrajino} je 21. in 22. novembra priredila v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici že 57. revijo pevskih zborov Cecilijanka.
Nastopilo je 17 zborov z Goriškega, a tudi iz tržaške in videmske pokrajine ter Slovenije, Med sobotnim sporedom je prisotne nagovorila Koren Ul ion, v nedeljo pa predsedn Ica ZSKP Franka Radovan. Revijo so posvetili skladatelju in dirigentu Ubaldu Vrabcu ob 110-letnici rojstva.
V istih prostorih je bila na praznik Brezmadežne, 8. decembra, tradicionalna Mala Cecilijanka, ki pa jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Njegov predsednik Dario Bertinazzi je bil tudi govor ni k na prireditvi, ki jo je oblikovalo 12 otroških in mladinskih zborov iz Goriške.
3. Nagrada na natečaju Grmada v pristanu (v organizaciji Mladih za prihodnost)
Evropska identiteta:
Kaj je in kako jo občutim?
Jo lahko primerjamo z identiteto v ZDA?
Že v obdobju rimskega imperija se je meti številnimi narodi, ki s o sestavlja Li cesarstvo, obli kova L občutek skupne pripadnosti. Enotni upravni in politični sistem, e notna zakonodaja in razširjeni biLingvizem (raba drugega jezika poleg latinščine) so pripomogli k izoblikovanju občutka skupne pripadnosti, ki je na evropskem ozemLju povezovaLa več narodov. Skupna pripadnostmi pa posameznikom še ni dajala identitete; meje rimskega imperija so tedaj segale do roba znanega sveta in so torej njegovi prebivalci bili vsi RimLjani. Dandanes pa nam dejstvo, da smo zemljani, ne daje nobene identitete.
S	preselj evanj em Lj udstev se j e mednarodna enotnost izgubila, V zameno pa so se v Evropo naselila plemena,ki so kasneje ustanovila države sodobne Evrope, Različne narode je povezovalo Le razširjeno krščanstvo in plačevanje visokih davkov. Bolj kot stremljenje k evropski povezanosti so bili narodi najprej željani vsak Lastne države, Vtem okolju smo tudi Slovenci prvič občutili enotnost,ko je Primož Trubar Korošce, Primorce,Kranjce in Dolenjce prvič nagovoril z istim imenom.
Pojem skupne pripadnosti nas je spet povezal šeLe V 18. Stoletju z razsvetljenstvom. Razsvetljenstvo temeLji na idejah, ki veljajo za vse narode: svoboda, bratstvo,enakost - ne glede na pripadnost.
Novi miselni tokovi v Evropi so segli tudi onkraj Atlantskega oceana in povzročili revo Lucij o. Amer iški priseljenci iz VeLike Britanijo so zahtevah odcepitev od britanske monarhije,ki je kolonije izkoriščala, Ha novi ceLini jim angleška identiteta ni bila več potrebna,saj jim je novo okolje dajaLo novo identiteto: ne gLedena izvar.je bil vsakdo priseljenec,Američan.
V Združenih državah Amerike je taka oblika identitete^ kateri je vsakdo sprejet v družbo in Lahko prevzame novo identiteto, ne glede na prvotno etnično pripadnost, še dandanes zeLo razširjena.
Na nekaterih območjih evropskega ozemlja pa se je ohranilo drugačno gledanje na identiteto^ki jo lahko Sprejme le, kdor tudi ¡»krvno« pripada narodu. Slovensko identiteto sama občutim kot tako. Slovenci se z vsemi močmi borimo za obstoj naših navad in jezika, ko pa se tujec zanima za našo kulturo in bi jo rad še sam sprejoL, ga. zavrnemo,saj mu ne zaupamo in mu ne priznamo pravice, da bi se se sam vključil v našo družbo, Ker smo majhen narod, nam nas obstoj povzroča veLikc skrbi. V pomoč naši obrambni drži
smo si ustvari Li varLjivo idejo, da smo si vsi 5lovencl kulturno enaki,
Govorim slovenski jezi k, učim se slovenske zgodovine, berem sLovensko književnost,a se vseeno počutim drugačna od Ljubljančanov ali Mariborčanov. Naglasi in govorice se, kljub temu, da teritorij, ki ga zavzema Slovenija, ml velik, med sabo zelo razlikujejo.Iz lastne izkušnje sem največ razLik opazila v svetu mLadih: čeprav nas družbena omrežja povezujejo, govorimo različne slenge, poslušamo razLične pevce in imamo razLičneživljenske sloge. Spoznala sem, da smo torej tudi med Slovenci zelo razLični,da smo tudi sami skupina mnogih kuLtur -prav tako, kot Evropa.
Evropska unija je nastala z namenom, da ustvari občutek skupnosti med čLanicami - občutek skupnosti, katerega v Evropi že dolgo ni bi bol Vsaka država je prvotno reagira La kot Slovenija, vsaka se je sprva ustrašila nastanka t.l. evropske identitete.Vsakega je mučil sum, da mu bo Evropska unija vsilila novo, evropsko podobo in s tem bo izgubi L staro, povrh pa še Lastno kulturo in jezik. Nekatere države so prvotni strah že premostile, druge pa - med njimi Slovenija, bojazen še vedno pogojuje. Ne sme nas biti strah te nove identitete, ker naše podobe,kuLture, jezika in tradicije ne bo odvzela. Velika napaka pri razmišljanju o posledicah priključitve Slovenije k Evropski uniji je ta, da Evropsko unijo in identiteto, ki se bo v njej izoblikovala, primerjamo s pojmom identitete v ZDA.
Naš strah se s tem Lahko Le poveča, saj v ZDA imajo vse države čLanicc Le eno, skupno identiteto.V Evropi pa smo dolga stoletja razvijali vsak lastno kulturo in vsak svojo pripadnost, ki jo Želimo tudi ohraniti. Nam bo torej Evropska unija odvzela jezik,tradicijo n kulturo? Ne, kvečjemu jo bo obogatila z novimi vsebinami. Principi Evropske unije niso enaki načelom ZDA, saj bo kulturo vsake posamezne države Evropska unija skrbno ohranjala - istočasno pa bomo vsi narodi skupnost, Dejstvo, da med državami ne bo več meja, bo le prcprečiLo vojne, ne bo pa dopuščalo večjim narodom, da zatirajo manjše. Skrb, da tuje kuLture vplivajo na našo, je odvečna, saj se ta pojav ponavLja že stoletja. Dober primer je prav harmonika - priljubljeno glasbilo,temelj slovenske glasbe,je pravzaprav nemški izum.Brez vpliva tujih narodov ljubLjenih polk dandanes ne bi poslušali.
Vida Skerk

e
v*
\
<
e
«


M.
Bila je že 8.30, ko sem vstopil v staro kavarno v Kavgn i v starem predelu mesta Trsi. Prostor je bil več i nom a p ra zen. sa m o dva stara moška sta sedela v kotičku poleg oken ir igrala karte. Eden je nosil vifoLičast pulover, z delo se j e, da bi rajši spal,kgt čepel ra stolu, Nosil ¡e navzgor počesane bele Lase in črna očala pravokotne oblike. Prav kmalu je natakar prinesel črno kavo zanj, mleko pa za njegovega tovariša.Ta je nosil rdeč pulover, bil je plešast in očala je imel nizko na nosu, Iz njunega razgovora oziroma njegovega predavanja,saj je govoril samo gospod z rdečo majico,sem razumel, da sta to Sander in Peter Lovec - gospod,ki je dremal. Usedel sem se k šanku, vzel Primorski in naročil cappuccino.
Vos čas sem poslušat razgovor med p rij ate Lj e ma, zdelo se je,da sta poznalazeLo imenitne osebe, telo bengalskega presto Lo na s Led ni ko. Drug 7 drugim sta bila zelo domača, dobro sta se poznala. Čakala sta če na tretjega prijatelja. Drugega nisem sLišal, Saj je v kavarno prihajalo vedno več ljudi, in Sander je govoril zelo po tiho, Tako sem vzel časopis, naročil še en cappuccino in se usedel k mizi poleg njiju.
»A veš, da je vedno več novih zgodovinskih virov, ki pričajo -« Sander je utihnil, saj Peter ga ni poslušal, ker je v Lokal ravnokar prišel še tretji igralec kart,in sicer Žarko, Pozdravil je prijatelja in jima dcjaL: »Tudi danes sem se izmuznil, hahaha,zaklenil sem vrata ter zbežal skozi okno, tako da me nihče ni videL.P
bil,ko smo vsi štirje skupaj igrali škopon.,,«
Peter je odgovoril: »Da, dobro se ga spominjam.it Ustavil se je za trenutek, kot da bi onemel, potem pa je * nadaLjeval: »On je biL tisti. Ki ni imel pojma o fiziki, pravi idiot!«
»Ni bil idiot,dragi moj fizik,niso vsi kot ti,diplomirani!« »Ali bo konec? Vajine fizikalne bedarije so me naveličale!« Žarko ni bil takšen tip, ki br se izgubljal v detajLihstemveč ¡e bit zelo konkreten.
»Škapa!« je počasi za šepeta L Sander.
»Utihni,dragi zgodovinar, saj sem to preračunal,ŠetLe bello je moj!*
»Prav imaš. Pri čem smo ostali?«
»Pri Mirku, tvojem prijatelju in našem znancu.«
»Ja, torej Mirko. Ko je Leta '87 odšel iz Trsta, se je odpravil na jug. PostaL je komandant neke tovorne ladje!«
Takrat je zame razgovor postal vedno zanimivejši. Saj sem bil tudi sam kapitan tovornih Ladij.
»Mirko mi je povedaL.da je bil študij za komandanta zares težek, toda se je potrudil in v Neaplju ga jc uspešno
»Ti potepuhi Samo kradeš denar državi! Namesto,da bi delal,? nama igraš karte!«
»Aha,da kradem denar državi,ona pa krade meni življenje,saj imam že 6? let! Občinski direktor pravi, da bom moral delati še štiri leta. Jaz sem se preprosto temu uprl!« odložil je jopič, popraviL rjavkasto srajco in pokLical natakarja: »Prosim cappuccino, hvala.«
Natakar mu je prinesel kavo, medte m ko j c Peter pomešat in razdeli i karte. Takrat je Sander začel razgovor: »Ali sc še spominjate našega prijateLja Mirka?« Žarko je prikimal »Jaz sem ga dobro poznal, moj sosed je bil, tukaj z nami je
dokončal«
»Da.seveda, Mirko je bil delaven kot Žarko,« se je zatrobi ota L fizik Peter,
»Daj no, je že 10.50,čez eno uro se moram vrniti v svoj urad na Občino. Moram žigosati,da se Lahko odpravim n? kosilo. Pohitimo s to zgodbo!« se je drl občinski uslužbenec.
Peter se je zakrohotaL, kot tudi Sander.Žarko pa je pokLical natakarja in si naročil veliko črn o kavo.
»Torej, naš Mirko je bil res brihten!« Odtočno je delal, tako da ga je država večkrat nagradila. Pomislite, nekoč je
BOŽIČNI KONCERT ZCPZ V STOLNICI SV. JUSTA V TRSTU
17. januarja je v stolnici Sv, Justa vTrstu potekal tradicionalni božični koncert, ki ga prireja 7vcva cerkvenih pevskih zborov. Slo je za enkraten dogodek, kr so ga sooblikovali svetovno znana sloven ska mezzosopranistka Bernarda Fink ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, Mladinski pevski zbor Igo Gruden, ki ga vodi M ¡rko Ferlan, in združeni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana in ob orgelski spremljavi Ti lena Bajca. Priložnostno božično misel je na koncertu podala Jadranka Cergol, še prej je prisotne pozdravil predsednik ZCPZ Marko Tavčar.
BRAZILSKO-SLOVENSKI
SLOVAR
PRAZNIK SLOVENSKEGA KULTURNEGA CENTRA V LEMONTU
Neutrudni knjižničar, leksikograf. prevajalec in pesnik Marijan Brecelj iz Nove Gorice je pri založbi Buča na 641 straneh, a v samih 100 izvodih izdal Brazllsko-slovenskl slovar. V pripravi, ima še Slovensko-brazilski slovar.
goriSke mohorjevke
Letošnji knjižni darGorlške Mohorjeve družbe, ki so ga prvič predstavili 23. novembra v Galeriji ARS v Gorici, obsega Koledar za leto 2016, ki ga je uredil Marko Tavčar, knjigo »živalskih podob* Ptičje k vat re Danila Cotarja z ilustracijami Mateja Suslča, pravljice rajne Mire Tavčar Zelinke Kraljestvo morja z ilustracijami Jasne Merku in pa knjigo pričevanj in spominov primorskega duhovnika Stanka Sivca Skozi ogenj.
Na »ameriških Brezjah«, v Lemontu pri Chicagu, so 3. novembra praznovali 20-!etnlco Slovenskega kulturnega centra. Dopoldne so imeli mašo v dvorani tega doma. Med somaševalcl so bili novi nadškof iz Chicaga Blase Cuplch, ki je po rodu Hrvat, predstojnik slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden, predstojnik frančiškanske skupnosti v Lemontu p. Metod Ogorevc in drugi.
Zbralo seje kakih 450 ljudr, ki so bili tud na kosilu In prireditvi, ki jo sledila. Na njej so predstavili slovenske narodno noše, nastopila pa je tudi Slomškova šola, ki jo obiskuje okoli 50 otrok. Predstavili so Še brošuro o 20-letni zgodovini Slovenskega kulturnega centra.
UMRLA JE IGRALKA IRENA ZUBALIČ
VTrstu je 10, januarja preminila Igralka Irena Zubalič Zan. Bila je stalna članica Lutkovnega gledališča Ljubljana, v katerem je delala 25 let. Na njegovem odru je odigrala več kot 50 vlog. Posvečala pa seje tudi pedagoškem delu, saj je dolga leta vodila delavnico izdelovanja lutk za najmlajše, v domačih krajih pa je zadnja leta vodila nekaj poletnih delavnic (Devin, Lonjer}.
Irena Zubalič se je rodila 23, julija T 964 v Trstu, kjer je maturirala na liceju Prešeren in začela študirati na leposlovni fakulteti, Nato se je odločila za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Poklicno pot j e začela pri Lutkovnem gledališču, dve sezoni je igrala v Slovenskem stalnem gledališču vTrstu, nato seje vrnila v svet lutk.
.. . > ..I .	■■■■	.......................................................1 I RFH h > l A V A b
Prebrali so za vas:
Alojzij Geržinič
Od Save do Srebrne reke
S spomini dr. Alojzija Geržini-ča začenja Mladika novo knjižno zbirko »Zapisi iz zdomstva*, ki je namenjena utrjevanju skupnega slovenskega (zlasti kulturnega) prostora, Zbirka prihaja ravno v pravem času da namreč prevzame {oz. obudi) vlogo, ki jo je na tem področju imela Slovenska kulturna akcija (5KA) v Buenos Airesu. Tam je namreč leta 1977 Izšla knjiga Franceta Papeža z istim naslovom, v kateri avtor obširneje razloži vlogo in pomen zdomske skupnosti, kije uspela ustvariti t, I, »slovenski čudež v Argentini«,
Žal pa je z leti SKA izgubila svojo nekdanjo izdajateljsko vnemo in redno izdaja le še revijo Meddabje.
In za prvo knjigo iz nove zbirke bi skorajda ne mogli izbrati bolj reprezentativnega avtorja, kot je to Slavist, glasbenik, publicist, urednik in šolnik Alojzij Geržinič (1915-2008). Ob svoji lastni življenjski zgodbi nam avtor v tej knjigi predstavi tudi nemirni čas predvojne,
□ r. Kozina Svent
medvojne In povojne slovenske družbe, kije tako usodno posegla tudi v prenekatero družino. Zelo boleče tudi v Ge rži ničevo družino, saj 50 se trije otroci politično opredelili povsem različno - avtor se je pridružil primorskim domobrancem, sestra Neda partizanom in bila tik pred koncem vojne ubita na Turjaku, drugi brat Lev pa je bil interniran v Dachauu. Tako ob koncu vojne starša sploh nista vedela za usodo svojih otrok, kar ju je skorajda strlo.
Knjiga je sestavljena iz dveh delov, ki sta ločena tako kronološko kot po času pisanja. Prvi del spominov, ki jih avtor naniza pod naslovom »Dni mojih mlajši polovica«, opisuje prvo Lretjino njegovega življenja; od otroštva, šolskega obdobja, študija, prve zaposlitve, ideološke Opredelitve in priključitvi primorskim domobrancem, kar je za seboj potegnilo tudi odhod iz domovine. Povoj n o o bdo bje j e avta r del oma preživel v Trstu in n ato v italijanskih begunskih taboriščih, leta 1948 pa se je preselil v Argentino. In s tem dejanjem se začenja drugi del spominov, ki ga avto 1 imenuje »Dogajanja in dognanja« in zajema 60 let njegovega življenja v Argentini,
Posebna odlika te knjigo je njena dokumentarna vrednost, saj avtorja odlikuje resnično neverjeten spomin
Oya ßaydar
Izgubljena beseda
Den iz ¡n njegov sin Bjdrn zreta proti porušenemu gradu na otaku, Slavica Radinja ki ga je Deniz prvič videl, ko je bil sam otrok. Björn želi vedno znova in znova poslušati pravljico o princesi Ulli, ki jo je hudič imel zaprto v gradu, Deniz pa jo je rešil. Ker sta se imela ta ko zelo rada, se j ima je rodil mali Björn, a hudič ni prebolel izgube lepe princese. Oprtal seje z bombami in jima sledit na potovanje proti vzhodu. Pred Modro mošejo se je dal raztreščiti in s seboj povedel tudi princeso, Tenkočutna Denizova pripoved v obliki pravljice kaže na vso žalost in bolečino, ki ju povzroča nasilje; to pa je pc mnenju Bjornove norveške babice doma na vzhodu, saj tam ž iv i hud ič. Björnov oče j e seveda d ru gače n, »o n je d ober tujec«, De n iza taka poenostavljanja motijo, saj sam beži pred nasiljem, ki vlada v njegovem svetu, na vzhodu.
Roman izgubljena beseda turške pisateljice in sociolog inje Oye Ba yda r 01 iše i n pre pleta ži vij e nj s kp zgod bo tre h Turkov, očeta Čmerja Erena, pisatelja, njegove žene Elif, znanstvenice, in sina Den iza, ki ne more živeti v skladu z visokimi ideali, ki sta jih zanj postavila starša, ter se odloči za samotno in umirjen o življenje na norveškem otočku, Ömer in Elif odpotujeta vsak v svojo smer, on na vzhod, ona pa na zahod, Ömer se znajde pred pravo pisateljsko blokado; usoda ga privede do vzhodne Aria-
tolije, med kurdske separatiste, kjer pomaga mlademu paru, ki hoče zbežati pred prevladujočim nasiljem. Njo so namreč posilili in pričakuje otroka, vendar hi jo moral, V skladu 7 njihovimi družbenimi pravili, brat ubiti, sajje bila nnečaščena. Omer v AnatoliJI spoznava svet nasilja, kurdskih gveril, negotovosti V tem svetu ponovno zaživi, spet prepozna samega sebe in svoje vrednote,
Elif odpotuje na znanstveno konferenco na zahod, na Dansko, V svoji osamljenosti se sprašuje, kam jo je privedlo življenje in zakaj jo je tako odtujilo od ostalih družinskih članov, Odloči se, da bo obiskala svojega sina in vnuka, Na otoku je seveda tujka, z otrokom se ne mo re s pora z u m e vati, saj on ne g ovori turšč i n e in 0 n a ne norveščine, a vseeno navežeta pristen, ljubeč stik, Pravljični otok pa vendar ne more obstajati v resničnem življenju. Nasilje, ki mu je skušal Deniz ubežati, ga poišče tudi na tem oddaljenem kraju. Utelesi se v obliki nacio nalističnih skrajnežev, nestrpnežev, ki ne marajo tujcev.
Obsežen roman, dolg slabih 500 strani, je vturščini izšel leta 2007, v slovenščini ga je leta 2013 izdala založba Sanje. Avtorica je Slovenijo obiskala avgusta 2014, kjer je nastopila na festivalu Sanje v Medani, Čeprav je Izgubljeno beseda že njen sedmi romanje tg njena prva, doslej tudi edina knjiga prevedena v slovenščino (in prav tako tudi prva knjiga prevedena v angleščino), italijanskega prevoda pa še ni (v italijanščino je preveden le njen drugi roman, ki pa še nima slovenskega prevoda). Zanimivo literarno delo, kije {na žalost) še kako aktualno, odlikuje odličen slovenski prevod Erne Pačnik, ki je poskrbela za neposreden prevod iz turščine.
o/, zmožnost zapisovanj n tudi najmanjših podrobnosti iz svojega življenja, V prvi del sporni nov je delno vključil tudi vsebino dveh svojih knjig (skoraj v celoti knjižico Pouk v materinščini-da ali ne?, ki je izšla leta 1972, in eno poglavje iz knjige Boj za slovensko šolstvo na Primorskem za delovanja dr. Brečkor Barago priZVU, kije izšla leta 1963), Napisal ju je na podlagi svojih dnevniških zapisov in oh rinjenj h dokumentov, med bralci pa sta bili precej slabo poznani (zlasti v Sloveniji, kjer je za tisk sl d ve n ske po 11 tl čne emig racije veljala posebna prepovedna kazenska zakonodaja).
Avtor na s že v uvodu seznani z namenom lega pisanje - namenjeno je predvsem hčerkama, Mariki in Teodori, ki sta bili prikrajšani za osebno srečanje z babico, ded kom, stricem in ostalimi sorodniki .n naj bi jima ti zapisi olajšali prvo srečanje z domovino. To seje dejansko tudi zgodilo ob izidu knjige, Na predstavitev knjige (v
Ljubljani, Trstu in Gorici) je prišla tudi Teodora in s knjigo v roki hodila po krajih in poteh, ki jih je nekoč obhodil oče. »Vse je tako, kot piše v knjigi m kot mi je pripovedoval oče,* mi je izpovedala s solznimi očmi,
Ob avtorjevi življenjski zgodbi pa .se seznani mo tudi zžlvlj'enjem slovenske skupnosti v Argentini, zlasti z njenim kulturnim in glasbenim utripom (uspehi kvarteta Fin kov ih). V svoji ideološki načelnosti zapiše tudi nekaj kriLičnih misli, ki so v tej skupnosti povzročile tudi ločitve duhov {spor v 5KA, vprašanje stikov z domovino, samostojna slovenska država, 2. vatikanski koncil),
Knjiga je tudi bogato ilustrirana. Na koncu je dodana avtorjeva celotna bibliografija. Zelo dragoceni so podatki o psevdonimih oz, kraticah, ki jih je uporabljal pri svojem pisanju (zlasti bodo v pomoč bodočim raziskovalcem izseljenske problematike).
OD SAVE DO SREBRNE REKE
Olga Abram idr.
Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje
Znanstveno raziskovalni center SAZU želi vsaj del svojih raziskovalnih spoznanj predstaviti na poljuden in dostopen način širšemu krogu zainteresiranih. V prvi taki knjigi so predstavili Prekmurje, skrajni severovzhodni del Slovenije. Druga knjiga, ki govori o Krasu in Brkinih, ki ležita na skrajnem jugu naše države, pa je njihovo že drugo podobno delo. Kras je zanimivo področje v Sloveniji, po katerem so dobila ime tudi vsa taka področja po svetu,
Kras In Brkini imajo veliko skupnega, kar povezuje prebivalce teh dveh področij.
Že reka Beka, ki izvira v Brkinih in teče do Škocjanskih jam, kjer ponikne in ustvarja veliko zanimivega podzemnega sveta, se izliva kot Timava v Jadransko morje na robu tržaškega krasa,
Posamezna poglavja (64) z različnimi vsehinami je prispevalo 3H različnih strokovnjakov posameznih področij.
Knjigo sta uredila Jasna Fakin Bajec in Oto Luthar, slikovno pa opremil Srečko Bajda. Avtorji opisujejo v poglavju Geografija Matični ali klasični kras, kako
nastaja njegovo površje in njegove reliefne oblike ter večnost in krhkost njene pokrajine. Opisan je tudi svet Brkinov med Snežnikom in Slavnikom. V poglavju Voda je med podzemnimi vodami posebej opisana reka Reka, med podzemnimi jamami pa Škocjanske jame, ki so že vpisane na Unescov seznam naravnih znamenitosti, ter Vllenlca - najstarejša evropska turistična jama. Med Rastlinami In živalmi pa je poudarek na podzemno živalstvo Krasa in na male ter velike živali v brkinskih gozdovih. Iz Preteklosti so omenjeni grad Socerb in Ajdovščina nad Rodikom ter dogodki med prvo in drugo svetovno vojno. V Kul tur ni krajini so predstavljene kraške hiše in življenje na Krasu nekoč, ognjišča, vodnjaki in kali po vaseh, kot posebnost pa cerkve sv,Tilna v Svetem ter muzej v ftepnu. Med Kraškimi naselji so posebej predstavljene Sežana, Štanjel In Lipica, med Obrtmi pa so najpomemb nejšo kamnoseštvo in vinogradništvo na Krasu ter sadjarstvo in pastirstvo v Brkinih, Bogato je tudi ljudsko pripovedno izročilo, posebej ob krajevnih praznikih terana in drugih prireditvah. Ob koncu so predstavljena znana imena Kraševk in Kraševcev, kot so;državni poslanec Anton Černe {1613 1 £iy21. škof Anton Mahnič, pesnik Srečko Kosovel, arhitekt Maks Fabiani, pesnik Igo Gruden, filmska Igralka Ita Rina In akad, slikar Lojze Spacal.
A
Ciril Velkovrh
KRAS IN BRKINI
za radovedneže in ljubitelje
Viti J 'jMMftkla Boj« JiOtoldŽK
Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke
IV.	Vojni čas
Mireila Urdih
V primerjavi z medvojnimi doživetji, ki jih je moj mož Peter opisa! v svojih spominih, objavljenih v Mladiki, je to, česar se sama spominjam iz tistega časa, blage narave. On je stanoval pri Sv, Andreju, mestnem predelu, ki je bil večkrat tarča bombnih napadov zaradi bližnje ladjedelnice, medtem ko smo pri Sv. Ivanu občutili, rekla bi, le stranske učinke. In pri sedmih-osmih letih otrok, ki živi praktično v omejenem okolju, zavestno registrira to, kar se dogaja v neposredni bližini, medtem ko se najstnik zanima tudi že za širše dogajanje, kot dokazujeta dva albuma, ki ju je Peter napolnil s podatki o vojnem dogajanju in z registracijo vseh alarmov.
Čc 50 sirene zatulile podnevi, sva sc s teto Milko zatekli v galerijo, ki je imela en vhod pri Seal a al Monticeilo nasproti pivovarne Dreher (danes trgovsko središče 13 (iiulia), Tam sva se srečevali z mamo, ki je prišla skozi drugi vhod na Ulici Cologna, medtem ko je oče ostajal dosledno vedno v trgovini.
/
in * v
.¡w	■
<’	.. * s - < Z , •'tft'Ü i f / ' ‘A‘i •"■ ■
—	I |- ■ y.j , - ■ J	JU t '	'	-
7 r 1	, ! Jf/i y <■ t- 0	■
J	f c>V /M < W /'/ -	■,
„ ¿¡„-it «-'-A'	'^i,‘
V^Oi .	/■
<?,
ts/tti <J<L£ ¿t
Pi
J
P./tfitr’fftsr ■ //■etrit/
; _	f'7.
't-W'Îf—	.I,,/J" f'.,' .	.
} t ■ ¿i }_i? , ii/	'

(P ¡L <■* J (4 tt t'i 1 A > ■ A 1
/CU tr i < ■*£.
. /j¿/¿JuT* ¿J/ ■'■:**■<	■ > J'

Zgoraj: poîncffio o twcrn/u ncr Krimu pri Andreju Aleksandrovu
Siikinu
Z /eve: strica Tone in Mira, vpoklicana v mornarico med !. iweiovno vojno;
mam o m ed poročn rm pu tovn ■ niem ob domnevnem grobu brata Slive; tra na Dunaju;
cče tikcžak-ti
T.e koso sirene Ml ulile ponoči, smo sli s starši k družini Fonda na številki 10, ker so imeli utrjeno klet, v katero se je zatekala se druga soseda z malo hčerko. Dvomim, da bi bili tam res bolj na varnem, te bi nas bombe zadele, a kolikor vem, je hi la v vsej soseski to sploh edina hiša s kletjo, ki jo je gospodar, zidarski mojster Fonda, še dodatno utrdil.
Kakor se je običajno dogajalo pri konvencionalnih vojnah, so izgu be vojakov bile vedno hujše, zaradi česar so naposled bili vpoklicani tudi starejši, ali še zelo mladi semestri.
Med prvo svetovno vojno sta mamina starejša brata Miro in Tone bila redno vpoklicana v mornarico, medtem ko sta proti koncu vojne bila vpoklicana še oče Anton in naj mlajši, Silvester, ki se žal ni več vrnil. In tako seje zgodilo mojemu očetu. V prvi svetovni vojni je služil od 15. aprila 1915 do 7. avgusta 1916 v k.k. Regimentu št. 7 in bil nato kot ujetnik od 1. septembra 1916 do 9. aprila 19IS na Krimu v Urup-skilji pri kozaku Andreju Aleksa n d rovu Šiškiru ter od 28. maja 191 ti do 11,
aprila 1919 pri kozaku Evhimu Konstantinovi! Sep ih i n u. Bil pa je vpoklican tudi med drugo svelovno vojno, vendar ne komaj leta 1945 - kot sem bik jaz prepričana - temveč že leta 1940, in sicer od maja do oktobra, kot je sam zapisal na spominskifotogra fiji, ter bil nastanjen v Turinu. In se je vrnil srečno domov, ko je potekel njegov čas. Mama je medtem skupaj z mladim vajencem morala skrbeti za vse, in še dobro, d ti ji je priskočila na pomoč moja krstna botra Maria. Ko je pa oče kdaj pripovedoval o svojih vojaških prigodah, Turina ni nikoli omenil kolikor se spominjam, pač pa je raje pripovedoval o ruskem ujetništvu, kjer se mu očitno ni godilo ravno najslabše. Jedače mu ni manjkalo in ddo na kmetiji ni moglo biti prav najtežje. Se dobro, da je prejel ročno napisani potrdili n takratnem času, katerih prevod v italijanščino je notar overovil, tako da se je z njima lahko okoristil, ko seje upokojil.
Velik problem je v vojnem času bila prehrana, ki so jo oblasti skušale obvladati s pomočjo živilskih kart -tako imenovanih „teSSere annonarie“. Poleg tega, da so bile poimenske, je vsaka veljala za določeno količino testenin, kruha, tobaka in kave na primer, ali za sladkor in olje ali za mleko in maslo ter mleko v prahu za dojenčke. In to v določenih dnevnih, tedenskih ali mesečnih količinah. Yr trgovi ■ ni so prevzeli relativne odrezke, ki jih je moral nato prodajalec ob določenih terminih oddati pri živilskem uradu Atinonaria na Trgu Granatieri, zato da je lahko naročil in prejel primerne količine blaga za naprej, Odrezki so morali biti točno prešteti, kar sva skoraj redno delali m e dve s teto Milko pri kuhinjski mizi, na kateri so sc nabirali kupčki po petdeset odrezkov, ki sva jili nato spravili v pripravljene kuverte, vsako vrsto zase. Na spletu
piše, tla so živilske karte bile v Trstu v veljavi od leta 1940 do 1950.
Nadaljnji problem je bilo pomanjkanje goriva, se pravi drv, ki so služila tako za kuhanje, če v hiši ni bilo priključka za plin, kot še posebno za gretje v zimskem času. Pa so se ljudje domislili, da si bodo sami pomagali, in so začeli sekati drevesa, kjerkoli so bila dostopna, kot na primer na Bo Šketu. Moški, opremljeni z raznimi pripomočki od sekire do žage, so opravljali bolj grobo delo, ženske so jim pa nato pomagale, laku daje vsakdo lahko nesel domov sveženj manjših vej ali vlekel za seboj kakšno večjo. Nekoč sem tudi sama privlekla domov tako vejo, ker sem se pridružila sošolki, in njeni mami, ko sta šli po drva. Da tega ja ne bi naredila! Namesto zahvale sem morala požreti piker opomin, naj si nikoli več ne drznem storiti kaj takega, kar ni dovoljeno (in kar nam, na srečo, ni bilo potrebno). Načelno so seveda starši imeli prav, saj so morali kasneje Bošket na novo pogozditi in ne samo zaradi lepšega, temveč tudi, zato da ne pride do nevarnih zemeljskih usadov,
Takoj po vojni je tradicionalna pivovarna Dreher, ki je obstajala od leta 1875, začela ponovno proizvajati pivo, ki gaje bilo mogoče kupiti v določeni količini direktno od proi Z vijaka. Zato so dan za dnem na pločniku pred ,šankom' na Ulici Giulia, blizu vhoda v gostišče, podobno onim na Češkem ali Bavarskem, stale dolge vrste boli ali manj potrpežljivih ljudi s primerno steklenico v rokah - navadno je bila to kjant&rica - v kateri so nato nesli domov prijetno dišečo zlato pijačo, ki je imela imeniten buke, kakršnega ni imelo nobeno drugo pivo poslej.
(se nadaljuje)
Zgoraj: oče, vpoklican med drugo svetovno vojno
Spodaj: dohod k proizvodnemu obratu pivovarne Dreher na Ulici Bonoma
11301*
mrn s1
Intervju z inž. Devano Lavrenčič
“Prihodnost vidim v sobivanju različnih energetskih virov, med temi bi mogla odigrati svojo vlogo tudi jedrska energija”
Erika Jazbar
Deva na Lavrenčič (1929), inženir elektrotehnike, je izvrstna sogovornica z bogato življenjsko in poklicno zgodbo. Rojena je v Mariboru, po duši je slovenska Tržačanka, večino svojega dejavnega obdobja je preživela v Rimu, kjer je s svojim bogatim tehničnim znanjem, delovno zavzetostjo in znanjem angleščine, nemščine in predvsem ruščine prispevala k poznavanju programov gradnje jedrskih elektrarn v Sovjetski zvezi.
Pogovor z inž, Lovrenčičevo je potekal na domu njenih staršev v Skednju, na katerega so ostale sestre Lavrenčič, ki so se znašle na treh koncih sveta, Deva na v Rimu, Sonja v Rio de Janeiru in Milenka v Ljubljani, zelo navezane. Življenjske poti treh družin so nanesle, daje tržaški dom ponovno zaživel, saj živita tu Devanini rimski vnukinji, ena na univerzi v Trstu študira slovenščino in nemščino, druga pa je v Trstu našla zaposlitev. Nekajurni pogovor, ki seje začel januarja 2014 v Skednju Je bil mišljen kot daljši intervju, S popravki in dodatki se je nato razvil v daljši tekst, v katerem sva s pismi po pošti in s številnimi srečanji v Trstu pilili in bogatili pripoved, ki vam jo inž. Lavrenčič ponuja v branje v več nadaljevanjih.
• Moje družinske korenine so vTrstu, ne več v Mariboru, čeprav sem tam rojena, pravi inž, Lavrenčič, V Maribor so se v prvih letih fašizma umaknili starši iz ekonomskih in narodno-obrambnih razlogov. Ko se je leta 1945 končala druga svetovna vojna, sta se uresničili Želja in sen mojih staršev, in sicer vrnitev v Trst, v Skedenj, "kjer hiša mojega stoji očeta", od koder me "uka žeja je speljala" najprej na Politehniko V Turi n, nato v Milan, jedrska energija pa v Rim,
■ Devano Lavrenčič odlikujejo znanstvena inteligenca, logično razmišljanje in neposrednost, je zahtevna sogovornica, po eni strani zaradi spe-
cifičnega znanja, po drugi pa zato, ker nosi v sebi močno življenjsko energijo, s katero gleda na zastavljene načrte stvarno in se ne prilagaja vsakokratnim težavam.
Pogovor sva zaceli pri rojstnem mestu in otroštvu, ki ga je naša sogovornica, kot rečeno, preživela v Mariboru,
• Rodila sem se v Mariboru 20. januarja 1929. Doma je bila navada, da so se bo-žično-novoletni prazniki zaključili ravno i mojim rojstnim dnem, ko je prišla na mizo še zadnja torta, Oče Anton (1390), rojen v Standrežu pri Gorici, in mama Milena (1399),Tržačanka, hči Maksa Cotiča, dolgoletnega urednika Edinosti, sta odraščala vTrstu. Oče v proletarskem,
tedaj narodno zavednem in pretežno slovenskem okolju, mama pa v slovenskem liberalnem milje ju, s sku pno željo In voljo, da br ohrani la slovenski jezik, kulturno identiteto in narodno zavest.
■	Kako pajeVašodružinopot pripeljala v Maribor?
•	Oče je bi! prokurist v tržaški podružnici Lju bljanske kreditne banke, kjer je bila zaposlena tudi mama, Ko je banka po dvakratnem fašističnem razdejanju prostorov v Trstu
prestavila podružnico v Maribor, je ponudila svojim uslužbencem delovno mesto v novi frlialki-To je bil prvi, ekonomski razlog, da seje "pa pa"odločil za "emigracijo"
Drugi, nič manj pomemben razlog, je bilo zapiranje slovenskih šol, G en ti leje va šolska reforma je določala, da se bo s šolskim letom 1923/24 poučevalo v vseh prvih razredih "aloglotskih" ljudskih šol samo v italijanskem jeziku. Moj brat Devan je v šolskem letu 1922/23 zaključil prvi razred, tedaj zadnje leto slovenske osnovne šole v Rojanu in odločno Izjavil, da ne bo hodil v italijansko šolo.Tako da je bila odločitev za selitev v Maribor obvezna in prav nič težka, Mislim, da ni nobenega dvoma, da je bil jezik mojega otroštva slovenski, In tak je ostal vse do danes, ko se srečujem s Slovenci.
■	Kje $o živeli takoj po selitvi?
•	Tapa", mama, Devan in Sonja so stanovali v Mariboru na Slovenski ulici št, 13,
v hiši, kjer je v pritličju Imela sedež banka, v nadstropju nad njo pa so bila stanovanja uslužbencev, V tej
»Primorci smo odločno pripomogli k uveljavljanju slovenstva na severni meji.«
hiši sem se rodila 20, januarja 1929, V isti hiši seje kako leto pred menoj rodila "učenica" Nada Pertot, poznejša profesorica in ravnateljica Znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu. Sonjina sošolka v Mariboru paje bila Lelja Rehar,
Mesec dni po mojem rojstvu je 20. februarja Devan umrl zaradi peritonitisa. Obiskoval je drugi razred gimnazije. Čez približno leto dni seje 28, marca v isti hiši rodila moja sestra Milenka, Po
očetovi upokojitvi smo se izselili iz stanovanja nad barsko v vilu pri parku na Tyrševl št. 30.
Šolanje ste torej začeli v Mariboru.
• V Mariboru sem obiskovala štiri razrede osnovne šole In prva dva razreda nižje gimnazije. Primorci smo kot ekonomski in politični emigranti s svojim številom, narodno zavestjo in temperamentom odločno pripomogli k uveljavljanju slovenstva na severni meji, zlasti v Mariboru, kjer nas je živelo okol 14.000, na Štajerskem pa okoli 10.000,
Mariborsko nemštvo je Primorce krivilo, da so poslovenili mesto. Mnogi med njimi so to drago plačali s pregonom v Srbijo, internacijo v končen tracijska taborišča in celo s smrtjo, ko je ob nad stični zasedbi Maribora leta 1941 Hitler zahteval "napravite mi to mesto spet nemško!17
■ Maribor ste zapustili pred prihodom Nemcev?
• Leta 1941 so bila prekinjena lepa in brezskrbna otroška leta v vili pri parku, Se preden so Nemd vdrli čez mejo, smo se, vedoč, da je "papa" na spisku tistih, ki so bili namenjeni za Dachau, umakniti v Novo mesto. Oče je bil namreč na seznamu "nevarnih"Primorcev, ki so ga Imeli gestapovci v Gradcu. Bilje angažiran v primorskih društvih In narodnoobrambnih organizacijah, ki so pomagale primorskim beguncem.
Z zadnjim vlakom za civilno prebivalstvo
smo zapustili Maribor, m a ma in "papa" tri sestro Sonja, Devana, Milenka In nona Kati, kije v Mariboru živela z nami, Doina smo imeli zelo bogato knjižnico s francoskimi in nemškimi knjigami, seveda tudi slovenskimi, No, Nemci so vse zmetali pred hišo in jih sežgali.
Po kratkem postanku v Ljubljani smo v zadnjih dneh marca 1941 pristali v Novem mestu, od koder je bil doma Sonjin mož in smo tam preživeti vsa vojna leta.Le "nona" n a s je kmalu zapustila, hotela je umreti doma in seje vrnila na svoj dom v Volče priTolminu, lam je umrla sama v juliju 1944, stara 86 let,
■	Kaj Vam danes pomeni Maribor?
•	V Mariboru smo takrat pustili najdražje, "pa pa" sin a, mama očeta In sestro Cirilo. V Mariboru imam še vedno svoje najdražje. Tam so pokopani mama Mile na, teta Cirila, moj ded Makso Cotič, od decembra 2014 pa tudi moj Svak Miloš Lapajne. Mama je bila Tržačanka, je pa pravila, daje na Štajerskem preživela svoja najlepša leta, in kljub temu d a je po vojni vse do smrti leta 1992 živela vTrstu, je ždela biti pokopana v Mariboru,
■	V Novem mestu ste nadaljevali s študijem?
•	Na novomeški gimnaziji sem kon ča!a drugi razred in se jeseni leta 1941 vpisala v tretjega. 1. decembra sem se udeležila demonstracije ob prazniku zedinjenja Jugoslavije, 12. decembra smo bili vsi udeleženci demonstracije izključeni in smo morali zapustiti šolo.
30. junija 1941 ponoči so v Novem mestu in okolid Italija ni aretirali vso profesorje, učitelje, študente In delavce, brezposelne in zaposlene, ne samo tiste, ki so bili osumljeni sodelovanja t OF, Kunec šolskega leta so bili aretirani tudi vsi moški dani profesorskega zbora gimnazije, mlajši od 50 let In dijaki sedmega in osmega razreda, stari več kot 17 let. Aretirano profesorje in dijake so 20. julija, skupaj z nekaterimi nekdanjimi dijaki, ki so takrat obiskovali že universo, odvedli iz novomeških sodnih zaporov
v italijansko koncentracijsko taborišče Monigo priTrevisu.
■ Med njimi je bil tudi gimnazijec Tone
• Takrat je bil star sedemnajst let, z njim pa sva si od poletja 1942 do pom la di 1943 pisala pisma, del no na pisana vjeziku, kt ni bil ne njegov in ne moj, bilje to prisrčen izraz prvih mladostnih ljubezenskih sanj. Pa tudi zgodovinsko pričevanje o življenju v Monigu, ki govori o lakoti in dolgočasju, o domotožju po gričevju okoli Novega mesta in po Krki, ki ga obliva. Zato so bi la tudi zbrana v priložnostno knjižico z naslovom Come se non fosse accaduto. Lettere d'amore dal campo di concentramento di Monigo, ki je izšla vTrevisu leta 2005, v slovenskem prevodu pri Založništvu tržaškega tiska pa dve leti kasneje.
■	Vi pa ste nadaljevali s šolanjem v Novem mestu,
•	Tretji gimnazijski razred sem končala privatno. Kot prfvatist sem naredila četrto gimnazijo in malo maturo ter peti gimnazijski razred. Le šesto gimnazijo sem v šolskem Setu 1944/1945 obiskovala redno, kollkorso to dopuščale vojne razmere In ga tudi z uspehom zaključila,Spričevala mojih gimnazij skih let v Mariboru In Novem mestu so dvojezična, mariborska v slovenščini in srbohrvaščini, novomeška pa prva izdana v Ljubljanski pokrajini v slovenščini in italijanščini,tista Izdana pod nemško okupacijo pa v slovenščini in nemščini. Morda bi spadala v Šolski muzej.
■	Kaj pa Tone?
•	Med pripravami na vrnitev vTrst me je v avgustu 1945 Tone obiskal v Novem mestu. Sele tedaj sem izvedela, da se
je po osvoboditvi iz Gonarsa priključil Titovim partizanom na Primorskem, se tam udeležit osvobodilne vojne in konec aprila 1945 tudi bojev za osvobo ditev Trsta. Srečna, da sva se našla, nisva veliko govorila o preteklosti, delala sva načrte za prihodnost. Najina prisrčna korespondenca seje obnovila v septembru 1945 in je trajala tudi po moji selitvi vTrst še dolgih sedem let. Bila je polna ljubezenskih sanj In načrtov za skupno življenje, ki bi ga uresničila po končanem študiju, on zdravnik, jaz Inženir.
■	Po vojni seje Vaša družina iz Novega mesta vrnila v Trst
•	Ko smo se v oktobru 1945 preselili v dom v Skedenj, sem bila stara 16 let. V Trstu sem se s spričevalom šeste gimnazije iz Novega mesta vpisala v četrti razred slovenske Realne gimnazije, današnjega Znanstvenega liceja France Prešeren in v naslednjem letu 1947 maturirala z od!iko. Klasični licej je bil takrat le v Gorici, nanj seje v tl stih letih vpisal Pavle Merku,
Na gimnaziji sva bila sošolca z Mar janom Dolganom, čistokrvnim $ke-denjcem. Po opravljeni maturi je postal časnikar pri Primorskem dnevniku,
najprej kot športni novinar, potem kot kronist. Moji vrstniki., brata Leo In Andro Čok, Peter Udovič, Franci Ramovš, Bojan Pavletič, Nlnetto Patrlzio, Peter Sancin,
»Najina prisrčna korespondenca je bila polna ljubezenskih sanj in načrtov za skupno življenje, ki bi ga uresničila po končanem
v j i * +	j	a i + * v *
študiju, on zdravnik, jaz inženir*«
-
DIMITRIJ LAVRENČIČ
miS DIJAK H. REAL. Cm. l-jsj
MILENA LAVRENČIČ
Ut!	iqj. COTii	IfllH
.*** MAKS coác
mr CIRILA COTIČ
V SPOMfN
mi DUŠAN COTIČ
Lili Suman in Milenkirti vrstniki iz Ilirske bistrite Jela Brinšek inToni Gržina so bili dijaki na liceju v Ulici Lazzaretto Vecchio. Morda je bil še kdo, čigar imena se ne spomnim. Pa brez zamere!
V šolo sem se peljala s tramvajem številka 2, kije prišel pod naš hrib, En z devetico tja do Ulice Lazzaretto Vecchlo. Z Marjanom sva si ostala vse do nje gove smrti najbllžja, Vez je bila gotovo telovadba. 5e v gimnaziji sva učila telovadbo po Krasu za pripravo Prvomajskih proslav. On je bil član moške, jaz pa jenske STO-j e ve orodne telovadne vrste, Tekmovali smo na Balkanijadi in na drugih akademijah vse do leta 1952. V tej telovadni družbi pogovorni jezik ni bil samo slovenski, občevanje je bilo dvojezično, a z Marjanom sva poznala le slovenske komande, Telovadne in športne dejavnosti v letih 1945-52 so de zgodovine slovenskega športa na Primorskem in v Italiji v okviru Zveze društev za telesno vzgojo narodno mešane organizacije.
■ Kaj pa po maturi?
• Vpisala sem se na tržaško univerzo na hlenij inženirstvo (Biennio d'lngegneria), kot mi je svetovalJ'p a pa", Že v prvi gimnaziji so me privlačile naravoslovne vede In predvsem matematika. Se v Mariboru ml je^apa" podaril knjigo Eve Curie, Madame Curie, ki je takrat pravkar izšla v slovenskem prevodu. Na poti do Trsta seje sicer izgubila, vendar mi jo je kasneje za rojstni dan darovala Milenki na sošolka Jela B. tu v Trstu, ker sem jo učila matematiko za maturo.Ta knjiga je bila prva, ki sem jo prebrala in je bi la povezana z znanostjo. Takrat sem prvič brala o radioaktivnosti, očarala pa meje tudi osebnost "uka žejnega" dekleta Marije Skludowske in njeno slovansko poreklo, Gospa Curie ml je ostala vzor žene in znanstvenice vse življenje.
Pa še ena ženska je bila 2ame pomembna, in sicer profesorica matematike na gimnaziji v Novem mestu. Darinka Zorec Pucelj, hči pisatelja Ivana Zorca, ki ml je poleg znanja posredo-
vafa tudi veselje In navdušenje za študij matematike. Do svoje smrt: mi ie bila vzor in prijateljica.
Na bleniju, kr je bil skupen za študente fizike, kemije, matematike in inženirje, nas je bilo 120 in kar precej deklet, a družila sem se v glavnem s Slovenci, čeprav Iz drugih fakultet, Z Italijanskimi študenti sem se družila le na univerzi, a nič Izven nje.
■ Kako pa je bilo z jezikom?
• Problemov nisem Imela, Samo za Izpite sem se učila na pamet In "recitira laJ' matematične Izreke. Univerza je bila takrat v bližini muzeja Revoltella.Tu sem končala bienij.
Že v Trstu sem smatrala za svojo dolžnost, da spoznam tudi slovensko tehnično izrazoslovje, zato sem st kupovala in brala slovenske strokovne, pa tudi znanstvene In poljudno znanstvene knjige iz matematike, fizike, elektrotehnike, posebno če so bili njih avtorji priznani slovenski znanstveniki, med temi so bili fizik prof. dr. Anton Peterlin, inž. M Han Vidmar in dr. Lavo Čermelj.
(se nadaljuje)
»Gospa Curie mi je ostala vzor žene in znanstvenice vse življenje.«
Spominski kovanec 2015
Emona - Ljubljana
Mitja Petaros
Območje, na katerem se razprostira Ljubljana, je bilo naseljeno že v pradavni n ¡j kat dokazujejo številne arheološke izkopanine,Tod so od zdavnaj potekale pomembne trgovske poti (v 13. stoletju pr, Kr. naj bi tam prezimili celo Argonavti z Jazonom na čelu). Rimljani so zasedli Ljubljansko kotlino v drugi polovici 1. stoletja pr, Kr. Zgodovinarji pa danes niso vsi Istega mnenja o datumu ustanovitve naselja in rimskega mesta Emone, saj nekateri trdijo, daje naselbina nastala najprej kot vojaški tabor (saj so bik tam nastanjene rimske legije) In se naknadno preuredila v civilno naselje, drugi pa vztrajajo, da je mesto nastaio ex novo, saj naj bi se v bližini na bajali rudniki zlata. Vsekakor so tudi Rim ljani tam zgradili naselbino, ki so jo imenovali Colonia lul ia Emona, ime pa je verjetno že p red rimljanske g a oz. keltskega izvora, Območje je tedaj upravno
spadalo v rimsko provinco Clsalpsko Galijo. Emona seje nahajala v središču današnje Ljubljane, točneje na prostoru med reko Ljubljanico in Šišenskim hribom, na levem bregu reke. Mesto je irmeJo pravokotni tloris, bilo je obdano s kamnitim obzidjem in z dvojnim vodnim jarkom. Zgradifi so ga v prvih dveh desetletjih po Kristusu. V mestu je
»Osrednji motiv na kovancu sestavljata kompozicija črk, ki tvorijo napis EMONA ali AEMONA, in stiliziran načrt rimske Ljubljane.«
bila mreža pravokotnih uiic, ki so pove
zovale stanovanjska poslopja. Osrednji
mestni prostorje bi! Emonski forum,
kije bil upravno, družbeno,versko In
trgovsko središče naselja, Arheologi so 05tanki rimikega
v bližini vzhodnih vrat Emone (približno	obzidja v Ljubljani
:h
Desno: priložnostni kovanec v vrednos ti 2 evrov
5podctj: znameniti kipec Emonca
tam, kjer je danes Trg francoske revolucije) našli del marmorne plošče, ki ima vklesan napis z imeni cesarjev, tako da je upravičen sum, da je plošča stala na neki zelo pomembni javni stavbi, saj sta bila pokrovitelja nihče drug kot cesarja.
Baje da je odločitev o gradnji mesta sprejel v zadnjih letih svoje vladavine cesar Avgust, dela pa naj bi zaključil njegov naslednjikTiberij.
Tako najdeni marmorni del in druge i/kopanine rimske Emone spadajo med najpomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Emona je bila tudi bistvena za kasnejši urbani razvoj tistega kraja, saj njen dokončni propad sega v5. stoletje po Kr.,po hunskih napadih, a so nato na istem kraju stalno dograjevali in obnavljali nove naselbine, ki so se razvijale in se širile vse do današnje, sodobne Ljubljane, čeprav so v teku stoletij ruševine antičnih spomenikov in zgradb stalno uporabljali za gradnjo novih stavb in sojih vzidava li v novejše objekte (tudi v ljubljanskem gradu je vzidanih mnogo kamnov iz rimskih časov), je Še vedno m nogo ostankov rimske Emone (najbolj ohranjen je Rimski zid, južni del emonskega obzidja na ivtirju, za katerega je tudi Jože Plečnik prispeval, da se je ohranil, saj ga je zaščitil in uredil njego vo okolje, dodal je tudi lapidarij), ogromno je tudi rimskih izkopanin, kijih hranijo muzeji (zelo znamenit je kip Emonca, katerega pozlačena kopija stoji na današnjem Kongresnem trguj.
Republika Slovenijaje Ida 2015 izdala spominski
kovanec, da bi zabeležila in zaznamovala dogodek, ki ima velik zgodovinski, kulturni in družbeni pomen za Ljubljano i n vso Sl o ve n i jo. Leta 2015 j e na m reč potekala dvatisočletni ca zgoraj omenjene zgradbe pomen bnega javnega poslopja v rimski Emoni, na katerem so našli latinski napis, ki omenja cesarja Avgusta in njegovega naslednika Tiberi ja,Tako so spet povezali numizmatiko z zgodovino in poslali v promet kovanec, ki opozarja na preteklost, Tehnično je Banka Slovenije, ki spada v Evrosistem, dala izdelati novec vrednosti 2€, kije uporaben, ga lahko potrosimo po vsem evroobmočju in ga zamenjamo v druge valute po celem svetu. Osrednji motiv na kovancu sestavljata kompozicija črk, ki tvorijo napis EMONA aii AEMONA, in stiliziran načrt Emone: ob dvanajstih zvezdah z zastave Evropske unije pa je še napis EMONA LJUBLJANA SLOVENIJA 2015, Avtor dizajna je Matej Ramšak iz Velenja. Kovanec so kovali na Slova škerm, v Mincovni Kremnlci (kot ma r-sikateri slovenski novec). V promet je bilo izročenih milijon kovancev, ki so po vrednosti, teži, velikosti in sestavi kovine popolnoma enaki vsem evrskim novcem v vrednosti dveh evrov. «¿1
Mladika oi ■ zoie | 43
Giulio Quaglio
»I	v	* »
v vsem svojem baročnem siju
Mojca Polona Vaupotič
V Italiji v dolini Intelvl nad domskim jezerom je v 17. stol. bila navada, da so si rokodelci v poletnih mesecih služi i kruh v tujini, med zimskim časom pa so se z zaslužkom vračali v domače gorske vasi. Na tem območju, v vasi Laino, je prebivala tudi družina Quaglio, člani katere pa so ustvarjali za cesarski dvor na Dunaju, ka sneje pa se v Mtmchnu in v Mannheinm Njihov, za likovno ustvarjanje zelo nadarjen sin Giuiio,seje rodil leta 166B. Njegova življenjska pot s čopičem ter z izbranim estetskim okusom je zazna m ovala marsikatero steno v tedanjem baročnem času. Njegov oče Giovanni Maria je imel še dva brata slikarja, Giulia
Avtoportret ob	in Dor™nkfl <k'je leta 1676 podpisal
Upodabljanju žene skorajda nepoznani ciklus fresk v cerkvi
sv. Viktorja v kraju Castello d i Laino), tako da lahko sklepamo, daje prve slikarske izkušnje mladi Giulio dobil prav v družinskem krogu.
Slikar Giulio OuagJio pa ni deloval samo v Lombardiji, temveč tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Na njegov umetniški razvoj je vplivalo srečanje z deli takrat naj večji h slikarskih mojstrov comskega območja, kot so bili Flarn-menghino ter brata Giovanni Battista in Giovanni P. Recchi. Vendar pa je, kot navaja tedanji ljubljanski akademik Janez Gregor Dolničar, slikarsko dozorel predvsem z učenjem pri Marcantoniju Franceschiniju v bolonjskem okolju,
Po srečanju z beneškim slika rstvom, še posebej z deli Veroneseja in Tintoretta pa je začel uporabljati svoj osebnostni likovni izraz.
Giulio puaglio je lastno slikarsko pot začel v Furlaniji, natančneje v Vidmu, kamor sta ga leta 1691 povabila rojaka, gradbena mojstra Bartolomeo Plava in Giovanni B. Novo, ki jima je biia med prenovo urbane podobe mesta zaupana gradnja nekaterih palač, med katerimi sta biii tudi mestna zastavljalnica Monte di Pieta In Palazzo della Porta. Leta 1694 se je Giulio Ouaglio poročil s šestnajstletno Margherito, Novovo hčerjo, Imela sta sedem otrok, od katerih so se trije
-	Raffaeio, Giovanni Maria in DomeniCO
-	odločili za slikarski poklic in ustvar jali pod okriljem očetove delavnice. V zimskih mesecih pa seje umetnik selil v rojstni kraj Laino, saj v tehniki alfresto ni mogel slikati v času, ko so zaradi nizkih temperatur ometi zmrzovali.
KULTURA
V drugi polovici 17, Stol, je pričela na omenjenem področju umetnost cveteti in Quaglieve slike so začele žeti svojo pravo ceno in ugled. Meščansko življe ■ nje je bilo močno razvito, plemiči so bili premožni, gradile so se Številne palače in dela za umetnike je bilo na pretek. Tukaj je samo nekaj primerov palač in cerkva, ki jih je med letoma 1694 do 1699 poslikal Giulio Quaglio: kapela v poslopju Stavbe Monte dl Pieta, slike v palači Deda ni (sedaj Braida), palača Ma-nigo, Novate-Mezzola, majhno župnijo na robu Comskega jezera, leta 1689 je bil zaposlen v nekdanji hiši Antonini-Belgrado (kasneje vladno poslopje), nato je poslikal cerkev Santa Chiara ter s tem zaključil svoje videmsko nbdobje. Leta 1701 je bil umetnik povabljen v Gorico, saj so razšl rili škofovsko stolnico in slikarju zaupali delo na stropu in na slavoloku, Žal So bile freske že dvakrat tako poškodovane, da uspemo zgolj sklepati, da je delo opravil Quagfio, Njegov tipični slikarski slog tedanjega časa, ki gaje močno zaznamoval, pa je bi naslednji: šlo je za robustne oblike, orjaške, izrazito svetlobno niansirane
Levo: cerkev sv. M-kolajo, pogled proti vzhodu
Desno zgoraj: freske v vladni palači An tanini Beigrado; spodaj: de taji freske v palači Merscheinschloss
iike, horrarvacui in skromno zanimanje za pejsaž. Njegove slikarske prizore dodatno poudarjajo dekoracije v obliki enobarvnih poslikav ali reliefnih vzorcev v belih štukaturah. Posebno veličastna je izvedba v videmski palači Strassoldo, ki Jo je nato ponovil Še v palačah Dane-luzzi in Antoni ni, Gre za baročno vzne senost, poudarjeno s silovitostjo oblik in čustev, ki zunanjo cmilijsko teatralnost spaja z zadržano beneško močjo.Ta izraznost pa je presenetljiva novost v furlanskem slikarstvu, vajenem umirjenosti, zadržanih in skromnih oblik. Prav to jo Guagfiu prineslo številna in pomembna naročila.
Leta T703 pa je sledilo Ouaglievo najpomembnejše - ljubljansko obdobje, saj gaje čakala največja naloga, kar jih je do tedaj prejel - poslikava stolnice. Prav ob koncu '17. stol. je bilo umetnostno gibanje v Ljubljani in na Kranjskem na področju umetnosti in kulture izredno močno. To obdobje je začel že Valvazor
s svojim krogom kulturnikov, kar pa so se samo nadaljevali kranjski izobraženci in domoljubi, ki so leta 1693 ustanovili Akademijo operozov. Pod vodstvom treh Dolničarjev so se programsko lotili kulturne prenove dežele. Najpomembnejši gradbeni podvig ljubljanskih akademikov je bila nova stolnica.
Ko so staro stolno cerkev leta 1701 podrli, so po načrtu znanega rimskega arhitekta, slikarja in teoretika Andrea Pozza začeli zidati novo, a je žal zgolj za kupolo zmanjkalo denarja. Glulia Quaglia, ki je tedaj prižel v Ljubljano na povabilo Antona Dolničarja, je spremljal njegov učenec Carlo Corloniter najverjetneje še nekaj ostalih pomočnikov, ki so naročeno slikarsko delo izvršili med leti 1 703 do 1706. Ladijska obočna poslikava predstavlja najkvalitetnejše in najzrelejše Ouaglievo umetniško stvaritev, hkrati pa je pomembna tudi za razvoj iluzionističnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Glavni stropni motiv prikazuje Apoteozo sv, Nikolajo, zavetnika ljubljanske stolnice, ki preganjanim kristjanom za časa rimskih cesarjev Dioklecijana in Maksimiljana kot v utehi in obljubi za zveličanje kaže v nebo na zmagoslavje sv. Križa, V samem centru opazimo prisotnost Boga v nebeški gloriji, celotno večpomensko zgodbo pa slovesno dopolnjujejo še putti, angeli, apostoli, kreposti, različne alegorične figure ter baročni dekorativni motivi. Na zahodni steni najdemo dva prizora iz čudežev sv. Nikolaja (sv. Nikolaj se prikaže roparjem,
Vandal tepe sliko sv. Nikolaja) ter Izvolitev sv. Nikolaja za škofa v Miri s portretom ljubljanskega stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja, Le-ta je namreč bil glavni pobudmkza izgradnjo in iluzionistično poslikavo ljubljanske stolnice. GiulioQuaglioje pri tem delu ustvaril igro med seboj povezanih prostorov, od katere je težko odtegniti pogled. To pa zato, ker so številni liki. ki kompozicijo napolnjujejo z neverjetno bogato galerijo portretov, drž, čustev, postavitev in o-blačil, redko postavljeni v natančno določen prostor, saj se zdi, da prehajajo kar Iz enega v drugega, In ker se naslanjajo na okvirje in arhitekturne elemente ter jih pogosto presiopljajo, soustvarjajo ilu-zijsko situacijo, v kateri se izgublja meja med realnim in navideznim. Umetnostni zgodovinar Izidor Cankarje to Ouaglievo delo komentiral takole: »Ljubljanska stropna freska ni le njegovo največje delo, temveč je z vidika umetniške vrednosti tudi najpomembnejše, saj se vsa predhodna dela zdijo kot priprava nanj, vso naslednja pa so videti !e kot imitacija tistega, kar je dosegel v Ljubljani«..
Resje. Po tem projektu so sledila dela, ki so bila zgolj nekakšen odmev na to grandiozno ljubljansko stvaritev. Leta 1708 je sledilo umetnikovo ustvarjanje v G razu, v tako imenovani Villl des Meerscheingartens (Meerscheinschloss), v geidorfskem graškem okraju. Tam je poslika! razsešni strop s fresko, ki predstavlja alegorijo
Na desni žge strop v cerkvi sv. Nikolo Ljubi,:
Desno spodaj;
S. Maria det Monte rfi c
Levo: poslikana kupola v c. Son Giuseppe v Lainu
Desno: snemanje S križa
46 | MLALHKAV-C1I ■ 2016
.E iL-
* f


■
!«'
'
zmage krščanstva nad poganstvom.
To pa je zadnja posvetna stavba, kar jih je Ouaglio okrasil, in ena njegovih najmogočnejša alegorij, s kakršnimi je v mladosti začel svojo umetniško pot v mnogo skromnejših dvoranah videmskih palač Od leta 1709 je nato več let slikal v Bergamu, v Lezzenu ob Com-skem jezeru, v vasi San Paolo d'Argon pri Bergamu in v Bonzanlgu ob Com-skem jezeru.Toda počasi so njegova umetniška potovanja, ki so ga dotlej leto za letom vodila spomladi Iz Lalna v tujino in jeseni iz tujine domov, pričela jenjati. Poročila o njem so redkejša, mojster seje držal bofj bližnje okolice In vel ¡kih naročil ni bilo več. Že na zadnjih slikarskih podvigih je mogoče sklepati, da je Quaglio izvršitve del prepuščal svojim pomočnikom. V ta čas, ko je Quagiio le umetniško in gospodarsko nadziral izvrševanje naročil, spada tudi poslikava stropa se m en iške knjižnice v Ljubljani (o kateri sem v enem Izmed prispevkov že pisala). Te freske, ki so nastale med letoma 1721 23 pa sc strino tako močno razlikujejo od fresk v stolnici sv. Nikolaja, da jih ni mogoče prisoditi njegovi roki, ampak jih lahko štejemo za delo njegovega sina Raffaella (po nekaterih podatkih Domcnica).
Pred dokončnim povratkom v Lalno seje Giulio s sinom Raffaelom ustavil še v Komnu na Krasu.Tu sta leta 1724 poslikala banjasti obok prezbiterija Marijine cerkve v Obršljanu, Gre za sicer brezhibno delo, ki pa ne izžareva več »prave« Ouaglleve energije ne v oblikovanju figur in nev barvnih mešanicah, ki so podane v izredno svetlih barvnih tonih.
Giulio Ouaglio je leta 1751 umrl na svojem domu v Lalnu, njegovi nasledniki pa so se postopoma izseljevali v Nemčijo, tako da danes ni več v Lainu nobenih direktnih potomcev prejšnjih □uagliev, Edini spomin na nekdanjo veliko In slavno umetniško družino so freske po bližnjih cerkvah ter ljubka, živo poslikana družinska hiša. kije sedaj prazna ter napis Via Giulio Ouaglio, ki ga nosi ena izmed maloštevilnih vaških uličic v Lainu. *JM
»Umetnostpredstavlja poslednje zavetišče svobode in če se skrčijo meje svobode, tudi za umetnost, potem smo še korak do tega3 da bodo vsi mislili isto. Kjer mislijo vsi isto, ne misli nihče.«
(Aleš Debeljak, 2006)
Maja Lapornik
Dejstva da je usodna prometna nesreča prekinila življenjsko in ustvarjalno pot enega izmed največjih sodobnih slovenskih pesnikov, Aleša Debeljaka, je presunila vse, posebno tiste, ki smo ga poznali, prebirali in cenili.
Pesnik, esejist, profesor, publicist prevajalec in sociolog kulture Aleš Debeljak se je rodil leta 1961 v Ljubljani. V mladosti je bil slovenski prvak in jugoslovanski podprvak v judu. Leta 1985 je diplomiral iz primerjalne književnosti, leta 1993 pa doktoriral iz sociologije kulture na Sirakuški univerzi v New Yorku. Bil je redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski soli Col I eg e d Eu rope v Va rša vi.
Pesniško je pripadal generaciji, ki seje uveljavila v osemdesetih letih. Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi, Njegove najbolj znane pesniške zbirke so Zamenjave, zamenjave. Slovar tišine, Imena smrti, Minute strahu. Nedokončane hvalnice, Mesto in otrok, Tihotapci in zadnja, lani izšla Kako biti človek. Izred no ploden In kritičen je bil tudi v svojih esejističnih spisih - omenimo naj Meian holične figure, Postmoderno sfingo, Temno nebo Amerike, Pisma iz tujine,
Esej o književnosti, Somrak idolov,; Na ruševinah modernosti, The imagination of Terra incognita,
Individualizem in literarne metafore naroda.
Za pesniško zbirko S/ovor tišine je 1989 prvič prejel Jenkovo nagrado (nekaj let kasneje ji je
sledila še druga Jenkova nagrada}, naslednje leto pa za deli Slovar tišine in Postmoderno sfingo še nagrado Prešernovega sklada. Prejel je tudi nekaj mednarodnih priznanj, nagrado bralcev za naj boljši esej desetletja v reviji World Literature Today ter priznanje Ambasador znanosti RS. Njegove knjige so izšle v angleškem, nemškem, francoskem, španskem, katalonskem, italijanskem, romunskem, hrvaškem, srbskem, makedonskem, poljskem, češkem in slovaškem jeziku,
Aleša Debeljaka sem spoznala pred mnogimi leti, Že ob prvem stiku meje prepričala in prevzela tista tipično njegova patena in neomajna strast, ki ga je označevala in s katero je ob intelektualni ostrini motril in vrednotil sebe in svet okoli njega,
V tem je bil tako drugačen od večine kulturnikov, ki jim slovenska nedorečenost ni zelo tuja, Pogo-vorz njim nikoli ni bil nevtralen, od sogovornika je zahteval jasne pozicije in se nanje svobodno odziva!.. Zelo kritično je vrednotil poosamosvojitveno
slovensko stvarnost, v kateri stare vrednote puhtijo, novih pa kot da ni. Iskal je vsebinske alternative in se pri tem zavedal, da je pot prežeta tudi s samoto. Ob tem je pisal verze, ki so presunljivi spoj ostre in prodorne intelektualne misli ter ljubezenske miline, nežnosti i n čistosti. Z nami ostaja umetniško izpiljena, pa prepričljiva in jasna beseda pripadnika generacije, ki je, kot je zapisala Nela Malečkar, »bila premlada za hipije in prestara za punk«.
Znani neznanec
Novela je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika
Irena Husu
Prišel je nekega deževnega dne, čisto
anonimno in skrito v množici utrujenih obrazov in objokanih oci. Z vajeno rutino sem popisovala begunce & BiH, M smo jih sprejeli v Zbirni center na ta sivi, mrzli dan, ki je še poglabljal njihovo bedo in izgubljenost ter žalost. Nenadoma sem začutila, da nekdo nepremično strmi vame, a me vseeno ne vidi, da gleda S ko /.me. Zapomnila sem si ta brezizrazen pogled in prazne,, a lepe sivo modrc oči. Bil je tako samosvoj in osamljen v množici, da ga nisem mogla prezreti.
Nešteto obrazov in zgodb je takrat šlo skozi naše oči in srca. Tisoče rnk bi morali imeti, da bi pokrpale vso agonijo bolečine in Strtih SrC, Ali pa čarobno paličico, ki bi zajezila reko obupa in ustavila to brezsmiselno vojno na Balkanu. A bila nas jele peščica - šest stalnih in nekaj prostovoljcev, zadolžena za 300 duš, ki so kot nešteti drugi iskali varno zatočišče v Sloveniji.
Tiste dneve smo bili skorajda neuničljivi tem, vajeni vsega: zbiranja pomoči, razdeljevanje, organiziranje prehrane, prevozov, posredovanje družinskih sporočil ... ¿e posebej smo se potni dili za otroke, uredili smo jim igralni kotiček in s svetlimi, pastelnimi barvami polepšali sobo. Mamice z dojenčki smo nastanili v nove bivalne kontejnerje ter poskrbeli za najnujnejše, Predvsem pa smo znali prisluhniti.
Staro stavbo in barake bivše vojašnice JLA smo za silo očistili in pokrpali že pred prihodom prvih beguncev. Z veliko volje in moči ter z minimalnimi sredstvi smo ustvarili zašilo urejene pogoje in razmere za bivanje. Pri tem so nam bili v veliko pomoč prostovoljci, predvsem pa donatorii, ki so začutili stisku in nemoč pregnanih ljudi iz bili, ki so svoje domove množično
zapuščali praktično brez vsega. Takoj so se odzvali našemu klicu na pomoč ter nas oskrbeli z najnujnejšim.
Normalnih delovnih urnikov v začetku praktično ni bilo, delali SmO O d jutra do večera. Domov sem se vračala utrujena s popisanim seznamom nalog za naslednji dan. Vse smo premagovali z zagnan ostjo in zavestjo, da smo tem ljudem potrebni.
Tekam, dirkam, skačem iz objekta v objekt R in C, v skladišče, Vodja Zbirnega centra Fakin nosi za menol ključe, kemike in papirje ter komentira: ii Zenske, ženske, le kdo vas bo spravil v red!«
Se dobro, da ga imamo, čeprav zna dobro zarobantiti, kadar je potrebno. Je pravičen, dobro organiziran, iznajdljiv in Je težko izgubi živce.
Z Nadjo preverjava zaloge higienskih pripomočkov, ko zagledava macho mena, ki se zlekne brezbrižno na prvo klop, kol to moški znajo, kadar so opazovani. Vzdržim se komentarja, a Nadja ie pripomni: »Dobro izglediukaj se ti zdi. Tanja?«
»Ma kdo?« se sprenevedam,
¿■Ja Danijel, kdo pa! A misliš, da občudujem starega S el ima.«
»Bolje hi bilo, da bi se kaj zaposlil. Polne rnke dela imamo, gospod pa ležerno in zdolgočaseno leži na klopci,« strogo zaključim na glas, da sliši moje besede gospod dolgočasnež,
»Šta da vam pomognem, gospodiče Tanja?« me preseneti.
»Bilo šta, dajte se oglasili pri Marjanu, V objektu C popravlja vodovodno napeljavo!« še naprej s kratkim in ukazovalnim tonom nadaljujem. Nič ne ugovarja, kar poskoči s klopce.
»Znaš hiti stroga in ukazovalna kot kakšna profesorica,« komentira Nadja.
»Saj postaneš tak, življenje te tega nauči, Glej, mi vsi se neizmerno trudimo, izčrpani smo že in tudi razdražljivi, begunci pa le nemočno čakajo in razmišljajo o svoji bedi in o tem, kaj bi še potrebovali. Nekako bomo morali poiskati sistem, da jih vključimo v delo, ne bo šlo drugače. Glej, naše prostovoljke so mesece in mesece zbirale in sortirale oblačila in uredile spodobno skladišče. Poglej ga sedaj, vse je razmetano, nametano v kupe, kol bi bomba priletela. Tako ne gre, En red mora biti!«
Nadja mi prikimava. Malce odsotna mi deluje danes.
»Nadja, a su na vidiku kakšni ljubezenski problemčki s tvojim Iztokom?« spremenim temo pogovora,
»Ne, nobenih problemov nimava, zato je vse tako dolgočasno,« me preseneti njen odgovor.
»Ge nimata problemov, bi morala uživati.«
a Mene pa prav to dolgočasi, nič se nc dogaja, kot dva stara zakonca delujeva.«.
Čudna logika, a k kdo bi razumel nas ženske. Kadar imamo vso lepoto na dosegu rok, se dol go časi mo. Po drugi strani pa je res, da mora biti v vsakem odnosu med moškim in žensko nekaj napetosti, še nekaj nedognanega in nedosegljivega, kar nas vzpodbuja in dviga.
Kasneje povprašam Marjana, kako se je obnesel Danijel, če mu je bil v pomoč ali mu je le m razbijal škatle«,
»Dober je, praktičen, spozna se na razna moška opravila, kar dobro nam bo prišel,« pripomni.
»Vsaj nekaj dobrega vtem dnevu,« zaključim.
»Pa kaj si tako črnogleda danes Tanči?« me malce preseneti s to Tanči.
»Marjan, seveda, ti še ne veš novice dneva. Vdrli so v objekt B in pokradli vse, kar seje pokrasti dalo: detergente, mila, plenice, higienske vložke ...«
Marjan se ne pusti motiti v svojem optimi stičnem elementu: »Pa kaj, so že potrebovali te stvari, nič ne moremo, le ključavnico lahko zamenjam in malce popravim tista stara vrata.«
»Dobro veš, da je bila ta zaloga stvari namenjena mamam z dojenčki. Kiti bomo sedaj?« nadaljujem*
»Bomo že kako, še vedno smo,« me Marjan pomiri.
Moški so res bolj praktični, mirno znajo Sprejeti neke stvari brez filozofiranja in odvečnega razburjanja.
Večkrat začutim Danijelove trmaste oči na sebi, a jih ignoriram. O njem govorijo kol o neki atrakciji, vse mogoče, da so starše poklali, daje prišel z bojišča, da je tam doli doživel pekel...
Malce se zbližava pri delu. Popravlja okno in si uklešči prste, dolgo, dolgo preklinja kot pravi, pristni fiosanac in se mi še boli dolgo opravičuje. Kar naenkrat steklo zdrsi z okenskega okvirja, že slišim zvenketanje steklenih drobcev, se podzavestno stisnem k vratom blizu njega in čakam POK, ki ga preprosto ni.
»Gospodiča Tanja, danes se bova ubila,« mi reče in se zagonetno nasmeje.
Nekega dne dobim zadolžitev in Danijela kot spremljevalca, V mestno knjižnico greva po slikanice za otroke ter nekaj čtiva za odrasle* Ja, da se begunci malo zaposlijo, saj le posedanje, čakanje in pitje »kafice«, ki si jo tako radi kuhajo, ne vodi nikamor, l.e v nenehne konflikte in pritoževanje. Zalog oblačil imajo že neomejeno, sploh ne vem, kam spravljajo vse te stvari, a še vedno jim stalno nekaj manjka. Saj jih ne obsojam, le včasih jih težko razumem. Brezdelje, obup, slabe novice /. bojišč, ločenost od svojcev, strah, kar čutim ta njihov strah, v kosti mi leze včasih, ustvarja oblak neznosnosti in vsako malenkost potencira do neba. Dovolj je, če se otrok malo rani na kolenu, pa mati naredi tak preplah, kot da ji umira v naročju. Dve ženski sta se pripravljeni pretepsti za eno ubogo otroško banjico, ki bi si jo lahko mirno delili. In še in še drobnih stvari, ki se dogajajo v izrednih razmerah. Ljudje, ki so izgubili praktično vse, razen golega življenja, kompenzirajo svo-jo stisko na različne načine. Nekateri s hlastanjem, kopičenjem zalog oblačil in drugih stvari, ki pa jih imajo tukaj res na pretek. Nekateri se stalno pritožujejo, da se jim godi krivica, da smo drugim dali več kot njim. Se najmanj problemov imamo z otroki, ki so vključeni v improviziran vrtec, šoloobvezni otroci obiskujejo običajno osnovno šolo, nekaj pa jih je vključenih v srednjo šolo. Najtežje je ženskam z otroki, ki imajo može na
bojišču. Družinska sporočila potujejo preko mednarodnega Rdečega kriza tudi v BiH, a zelo počasi; in tre na vsa področja. Ta komunikacijski molk ljudje najtežje prenašajo. Ne smem samo kritizirati, nekateri so se prav lepo prilagodili, pomagajo nam pri različnih opravilih.
Vžgem službeni avto - kalrco, po Danijelovem mnenju nikakvi avto, glasba Phill Collinsa zadoni in greva. Neobvezno kramljava, ko nenadoma reče: »Tanja, takoj sem vas opazil, vi ste res nekaj posebnega.«
»Res sem nekaj posebnega, ja, da vzdržim v tej službi,« komentiram lit spreminjam iztočnico, ki sploh ni bila tako mišljena.
■>Ne mislim tega, kot oseba, kot ženska sle nekaj posebnega. Takoj sem vas začutil.«
Ne želim sc potapljati v tovrstne teme, porode* na sem Ln imam dobrega moža in hčerko. To seveda Danijel ve, verjetno še kaj drugega, A vseeno me njegove besede toplo pogrejejo. Že dolgo jih nisem slišala. To je fraza ali pa ne, vendar zame ne more nadomestili drugih posladkanih komplimentov, kot so lepa, enkratna, včasih je dovolj reči tri besede - M si nekaj posebnega. Mislim na to, da je tudi on nekaj posebnega, a seveda teli besed ne izrečem. V knjižnici dobiva cel kup otroških pravljic, slikanic, pa tudi romanov, zgodb v srbohrvaščini, ki. jih v Zbirnem cen trti že veselo čakajo, (iruča otrok se takoj zapodi za nama,
Domov se vračam pozno, čaka me kuhanje večerje, pisanje naloge s hčerko, Tako bistra je tu naša Maja, le šolske naloge ji ne dišijo preveč. Se vedno je tako odkritosrčna in otroška, pa tudi občutljiva ta najina prvošolka. Še vedno živi v lepem svetu igrač in zanimivih pravljic. Kar premalo sem z njo, imam slabo vest,
Z možem se kar nekaj odtuj ujeva zadnje čase, tudi on veliko dela, Poročena sva dvanajst let, kar je veliko in malo obenem. Premalo se pogovarjava, v neki čudni rutini živiva, ki najti odtujuje. Pogovarjava se o vsem, le o naju ne. Doma poskušam izključiti službene zadeve, čeravno mi to ne uspeva najboljše.
Budilka zvoni, še v sanjah prekinem ta grozljivi glas.
»Dpi, vstani, Tanja,« pravi Marko,
»Ni še.«
»Kaj ni še, o bog, spet dvakrat navijaš to hudičevo bud il ko,« pop e ni.
jutra so moja šibka točka, že od nekdaj. Vstanem zadnjo minuto, vse imam tempirano in preračunano do skrajnosti: umivanje, prva cigareta, koti, oblačenje, bujenje Maje, priprave kakava ...
S petminutno zamudo sem v Zbirnem centru, OK. Jutranji sestanek ob kavi, Fakin diktira razpored dela.
»Pridejo novinarji, ti Mojca pripravi poročilo za urad v Ljubljani, Tanja, ti pokliči Italijane, poskrbi za pošiljko, uredi na carini, pokliči župana ...«
»Ma kdaj vstajaš, ti Fakin, ali sploh ne spiš več?« mrmram še z zaspanim glasom.
»Dobro zna poskrbeti za budnico. A smo na prisilnem delu?« mi zašepeta Nadja.
»Dovolj princeske, veselo na delo,« zaključi naš šef.
Kar razgubimo se po dolžnostih, Po kosilu končno pričakamo malo odmora.
Lepa Sanda, E niša in Elvira se sprehajajo po dvorišču. Tako lepo urejene in našminkane, kot da se odpravljajo na zmenek. Prav lepo jih je videti. Sanela mi pokaže prstan na drobceni roki, pravi, daje zaročni,
»To pa ie potrebno proslaviti,« se od nekje pojavi Fakin s steklenico šampanjca. Posedemo se na klopco, Mojca od nekod pričara lepe kozarce. Snjcža nam pripravi kavo, pridruži se nam tudi Danijel. Ob poku šampanjca smo vsi nekako zamišljeni, nostalgični, gledamo si v oči malo zasanjano. Rojeva se hrepenenje po lepem, mirnem življenju, tihi sreči, po ljubezni, po drobnih stvareh, ki dišijo po domačnosti in toploti. V očeh se nam prižgejo drobceni plamenčki radosti in upanja, ko trčimo s kozarci. Nekje se ljudje ubijajo, koljejo, nekje ljudje umirajo, nekje se ljudje ljubijo, Žal nam je za preteklost, sence sedanjosti prežene ganljivi trenutek upanja. Sanda in ta drobceni, a dragoceni zaročni prstan sta nam dovolila sanjati, čeprav le za hip. Začutim pogled na sebi, Danijel me boža z očmi. Iz te kratke idile spet solze, povišani glasovi, kričanje, psovanje.
»Snjcža, Snjcža, le kaj se pustiš provocirati. Muslimanka in Srbkinja, obe sta ženski in materi, zaboga,« ju mirimo.
»Neču, neču, da mi psuje dete.«
Tudi različna narodna pripadnost povzroča konflikte na tako majhnem prostoru.
Dnevi minevajo hitro in intenzivno. Razpeta med domom in službo kar dobro krmarim. Le časa mi zmanjkuje za moje domače, pa tudi zase. Kar pozabila sem, kako se prileze klepet s kakšno frtmdico. Prav Tina me pokliče iti spomni na to: »Kje si, Tanja? Kdaj si bova privoščili sprehod in kakšno kavo? Saj te bodo čisto uničili ti begunci? Naslikaj se, bejba.«
»Bom, bom,« ji zagotavljam, čeprav še sama ne vem, kdaj.
Spet iščem ključe, tokrat hišne.
»Fakin, a si videl kaj moje ključe?« sc v mrzličnem iskanju spet obrnem na našega šefe. »Dovolj je za danes, domov grem.«
»Ja tepka, jaz sem tvoj dežurni ključar ali ječar po želji. Poglej na mizi v pisarni pri telefonu ali pa ostani tu kar do jutra, če si ze tako raztresena,« se mi smeje. Kot vedno ima prav. Preden odidem, se mi približa Danijel in mi brez besed izroči modro kuverto, Začutila sem, daje nekaj pomembnega v tej kuverti, nekaj, kar ne smem takoj odpreti in prebrati. Jaz sem kao karakter to pismo, skrito v torbici, odpeljala domov. Imelo me je, da bi sc spotoma ustavila, prebrala sporočilo, oh ta ženska radovednost, a sem se premagala.
Domov sem prišla pozno. Ob 19. uri smo imeli rezervirano tenis igrišče, bilo je vse narobe, prišla sem brez čekov in brez gotovine, Do govorili smo se, da pridem na tenis za možem in družbo. V miru in zelo počasi, tudi z malce strahu odprem kuverto ... In.kot da se je čas na tej zemeljski obli zame čisto ustavil. Berem in si sproti prevajam:
Od prvega srečanja Z vami sem vam Želel reči »tisto«, kar sem na nek čuden način občutit do vas, nekaj, kar je prineslo do bistvenih sprememb v meji psihoemotivni zavesti. Na žalost sem se vedno zbal, da ViJS ne prizadenem ali celo izgubim, saj vaša bližina bistveno vpliva mi mojo voljo za nadaljnjim življenjem. Ne vem, če sem dovolj skoncentriran, češem našel prave besede, vem le to, da vas zelo ljubim. Z besedami ne morem dočarati tisto pravo občutenje, a osebno vam tega ne morem povedati, ker sem premalo psihično stabilen. Tudi če me po vsem tem zasovražile, vam poklanjam naslednjo pesem:
V znak srečanja z vami, vam poklanjam pesem, za vami ml oči, solze in duša venejo, vroče ustnice so željne ljubezni vase.
Preklinjam svojo mračno usodo, ob najinem slovesu vam želim rso sreni, zlato moje.
Berem in berem in splob ne vem, kaj naj si mislim. Nikoli še nisem dobila takšnega pisma. Nekaj se prebuja v meni, nekaj toplega in nežnega, obenem pa meje strah vsega. Vem le lo, da si tega n e morem dovoliti, Ne sme me spraviti iz ravnovesja to pismo, niti Danijel, čeprav večkrat pomislim nanj. Svoje življenje imam, svojo družino - moža in hčerko, ki ju nameravam obdržali. Že res, da se z Markom zadnje čase malce oddaljujeva, a se vedno ga imam rada. In tudi on mene, tako čutim, le pokazati tega ne zna včasih. Čustva in razum se v meni prepletata, vse je na čuden način stkano in prepleteno. Odkar sem poročena, nikoli nisem niti v sanjah pomislila na drugega moškega. Niso mi bili potrebni, čeprav so mi nekateri dvorili. Hitro sem znala postaviti čilo, ki so jo kar hitro začutili. Bila sem nedostopna tudi za nedolžna spogledovanja. Z Markom me je vezalo nekaj Svetega, nekaj več od slavnostne prisege na magistratu. Ljubila sva se, a tudi ljubezen je potrebno negovati kot dragoceno svetinjo, sicer svetla podoba izgubi bleščeči sijaj, patino. Le zakaj razmišljam v preLekliku, še vedno se ljubiva, le malce bolj bi se morala potruditi drug za drugega, zapolniti praznino, ki se kdaj pa kdaj potihoma priplazi, Zakaj pa se včasih počutim tako sama v sebi, zakaj me je to pismo sedaj tako razburkalo pod hladno površino, obudilo neka neizživeta hrepenenja. Tisoč vprašanj in nobenega odgovora.
Niti Tini si ne upam priznati, ji povedati. Ja, tepka, pa saj ji nimaš sploh kaj povedali, V ničemer nisi grešila, le misli ti kdaj poletijo v nebo, se prilepijo hišnih streh in se strnejo v sanjske deževne kapljice, ki jih sonce osuši. Včasih drobna hrepenenja prinašajo sonce in toplino v enolično vsakdanjost. Kili pa drugi, misliš, da živijo kaj drugače od tebe, deklica? Poznam sc in vem, da ne bom prestopila meje, preveč bi izgubila sama v sebi. Ker potem z Markom nikoli ne bi bilo kol prej. Pri tem sploh ni pomembno, če bi
on vedel za to, dovolj je* da bi jaz vedela, Sploh ni dileme o tem* da bi vzpostavila neko vzporedno ljubezensko razmerje, ni to v moji naravi. Toda zakaj in odkod ti nežni občutki in drobna hrepenenja v metli?
Dovolj, moji me čakajo. Tenis, dobra družba in zabavno odbijanje žogic, še boli pa njihovo pobiranje, me spravi v tir treznosti in razsodnosti, Igramo v četvorki - jaz in Marko ter Dejan in 'lina, Moška se zmrdujeta nad najinimi udarci, V dobrem razpoloženju se vračamo domov. Strinjamo se, da bi morali to večkrat ponoviti.
Naslednji dan pridem v Zbirni center pozno, Oti daleč me Danijel spremlja s pogledom, čutim, da meje čakal. Zagonetno. Rile so minute, ure, ko se v pisarni nikakor nismo mogli dogovoriti. Ti sestanki so me spominjali na bivše sjednice v SFRJ - veliko besed, a nobenega učinka, Stopila sem ven, ključi in beležnica so me še zmeraj zaposlovali in on, čeprav si tega nisem hotela priznati. Najboljša taktika je zaenkrat izogibanje. Ne vem, koliko č:isa mi bo to uspevalo na tako majhnem prostoru.
Zima se je poslovila, drevje se odeva v razkošne krošnje, sonce vedno topleje greje, begunci pa vedno več časa preživljajo zunaj, v parku, rudi sama se počasi prebujam iz zimske otrplosti, pomlad prinaša nov polet in energijo.
Odpravljam se po nove zaloge detergenta v mesto, nakar mi Fakin zakliče: »Naj gre Danijel s teboj, ti bo pomagal natovoriti.« Mirno, čeprav nerada sprejmem to pomoč. Katrca brezhibno vžge, začutim vonj njegove kolonj-ske vodice in speljem, O pismu ne govoriva.
1	>o mesta ni daleč, v skladišču Danijel nato vori zavitke, katrca se kar usede pod njihovo težo. Zraven skladišča imamo zasilno pisarno, Prosim ga, da zabije nekaj žebljičkov na steno, da obesim nekaj slik. Zabija žebljičke nervozno, z odporom, Čuden je, sovražen, Z vajeno rutino še zamenja vratno ključavnico, ki se je nekaj zaskočila. Škodoželjno me gleda ter me vpraša, če sploh vem, kdo je o n. Za trenutek me postane strah, zdi sc mi, da me bo umoril v tej pisarni, kjer sva čislo sama, Umolknem tudi sama nervozna ter sama sebi tuja. Saj ga sploh ne poznani, me spreleii, Ne vem, česa je sploh sposoben, a je on nekakšen psihopat, me obšinejo čisto nore misli.
Ne vem, odkod se je priplazil ta iracionalni strah v meni, saj drugače nisem nobena bojazljivka. Pa tudi kar dobro znam presojati ljudi, A vseeno si oddahnem, ko se osvobodiva tega prostora. Med polju me provocira, zakaj sem se spremenila. Sama sem nezmožna misliti, sklepati, sem kot prazno bitje, ki so mu odpovedali možgani. Ničesar ne vem o njem, pomislim. V avtomobilu mi je nekoliko lažje, počutim se varno.
»Pa mi povejte, kdo ste. Zakaj ste bili prej v pisarni tako sovražni do mene? Kaj sem vam storila?«
Govoril je čisto nepovezano: »Začutil sem vas takoj, res ste mi pri srcu, Tanja. '1’oda prav zaradi vas moram stran, Naivna ste. Tisto moje pismo je bilo otročje. Nervirate me, ranil sem se zaradi vas, ničesar ne razumete, Nikoli več vas nočem videli, v ponedeljek odidem. Ne hodite mi več blizu, ne me več pogledati, ne se z menoj pogovarjali. Odšel bom in vas bom zelo pogrešal, a moram oditi. Nimate pojma, kdo sem. Nisem vas vreden.«
In še in še besed, nepovezanih stavkov, čudnih sklepov, dvomljivih trditev s hitro, nepovezano strastno govorico. Ne zajezim plazu besed, tudi meni je vsega tega dovolj. Le molčim.
»Danes se vidiva zadnjič,« še reče preden prideva do Zbirnega centra.
Zmedena se odpravim v pisarno. Fakin telefonari, Mojca piše poročila, Premetavam liste in zvezke, kar tako, da nekaj počnem in da prikrijem svoj nemir. Pokadim še zadnji cigaret, ko pride Jmježa in mi prišepne, da me želi on videti. Zavlačujem ta »preden grem«, škilim skozi zavese in ga zagledam pod oknom, ko mirno brenka na kitaro, igrava se neko igro - »Koiu igru igraš?«. Dovolj mi je te igre za danes, mirno se odpravim mimo njega domov s čudnim občutkom, da ga ne bom več videla. Mogoče je prav tako, Ne mogoče, to je edina dobra rešitev, si dopovedujem in obenem vem, da ga bom na nek čuden način pogrešala. Pogrešala bom njegovo prisotnost, nekaj ima v sebi, kar me privlači. Verjetno je to zavedanjema sva si nedosegljiva v celoti, na različnih planetih živiva.
Ponedeljek. Zmedeno se vozim v center, ničesar več ne vem, kaj je prav in kaj ne. Kes je, da
sem naivna. Kot otrok se počutim, ki ga nobena stvar v življenju ¿e ni izučila. Najprej mi Mojca pove, potem pa še Nadja, da si Danijel čisto vse privošči. Nič mi ni jasno, torej je še tu,
»Daj, Tanja, pogovori se ti z njim, le tebe nekaj posluša. Včeraj me je celo preklel,« se pritožuje Mojca.
»Ne vem, če sem jaz pravi naslov za to, naj sc Fakin pogovori z njim,« se izgovarjam.
»Fakina danes ni, vsaj poskusi,« m c prepričuje Nadja,
Trkam, butam po vratih, ko mi vendarle odpre. Izgleda neprespano in začudeno.
»A ste še tukaj?« Retorično vprašanje. Očitno.
Sprašujem ga po seznamih, ki bi jih moral narediti, on pa me le čudno gleda. Očitam mu, kako sc obnaša do Mojce. Ne brani se, jaz pa sem jezna. Preklelo, le zakaj ni odšel, le zafrkava nas s temi odhodi in s svojimi komedijami.
»Dokler ste tu, se boste ravnali po redu, ki velja za vse. Nobena izjema niste. Z ustvarjanjem konfliktov lahko dosežete le preselitev v kakšen drug Zbirni center ali pa izgubile s tal us begunca,« sem nepopustljiva in zelo resna.
Le molče prikimava.
»Najprej pa sc boste opravičili Mojci,« nadaljujem.
Čez nekaj dni - pred jedilnico, ženski de! ekipe in L>aniiel. Vsak na svojem stolu, vsak na svojem vlaku usode, tako blizu, a obenem milijone kilometrov daleč. Ko se ženske od maknejo, govori potiho, da sem mu všeč kot ženska, da me nikoli ne bo pozabil, bila sva oddaljena od vseh teh ljudi in človeških usod, bila sva izven, Zaželela sem si, da bi bila sama z njim, da mi ne bi bilo potrebno opisovati svoj vikend Mojci, brez zasanjane Nadje, ki ničesar ne opazi, brez vseh ostalih, Držal se je v moji bližini kor telesni stražar, jaz pa sem bila ležerna ob tem dežju, nenadnem hladu, brezvoljna karkoli početi zares. Omeni mi edinega prijatelja, ki ga ima, To je nek pop, ki ima vse njegove dokumente in tudi ve vse o njegovem življenju. Edini je, ki mu zaupa, b toplim pogledom me spremlja, ko odhajam.
Naslednji dan pripeljejo Italijani pošiljko oblačil, že čisto zatrpani smo z njimi, bolj bi potrebovali higienske potrebščine, a ne odklonimo. Popoldne sc hitro prevesi v večer. Pred
odhodom me Danijel zaprosi za pogovor. Malce sc oddaljiva od ostalih ter se frikovsko usedeva na nizek zid. Poslušam ga, ko mi pravi, da ni Danijel, da ni iz RiH, da ni ničesar od tega, kar si mislim in predstavljam. Da ni doživel tistega, kar govorijo in kar piše v njegovi kartoteki, kvečjemu še kaj hujšega, V življenju je naredil veliko napako, ko ni imel več izbire ... Povedal je še, da ima 3U, da je poročen, v Franciji živita njegova žena in hčerka. Nadaljuje, da se nima več kam skrili, da le čaka, kdaj ga bodo ubili kot steklega psa. Pove, da me zelo spoštuje, da me nikoli ne bi mogel prizadeti, da me ne bo nikoli pozabil, da se je zelo navezal name, da bi se še lahko srečala v Franciji. Sedim in poslušam, ne dojamem vsega, ko ga sprašujem kot stroga učiteljica, ki še ni zadihala življenja izza Šolskega katedra in table. Povem mu, da mi ie žal zanj, da sem ga zaznala kot »stepnega volka« na tem koščku sveta, Posloviva se le s stiskom rok,
»Tanja, v življenju vam želim vse najboljše in najlepše,* mi pravi s sklonjeni mi rameni.
»Tudi jaz vam,« odgovorim.
Ne obračam se, kar odidem. Vem, da jc poslednjič, da se vidiva,
Naslednji dan čisto običaj en. Vem, da ga ni, a sem tiho. Tam okrog opoldne mi povedo, da je Danijel odšel v neznano. Kasneje vidim Fakina, ki nosi njegovo kitaro, knjige in mrtvo hladno komentira: »En problem manj.«
Otroci vesolja smo, bodimo svoje poti. Neke so utrjene, polne prijateljskih rok, da stopamo po njih lahkih nog naokrog. Druge strme, nepoz.nanc globeli nas izzivajo, plašijo, ranijo.
Se rojevamo, ras Lemo, se smejemo, se jočemo, padamo, staramo, ugašamo ... Kot lučke v temi smo ljudje, vsak nosi svojo zgodbo s seboj.
Dar matere narave sem, poznam ostre, skalnate poti in nežen dotik mivke na stopalih. Nič človeškega mi ni tuje. Nešteto obrazov, zgodb in rok |e šlo vsa ta leta skozi moje oči. Nekateri čisto mirno in nemo tonejo v pozabo, izgubili so se v temi spomina iz območja zavestnega, le tu in ram kakšna lučka zagori. Ena od teh lučk si tudi ti - neimenovani znani neznanec.
-ir	J • V	* V	VV
Vse razdajaš, nie ne vprašaš, dragi Amygdalus communis
Bruna Marija Pertot
Lepo j c bilo peljati se v vlaku ali počasi veslati v kajiču vzdolž obale in odkrivati, da so mandljevei že v cvetju. Kaj že? Je Že. Pa saj smo šele v januarju. Sde. Toda mandlje v-cuse mudi. Bolj ali manj se mudi celemu stvarstvu, a njemu se Se posebno, Čim mu nam se nepoznani premiki zemeljske osi, zračnih lokov in podzemna sporočila namignejo, da prihaja njegov čas, se mu dvigne krvni, sc pravi limfni pritisk in zgodba se prične,
Tu spodaj, pod našimi stopali, je čudovit svet, so mokri ne in žile, prepolne vode, vsak radioe-stezisr bi to z lahkoto odkril in potrdil. Šobili in so Se vodnjaki, ki si ne pustijo izmerili dna, Gro bo zasuli in pozabljeni, samevajo, daleč je čas, ko jih je človek negoval in čuval, bili so bogastvo in dediščina.
A če je res, da drevo, kolikor sega v višino, zraste tudi v globina si utegnemo razložiti, zakaj mandljevec nikoli ne trpi, ko pridejo pasji dnevi in jim ni konca, kapljice dežja pa od nikoder in je treba vse napajati, vse reševati, mandljeve a pa ne: nikoli izsušen, nikoli izčrpan, vselej drevo z veliko začetnico: samo razdaja, nič ne vpraša, naš ljubi Amygdalus communis, iz družine rožni c. Vse, kar lahko otipamo s prstom, je to, da se tudi zorenje sadežev pri njem ravna po temperaturi: vroče poletje? Zgodn je zorenje, cd o v avgustu. In obratno: hladno poletje? Pozno zorenje.
Skoraj ni bilo hiše, ki bi ob vodnjaku in vinogradu ne imela tudi tega trmastega, fantastičnega drevesa. Čudovito' se je ujemalo s trto, s figovcem in ?. divjo, bdomesnato breskvijo, sam o sev ko, z otroki hrstelja, ki tvori ozek pas ozemlja pod planoto in sega vse do morja, Torej zgodnja pomlad, zgodnje cvetenje, Ta pojav je včasih prava klofuta.
Kakor takrat, ko seje popje pojavilo že o Svetih treh kraljih in so se moški že naslednji dan odpravili v vinograd in delali v sami. srajci, tako prijetno je bilo, a ne brez vsake sence skrbi, Zelo upravičena senca, saj je že isto noč zagrmelo, vlila se ¡e povodenj in žc proti jutru se ¡e dež sprevrgel v led in žled, Rožnobela plesalka, mandta, je okamenela, postala ie kristalna skulptura.
Jutro je bilo napelo. Dež je sicer ponehal in oblaki so odhajali drugam. Pred hišnimi vrati sta stric in teta drug drugemu privezovala dereze in cunje na čevlje, zato da bi bila kos nastalemu položaju, ko se je v hišnih vratih pojavila Biba, malo otrok in malo že ženka. 2 dolgim, občudovanja polnim ojem ¡c dala d Liska začudenju in veselju nad neizmerno lepoto pokrajine v žledu in skočila pa prosto, naravnost na ledeno ploščo, ki je pokrivala vse naokoli. Stric, ki jo je skušal ujeti, je obležal na tleh, deklica pa je z razprtimi rokami, v desetinki sekunde preletela dvorišče in travnik in se tik nad visokim zidom spretno in z vso silo oklenila poledenelega mandljevca. Nekajkrat se je zavrtela naokoli, se končno ustavila in se vsa srečna nasmejala. Nič ni povedala, kako ji razbija srce. Nič ni opazila, da njimi tam P™! vrati, sploh ni do smeha.
“Ncec" je nenadoma vzkliknila in prislonila nežno uhce na raskavo deblo,
“Drevo, ki stoka in se joče!" je bila osupla.
“Tudi ti se boš! Samo čakaj, da pridemo pote,” je bila teta vsa iz sebe.
“Vprašanje je le, kdo bo šel!"
“Nihčeee, saj ni treba! Naaa, že prihajam!” je zavpila. Vzvratni let in srečen pristanek v stričevem objemu tete ni potešil.
“Ne verjamete, da se joče? Celo kri teče iz njega” je pokazala kapljo krvi na zapestju.
“Daj, no, malce si se odrgnila ob skorjo debla, ki se je zamajalo, ko si ga objela. Tudi z mamilo bo morda še vse lepo in prav.”
Nekaj elektrike pa je še ostajalo v zraku. Teta, prepričana, da deklica kliče nesreča je bila eno samo bliskanje, stric pa je kot navadno ob tak ib prilikah nadaljeval pogovor sam s seboj, ker je lo navsezadnje najlepše, saj ti pri samogovoru nihče ne ugovarja in imaš vedno in samo li prav, kar je, od vseh, najbolj učinkovit balzam, brez stranskih učinkov.
“Ne verjamejo in ne verjamejo, da sc drevo resnično joče” je dekletce jemalo v naročje črnega mačkona, in ker ven ni smelo, se je skobacalo na okno. Tam zunaj je vreme še naprej presenečalo. Izza Trstenika je pokukalo sonce, belo in oslepljujoče, potem pa vedno bolj in bolj, da je lista nenavadna svetloba jemala vid in dih. Vse je trajalo le kakšno minuto, nato je sonce zado-bilosvoj običajni videz, in dasi je temperatura ostajala pod ničlo, je od strešnikov in dreves pričelo kap ati. Led seje pod vplivom sončnih žarkov počasi talil, tudi na mandelj e vcu, in vse tisto popi e, ki se Še ni bilo odprlo, je sproščeno zadihalo in tudi za tisto leto je pridelek bil zagotovljen.
Toda to ni prineslo niti veselja, niti tolažbe.
Kaj če se žled ponovil In, kako bo z vremenom, ko bo trta poganjala, a?
In če če če? Skrbi ni bilo ne konca ne kraja. Veliko seje o tem premlevalo, malo govorilo, besede so pritekale skozi ozko merilce molčečnosti, bolj kot usta so govorile oči. Človeštvo govori enkrat preveč in drugič premalo. Generacija, ki j c živela v gotovosti, da bog vidi in previdi, ie sicer odhajala, a treba je vedeti, da so to pojavi s podzemno korenino, ki nikdar ne usahne, in ko si najmanj pričakujemo, prikuka spet na dam
Stric je obžaloval, da se ni rodil enkrat kasneje, saj j c bil prepričan, da bo človek v teku sto let popolnoma obvladal vreme, To bi pomenilo obvladati sonce samo. Saj je vse to naše dogajanje odvisno samo od njegovega dogajanja, od njegovih neviht, izbruhov, od trenutkov spokojnosti ali velikega nemira. Res da smo veliki nosilci krivde za onesnaženje zraka, ki ga vdihavamo, a to ne more ustvarjati sprememb podnebja. Spremembe so vedno bile prisotne na planetu, so in bodo, vse do poslednjega trenutka, ko se bo vse sesedlo, ko bo nastal naš veliki kolaps. Najbolj zanimivo je
morda dejstvo, da se negativni vremenski pojavi najpogosteje kopičijo kot spremljevalci negativnih človekovih izbir. So pogubni valovi Stvarstva, ki nas delajo tako srdite in krvoločne ali smo mi, ki sproščamo v eter tako strupene emanadje, da zmorejo zamajati njegovo ravnovesje?
V prelepi Zgodovini slovenskega naroda, ki jo ¡e spisal gospod dr. Josip Mal in izdala Družba sv, Mohorja v Celju 1. 1928, beremo: “Tj e d O svečnice L 1834 ni bilo ne snega ne dežja. Ljudje so delali goloroki, v januarju so pri odprtem oknu čitali in sredi zime SO obedovali na trati, kakor da hi bilo sredi poletja. V januarju so orali in mnogokje, zlasti ob Renu na Nemškem, je cvetelo drevje. Listo malo snega in dežja, kar ga je ponekod padlo, ni nič zaleglo. Tudi pomlad je ostala suha, potem je potegnil še veter, vročina in suša je pritiskala tako, da SO rodile le zimske setve.1' In še; ”Ker je ostala jesen tudi še nadalje suha, so usahnili vsi studenci ju bili ob vodo vsi vodnjaki in vse rupe. Mlinarji niso mogli mleti, ko ni bilo vode in po Savi niso mogli dovažati žito s Hrvaške, ker je bila reka preplitva za plovbo.” (Dobesedno povzeto iz navedene knjige). Tako dr. Mal, ki ni pisal le o vojnah in političnem dogajanju, temveč sc zanimal za kroniko, za tu, kar kroji človekov vsakdan na planetu. Gospod Mal ne navaja temperatur, saj takrat to še ni bilo mogoče, a če reče, da je sredi januarja, zlasti ob Renu, na Nemškem, cvetelo drevje, ni potrebno prav nič dodali.
Poročila o neznosno toplih poletjih obstajajo, segajo celo v trinajsta stoletje, le poiskali jih je treba.
Mandelj je torej tudi tisto leto smel obdržati dragoceni tovor, ¿e prvi teden po žledu so se pojavili lističi inv dveh tednih so veje že bile polne bodočih mandljev. Vsak mandelj je seveda nekaj posebnega: pojavi se kot endokarp, ali rahlo kosmata, ibledozele n a ovojnica, ki se tudi s pomočjo na moč lepljive smole trdovratno oklepa bodoče lupine, ki bo kmalu olesenela, in šele tam noter bomo našli seme, tisto, ki nam tako zelo tekne in nudi izbrane beljakovine, kalij, fosfor, magnezij, železo in vitamine. Vegetarian-eem nadomešča meso. Za časa naših starih mam pa SO bili v primeru slabe letine namenjeni samo nosečnicam in doječim materam, danes pa vsem sladkosnednim, v obliki mandljeve pite, torte, potice, piškotov in celo, n apni Le oči, mandljeve
kremt* s poli)o slino pomešane, a to samo za lepo kožo. Ubogi polžek, kakšna usoda!
Eti krat, sredi septembra, lahko pa tudi kasneje se endokarp sam od sebe prične odpirati, kasneje včasih celo odpade, mandeljni so zreli, a še belo obarvani. Taki še niso užitni, ker vsebuj ego škodljive snovi,
Naš mandelj jc od tistega živahnega jutra doživel še marši kilte ri žled, in če je res, tla je bil pri hiši že v začetku prejšnjega stoletja, računi in ustno izročilo prednikov pravijo, tla naj bi bil star približno 150 let, Bog ga živi! To pomeni, da je roka, ki ga je izbrala za življenjskega sopotnika in vsadila, bila vešča roka, vedela je, kaj hoče.
Tradicija je ribiško in kmečko prebivalstvo vedno potiskala v nekakšno, danes bi rekli, kulturno periferijo. Eni in drugi so v gosposkih glavah bili neuki, naivni in primitivni. Obmorski pasje bil tedaj redko naseljen in skoraj vsak moški je hi! ribič. Ribič pa je zdaj tih in zamišljen, kot morje, ali pa odločen, zagnan, pogumen in silen, kot morje, [e tudi bister, kol morje. Ko bi ne bil vse to, bi ne mogel obstati.
Takrat pa ribič ni bil le ribič, v njem je bil tudi kmet, znal j c i/.koristili vsako ped zemlje, ki je v dobrodejni toploti obmorske mikroklime dajala zares edinstvene darove, dajala tistemu, ki si jih je s trudom in z ljubeznijo prislužil Tudi z ljubeznijo. Ker če nimaš te, se po dnevu polnem truda ne poglabljaš v knjigo, ki te bo vodila po poteh, ki so jih drugi že prehodili,
Koroški rodoljub Urban Jarnik je v svoji knjigi učil, “kako se izgojijo dobra in zdrava drevesca, ki bodo rodila tudi najžlahtnejši sad. ?.e po 10 letih so Korošci dobili vladno pohvalo in leta 1847 so priredili v Ljubljani že posebno sadno razstavo. Važno je bilo, da so oh lej priliki ugotovili slovenska imena za razne sadne vrste in ta imena za
razne sadne vrste po “Novicah" in po “Kmetijski družbi” razširili po vsej deželi”
(Tudi povzeto iz. Zgodovine slovenskega naroda dr. Josipa Mala).
Po vsej deželi! To se pravi tudi tam, kjer se ženi Ija dotika morja, od Trsta do Sesijana, do naših ribiških in kmetskih domov. Do tja so segale struge iil strugice, po katerih je pritekalo znanje, za katerega je skrbela v prvi vrsti čudodelna Mohorjeva družba. Od kod, kako in od kdaj že je pritekalo poznavanje rib in ribištva, lahko samo ugibamo.
Obmorska mikroklima je tudi, kar se tiče ribolova, bila nad vse radodarna, saj ni bilo zime, ki bi ne darovali vsaj tu in tam nekaj popolnega zatišja, “bonace” ko sije človek v popolni gotovosti lahko privoščil nekaj ribarjenja ob obali, še posebno, ko so se galebi in race premaknili na odprto morje, kar ic pomenilo lepo vreme in brezvetrje. Tudi ribje družine in telo vonj morja dajejo jasne znake, če kaže ali nc podati se iz po rtiča,
Z očmi spomina jih še vidim naše ribiče, kako veslajo iz portiča in spet v portič, zagoreli in krepki, z vranje črnimi lasmi in temnorjavinu očmi. Nihče ni opisoval, takrat, kako je plava riba najbolj zdrava riba, kako da ima v sebi mikroelemente, encime, ki so iih sedaj poimenovali celo z grško črko omega, omega ta in omega oni. Ah, kdo je razsvetljeval njih pamet, jim vlival v možgane tolikšno modrost?
Gospoda, zlasti mestna, je cenila najbolj belo ribo. Naši pa nikakor. Srčno radi so oddajali brancine, a za družino in zase hranili p lavo ribo, m orne rakce, sipe, tolpe, kalamare in školjke. So bili zares tako naivni iti neuki? Ali ie pri vsem tem imel giavno besedo oster vonj njih čolnov in luskin prepolnih mrež?
So bili njih davni predniki, tam daleč, daleč v Galileji, zares izbrani, da oznanjajo krščanstvo zaradi njih preproste duše.
Skoraj ni bilo hiše brez mandljevca in vodnjaka.
ANTENA
ponižnega srca in nebogljene drže? Če nekoliko pomislim, se mi niti eden od izbranih ne zdi, da bi bil ravno tak. Ribic je vedno stvaren, je vedno pogumen, je vedno preudaren., j c vedno moder, pameten in bister.
Ko je stric bil dobre volje, kar se je redkokdaj dogajalo, je rad razlagal, kako da je sveti Peter, ribič, torei njegov daljni prednik, enostavno pustil barko na cedilu, spregovoril v vseh led a j znanih jezikih in odšel v Rim. In ne samo on. To niso bili učenjaki, bili so ribiči. In v tistih vrsticah so ribe vedno na dnevnem redu. Tudi Uče-
nik, za svoje ljubljence, ne pripravi na žaru nič drugega kot ribo. O, saj ni rečeno, da ne bi imel kje pri sebi, v tuniki, Še kakšno peščico mandeljnov, tako za skrajno silo, saj, ko se peš pomikaš iz kraja v kraj in ni časa, da bi si spekel ribo, te napolnijo z dobro voljo in energijo. Mandelj je izredno radodaren in je za človeške možgane še bolj čudodelen kot riba.
Kojič - najmanjše od plovil, v obliki orehove lupine Mandla - narečni izraz 25 mandelj
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V NOVEM LETU
Sezono v letu 2016 je Društvo slovenskih izobražencev začelo v ponedeljek, 11. januarja, s predstavitvijo knjige esejev o slovenski literaturi »Quests Trieste,,.«, ki jo je za italijanske bralce napisala prof. Marija Pirjevec. Z njo seje o knjigi, ki ima zgovoren podnaslov «Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi«, pogovarjala prof. Magda Jevnikar. Naslednji ponedeljek, 1 E. januarja, je bil gost društva na večeru v Peterlinovi dvorani prof. Jakob Muller, ki je predstavil življenje in delo slovensko ameriškega pisatelja Louisa Adamiča. Naslednje srečanje v Peterlinovi dvorani je bilo v ponedeljek, 25, januarja. Posvetili so ga
problemom zborovskega petja In mu dali naslov »Naši zbori na
razpotju«. Na to temo so govori li zborovodje Janko Ban, Aleksandra Pcrtot, Mi rko Ferlan in Marko Sancin. Pogovor je vodil predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Marko Tavčar.
Zgoraj z le ve: prof. Marija Pirjevec in prüf. Muyela Jevnikar; spodaj: Marko Sancin, Aleksandra Pertar, Janka Ban, Mirka Ferian in Marko Tavčar. Desno: prof. Jakob MuUer
Sfl j ML.AtJlKA Dl *2[Uf>
Pacient je obiskal doktorja in mu rekel; »Doktor, jaz sem Strašno pozabljiv,« »Gd kdaj pa?« ga vpraša doktor.
»Kaj od kdaj?« vpraša pacient.
^	V»	b
Turistka vpraša taksista:
»Ali mrla h ko opišete najkrajšo pot do železniške postaje?«
»Ne morem, ker sem taksist.«
k*
Telefonska 'tajnica' babice in dedka □nr cin, cin ...
»Dobro jutro. Trenutno se ne moreva javiti, zato vas prosiva, da po pisku pustite sporočilo;
če ste eden od naših otrok, pritisnite 1 če potrebujete varstvo, pritisnite 2 če želite, da vam posodiva avtomobil, pritisnite 3
če želite, da vam opereva in zlikava, pritisnite 4
če želite, da vnuki prespijo pri nama, pritisnite 5
če želite, da greva po otroke v šolo, pritisnite 6
če želite, da pripraviva kosilo in vam ga dostaviva, pritisnite 7 če bi raje jedli pri nas, pritisnite R če potrebujete denar, pritisnite 9 če naju želite povabiti na večerjo ali v gledališe - začnite govoriti, poslušava!
LISTNICA UPRAVE DAROVI V TISKOVNI SKLAD;
Cveto Ukmar - 20,00 €; AntekTerčon
-	20,00 £; Mirka Cossutta - 20,00 €; Zlatka Obed - 10,00 £; Lojze Debeliš-20,GO €; Marija Prukar- 10,00 £; Ivo Kralj - 20,00 €; Martin Kranner
-	10,00 €; Ninko Černič - 20,00 €; Mirella Merku - 30,00 £; L ¡vij Valenčič ■ 20,00 č; Pavel Zlobec - 20,00 Marjana Ogrin - 10,00 €, Serena Repinc - 20,00 €; Kati Burjes - 75,63 €; Marija Brecelj 20,00 €.
»Obtoženi, zaradi žalitve toženca, ki ste mu Tekli, da je prašič, boste plačali kazen v višini 200 evrov!«
»Ampak, gospod sodnik! Zadnjič sem za enako žalitev plačal 100 evrov!« »Resje, toda svinjina seje medtem podražila!«
u	i,	b
»Kako kaj s tvojo čebulno dieto?« »Izgubil sem tri kilograme in skoraj vse prijatelje!«
Uredništvo in uprava:
34 133Trst, Italija, Ul. Donizctti 3 tel. Ü40-34SG813; fax twO-633307 iiprava^iiriladika .eom reda kc ija $ m lüd i krccom www.mladika.com
Oblikovanja: Matej Susič Izb aja: .Mladika z,z g.z.
Registrirana pri trgovinski
z bornici v Trstu d ne 21.4.1999 pod številko 114276.
Clan USPI (Zvare italijanskega periodičnega tiska)
Reg. n a sod l££ u v Trstu it. 193 dne 6.4.1957 ISSN 1124-657X
b	k.
Janezek vpraša kateheta pri verouku; »Zakaj predrto naš duhovnik pridiga, skloni glavo in je malo v tišini?« Katehet: »Lepo, da si to opazil. Takrat v tišini prosi Boga, da bi dobro pridigal,« Janezek; »Zakaj pa ga Bog nikoli ne usliši?«
b	^	i.
Urad nik se čudi; »Ne vem, zakaj imajo ljudje toliko zoper nas, uradnike, Saj nismo ničesar naredili!«
K.
Janezek je bil pri sv, spovedi. Ko je šel iz spovednice pred tabernakelj molit pokoro, je bridko jokal. Mama ga zaskrbljeno vpraša: »Janezek, zakaj jokaš? Saj ti je Usmiljeni Jezus odpustil vse grehe«
Janezek: »To že. Ampak gospod župnik mije dal za pokoro tri očenaše,jazpa znam samo enega.«
S,	L	£
Obiskovalec na policijski postaji zagleda na stenah izobešene tiralice in vpraša:
»Kdo so pa tile ljudje?«
»To so kriminalci, ki ji h iščemo,«
»Zakaj ji h pa niste prijeli takrat, ko ste jih slikali?«!
Tisk: Grafika Soča d.o.o. -Nova Gorica
Izhajanje revije podpirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK.
UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver {odgovorni urednik),
David Bandelj, Andrej Černič, Eriki Ja z bar. Ivo Jevnikar,
Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitji Petaros, Nadi a Ro n celil, Matjaž Rustja,Tomaž Simčič, Breda Sus ič, Jernej Sčekin Ivan Žerjal.
SVET REVIJE
Lojzka Bratuž, Silvija CaJlin, Jadranka Cergol, PeterČernic, Marija Češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič,
Diomrra Fabjan Bajc,
Lučka Kremžar De Luisa,
Peter Močnik, Milan Nemac, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz Rebuli. Peter Rusija, Marko Tavčar, Zora Tavčar, Evelina Umek, Neva Zaghet, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora.
Posamezna številki Mladike Stane 4,00 £.
Celoletna naročnina za Italijo m druge države 30,00 €;
po letalski posti:
Evropa 50,00 €,
Ameriki 60,0C C,
Avstralija 65,00 É.
Plačilo s poštnim tekočim računom 11131331 -Mladika - Trst,
Na banki: Zadružna kraška banki - hinca di Crédito Cooperativo del Carso {IBAN: IT5B SQ89 2802 2010 1GM 001 ó 916; SWIFT: CCRTIT2TVOO).
NPOTA IH iHOEfiUTETNft KNJIËNICII
«0161309,1
Založba MLADIK
priporoča v branje
c 67
II 117 9S6201
V IKO n. GOVUZEO
m0)E ZWL1EN1E
Zoriš Pangerc
LEDENIKI



Vr ZALOZBA MLADIKA Vr
Ul. Donizetti 3,34133Tr&t, Italija tel. 439 040 348081 & fax 439 040 633307 uprava^mladika-com redakcljais>mladika.com www-mladika.com