UREDNIŠKI ODBOR IN UREDNIŠTVO ČASOPISA »LITOSTROJ« IZREKATA OB JUBILEJNEM PRVEM MAJU VSEM SVOJIM BRALCEM ISKRENE
Čestitke z željo, da bi
SE NAŠE SODELOVANJE ŠE BOLJ OKREPILO.
LETO I.
LJUBLJANA, APRIL 1960
ŠTEVILKA 4
Živi cUfti
tiedi
Četrta številka našega časopisa izhaja sredi dogodkov, ki se — posredno ali neposredno — tesno povezujejo z nami, z našim snovanjem, delom in življenjem.
Pred nami je 70. obletnica praznovanja mednarodnega praznika dela. Z njim gre v korak 15. obletnica naše osvoboditve izpod fašizma. Letos bomo oba ta dva dogodka slovesne je proslavili. Ob prvomajski paradi v Ljubljani bo vidno sodelovalo tudi naše podjetje, da bi hkrati z drugimi delovnimi kolektivi Slovenije dali primeren poudarek industrijskemu in sploh gospodarskemu napredku naše socialistične domovine. Sredi splošnega gospodarskega razvoja in vzpona naše države se vse bolj in bolj zavedajo, da smo člen v njegovi verigi, iz katere se niti ne moremo niti ne želimo izločiti.
V tem mesecu se bomo spomnili tudi 19. obletnice ustanovitve OF — dogodka, iz katerega prav tako izhaja vsa naša sedanja stvarnost, saj bi brez narodnoosvobodilne borbe in z njo združene socialne revolucije, ki nam je pred desetimi leti dala v roke tudi upravljanje z našim podjetjem, ne imeli niti Litostroja niti nešteto drugih gospodarskih organizacij, s katerimi smo v teh kratkih letih svobode dosegli svojo popolno neodvisnost kot država in svojo popolno suverenost kot narod. Naš delavski razred je zdaj subjekt in zavesten člen sredi dogajanja, ki ga oblikuje in mu daje smer sam. Zato je za nas to trenutno ujemanje obeh pomembnih obletnic mednarodnega praznika dela in narodne osvoboditve z desetletnico samoupravljanja v podjetjih več kot zgolj naključje. V njem vidimo simbol in jamstvo našega nadaljnjega uspešnega razvoja, v katerem bomo vedno le ustvarjalni subjekti in živi členi, ki se v verigo dogajanja vključujemo s polno zavestjo pomena in odgovornosti.
Kar velja za naš odnos navzven, velja v še večji meri za naše neposredno vključevanje v delo v razvoj in napredek podjetja Tudi
ILIT3 iU Želim° biti ustvarjalni sodelaoci, samostojni in odgovorni oblikovalci celotne podobe nd-se tovarne, njenega snovanja in ustvarjanja, tako v našo kakor v skupno korist.
V tem prepričanju nas utrjujejo večja kritičnost in zrelost, ki smo ju pokazali ob razpravi in analizi naših lanskih in vseh dosedanjih dosežkov, pa tudi prevzemanje novih nalog, ki so pred nami. Diskusija o naših perečih vprašanjih na občnem zboru naše sindikalne podružnice dne 3. aprila tega leta nam je to zgovorno potrdila; lahko celo rečemo, da je oila ta potrditev še prav posebno neposredna in otipljiva, ker je oda nenavadno spontana.
Če so govorniki ob tej priložnosti opozarjali, da je ta naša vzdramitev samo naravna posle-nica novega obdobja naše socialistične ustvarjalnosti, ko mora-nio tudi na pomen in naloge sin-ikalne organizacije gledati dru-rače, to se pravi v popolni ubrani- 2 Z*oljenjem, ki je vzkipelo °y n.as> je bila to več kot samo gotovitev dejanskega stanja, v oi'„ere9a se sindikalna ornaniza-izn,„Jr>mv tafco uvršča kot eden rin; , Posebno živih členov v ve-
°P02oH7UaI-nečm Rajanja; v tem °zonlu je bil hkrati izraz volje
(Nadaljevanje na 2. strani)
USTVARJALNI DELAVCI, NE OPAZOVALCI
V nedeljo, 3. aprila, je bil v veliki kino dvorani Litostroja občni zbor naše sindikalne podružnice, ki se ga je udeležilo nad 250 delegatov. Občnega zbora so se udeležili kot gostje: podpredsednik Republiškega sveta sindikatov LEOPOLD KRESE, predsednik Republiškega odbora kovinarjev za Slovenijo MARJAN ROŽIC, predstavniki brodogradilišča »Uljanik« iz Pule, tovarne »3. maj« z Reke, »Iskre« iz Kranja, »Metalne« iz Maribora, »Rade Končarja« iz Zagreba in tovarne »Djuro Djakovič« iz Slavonskega broda. Razen teh je bil navzoč tudi glavni direktor IVAN KOGOVŠEK in drugi vidnejši funkcionarji uprave, upravnega odbora in delavskega sveta.
V izredno živahni in plodni razpravi, ki je pomenila dejansko prelomnico v sindikalnem življenju naše tovarne, so govorniki kritično ocenili dosedanje delo sindikata, odkrili pomanjkljivosti in v jasno formuliranih sklepih nakazali smernice za nadaljnje delo. Spričo obširnega gradiva je uredništvo prisiljeno objaviti samo nekatere glavne misli s tega sestanka, pričakuje pa, da se bo okoli mnogih kritičnih vprašanj razvila v našem časopisu polemika, ki bo pripomogla k uspešnejšemu delu sindikalne organizacije.
UVODNI REFERAT
Uvodni referat je imel dosedanji predsednik sindikata tov. Ivan Cesnik. Med drugim je naglasil, da je razvoj proizvodnje v količinskem pogledu v zadnjih petih letih dosegel velik vzpon, nikakor pa ni zadovoljil v teh letih napredek finančne realizacije. Medtem ko je blagovna proizvodnja v letih 1955 do 1959 napredovala z indeksi 100, 114, 147, 144, 197, je potekala blagovna realizacija v istem obdobju takole: 100, 92, 102,
103, 122, če vzamemo za leto 1955 indeks 100.
Podjetje si je v tem pogledu zadalo za leto 1960 tako obsežne in glede na dosedanje izkušnje tako zahtevne naloge, da jim brez temeljite priprave ne bomo kos. Res, da smo pričeli s pripravami zanje že pred nekaj meseci, vendar te ne potekajo najbolj smo-
Omenil je, da je za doseganje dobrih finančnih rezultatov potrebno smotrno gospodarjenje s sredstvi in rekel, da naših poslovnih zadev še vedno ne gledamo skozi vrednost dinarja. Tako še sedaj nimamo pravega vpliva na
trno, so preširoko zajete in se prepočasi uresničujejo.
Tovariš predsednik je poudaril pomen sindikata pri spremljanju teh dogajanj in obžaloval, da se sindikat ni bolj vključil v organizacijo priprav za novo proizvodnjo in se namesto tega zadovoljil z vlogo stranskega opazovalca.
Za smotrnejše gospodarjenje s sredstvi
ta v večjem obsegu omogočala pripravljanje proizvodnje. V zvezi s tem pa bosta organizacija ekonomskih enot in njihov samostojni obračun stimulativno zainteresirala vse člane za varčevanje in kvalitetno izpolnjevanje vseh proizvodnih nalog. V zvezi s tem pa bo potrebno ustrezno stimulirati delavca.
Dosedanji predsednik je rekel, da se bo morala vprašanja izpopolnitve in mehanizacije naših proizvodnih zmogljivosti intenzivneje lotiti tudi komuna. V zvezi z ekonomskimi enotami je tov. Cesnik poudaril, da bo treba v tem
sistemu dati tudi sindikalnim organizacijam ustrezne funkcije.
V	nadaljevanju svojega poročila je posvetil precejšen del svojih izvajanj kadrovski politiki v našem podjetju. To vprašanje so obravnavali v razpravi tudi mnogi govorniki. Povedal je, da so bili v letošnjem letu ustanovljeni večerni oddelki Industrijske šole za odrasle s 40 slušatelji in oddelki za specializacije s 112 slušatelji. Za 114 štipendij na strokovnih šolah in fakultetah je imela kadrovska služba dodeljenih 5 milijonov dinarjev. Dotaknil se je tudi problema fluktuacije, zlasti pri kvalificiranem in visokokvalificiranem kadru m ugotovil, da leže vzroki za fluktuacijo v glavnem v boljšem nagrajevanju služb v drugih podjetjih, pomanjkanju stanovanj in nepravilnih odnosih med člani kolektiva.
V	organizacijskem poročilu je obravnaval še delo komisij sindikalne organizacije in kritično ocenil njihova prizadevanja oziroma neaktivnost pri reševanju nalog, zaradi katerih so bili lani izvoljeni.
11	<,«j. „1
Obsežna in plodna razprava
Gostje na občnem zboru
stroške režije. Za leto 1959 je bilo za režijske stroške predvidenih 2,625 milijonov dinarjev, dejansko pa je bilo porabljenih 2,958 milijonov dinarjev, kar predstavlja prekoračenje za ll,3 °/o. Ugotovil je tudi, da je zlasti v zadnjih letih pri prodaji naših proizvodov opaziti rahlo tendenco padanja cen.
Tovariš Česnik je v nadaljevanju svojega poročila še posebej naglasil pomen serijske proizvodnje v našem podjetju in rekel, da nam bo le-
Po referatu Ivana Česnika je bil prvi diskutant Alfred Tomažič, ki je v daljšem govoru med drugim kritiziral neaktivnost večjega dela naših inženirjev in tehnikov, ne samo pri političnem, pač pa tudi pri strokovnem usposabljanju mlajših kadrov. Naglasil je, da pogrešajo njihovega udejstvovanja tudi v občinsk merilu.
Govornik Franc Ratej sie je v svoji razpravi dotaknil nekaterih kritičnih točk kultur-noprosvetne dejavnosti, pri čemer ga je podprl Franc Kranjc.
Tovariš Peter Likar je načel nekatere probleme v zvezi s
časopisom in opozoril delegate občnega zbora, da moramo paziti, da se vsebina časopisa ne 'bi sprevrgla v glasilo tehnokratskih, birokratskih, lokali-stičnih in drugih škodljivih tendenc. O enakih oziroma podobnih problemih je govoril tudi tovariš dr. Branko Vrčon, ki je delegatom poročal o povezavi našega glasila s terenom Litostroj, komuno in našo celotno družbeno stvarnostjo.
V imenu, starešinskega sveta in pionirske organizacije »Hinka Smrekarja« je govoril tov. Miro Stalovski, ki je pozval odgovorne činitelje v našem podjetju, da tej šoli, v kateri
je okoli 500 otrok Litostroj ča-nov, nudijo v vsakem pogledu še večjo pomoč.
Tovariš Vinko Kožuh se je v svojem govoru zavzemal za učinkovitejšo higiensko-teh-nično varnost in opozarjal, da bo treba sredstvom, vloženim v HTV, posvetiti še večjo pozornost.
Tovariš Milan Vidmar je
spričo važnosti in aktualnosti izdelave novega poslovnika o ekonomskih enotah in delu obratnih delavskih svetov na-glašal, da bi bilo treba v zvezi s tem koordinirati tudi poslovnik celotnega podjetja.
Govoril je tudi sekretar TK ZKS Jože Dimnik, ki je izrekel sindikalni organizaciji za dosedanje delo priznanje, hkrati pa kritično ocenil delo mnogih sindikalnih podružnic, ki so pokazale v svoji mandatni dobi vse premalo aktivnosti. Naglasil je, da bo v prihodnje treba vzeti mandat tistim članom sindikalne organizacije, ki so bili do svojega dela naših skupnih nalog in upravljanja neodgovorni. Govoril je tudi o nedoslednosti v politiki nagrajevanja, zlasti v oddelku konstrukcije, kjer so zaradi časovne stiske za pravočasno izdelavo dokumentacije v začetnih mesecih dopuščali izvajanje platonskih meril za zaslužek, namesto da bi bili uveljavili sklep UO, da se z ukinitvijo teh plafonov aktivira naš strokovni kader.
Glavni direktor Ivan Kogovšek je delegatom povedal, da je naš bruto produkt v sorazmerju s proizvajalnimi sredstvi še nizek in da bo potrebno misliti na temeljitejšo izrabo dosedanjega delovnika, hkrati pa začeti misliti tudi na predloge o dvojni izmeni. Povedal je, da je v popoldanskem času okoli 200 strojev dejansko neizrabljenih, od katerih so mnogi visokokvali-tetni. Poudaril je, da moramo v prihodnje vložiti vse sile za smelejše osvajanje novih proizvodov, za proizvode pa, ki jih že obvladamo, iskati možnosti tujih kooperacij, da bi s tem tuji kapital koristno uporabili za našo rast. Pri tem je pomembno, da se v prihodnje bolj elastično poslužujemo tuje dokumentacije, metod osvajanja novih proizvodov in tujih izkušenj. Tovariš Kogovšek je poudaril, da bomo morali posvečati vedno večjo pozornost tudi sodobnejši mehanizaciji, ki naj razbremeni zdravju škodljiva delovna mesta.
Na občnem zboru je govoril tudi predsednik TK LMS Miha Žilavec, ki se je zavzemal za še večjo skrb za bolne in socialno ogrožene delavce, ter Nino Podbevšek, ki se je zavzemal za pomoč novo ustanovljenemu športnemu društvu Litostroj.
Po govoru Avgusta Matinija, ki se je zadržal na vprašanju avtomatizacije in Martina Zakonjška, ki je naglašal potrebo večjega sodelovanja Litostroja z občinskim sindikalnim svetom, je govoril podpredsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Leopold Krese. V
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sindikat - Sola delovnega človeka
(Nadaljevanje s 1. strani)
nagrajevanja po učinku in vloge, ki jo bo morala pri tem odigrati sindikalna organizacija.
Naglasil je, da sindikat ne more biti samo opazovalec pojavov v podjetju in registra-tor, pač pa tudi aktiven člen v verigi celotnega družbenopolitičnega dogajanja.
Odnos strokovnjakov v zvezi z nagrajevanjem je treba urejati tako, da imajo tako eni kot drugi možnost regulirati svoj zaslužek, Seveda pa tega zaslužka nima pravice nihče zmanjševati, če tudi gre za napačen izračun po uveljavljenih merilih oziroma cenikih dela. Za vsako ceno pa je treba vzpostaviti ravnotežje med merili po delovnem in merili po ekonomskem učinku.
Tovariš Krese je poudaril tudi potrebo po nadaljnjem razvijanju in demokratizaciji organov upravljanja. Prenehati je treba z dosedanjo prakso, da se znotraj ali navzven podjetja pogajamo le s predstavniki kolektiva, ne pa s celotnim kolektivom.
Naglasil je tudi, da je v redu in prav, da dajejo podjetja občini določena sredstva za komunalne potrebe, vendar pa mora občina kolektiv o teh stvareh obvestiti in povedati, za kaj bo porabila denar.
Tovariš Krese se je zadržal še pri našem glasilu. Rekel je, da naj le-to ne postane komercialno glasilo, pač pa politično vzgojni list, ne le za tovarno, temveč tudi za širšo komunalno skupnost.
Nadalje je rekel: »Če se borimo za evropsko povprečje proizvodnosti zaslužkov in kvalitete, potem moramo tudi čimprej uveljaviti povprečje družbenega standarda. V zvezi skrbi za človeka je treba posebej še omeniti gradnjo počitniških domov.«
Tovariš Krese je v nekaj besedah povedal tudi svoje mišljenje o vzgoji naše mladine in rekel, da maramo s sodobno mladino iskati tudi sodobne vzgojne probleme.
Po končani razpravi so bile volitve novega odbora sindikata, v katerega so bili med drugimi izvoljeni naslednji tovariši:
Predsednik Stane Vogelnik, tajnik Avgust Klemenc, blagajnik Tončka Smarajc, predsednik komisije skrbi za člove-k a Ante Burič, šport Miro Vrhovec in Vinko Tomažin, kultura Franc Ratej in Narcis Demskij, povezava z mladino Tonček Smerkolj, finančno gospodarska komisija Rudi Jesenšek.
Levo: Sekretar TK ZKS tov. Tov. Kogovšek v razgovoru s
Dimnik med razpravo. Desno: tov. Kresetom in tov. Rožičem
Sklepi občnega zbora
Posebna komisija za sklepe je formulirala težnje in zahteve članov sindikalne organizacije, ki jih objavljamo.
Politične kadre je treba, tako kot strokovne, vzgajati načrtno, da bi se začeli družbeno udejstvovati pri preprostejših funkcijah in bi se tako postopno dvigali. Čimprej moramo doseči pri slehernem članu kolektiva zavest, da bo začel čimbolj ekonomsko misliti, se pravi spoštovati dinar in čas.
Pri vodstvih šol za odrasle je treba doseči začetek pouka v kasnejšem popoldanskem času.
Sindikalni funkcionarji naj bi zagotovili, da se čimprej urede različne nepravilnosti in morda celo krivice vsem, ki so iz katerega koli vzroka bili zapostavljeni pri izobraževanju in napredovanju.
Sindikat naj si prizadeva, da bi čimprej dosegli v izobraževanju tako raven, da bi v krajšem času usposobili več sposobnih sodelavcev.
Sindikalna organizacija mora v povezavi z vsemi organi družbenega upravljanja prevzeti na svoja ramena ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti.
Sindikalna vodstva naj bolj skrbijo za pravočasno in poglobljeno strokovno in politično usposabljanje funkcionarjev družbenih organizacij.
Še naprej naj skrbi, da se bodo kadri bolje poučevali na delovnem mestu.
Bolj kot doslej naj skrbi za delo in povezavo z različnimi kulturnoprosvetnimi skupinami, da bodo nastopale v redu in na primerni višini. To pa bo dosegel, če bo plodno sode-
loval in spremljal njihov razvoj in njihovo rast.
Sindikat naj si z vsemi močmi prizadeva urejati medsebojne odnose, s čimer se bo dvignila produktivnost dela in zmanjšal odhod sodelavcev iz podjetja.
Bodoči odbor naj iz svoje srede izvoli dopisnika za naše glasilo zaradi tesnejšega sodelovanja sindikata s časopisom in celotnim kolektivom.
Sindikalna organizacija je dolžna, da še naprej poglablja obravnavanje vzrokov nesreč pri delu in tudi vpliva na hitrejše in odločnejše odstranjevanje teh vzrokov.
V zvezi z obratno ambulanto naj poostri kontrolo nad sumljivimi vzroki nesreč.
Treba je ponatisniti pravilnik HTV službe. Poskrbi naj tudi za obdobne seminarje za HTV za vse zaposlene, zlasti pa za one iz proizvodnje. Poleg tega naj poskrbi za pravilnik o nagrajevanju tistih, ki bodo na ta ali oni način prispevali k zmanjšanju nesreč.
Sindikat naj poskrbi, da bodo OD S dobili ustrezno področje dela in ustrezne kompetence v novih ekonomskih enotah (EE).
Odbor naj prouči in z ukrepi podpre prizadevanja organov upravljanja pri reševanju stanovanjske stiske in nasploh skrbi za človeka.
Novi odbor naj o svojih stališčih v večji meri obvešča člane po podružnicah, kar ga bo tesneje povezalo s članstvom in se bo tako povečala tudi zavest le-teh o pripadnosti k sindikatu.
Zagotovi naj, da bo imel ves kolektiv posameznega obrata možnost, da izreče svoje mne-
nje o bodočih EE in njihovih organih.
Sindikalna organizacija naj pripravi in prouči mnenja delovnega kolektiva za uvedbo druge izmene.
Sindikalni podružnici PPB in Tehničnega biroja naj vplivata na svoje člane, da bi čimprej izdelali predlog o izboljšanju in pospešeni izdelavi dokumentacije. Ta predlog naj bi bil po soglasnem sprejetju vseh prizadetih vodstev uresničen še pred koncem tretjega tromesečja. Le tako bo mogoče zagotoviti pripravo dokumentacije tudi za proizvodno leto 1961, vsaj za prvo tromesečje, že do decembra 1960.
Naše inženirje, tehnike in strokovno usposobljene kadre je treba tako v delovnem kakor v prostem času bolj povezati s podjetjem in jih za to izredno delo tudi boljše nagraditi.
Sindikalna podružnica Materialnega biroja naj bi zagotovila hitrejše in ustreznejše kompletiranje posameznih naprav avtomatizacije, posebno pri nabavi rezervnih delov.
OB PRVEM MAJU, MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU, ČESTITAJO DELOVNEMU KOLEKTIVU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ: ZVEZA KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, LJUDSKA MLADINA SLOVENIJE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA IN SE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA Z ZELJO, DA BI POSVETILI VSE SVOJE MOČI ZA IZPOLNITEV PLANSKIH NALOG IN TAKO PRISPEVALI K HITREJŠI IZGRADNJI SOCIALIZMA IN SREČNEJŠEGA JUTRIŠNJEGA DNE.
ObisUoti m nas
V petek, 11. marca 1960, je obiskal našo Industrijsko kovinsko šolo podpredsednik ZIS tov. Rodoljub Čolakovič v spremstvu predsednika republiškega sveta za šolstvo tov. Vladka Majhna. Tovariš Čolakovič se je zanimal za delovanje šole.
Po daljšem razgovoru, v katerem so sodelovali glavni direktor tov. Ivan Kogovšek, šef kadrovske službe tov. Miro Završnik in ravnatelj šole tov. Pavel Perko, si je tov. Čolakovič ogledal šolo z delavnicami in novozgrajeni internat.
Po obisku na šoli je Rodoljub Čolakovič obiskal tudi tovarno.
* * *
Dne 25. marca 1.1. popoldne je obiskal naše podjetje sekretar za
industrijo ZIS Hasan Brkič v spremstvu sekretarja za industrijo in obrt IS Ljudske skupščine LRS inž. Viktorja Kotnika. Sprejel ju je glavni direktor Ivan Kogovšek s tovariši inž. Birso, inž. Da Damasom in inž. Kolblom. Direktor Kogovšek je gosta seznanil s problematiko podjetja, predvsem z našimi napotki, da dopolnimo in ustalimo naš proizvodni program in tako ustvarimo solidno bazo za večanje proizvodnje in bruto produkta v naslednjih letih, kakor tudi z rekonstrukcijami, ki jih ti ukrepi nujno zahtevajo.
Sekretar Brkič je v razgovoru dal nekaj dragocenih napotkov in sugestij, ki bodo brez dvoma zelo koristile pri našem delu.
Nova izvozna naročila
Po daljših pogajanjih je izvoznemu oddelku uspelo dobiti iz Indije novo naročilo za dva žerjava po 35 ton nosilnosti za potrebe indijskih državnih podjetij. Doslej je Litrostroj izdelal za Indijo že nad 50 dvigal raznih nosilnosti, med njimi tudi doslej največje dvigalo v Indiji z nosilnostjo 2 X 230 ton, ki je montirano v hidrocentrali Bhakra Nan-gal pod Himalajo.
Visoko priznanje kakovosti naših izdelkov pomeni novo naročilo tvrdke GFM iz Steyra v Avstriji, ki ji je Litostroj že leta 1957 dobavil posteljo za stružnico. Te dni je omenjena avstrijska tvrdka naročila še dve kompletni garnituri postelj za struž-
nice tipa FKW 230, in to s tole laskavo opombo: »Sklenili smo, da Vam pošljemo novo popolno naročilo zaradi prvovrstne kakovosti in natančnosti obdelave zadnje postelje.« Teža vsake izmed obeh naročenih garnitur je 23.150 kg.	— n
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je naš izvozni oddelek prejel iz Indije še eno naročilo za žerjave, in sicer to pot za električno mostno dvigalo, zmogljivosti 40 ton s pomožnim dvigom 7,51 in razponom 14,4 m. Ta žerjav je namenjen za termo-centralo Barauni v državi Bihar v Indiji, ki je prvi večji kompletni objekt v Indiji, za katerega bodo vso opremo dala jugoslovanska podjetja.
ZA OKREPITEV POSLOVNIH ZVEZ S SREDNJO IN JUŽNO AMERIKO
Naše podjetje je že pred leti stopilo v poslovne stike z nekaterimi državami Južne Amerike. Izvozili smo nekaj svojih proizvodov, predvsem ročnih škripcev HO-RUK in vodnih zasunov v Čile in Brazilijo, za Argentino in Brazilijo pa smo izdelali tudi že nekaj ponudb za opremo HC.
Dne 24. marca 1.1. je pomočnik direktorja prodajno-projektivne-ga biroja tov. Vekoslav Urbančič odpotoval na daljšo poslovno pot v Brazilijo, Venezuelo in Mehiko zaradi okrepitve naših poslovnih zvez s temi državami spričo zanimanja tamkajšnjih poslovnih krogov za nekatere naše proizvode, predvsem za opremo HE.
Tov. Urbančič se bo na potovanju zadržal 2 do 3 mesece.
PRIPRAVIMO SE NA VOLITVE V DELAVSKI SVET
Letos bodo po vs'ej državi volitve delavskih svetov bolj slovesne kakor druga leta, saj proslavljamo deseto obletnico, odkar so delovni kolektivi prevzeli tovarne v svoje neposredno upravljanje.
Uspešen gospodarski razvoj v preteklih desetih letih je izraz sposobnosti ustvarjanja in energij'e našega delovnega človeka. Ne samo pri stroju na delovnem mestu, tudi v organih delavskega samoupravljanja je delavec sodeloval pri krepitvi proizvajalnih sil, pri ustvarjanju novega socialističnega gospodarskega sistema in uspešno prispeval k izpolnjevanju smernic splošne gospodarske "olitike.
Naloge delavskega sveta so ze-
lo obširne in odgovorne. Delavski sveti so demokratični politični organi, po katerih proizvajalci neposredno upravljajo družbena sredstva. Delavski sveti pa niso le upravljavci kolektivnih sredstev za proizvodnjo, temveč so hkrati tudi organ političnega sistema socialistične demokracije. V njih prihaja do izraza 'enotnost interesov skupnosti in interesov posameznih proizvajalcev.
Da je delo člana delavskega sveta važno in odgovorno, nam dokazuje tudi ves dosedanji razvoj samoupravnih organov. Ako pogledamo, kakšno delo je opravljal ta organ v svojem prvem letu obstoja, prav lahko ugotovimo, kako obširen je bil njegov nadaljnji razvoj v vseh dejavnostih
ZA VEČJI DVIG STANDARDA (Nadaljevanje s 1. strani)
in teženj, da bi odslej vsi sodelovali v novih ustvarjalnih prizadevanjih, ki jih bo treba pokazati. S tem se nam pa močno spreminjajo naše dnevne naloge, ki nam vse bolj in bolj jasno odkrivajo naše glavno delovno področje: skrb za nenehno dviganje delovne storilnosti s čim najmanjšim izčrpavanjem delovnih moči, skrb za nenehno dviganje proizvodnosti dela z uvajanjem najsodobnejših delovnih postopkov — vse pa v znamenju splošnega družbenega napredka in stalnega dviganja naše življenjske ravni.
To so dovolj otipljivi in za vsakogar jasni cilji, ki terjajo dejanj in nas zato ne morejo več zavajati z brezplodno razpravljanje. Koristi vsakega posameznika so tu prav tako na dlani kot koristi podjetja in družbe. Med njimi ni nobenih nasprotij. Dozoreli smo potemtakem tudi za prehod v novo fazo, v fazo uvajanja in oblikovanja samostojnih ekonomskih enot v podjetju. Spozna-
nje, da je ta pot na sedanji stop-nij našega razvoja najbolj ustrezna, je zmagalo nad vsemi pomisleki, ki so izhajali ali iz napačnih osebnih odnosov do tovarne in dela (in seveda tudi do družbe), ali pa iz osebnega strahu pred novimi dolžnostmi in odgovornostmi, da ne rečemo iz strahu pred izgubo položajev itd. Tudi v teh preosnovah, ki jih terja čas, smo členi v verigi, o vse bolj in bolj živi in ustvarjalni členi sredi dogajanja, ki ne hodi več mimo nas in ki nam zato tudi ne more biti več sovražno ali v kvar.
V sredino novega dogajanja nas bo 17. t. m. postavila tudi letna konferenca tovarniškega komiteja ZKS. Prav nič ne dvomimo, da bo tudi ta dogodek potrdil. da se je v Litostroju to pomlad marsikaj predramilo in prebudilo: ne le v proizvodnji, tudi v naši družbeni zavesti, v naši povezanosti s terenom, komuno. vso našo družbo smo letos stopili za dola im. trden korak naprej. Razvijamo se v žive člene sredi živahnega dogajanja.
Časopis »Litrostroj« izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov * Ureja ga uredniški odbor * Odgovorni urednik Peter Likar * Tel. uredništva 39-011 do 39-019, interno 343 in 458 * Cena posamezni številki v prodaji 10 din * Poštnina plačana v gotovini * Rokopisov ne vračamo * Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru
gospodarske organizacije dn kako pomembno delo j'e bilo izvršeno, bodisi na gospodarskem področju, v delovni zakonodaji, pri socialnem in pokojninskem zavarovanju, pri razvoju dela v komunah in tako dalje.
Tudi v našem podjetju moramo misliti na to, da bodo volitve v delavski svet, bi morajo biti razpisane najkasneje do 15. maja 1960, končane pa najkasneje do 31. maja 1960, res v redu opravljene.
Zato naj člani našega kolektiva letos, ob desetletnici obstoja delavskih predstavniških organov, predlagajo in izvolijo najbolj delavne in zavedne člane delovnega kolektiva, ki so že s svojim dosedanjim delom dokazali, da pravilno razumejo važnost organov delavskega samoupravljanja. Zavedati se namreč moramo, da bo ta na novo izvoljeni delavski svet zopet dve leti upravljal premoženje našega podjetja. Za naše podjetje, družbo in posameznika bo torej naj večjega pomena, če bo to upravljanje koristno. Koristno pa bo, če nas bodo zastopali pravi tovariši. S. M.
Naj živi jubilejni 1. MAJ
Letošnje praznovanje prvega maja je jubilejno slavje: poteka namreč 70 let, odkar mednarodno delavstvo praznuje ta dan. Na kongresu druge internacionale julija 1889 v Parizu so določili Prvi maj za dan, ko naj vsako leto delavstvo po vsem svetu praznuje ter v množičnih manifestacijah postavlja svojo poglavitno zahtevo: z zakonom naj se določi in zavaruje 8-urni delavnik. Ta zahteva je bila vrsto let glavno, skoraj edino geslo na Proslavah prvega maja. Bili so to časi, ko so delavci delali tudi po 12 ur in več na dan. Politični Pomen praznovanja prvega maja Pa je bil v njegovi mednarodnosti, v izvrševanju gesla Komunističnega manifesta: Proletarci vseh dežel, združite se!
In zakaj so izbrali prav 1. maj za tak praznik? Zaradi dogodkov, ki so jih ameriški delavci doživeli na ta dan leta 1886. Po vsej Ameriki so izbruhnili tisti dan štrajki in demonstracije proti strahotnemu izkoriščanju industrijskega delavstva. V Chicagu, mestu z bogato industrijo, je bil štrajk skorajda splošen in policija je demonstrante napadla. Dne 4. maja so čikaški delavci sklicali protestno zborovanje, med katerim je neki provokator vrgel bombo. Na osnovi lažnih Pričevanj so nekaj delavskih organizatorjev obsodili na smrt in Jih tudi usmrtili, mnogo pa so jih obsodili na dolgotrajno ječo. In ker je ameriška federacija dela leta 1888 sklenila organizirati
1.	maja delavske manifestacije po vsej Ameriki, je ta datum sprejela tudi II. internacionala. Tudi v Ameriki je bila tedaj poglavitna delavska zahteva 8-urni delavnik.
Delavstvo mnogih dežel je sprejelo sklep pariškega kongresa z veseljem in bojno pripravljenostjo in že naslednje leto — 1890 — so delavci slavili ta svoj Praznik v mnogih državah Evrope in Amerike. Daši je resolucija pariškega kongresa poudarjala, naj delavci prirede to manifestacijo v vsaki deželi na način, ki jim ga veljavne postave omogočajo, je vladajoči razred in njegove priganjače obhajal velik strah pred prvim praznovanjem 1- maja. Bali so se izgredov, pretepov, razbijanja in celo pokolov.
Jugoslovanski proletariat la ? Ponosom trdi, da je zmei 'kuhi vštric z razvojem del »kega gibanja v svetu, v no' sem času pa večkrat tudi pr jacil in hočeš nočeš kazal d gim, sire organiziranim del skim gibanjem pot in način, ko uveljavljati svoje zahteve kako je le z bojem mogoče p do ciljev. Daši so bile jugo' vanske pokrajine industrij šibke m torej industrijskegaJ lavstva m bilo mnogo, so v m Pl1	in delavskih krajih
leta 1890 proslavljali prvi n Beograd, Zagreb, Ljubljana, , stl Pa delavski revirji — pov So delavci ta dan zapuščali d se zbrali na shodih in manife rali za svoje zahteve, v prvi v za 8-urni delavnik.
Kakor drugod so se tudi has oblasti in tovarnarji bali,
m? „ i"*ia tekla kri. Dež, Predsednik Kranjske, baron W *> Je z Javnim razglasom o ■“P! delavce da smejo delo: Jaici odpustiti delavce, ki b dovoljenja izostanejo od d, SLVa ,bi ščuval in uporabi do bo odgovarjal pred sodišč, tk!liPJ-,nski »Slovenec« je obja •jsi članek, kjer je delavce s-. - naj ne praznujejo prvega n » " Tpfnsal je dobesedno tak. Ho P1, -Praznovanje’ je osno-radi Prevratnih življev, ki Po P?.vzročili izgrede in nem Razhi,rlnU- trancoske revolucij
Papadejoni„,JUdje lahko nasi temveč tim” samo tovarna: nahujskani °1e’ z°Per ko^e
priznal, da »imajo delavci res zadosti moči in zadosti dobre organizacije, da vso Evropo naenkrat iznenadijo. Ali bodo vse pobili in požgali in razdejali? Letos še ne.« Ta članek pa je oblast zaplenila, pač zaradi tega, ker govori o tem, da raste tudi že v vojski socializem, ter zahteva, »da nas naši varuhi — ki jih drago plačujemo — res tudi varujejo.« Prav tako so tudi drugi meščanski listi pri nas in v Avstriji sploh pisali s strahom o bližnjem 1. maju, vendar so nekateri izražali upanje, da do izgredov ne bo prišlo.
Toda oblasti so le ukrenile to in ono povsod, pa tudi v Sloveniji. Pri deželnem glavarju je bila dolgotrajna seja (navzoča sta bila tudi vojaški in žandarmerij-ski general), za 1. maj pa so poslali v Trbovlje šest stotnij vojaštva, aretirali so nekatere delavske agitatorje, onemogočili zveze med delavci posameznih rudarskih krajev, zastražili kolodvor, mostove, tovarne itd. V Ljubljani je bilo 1. maja pripravljenega nekaj vojaštva na bežigrajskem polju, dijakom pa so prepovedali, da bi 30. aprila in 1. maja po sedmi uri zvečer zapuščali svoje domove. Strah je bil velik.
Prvomajska proslava leta 1890 je v Ljubljani in drugih krajih potekla kajpada brez pričakovanih izgredov. Delavci so se dopoldne zbrali na shodih, popoldne pa so šli na izlete ali pa so imeli svoje zabave. Tudi pri nas je prva prvomajska proslava povsod postavila kot poglavitno delavsko zahtevo: država naj z zakonom predpiše in zavaruje 8-urni delavnik.
Albert Jakopič
Naš prvi pohod v
Vabilu za sodelovanje se je odzval tudi avtor te zgodbe in
France Bevk, ki jo je uredil
V Knežkih Ravnah naj bi se koncentrirali dve na novo ustanovljeni brigadi — brigada Simona Gregorčiča in Gradnikova brigada. Po načrtu bi se morali brigadi sestati v Knežkih Ravnah in kot močnejša operativna edini-ca kreniti na pohod v Benečijo. Gradnikova brigada pa je med potjo naletela na sovražnikovo ofenzivo in tako smo prvega maja 1943 prišli v Knežke Ravne sami. Ko smo nekaj dni počivali in se vežbali, je prišel za nami tudi naš general Jaka Avšič.
Dan pred odhodom, ko so naši čevljarji in krojači še krpali zadnje stvari, so pred vasjo iznenada zaropotali mitraljezi. Naše taborišče je bilo le kakih 300 ali 400 metrov oddaljeno od Knežkih Raven. Med vasjo in našim taboriščem pa je tekel gorski hudournik v zdolbeno strugo, ki je bila globoka kakih 50 m, ponekod pa tudi 70 do 80 m. Kakor hitro so zaropotali mitraljezi, je bil ta koj dan znak za vzbuno. Bataljoni so brez kakega posebnega povelja takoj zasedli svoje položaje.
Ko smo z opazovališča videli, da se je nateplo v strugo že oko-h petdeset Italijanov in da gre našim fantom za nohte ter jim grozi nevarnost, da jih polove in postrele iz bližine, smo začeli streljati: deloma v strugo, deloma pa v nasprotni breg, s čimer smo preprečevali, da bi Italijani bežali iz struge nazaj v vas k svoji edinici.
To je bil pravzaprav ognjeni krst naše brigade in tako rekoč šola za pohod v Benečijo, kamor smo bili namenjeni. Pohod je bil za nas toliko težji, ker v brigadi ni bilo domačinov in smo bili navezani le na zastarele zemljevide brez označenih gorskih poti in stez. Šlo je za to, kako bomo sami znali poiskati pot, kako se bomo sami znali zavarovati in najti primerna mesta za taborjenje ter seveda tudi za akcije. V akciji pri Knežkih Ravnah se je brigada prav dobro obnesla. Med fanti ni
Poslej se je v svetu in pri nas slavil prvi maj redno vsako leto; zahteve mednarodnega delavstva so postajale zmerom širše in zahtevam po 8-umem delavniku in večjem kosu kruha so se pridružile zahteve po političnih pravicah.
70 let že slavi naše delavstvo prvi maj skupaj z mednarodnim delavstvom, a že 15 let ga slavi v povsem drugačnih razmerah V razdobju teh 70 let so se zgodile v svetu velikanske družbene spremembe in že lep del sveta je v rokah delavsko-kmečke oblasti. V ta del spadamo tudi mi.
In ko že sedemdesetič slavimo prvi maj kot praznik dela, se spomnimo vseh žrtev, ki so bile v teh letih potrebne za našo zmago, in pošljimo bojne pozdrave delavstvu tistih dežel, kjer slavi proletariat prvi maj še vedno v boju za popolno zmago svojega razreda.
MILE KLOPČIČ
MILE KLOPČIČ:
FABRIŠKIH DIMNIKOV POVSOD RASTO GOZDOVI, NA REKAH DVIGAJO MOGOČNI SE JEZOVI,
PLAVŽI GORE, V ZEMLJO GRADIMO NOVE ROVE,
IZ NAŠIH LUK PLUJO NAM DALJE V VSE VETROVE, KJER JALOV BIL JE SVET, KALE ŽE NOVE SETVE, MOČVIRJA NAM RODE DOSLEJ NEZNANE ŽETVE, SAMI IN ZASE ZDAJ
ZAKLADE TRGAMO IZ ČRNIH ZEMSKIH SLOJEV,
KI NAŠI SO NA VEKOMAJ,
POVSOD JE DELO, ZNOJ, POVSOD VRVENJE
STROJEV,
NOČ ZA NOČJO IN DAN ZA DNEM.
PO MISLIH NAŠIH GLAV IN S SILO NAŠIH ROK URESNIČUJEMO VSE TISTE DRZNE SANJE,
KI MNOGO JE RODOV HUDO TRPELO ZANJE,
KI ZANJE MNOGO JIH JE LEGLO V HLAD GROBOV!
(Iz pesmi »Obrekovalcem Jugoslavije«)
Prvomajski
Kakor vsako leto je Komunistična partija tudi l’eta 1936 organizirala na večer pred Prvim majem vrsto različnih akcij, med njimi zlasti prižiganje kresov, čeprav je bilo vsako proslavljanje Prvega maja takrat prepovedano.
S študentom Vilijem Jagrom sva se odločila, da bova zakurila kres na Šišenskem hribu. Akcija je bila seveda nekoliko tvegana, ker je bil Šišenski hrib vsako leto na večer pred Prvim majem močno zastražen.
Benečijo in Rezijo
bilo nobenega strahu, nasprotno, vsi so bili navdušeni.
Po borbi smo zbrali vso brigado v vasi in priredili miting. Vaščani niso vedeli, kako bi se nam zahvalili in na noben način niso hoteli pustiti, da bi odšli, češ, kaj pa bo, če se bodo Italijani vrnili, kdo nas bo branil? Ko smo jim povedali, da je treba tolči sovražnika povsod in ko smo jim zatrdili, da bomo še prišli v Ravne, so se pomirili. Obilno so nas založili z jedačo in nam želeli čim več sreče in uspehov, ko smo se razšli.
Po zboru brigade in po slovesu od vaščanov smo preko Kotla krenili na Tolminsko. Prenočili smo nad Čadrgom, kjer so nas vaščani prav lepo sprejeli in nam ponudili vsega, kar so imeli pri rokah, predvsem mleka, sira, polente itd., kar so si pač naši borci poželeli. Nekako o polnoči smo krenili dalje z namenom, da pridemo do Mrzlega vrha. Ponoči pa smo se izgubili in smo do svita prišli komaj do Pologa. Ker se je že danilo, smo se umaknili od (Nadaljevanje na naslednji strani)
Že nekaj dni pred Prvim majem sva odšla v gozd in si izbrala prostor za kres nekako v sredini med staro šišensko cerkvijo in Gailetovim gradom. Od tu je bil lep razgled po vsej Šiški in daleč preko Ljubljanskega polja v smeri proti Ježici, Savljam, Klečam in Gameljnam. Razen tega je bil tu gozd močno zaraščen, da sva se lahko skrila v njem, pa tudi dovolj strm in dovolj vstran od glavnih gozdnih poti, kjer sva pričakovala največ straž. Za najin kres sva si seveda poiskala majhno častinico, kjer sva bila brez skrbi, da ne bova s kresovanjem povzročila gozdnega požara. Nato sva obšla velik kompleks gozda po dolgem in počez, pobrala po tleh kar največ dračja in ga v številnih majhnih kupih poskrila v bližini kraja, ki sva si ga izbrala za kresovanje.
Na večer pred Prvim majem sva še pred mrakom odšla v gozd in se oprezno bližala čistinici. S Seboj sva vzela tudi prazno vrečo iz jute in steklenico bencina.
Mile Smolinsky
Nikogar nisva srečala niti opazila ničesar sumljivega. Kupčki najinega dračja so bili še vedno tam, kjer sva jih pustila, in nedotaknjeni — znak, da najbrž še nihče ni opazil najinih priprav, pa tudi stare ženice in otroci, ki pobirajo po gozdu suhljad, jih niso našli in odnesli.
Oprezno, a temeljito sva preiskala ves gozd daleč naokrog, če niso morda kje med drevjem skriti policaji ali detektivi, da bi naju presenetili pri sami akciji in seveda aretirali.
Spet ni bilo opaziti ničesar, in ko sva se prepričala, da ni v
kres
bližini nobenih straž, sva se vrnila k najinemu dračju. Na čistinici sva si izbrala pripravno, kake tri do štiri metre visoko smrečico. Kakor hitro se j'e zmračilo, sva jo v hipu okrog in okrog in od vrha do tal obložila z dračjem, razprostrla sredi nje prazno vrečo in vse skupaj z vseh strani polila z bencinom. Seveda se nama je smilila uboga smrečica, ko sva jo tako obsodita na smrt v ognju, toda kaj sva hotela drugega? Če hi zažgala samo dračje, bi bil kres majhen, ker ni bilo mogoče neopazno navleči večjih količin dračja. Smrečica na nama je služila kot nekako stojalo s stoterimi vejami in vejicami, po katerih sva lahko naložila in natlačila dračja. Kup dračja je postal na ta način kar za nekaj metrov višji, razen tega pa je tudi smrečica sama služila kot gorivo za kres.
Nikdar ne bom pozabil, kako je bušnil plamen, ko sva kres prižgala. Skoraj vrglo naju je po tleh. Smrečica je bila v hipu vsa v ognju, ki je segal najmanj še za eno tako smrečico visoko.
Seveda nisva imela časa občudovati plamena, temveč sva jo kolikor mogoče hitro, pa vendar oprezno, da nisva povzročila šuma ucvrla navzdol po hribu proti najbližjim hišam ob Vodnikovi cesti. Nekaj minut za tem sva že bila na Vodnikovi cesti in se pomešala med ostale, slučajno mimoidoče.
Komaj sva naredila nekaj sto korakov, j'e švignil mimo naju kolesar in v kratki razdalji odvrgel tri do štiri petarde, ki so se razpočile z oglušujočim pokom. Tudi ta kolesar je bil v akciji za počastitev Prvega maja in njegove petarde so bile zelo učinkovito dopolnilo najinemu kresu.
Domov grede sva še dolgo in veselo občudovala najin kres in še desetihe drugih, ki so jih po okoliških hribih zažgali najini tovariši in naši somišljeniki. Tudi iz drugih predelov mesta je bilo slišati oddaljene detonacije petard in tudi nekaj raket je švignilo v zrak in obarvalo nebo nad mestom v pozdrav Prvemu maju. Ko sva bila še na Vodnikovi cesti, sva srečala tudi patruljo dveh policajev, ki sta zdrvela na kolesih mimo naju v smeri najintega kresa...
Naslednjega dne, to je na sam praznik, je vsa okolica govorila o kresu na Šišenskem hribu in se radovala spričo usoele akcije. Zažiganju kresov in odmetavanju prižganih petard so v isti noči sledile tudi potrosne akcije s prvomajskim proglasom. Tako so delovni ljudje prav dobro čutili, da je bila na delu organizirana sila, ki bij'e boj za boljše življenje delovnega človeka, — in so kljub prepovedi na najrazličnejše načine praznovali Prvi maj — praznik dela.
Inž. Vlado Jordan: Košnja

Naš prvi pohod v Benečijo in Rezijo
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tolminščice in se zavlekli v gozd. Čeprav je to majhna voda, pa ima vendar zelo strme bregove in je nismo mogli prekoračiti drugače kakor čez most, druge poti pa nismo mogli ubrati. Zavlekli smo se v neko vrtačo, se zavarovali od vseh strani in preživeli dan. Vaščani so nam po manj vidnih krajih ves dan nosili hrano. Ob petih popoldne se je začel naš pohod. Čez dan smo namreč napravili načrt, kako bi čimprej dosegli Mrzli vrh in Krn, ki je bil naša predzadnja točka za pohod v Benečijo. Že popoldne smo poslali preko mostiča patro-lo naših fantov s strojnico, ki je na drugi strani zasedla ugoden položaj nad cesto. Računali smo, da jih nihče ne bo opazil, toda Italijani so jih zavohali. V postojanki je nastalo razburjenje, ki se je še stopnjevalo, ko se je iz vrtače usula cela brigada in krenila proti mostu. Italijani so bili vsi prestrašeni, zraven tega pa veseli, da jih nismo napadli. Nam pa niti na misel ni prišlo, da bi razbijali betonske bunkerje, v katerih so čepeli. Šlo nam je za to, da čimprej opravimo našo osnovno nalogo in pridemo v Benečijo. Ko smo prišli na Mrzli vrh, smo bili že do kože premočeni in vsi prezebli. Tam smo našli na pol porušene pastirske staje, v katere smo se za silo stisnili, zakurili velike ognje in se do jutra sušili. Šele proti večeru smo prispeli v vas Km. Tako smo bili končno pripravljeni za pot v Benečijo. Za pohod v Benečijo je prvotni načrt določal, da gresta Gradnikova in Gregorčičeva brigada skupaj.
Ko je bila naša brigada v Krnu, smo dobili veselo novico, da je Gradnikova brigada, s katero nismo imeli nobene zveze, že na desnem bregu Soče, to je na obronkih Vzhodne Benečije. Tako smo prav dobro razpoloženi menda sedmega ali osmega maja ob sončnem zahodu prekoračili Sočo pri Kamnem, seveda zopet preko mostu, ker se brigadi ne spodobi bresti vodo. Tako smo se onstran Soče začeli dvigati na prve obronke Benečije skozi vas Foni. Iz vasi Foni smo šli na Kolovrat. Nastanili smo se v pastirskih kočah z namenom, da vsaj dva dni v miru preživimo in se odpočijemo. Toda desetega maja ob petih zjutraj nenadoma prinesejo naše izvidnice poročilo, da se iz Benečije pomikajo proti nam večje italijanske edinice, hkrati pa smo izvedeli, da se nam bližajo večje edinice tudi od Fonov. Naš prvi bataljon je takoj odšel na položaje, tretji bataljon pa nam je varoval hrbet. Italijanski premik, ki smo ga opazovali, je kazal, da se nas hočejo resno lotiti. Fantje, ki so imeli že pripravljene bunkerje in so bili dobro zakamuflirani, so dokaj hladnokrvno gledali, kako se približuje črna golazen. Ob sedmih zjutraj se je začelo. Italijani so napadli z močnim naskokom naše položaje, vendar smo jih gladko odbili, da so jo s krvavimi butic-ami jadrno pobrisali nazaj. Drugi naskok, ki je bil ob devetih, smo odbili. Medtem pa so prihajale nove in nove italijanske edmice. Okoli dvanajstih pa zaslišimo pod seboj, kako pravi »bumf«, »bumf«. Ugibamo, kaj naj bi to pomenilo in smo si bili kmalu na jasnem, da pripravljajo Italijani minometalce. Ob pol dveh so se začele prve salve, toda vse mine so letele preko nas za greben. Njihovi junaški salvi je seveda takoj sledil naskok. Ob štirih popoldne je postal položaj bolj resen. S preciznim ognjem iz minometov so začeli tako obsipavati položaje prvega bataljona, da smo ga morali umakniti na rezervne položaje drugega bataljona. Imeli smo že nekaj ranjenih.
Ofenziva na Kolovratu je pokazala, kako strahovito se Italijani bojijo tega, da bi mi prodrli v Benečijo. Ker pa smo hoteli ta cilj za vsako ceno doseči, smo sklenili, da zapustimo položaje in smo se še tisto noč premaknili proti Matajurju, kjer naj bi bila po naših informacijah Gradnikova brigada. Umaknili smo se, ne
da bi Italijanom pustili le eno samo sled. Proti večeru smo opazili, kako so se začele italijanske edinice pomikati s hribov v dolino, hkrati pa smo opazili, kako gosto je zaseden breg Soče, saj je bilo vse grmovje polno Italijanov. Kdor koli bi bil tisto noč poskušal priti preko Soče, bi bil slabo naletel. Ponoči smo mimo Livka prišli na Matajur. Ker nam je že zmanjkalo živeža, smo si morali nabaviti hrano. Na zemljevidu smo poiskali najbližje vasi, kjer bi se založili, in našli smo vas Mašero, ki je bila kake tri ure oddaljena od nas. Tu seveda ni bilo političnega aktiva, ki je povsod drugod sprejel vojsko in poskrbel za vse, kar je potrebovala. Takrat smo se prvič učili ceniti delo političnih aktivistov in naših organizacij na vasi.
Ko smo prišli v vas,- sta nas začudili predvsem dve stvari. Predvsem nismo videli nikjer kakega moškega. Še bolj pa smo se čudili, ko so nam prišle vse ženske naproti in nam je vsaka nekaj ponujala, bodisi klobase, sir, polento ali mleko. Nismo si mogli razložiti, zakaj so ljudje tako gostoljubni, ko smo vedeli, da tu ni niti sledu o kaki organizaciji. Kmalu pa smo odkrili, za katerim grmom tiči zajec. Ko smo se z ljudmi že nekoliko bolj seznanili in pogovorili in ko so ženske videle, da smo korektni in solidni ljudje, da nimamo sovražnih namenov in ne nameravamo nikogar ubiti, skratka, ko so videle, da to, kar je italijanska propaganda o nas govorila, češ da posiljujemo ženske in jih jemljemo s seboj, da režemo otrokom vratove in še ne vem kakšne strahote, da vse to ni res, so nam začele pripovedovati, kako so Italijani mesece in mesece govorili o partizanih, o »ribedih« in »banditih« in o njihovih grozodejstvih. Slednjič so tudi povedale, da so se vsi moški poskrili, ker so jim Italijani rekli, da je najbolj nevarno za moške, ker vse pobijemo.
Zvečer smo se pripravili za pot v Zahodno Benečijo. Računali smo, da bomo dohiteli Gradnikovo brigado, ki je bila po naših računih že na Miji in se je isti dan, ko smo se tolkli na Kolovratu, borila na Livku, kjer je bila italijanska postojanka, z namenom, da nas nekoliko razbremeni. Ko smo se spuščali proti Nadiži, smo zagledali pod seboj veliko kolono kamionov. Sprva smo mislili, da gredo v Kobarid. Ko pa so se začeli kamioni no d nami ustavljati, nam je bilo kmalu jasno, da je to namenjeno nam.
Ob treh popoldne začne nena-domadoma pokati pri prvi četi. Neki italijanski seržente je prišel s patrolo šestih do osmih mož gledat, kje smo.
Naletel je na prvo četo. Štiri Italijane so naši ujeli, drugi pa so jo pobrisali v Nadiško dolino. To priliko smo izkoristili, pa kar za njimi. Vedeli smo, da moramo priti v Črni vrh ali pa jo bomo skupili v teh čereh.
Proti jutru smo napravili zbor brigade ter krenili preko doline Farkandice mimo Robedišča na Špik z namenom, da se tam nekoliko odpočijemo. No, pa tudi tam ni bilo počitka. Iz sistematičnega zasledovanja Italijanov je bilo jasno, da jim je naš pohod trn v peti in da so sklenili, da nam ne dajo miru vse dotlej, dokler nas ne izženejo iz Benečije. 2e ob sedmih zjutraj, komaj smo se dobro razgledali, kje smo in se dogovorili, kako bomo razporedili bataljone na položajih, so Italijani že od vseh strani lezli proti nam. Bili smo na zelo ugodnih položajih, prav na vrhu Špika, ki je visok nad tisoč metrov. Italijani so hodili okoli nas kakor mačka okrog vrele kaše. Nikakor nam niso mogli blizu. Mi pa smo čepeli na vrhu kot gad, ki čaka, da vseka, če bi se mu kdo približal. Italijani so se naposled vendar osrčili in tvegali dva naskoka, ki pa so ju drago plačali. Imeli so petnajst mrtvih, zaplenili smo jim dva mitraljeza, petnajst pušk, več nahrbtnikov, precej cigaret in nekaj konzerv ter bombe, ki smo jih nato metali v njihove butice, ko so še vedno
silili proti nam. Pri Čenebli smo zavili direktno proti zahodu in sklenili, da gremo proti Jalovcu, to je v smeri Breginja, le nekoliko bolj zahodno. Hodili smo vso noč.
Vsepovsod, kjer koli smo se zadrževali po vaseh, smo vse, kar so nam ljudje dali, tudi plačali, kajti naš pohod v Benečijo je bil političnega značaja, da med Benečani vzbudimo nacionalni čut in željo po združenju z brati in da jih tako mobiliziramo za borbo proti skupnemu sovražniku.
Iz Brezove smo krenili preko Jalovca v Drnohlo nad Učejo. S tem, da je trideset tisoč Italijanov šest dni obkoljevalo naši brigadi, se je naša pot nekako približevala koncu. V Dmohli pa so nas hoteli stisniti in ni niti veliko manjkalo, da nas niso. Naši ljudje so bili že izčrpani, ko so Italijani delali čistko po vsej Dr-nohli, vendar smo vseh šest dni tako imenitno manevrirali, da smo vsako noč, včasih pa tudi podnevi prišli v tisti odsek, ki so ga Italijani že preiskali. Četrto noč je začelo vražje deževati. Bili smo vsi premočeni. Zjutraj pa je posijalo krasno majsko sonce. Okoli štirih popoldne kar iznenada zaslišimo pod seboj brnenje avtomobilov, slišimo tudi, kako se avtomobili ustavljajo, potem pa italijansko vpitje, razgrajanje itd. Meni je bilo že čisto jasno, da je to v zvezi s signalizacijo. Tudi Italijani, ki so bili nad nami, so postali živahni. Skoncentrirali smo brigado, da se umaknemo po načrtu. Nameravali smo naskočiti postojanko nad nami. Ker je bil hrib zelo strm, to ni bila majhna stvar. Potrebovali smo štiri ure, da smo se po hosti neslišno približali bunkerjem na hribu. Skušali smo priti do bunkerjev vsaj na sto metrov. Ko smo si to najbolj prizadevali, pa se je enemu izmed naših sprožil pod nogami velik kamen ter se s truščem valil v dolino proti Italijanom, ki so prihajali od spodaj. Pričakovali smo, da bo to imelo kake posledice, pa ni bilo nič. Vse je ostalo tiho. Pred nami je bila glavna naloga: zavzeti Ku-celj in pregnati sovražnika. Poslali smo najprej patrolo, da pregleda položaj. V patroli je bil tudi Rok. Bunkerjem so se bližali prav počasi. Vsa brigada jih je spremljala z očmi in v napetem pričakovanju, kako se bo stvar
USPEH
PLESNE DVOJICE KRAMER V ŠVICI
Na plesno - športnem dvoboju Jugoslavija—Švica, ki je bil marca tega leta v Bernu in na katerem je Jugoslavija zmagala z rezultatom 475:466,5, si je prvo mesto priboril plesni par Kramer (plesalec je uslužbenec prodajno-projektivnega biroja našega podjetja) s 133 točkami od 135 dosegljivih. Jugoslavija je s to zmago prvič osvojila prehodni ekipni pokal. Pari so prejeli srebrne plakete in originalne švicarske zmagoslavne zvonce. Dvoboj v Bernu je bil že 62. mednarodni nastop plesne dvojice Kramer v inozemstvu.
Križanke (Foto Tomšič)
iztekla. Patrola se je vzpenjala korak za korakom, od kamna do kamna, od bukve do bukve. Vsej brigadi je zastajal dih in vsi smo pričakovali: zdaj zdaj bodo zaropotali mitraljezi. V nas vseh je bila ena sama misel: ali jih bodo opazili ali ne? Naš načrt je bil, zasesti glavni bunker, nato pa napasti s celo brigado. Patrola se je približala bunkerjem že na deset metrov, na pet metrov, na tri metre — pa še vedno nič. Vsi smo mislili: sedaj jih bodo obsuli z bombami. Tedaj patrola skoči na bunker. In kaj je bilo? Bunker je bil prazen. Zakaj je bil bunker prazen, smo kaj hitro izvedeli. Brigada je v naskoku prišla na vrh in ko smo bili že za bunkerji, smo opazili, kako se vsa posadka 150 mož pomika v dolino. Nekoliko bolj na desno in še malo niže od njih pa je šla navzgor njihova zamenjava, novih 150 mož. Spoznali smo, da smo čisto nehote zadeli ugoden trenutek, ko sta se posadki menjali. V mraku smo zavili nekoliko bolj na desno proti dolini.
Italijani pa so potem še ves teden preiskovali Drnohlo, ker so nas hoteli po vsej sili dobiti. Da bi nas gotovo potolkli, so privlekli v ta prostor še ne vem koliko topništva in butali v Drnohlo, med tem ko smo se jim mi že smejali z Mije. Od tu se je pričelo politično delo po Zahodni Benečiji.
iia{ pitefo fr ms
Po Tanjugu je večina jugoslovanskih časnikov (med njimi vsi dnevniki) objavila poročilo, da je Litostroj odposlal v Pakistan za hidro-centralo Gujranwalo tretji agregat (Kaplanovo turbino približne moči 6500 KM), medtem ko sta bila prva dva agregata odposlana že lansko leto.
Ljubljanski »Kmečki glas« z dne 3. 3. 1960 je poročal, da bodo naše ladjedelnice izdelale 10 ladij za Indonezijo, za katere bo izdelal motorje Litostroj. To so naši Dieslovi motorji, ki jih izdelujemo po licenci danske tvrdke Burmeister & Wain.
Beograjski dnevnik »Privredni pregled« z dne 10. 3. 1.1. je objavil poro-ročilo iz Splita, da so na gradišču hidrocentrale Peruče že začeli z montažo dveh generatorjev. 2e v prejšnji številki smo objavili sliko delavniške montaže Francisove turbine, ki smo jo pri nas izdelali za to centralo.
O prvem nastopu litostrojskega »Odra mladih« z igro »Peggy, srček moj« je objavila obsežno poročilo »Mladina« z dne 10. 3. 1960. Kritik pravi, da je prva uprizoritev dobro uspela.
Časopis »Organizator«, ki izhaja v Ljubljani in prinaša nasvete in primere s področja organizacije podjetij, produktivnosti, upravljanja, racionalizacije v administraciji, pravne službe v gospodarstvu in sodobnega trgovanja, je v svoji številki 41 z dne 15. 3. 1960 ponatisnil v celoti članek tov. F. Polaka o anketi med našimi delavci, ki smo ga objavili v drugi številki našega časopisa.
lajna
(Slowenischer Leferkasten, 1918)
Bil6 je v daljni zemlji. Na nebu rdeči soj ljubezni izgubljene žarel je pred menoj.
O spev, ki bol sveta si pokopal pod seboj!
To je skeleča rana, ko ljudstvo krvavi, spoznanja znak za srca, ki groza jih duši.
O borni glas, ki v tebi trpeči dom ječi!
Kot čutil stare sreče spet motni bi sijaj, s sočutjem mi prihaja nas vseh bolest nazaj. Kako trepeče bednik
v ljubezni za svoj kraj!
■
Kar sem že stokrat slišal in prvič slišim zdaj, je v muke prebudilo mi spet zamrli slaj.
O, ko v dolini solzni zamre vseh sonc sijaj! Prevedel Fran Albreht
Karl Kraus, avtor gornje pesnil' je najostrejši dunajski satirik’ Pred prvo svetovno vojno in P°, njej je vzbujal pozornost zlast' z izdajanjem svoje revije »D‘e Fackel«, ki jo je sam ne le izdajal, temveč tudi urejal in pisal' Med prvo svetovno vojno je nastopal kot neustrašen pacifist' Napisal je ogromno dramsko del0 »Zadnji dnevi človeštva«. Krati8 je bil tudi tenkočuten lirik, k»r nazorno kaže prav priobčena Pe‘. sem, ki je zanimiva tudi zarad' svojega naslova. Pesem je za n3' šo prvomajsko številko prevede književnik Fran Albreht, ki 1 tudi odličen prevajalec in predsednik Zveze prevajalcev Jug°' slavije.
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV LITOSTROJA
V nedeljo, 17. t. m., bo v veliki kino dvorani redna letna konferenca organizacije Zveze komunistov v Litostroju s pričetkom ob 8. uri zjutraj.
Zaradi hitrejšega in učinkovitejšega dela bo konferenca sestavljena iz dveh komisij: ideološko-politične in gospodarske, ki bo združevala tudi komisijo za delavsko samoupravljanje. Ob koncu bo plenarno zasedanje, kjer bodo sprejeli tudi zaključke. Tovarniški komite ZK poziva vse diskutante, da se na razpravo čimbolj pripravijo, da bodo v svojih govorih jedrnati in kratki.
Od Rima do Kalkute
Inž.
Marko
kos
A vse prekaša pogled na vzlet največjega potniškega reaktivca Boeing 707. Ko vzleti, se razlega strašen hrušč, a brž ko se dvigne od tal, se obrne pod ostrim kotom 50 0 navzgor in se strmo dviga, dokler ne izgine za oblaki z dolgim repom 'črnega dima, ki ni za oko nič kaj simpatičen, saj te navdaja z občutkom, da letalo gori. Tako vzletajo vsa reaktivna letala. V nekaj letih bodo takšna letala v sestavu vseh letalskih družb. Vozni časi bodo neverjetno skrajšani; 128 potnikov v šestih urah iz Rima v New York. Na krajše razdalje vozijo letala, ki so nekaki mešanci, niso ne propelerskega tipa ne reaktivna; to so .tunbo-prop letala Viscout, ki izredno mirno in neslišno lete, ker nimajo batnih motorjev, ki so vir ropota. Sicer uporabljajo skoraj vse družbe štirimotome S up er-Con-
sredozemskih zračnih družb, saj ima polno letal tipa Conveyr, DC 6-B in Super-Constellation.
Ceste so vse asfaltirane. V pesku ob cesti vidim črno oblečene beduinke, ki sede visoko gori v sedlu oslička. A že zavijamo mimo vrste tankov in tiklopnih voz (ki tu vadijo v pesku in nas prepričujejo, da je v Egiptu vojska prvi činitelj) v Heliopolis, krasno predmestje arabskih bogatašev. Vile z vitkimi stolpiči in polne arabskih okrasov se raztezajo v vzorno gojenih parkih na desno in levo. Vidimo, kako povsod zalivajo vrtove. Puščavski pesek je rodoviten, rabi samo vodo in takoj požene zelenje in cvetje. Ce vode ni, pa vse usahne. Vidimo tudi nekaj vil sredi peska in suhih sivih debel. To so vile pobeglih plemenitašev.
Ljudje so zelo temperamentni in živahni. Študent, ki j'e potoval
Svetovnoznane stopnice na Španskem trgu v Rimu
stellation, zanesljiva »klasična« letaia- v dveh urah posedanja na letališču sem videl samo od fir-m'e TWA (Trans World Airlines), ki spada med najboljše na svetu, dvanajst letal Super-Constellation, ki so letala na najrazličnejših pirogah. V letu 1958 je narasel potniški promet po zraku za 45 °/o v primeri z letom 1957, zato je seveda naraslo tudi število letalskih nesreč. Tolažim pa se, da nesreče relativno nazadujejo. Videl sem tudi ruski Reaktivec TU 104, ki ga uporabljajo Cehi za svojo redno linijo Dew Delhi— Kairo—Praga. Je zelo enostavnih °blik, s stekleno kupolo v nosu, Podoben bombniku, kar tudi je! Pripovedovali so mi, da je poto-Vanie z njim užitek, brez tresi j a-l&v in šuma, mirno lahko spiš; če ^očeš, ti igra lahko glasba, ki jo sam reguliraš. Prihodnje leto bodo samo še revne družbe vozile z navadnimi letali.
Pristalo je naše letalo družbe Air India, ki je preletelo iz Londona čez Prago. Potniki se vsu-v restavracijo; zunaj pa ča-Eo W? u°'ga: £leši bliskajo. Mno-
v BEinhh0V in Poliakov. ki imajo ,to glptu.ln Indiji močne trgov-
vkrcamo ’^	se kole
vkrcamo. Letalo Super-Constel-
ion je stirimotorno in zelo pro-kabine in sprejme lahko 72 potnikov. Ko minejo Prvi sunki, se odvežemo. Letalo se se dviga nad morjem luči na£o se "nmiri in samo h^nu^n0torje.v n.as moti- Potniki A? tia’ ko brskajo v Čtivom 1q!^Jizn-ici za Primernim
om. Servirajo večerjo; voda v
T ®ane, tako mir-o letimo. Nato ugasnejo luči.
il!nem nasIonJač m skušam zaspat1, saj nisem spa-l že 48 ur.
Zunaj se svetijo krila v mese-K AIRO
Pe^aliŠŽe je ogromno. Leži v
Pasu ir?UStinje’ izven zelenega ki se razteza na desno in
„1° ob Nilovi delti. Na letališču nbm ec.^0vo poslopje v grandioz-vslfiran^’- kot je v EgiPtu danes niiA „an^ozn°. Tu se križajo 11-
ogromnfSTUViei4- Pu P^v ^
letalske r™ -u Og,lasov za razne d0 WwUzbe: °d KLM in SAS do Olymnie’ A°munske družbe, in ske drS ^lmays’ grš'ke letal-ružbe, ki je ena zelo močnih
z menoj, mi je navdušeno kazal nove stavbe. Prav tako navdušeni so tudi tehnični ljudje. Inženirji so v pogovoru izražali veliko samozavest in zaupanje v svoje moči. Pri njih bo v nekaj letih vse »super«, naj popolnejše, vse samo »naj-«. Trdijo, da bo Kairo v nekaj letih naj čistejše mesto na svetu, dočim danes niti smeti n'e pobirajo. Kairo je zidan strjneno, ob asfaltiranih bulvarjih se nizajo večnadstropne palače. Glavna avenija ob Nilu se razteza več kilometrov daleč. Ceste so večinoma enosmerne, tako da ni nobenega srečavanja. Smer vožnje je po desni strani, vendar reda po cesthh ni, prehitevajo levo in desno. Na cestah so reke avtomobilov, saj jih je v Kairu registriranih 150.000. Mnogo je videti čeških Škod in ruskih ZIL, dočim so vsi taksiji ruske Pobe-
Notranjščina rimskega koloseja
de. Sicer prevladujejo veliki ameriški vozovi. Ceste so zlasti zvečer prepolne ljudi. Vsi so lepo oblečeni, 'evropsko; moški nosijo srajce in kravate, dekleta so vitka, v tesno prilegajočih oblekah. Obrazi niso črni, temveč beli, a Pri vseh so črni lasje. Vsi so trgovci. Ustavljajo vas pred izložbami in vas vabijo v svoje lokale. Popolnoma neobvezno, -kakor Pravijo. Nekoga sem vprašal za ulico; pojasnil mi je, hkrati pa me vprašal, če imam kaj časa, da bi vstopil v njegovo trgovino. Ko sem odklonil, mi je dal vizitko in me povabil k sebi na hladno pijačo. A nrieni ni za takšne obiske. Na ulici se mi pridružujejo različni tipi, katerih vsak nekaj ponuja: razne slike, devize, zlato, ukradeno blago.
Trgovine so polne. Uvoženi predmeti so izredno dragi, foto-l Garati 'in pisalni stroji imajo vsaj 100 °/o dodatka. Tekstilno blago je poceni, vendar se nakup za Jugoslovana ne splača. Avto si lahko takoj kupite, kakršnega želite: Opel Rekord ali Volkswa-gen, vendar stane VW namesto 400 funtov, kolikor velja po evropski ceni — 800 funtov. Povsod v izložbah so na predmetih cene v arabskih številkah, česar se lahko hitro naučiš. Na splošno je videti, da v zadnjem stoletju uvedena francoščina izginja in prodira arabščina. Prav sedaj je izšla uredba vlade, da morajo biti vsi dopisi uradov v arabščini. Tuja predstavništva bodo morala nastaviti prevajalce ali pa se bodo morali tujci naučiti arabščine. V tem se kaž'e niihova prekipevajoča nacionalnost.
Na večerji sem bil v hotelu Hilton z visokim vlaidnim funkcionarjem. Sediva na terasi v tridesetem nadstropju. Super moderni hotel, ki je bil pravkar odprt, stoji na mali vzpetini na bregu Nila. Z vseh strani se dvigajo proti hotelu asfaltirani dohodi, avto pripelje lahko prav v hali. Notranjost hotela je vsa klimatizirana. Lifti vozijo izredno hitro in -brž ste v najvišjem, tridesetem nadstropju. Mize so razpostavljene ob ograji. Rah-la luč pada z zasenčenih svetilk na mizah, sicer je temno. Lakaji so v turbanih in z zlatimi pasovi. Po dnevni vročini je izredno hladno, veter piha iz pustinje in okrog polnoči je že tako hladno, da morajo imeti ženske nogavice in volneno ogrinjalo. Pomočnik je zelo prijazen, mlad in zgovoren. Govori o načrtih za industrializacijo, o težavah s strokovnim kadrom in o načrtu pospešenega izobraževanja tehnikov. Opazujem morje luči pod seboj, nedaleč se dviga sloko rumeno poslopje Arabske lige, a vitki mostovi se sločijo nad vzva-lovanim Nilom. Na drugem bregu
je zasidrana bela ladja, v kateri je razkošna restavracija. Okoli nas se razlega smeh in kramljanje v vseh 'ezikih sVeta. Pari plešejo, dva črnca vzbujata pozornost s svojimi plesnimi liki, vesela francoska družba se vrti okoli lepotice, ki izvaja piruete v precej pijanem stanju. To je bogata družba od vsepovsod, ki se prihaja zabavat v senco piramid, v »sentimentalno« okolje. Visoka in vitka pevka poje »Arrivederci Roma«; pravij-o, da je to Hi-lto-nov jazz, ki gostuje po neštetih Hiltonovih hotelih, razsejanih po vsem svetu —■ od San Francisca do Kaira in Instanbula.
»To pogodbo sem podpisal jaz,« pravi pomočnik zadbvoljno, iko nanese pogovor na novo cementarno, v kateri sodeluje Litostroj z žerjavi. »Milijon funtov, 500.000 ton kapacitete. Pomislite, deset mesecev po podpisu je bila vsa -oprema že na mestu. Da, Čehi so sposobni, zelo sposobni.«
Tu j’e mnogo tovarn, ki jih postavljajo Čehi. Res so zelo sposobni, to jim je treba priznati. Ne smemo pozabiti, da je v Egiptu danes 3,2-kra.t več vzhodnega kreditiranja kot ameriškega.
Ministrova žena je zelo lepa in simpatična. Na njej ni nič pretirano vzhodnjaškega, morebiti ima samo za spoznanje poševnejše obrvi. Videti je zelo m-lada, a -po-Ve mi, da ima že tri dečke, ki so zelo pridni in živahni. Položaj žene nasproti možu je v Egiptu zelo slab in posledica večstoletne tradicije. Zena mora biti poslušna, ponižna in potrpežljiva, medtem ko ji mož navadno ne pove, kam grb zvečer, 'kajti nje to nič ne -briga. Gospodarsko je seveda odvisna od njega, ker se nima -kam zateči, če s'e hoče od moža ločiti. Če je žena v službi, se seveda ta odnos lahko spremeni, kajpak le, če je pripravljena braniti svoje ura vice. Zena pa je zelo malo v -službah. Značilnost Orienta je, da so po službah sejmo moški. Nikjer ne vidiš ženske — razen po trgovinah v središčih mesta. V restavracijah, hotelih,
uradih so samo moški: strežaji, kuharji, strežniki, čistilci, pralci.
Delovna sila je zelo poceni. Plače s-o nizke, zato delavci sami kuhajo in stanujejo v beraških prostorih predmestja, kjer se vse podira, kjer so kupi ruševin, opeke in smeti. Tam prebivajo v i-stih prostorih z osliči, prašiči, kozami. Polno otrok se podi sem in tja. To so ostanki starih časov, ki jih ni mogoče čez noč izbrisati.
Spomenik Neznanemu junaku pred palačo Chigi, ki ga občudujejo mnogi tujci
Treba je spremeniti mentaliteto teh ljudi, jih izobraziti, da bodo znali -pisati in -brati, jih naučiti uporabljati različno hrano, skrbeti za osebno in stanovanjsko higieno, uporabljati kontracepcijo, da ne bodo obremenjeni s kopico otrok, itd. Novi režim se trudi, da b-i popravil njihov položaj, odpraviti hoče stanovanjsko krizo in zato sistematično gradijo cele predele mesta, kjer rastejo dvonadstropne vrstne hiše. Videl sem takšne predele ob Nilu proti jugu; to so -ogromna predmestja, vsa v enakem slogu, geometrično pravilno -razdeljeni kompleksi v eni barvi. Vse ceste so asfaltirane. Dekleta opaziš v evropskih oblekah. Večina je zaposlena v novih tovarnah pro-ti Heluanu.
Po uradih imajo povsod obvezno po nekaj slug, ki na migljaj priskočijo, p-rine-so kavo ali postrežejo s kozarcem Co-ca-Cole.
(Nadaljevanje prihodnjič)
mdviki . .
odgovarjaj)
DOBIL SEM ODLOČBO O PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA
— kaj naj storim in kakšne pravice mi pripadajo?
PETER CEFERIN
upravno-pravni referent Posredovalnice za delo,
Ljubljana
Pravice in dolžnosti začasno nezaposlenih oseb ureja in določa vrsta predpisov, in sicer: Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 53/57),
Uredba o organizaciji službe posredovanja dela (Ur. list FLRJ, št. 16/52),
Uredba o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju (Ur. list FLRJ, št. 15/53), Uredba o spremembi 6. čl. Uredbe o oskrbnini (Ur. list FLRJ, št. 48/59) — velja samo za osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje pred 1. I. 1960 —, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o oskrbnini (Ur. list FLRJ, št. 1/56),
Zakon o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 51/54) in Zakon o invalidskem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 49/58).
Katere pravice pripadajo začasno nezaposlenim osebam?
Oskrbnina, otroški dodatek (upravičenec ga pridobi tako, da mu izda Zavod za soc. zavarovanje novo odločbo o priznanju pravice do otroškega dodatka po odločbi Posredovalnice za delo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo — oskrbnine), socialno zavarovanje oziroma vštevanje časa nezaposlenosti v neprekinjeno delovno dobo, zdravstveno varstvo in znižana voznina v kraj nove zaposlitve.
Vse pravice in dolžnosti ureja in uveljavlja začasno nezaposlena oseba na Posredovalnici za delo.
Kdo ima pravico do oskrbnine?
Pravico do oskrbnine imajo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne krivde in so bile pred tem zaposlene najmanj 1 leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih — s pogojem, da se priglase pristojni Posredovalnici za delo najpozneje v roku 30 dni po prenehanju zadnje službe in da se redno zgiašajo pri Posredovalnici tiste dni, ki jim jih ta določi. Nima pa pravice do oskrbnine, komur je delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi, disciplinski odpovedi oziroma odpustu ali pa po lastni odpovedi,
sporazumno, kdor nima zgoraj navedene minimalne delovne dobe, kdor ne sprejme ponudene nove zaposlitve, kdor zamudi 30-dnevni rok prijave pri Posredovalnici po prenehanju zadnjega delovnega razmerja, kdor se ne zglaša redno na določene dni pri Posredovalnici, kdor ima pokojnino po predpisih socialnega zavarovanja in kdor živi v družinski skupnosti, v kateri znašajo skupni dohodki več kot 5.000.— din mesečno na družinskega člana oziroma v družini, katere davčni predpis je več kot 250,— din letno na enega družinskega člana.
Izjema: Po drugem odstavku 90. čl. omenjenega Zakona o delovnih razmerjih ima pravico do denarnega nadomestila tudi oseba, ki ji je sicer prenehalo delovno razmerje po odločbi disciplinskega organa, po samem Zakonu ali zaradi samovoljne zapustitve dela, po sporazumu ali na podlagi odpovedi, ki jo da sam — v tehle primerih:
Ce je prišlo do prenehanja delovnega razmerja zaradi premestitve zakonca, zaradi spremembe prebivališča iz zdravstvenih razlogov, po izvidu zdravnika javne zdravstvene službe in če organizacija ni izpolnila obveznosti iz delovnega razmerja.
Kdo ima pravico do socialnega zavarovanja, to je vštevanja časa nezaposlenosti v neprekinjeno delovno dobo?
To pravico ima oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje brez lastne krivde, ne glede na to, ali ima pravico do oskrbnine, če se redno zglaša pri Posredovalnici in če se prijavi v roku 30 dni na Posredovalnici.
Kdo ima pravico do zdravstvenega varstva?
Pravico do zdravstvenega varstva imajo osebe, ki se v enem mesecu po prenehanju delovnega razmerja priglasijo pristojni Posredovalnici za delo, če so bile neposredno pred prenehanjem delovnega razmerja zavarovane brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih, nadalje osebe, ki se v enem mesecu po končani strokovni usposobitvi oziroma šolanju v nižji strokovni, srednji, višji šoli ali na fakulteti ali visoki šoli priglasijo za zaposlitev pristojni Posredovalnici
za delo in osebe, ki se v enem mesecu po odslužitvi vojaškega roka v JLA priglasijo za zaposlitev pristojni Posredovalnici za delo, če so bile zavarovane brez presledka najmanj G mesecev ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih pred nastopom vojaškega roka ali če so nastopile vojaški rok takoj po končani strokovni usposobitvi ali šolanju.
Kako vložimo zahtevek za oskrbnino?
r Na Posredovalnici za delo, pri kateri se prijavimo kot začasno nezaposleni, dobimo in izpolnimo obrazec »Prijava za materialno oskrbo«, poleg tega obrazca pa priložimo še naslednje dokumente: potrdilo pristojnega ObLO o družinskem stanju z navedbo oseb, s katerimi živimo v skupnem gospodinjstvu in z navedbo njihovih dohodkov; potrdilo Uprave za dohodke pristojnega ObLO o višini davčnega predpisa predlagatelja in njegovih družinskih članov; potrdilo delodajalca o zadnji neto plači; odločbo o odpovedi zadnjega delovnega razmerja, delovno knjižico in — če upravičenec prejema otroške dodatke — odločbo Zavoda za soc. zavarovanje o priznanju otroškega dodatka v zadnji zaposlitvi.
Pri vložitvi zahtevka za oskrbnino opozarjamo, da teče oskrbnina od dneva vložitve zahtevka in ne od dneva prijave.
Posebno opozorilo
Posredovalnica za delo ima pravico črtati iz staleža nezaposlenih vsako osebo, ki ne izpolnjuje dolžnosti rednega zgiašanja na Posredovalnici in to že zaradi enkratnega neupravičenega izostanka. Neredno zglašanje se presoja po istih načelih kot izostanki z dela.
Kako se obračuna oskrbnina? Oskrbnina znaša 50 % od zadnje plače (neto) upravičenca. Ce bremeni upravičenca davčni cenzus do 250 din letno na družinskega člana, pa se mu oskrbnina zmanjša za: 25 % od določene cele oskrbnine, če znaša davčni cenzus nad 150 in do 250 din letno na družinskega člana. Osebam, ki jim je prenehalo delovno razmerje pred 1. I. 1960, se jim poveča čisti znesek denarnega nadomestila v času brezposelnosti za 6,5 °/o (nadomestilo za povečano stanarino).
70. čl. Zakona o delovnih razmerjih določa pri obračunavanju oskrbnine izjemo, ki je v tem, da pripada ženi v delovnem razmerju, ki ji je po treh mesecih nosečnosti prenehalo delovno razmerje zaradi likvidacije organizacije, denarno nadomestilo v 100 ‘It vrednosti njene zadnje neto plače.
Opomba: Kdor je mnenja, da je bil pri pridobivanju pravic, ki izvirajo iz naslova začasne brezposelnosti zaradi nepravilnega, protizakonitega ali krivičnega ravnanja prikrajšan, ima pravico in dolžnost, da se sklicuje na zakonite predpise in jih uveljavlja s pritožbo svoje pravice na drugi stopnji na Tajništvu za delo OLO.
Leopold Šole
V španski Španiji
Slabo vreme je napravil vzhodni blok, ki je prvič v zgodovini človeštva imel na konferenci Mednarodne elektrotehnične komisije svoje predstavnike v Madridu...
Cesar nismo mogli zapisati o španskih železnicah, lahko napi-
Plaza de la Cibeles
šemo o Madridu: iz njega so odstranili vse, kar je delalo vtis zaostalosti. Poleg številnih in pomembnih palač iz prejšnjih stoletij so se na mestu starih, razpadajočih stanovanjskih hiš pojavile moderne stavbe, mnogo med njimi zelo visokih, kakor da bi s številom nadstropij in z mogočno zasnovo izražale to, kar govori bogata arhitektura in bahaška oprema palač iz preteklosti. Madridske ulice so tako postale velemestne avenije. Sprehod po njih, po prostranih trgih z učinkujočimi spomeniki in vodometi in po mnogih nadvse lepo urejenih parkih te prepriča, da je treba Madrid uvrstiti m'ed najlep-ša evropska mesta. Hkrati pa je treba dati priznanje španskim arhitektom preteklosti in sedanjosti.
Madrid pa se še vedno razvija. Pred dvema letoma je imel en milijon 800.000 prebivalcev, danes jih ima že prav blizu dVeh milijonov. Kmalu bodo potrebne nove, obsežne investicije. »Metro« ne ustreza več današnjim potrebam. Vedno je prenapolnjen, vozovi so topli, predori slabo ventiliram. Zaradi tega madridska podzemna železnica ni nikjer omenjena v priročnikih za tujski promet in tujci ste je poslužujejo samo iz radovednosti.
Ulice, čeprav široke, že komaj požirajo sikoro nepretrgane vrste avtomobilov. Ko se oziraš po zatrpanih trgih in ulicah, imaš vtis, da je v Madridu laže kupiti avto, kakor najti zanj primeren prostor za parkiranje. — Mestne očete v Madridu boli torej zaradi te naraščajoče motorizacije prav tako glava kakor v vs’eh ostalih evropskih in izven evropskih velemestih!
Vodovod, ki je novejšega datuma, trenutno še lahko daje hladno pitno vodo v zadostni količini. Voda je tudi zdrava. O tem se nisem samo sam prepričal, temveč bral v priročniku o Madridu, ki so ga sestavili Američani za Američane. Ce ti o vodi zapišejo, da je zdrava, potem je informacija več kot za-ntesljiva. — kajti Američani imajo za vodo silno občutljiva čreva ...
V	Madridu se znajdeš razmeroma lahko. Od kolodvora Ato-cha, kamor te privede železnica z vzhoda, je položena glavna arterija natanko proti severu, sledeč nekdanjemu koritu reke.
V	prvem delu se ta glavna prometna žila imenuje Paseo del Prado, -o znamenitem muzeju, ki je no razsežnosti in po vrednosti hranjenih del med prvimi na svetu in le malo ali nič ne zaostaja za pariškim Louvrom. Imena El Greco, Velazques in Goya pričajo, da je El Prado svetišče, kamor prihajajo občudovalci lepote z vsega sveta. — Vzhodno od Paseo del Prado, prav tja do botaničnega vrta in madridskega Tivolija — Jardines del Retiro, se razprostira muzejska četrt, kjer je večina madridskih muzejev, ki jih je nad dvajset: Muzej umetniških reprodukcij, Muzej moderne umetnosti, Vojni muzej, Pomorski muzej, Goyev muzej, Mestni muzej, Arheološki muzej in tako dalje. — Paseo del Prado je star že nad 300 let in spada s svojimi umetniškimi vodnjaki (Cibeles, Apolon, Neptun in Štirje letni časi) med najlepše dele mesta.
Z naslednjim delom, ki se imenuje Paseo de Caivo So-tel-o, sega arterija od Plaza de la Cibeles do Plaza de Col on, ki je središče modernega Madrida; nato dalje proti severu pod imenom Paseo de la Castellana kot avenija aristokratskih palač iz 19. stoletja in še dalje — potem pa spremeni svoje ime v Avenida del Genera-lis-imo —• mimo novih ministrstev, prav do najsevernejših predelov mesta. — Tako preseka ta avenija, (ki bi jo smeli imenovati madridsko Champs Elvsees, mesto v poldntevni-ški smeri na dva dela. V smeri vzhod-zahod pa bi lahko našteli več pomembnih avenij. S temi prečnimi in omenjeno pokončno črto je mogoče Madrid geometrijsko razdeliti v velike pravokotnike, od katerih ima vsak za sebe svoje značilnosti.
Muzejski četrti nasproti pa leži stari Madrid, to obsega ves jugozahodni del mesta s starimi cerkvami in palačami, z neštetimi ozkimi ter ničkolikokrat prelomljenimi ulicami in stranskimi gostinskimi lokali, kjer je ob kozarcu vina treba le malo fantazije, da se zamisliš nekaj stoletij nazaj in pozabiš na hrup sodobnega Madrida.
Severno od starega Madrida je četrt s kraljevo palačo, ki jo je leta 1738 začel graditi Filip V. V -kraljevskem bahaštvu si je hotel postaviti na j več jo nalačo v Evropi. Šele čez četrt stoletja je bila palača deloma vseljiva, toda manjkalo ji je še veliko do dokončanja, — v taki razsežnosti in veličastnosti si jo je zamislil! Ko si ogleduješ približno 150 m dolgo, prav toliko široko in nad 30 metrov visoko zgradbo, polno potrebnih in nepotrebnih okraskov, se ne moreš znebiti vtisa, da so bile revizijske komdsij'e že takrat potrebne in da bi jih toplo pozdravil marsikak podložnik, ki je moral prispevati h kraljevi slavi. — V isti četrti je treba še omeniti Plaza de Espana z lepim številom prav čednih sodobnih nebotičnikov, zasnovanih zelo mogočno, toda s skrbno izkoriščeno notranjostjo, in trg Pue-rta del Sol, tako imenovan po vratih v starodavnem obzidju. Trg je bil dolga stoletja središče Madrida in v velikih obdobjih tudi srtedišče Španije.
Na obeh straneh avenije AlcalS je poslovna četrt Madrida s trgovskimi hišami, bankami, finančnim ministrstvom itd., severno od nje pa Madrid 18. stoletja. Se-vernoza-hodne predele mesta tvori modemi del Madrida. Njegovo težišče je v univerzitetnem naselju, kjte-r stoje med številnimi parki fakultetna poslopja, klinike,
Velazqu.es »Las Meninas« detajl (muzej Prado)
razne posebne šole, stanovanjske zgradbe itd. Celotno naselje, ki je postavljeno po enotnem načrtu, predstavlja zaključeno urbanistično enoto in v arhitektonskem pogledu rešitev, to ji ni primere v Evropi.
Zal je bil razpoložljivi čas prekratek, da bi si ogledal Madrid natančneje fin ga tu stvameje opisal. Prezrl sem marsikaj, verjetno celo bistvenega. — Lahko bi kdo drug v istem kratko od-
merjenem času hodil po povsem drugih ulicah in trgih ter videl in opisal povsem druge znamenitosti. V nečem pa bi se brez dvoma najina -opi-sa ujemala: Madrid je veliko in snažno m'e-sto, M povezuje v blestečo -skladnost spomenike iz bogate preteklosti s sodobnimi stvaritvami.
MADRIDČANI
Mimo okusno opremljenih izložb, med katerimi prednjačijo veleblagovnice, trgovine l s konfekcijo in tekstilnim blagom, se ves dan preriva množica pešcev. Gostota na pločnikih postebno naraste 0-poldn’e in proti večeru, ko preneha delo. Takrat prehitevanje ali lagodno sprehajanje po mestu ni mogoče: prisiljen si v korak z množico, ki hiti na obed oziroma domov. Večerna gostota traja pozno v noč, le hitrost gibanja znatno popusti, ker tako zahteva pretežna večina pešcev, sedaj sprehajalcev, ki uživajo v večernem hladu in oči-vidno tudi v prerivanju s someščani...
Med pešci vzbuja pozornost veliko števi-lo redovnikov, redovnic in duhovnikov. Nekateri imajo asketske obraze, drugim bleste okrogla lica v epikurejskem sijaju; večinoma so negovani, nekateri neobriti; vsi — zadovoljni.
Na prvem sprte hodu skozi tonlo madridsko popoldne se nisem nič kaj dobro počutil v poletni srajci z odprtim ovratnikom. Nekaj neprijetnega je viselo nad mano, za kar precej dolgo nisem vedel, kaj je. Šele ko mi je prišel na-
Motiv iz starega Madrida
sproti pobalin dvomljive zunanjosti, v srajci in brez -kravate, sem se zavedel, da sta morda v Madridu sedajle samo dva, ki -tekata po -ulicah nedostojno oblečena: ta pobalin in jaz. Ob tej ugotovitvi sem se brž obrnil in vrnil v hotel.
Dogodek mi je pomagal spoznati, kako ostri so na španskem predpisa glede obleke: naj bo zjutraj, opoldne ali zvečer, vroče ali ne, Španci hodijo v suknjičih in kravatah. Ne samo to! Celo črne obleke so prav pogoste, -in to nič manj opoldan kot zvečer. — Največ pa, kar si Španci dovolijo za olajšanje, a še to redko, je opustitev kravate in pod suknjičem odprt ovratnik srajce. — Kasneje sem bral v ameriškem priročniku, da Španci ne gledajo prijazno na kavbojke in športne srajce in naj zato Američani v Španiji vedno nosijo suknjič; zvečer pride itak prav. Američani, ki so sicer tolikanj demokrati, da p-olo-že tudi v dobrih lokalih noge na mizo, ste po tem nasvetu začuda dosledno ravnajo. To samo dokazuje, kako trdno zasidrane in neizprosne so v Španiji zahteve glede obleke.
Ko smo že pri Špancih, še bežna pripomba, da je potrošnja briljantine v pretežno temnih laseh zmerna. Ugotovitev preseneča, če pomislimo na razmere v Italiji in Atenah.
Da so tudi Španke — pa še kako! — pod udarom nezapisanih zakonov glede oblačenja, ki se v -tem primeru sprevržejo v omejevanje razkazovanja telesnih čarov, te prepriča -lahko že pogled v izložbena okna knjigam. Tako kot drugod, vabijo tudi v Madridu k nakupu -knjig barvane podobe lepih žena, natisnjene na ovitkih in platnicah, ki z vsebino knjige največkrat nimajo postebne
zveze. Medtem ko s-o drugod te žene kar najmanj oblečene in največkrat tudi -primemo -sklonjene naprej, so v Španiji narisane pokonci, v oblekah z zmernimi izrezi ali -celo v zimskih plaščih.
Posledico iste moralne zahteve opazuješ steveda tudi na ulicah. Kljub nekoliko večji porabi -blaga, k-ot je poleti v navadi pri nas v Ljubljani za prekritje zgornjega dela telesa, Madridčanke niso nič manj ljubke in njihove preproste poletne -obleke nič manj elegantne: precej kratka, široka krila iz blaga s pisanimi vzorci, ozki pasovi in tesne bele ali črnte bluze. Preproste so tudi pričeske.
Ženske ne smejo gologlave v cerkve! Prav zanimivo je gledati, -kako očarljivo obidejo ta predpis. Nekatere si poleže na teme p-reganjen svilen robček, druge papirnato serviieto ali celofansko vrečko. Vodnica, s -katero sem obiskal El Es-corial, je v ta namen nos-ila s seboj fino in komaj vidno najlonsko mrežico.
Bikini so prepovedani! — Odkar sem bil v Španiji, verjamem v šalo, ki pripoveduje o filmski igralki Brigitte Ba-rdot, da se je kopala na -plaži nekje v Španiji. K njej stopi -mož -s čmo lakiranim predalom na glav-i in jo vljudno opozorit da iso dovoljene samo enodelne kopalne -obleke. Igralka še vljudneje odvrne, naj ji svetuje, kateri del bikinija naj odloži, da bo zahtevi zadoščeno . . .
V okvir razmišljanj o obleki spada tudi ugotovitev, da Španci zelo cenijo uniforme, tako sodobne, kakor -tudi iz preteklosti. Vsak količkaj pomemben hotel, -restavracija ali trgovina ima zaposleno osebje enotno oblečeno. To je ntekako še opravičljivo. Da pa srečaš gardo na konjih v uniformah izpred morda 300 let in da se madridski veljak pelje na obisk v več stoletij stari -kočiji s pazi in lakaji, M so starosti kočije ustrezno oblečeni, lahko pojasniš le s pretiranim zavarovanjem v zgodovinsko izročilo.
Moti se, kdor misli, da so vse Španke črne. Blondink ni riič manj kot pri nas. Pravijo, da tudi pred udomačitvijo barvanja las ni bilo drugače, česar pa ne verjamem povsem. Tudi sider ne moreš na njihovih ob-razih odkriti ničesar, kar bi lahk-o označil za špansko posebnost. Le sem in tja srečaš ženske, to so lepe »na poseben način«. Njihove kot oglje čme oči, črni lasje, temna koža, značilen izraz ust in nalahko izbočen profil pričajo, da večstoletno mešanje z arabsko krvjo ni ostalo brez vidnih sledi.
Na -splošno lahko zapišem —
—	Ljubljančankam v priznanje in Madridčankam ne v sramoto — da ne bi vzbudilo posebne -pozornosti, če bi se pojavila v Ljubljani skupina Madridčank ali v Madridu skupina Ljubljančank, tako majhna je razlika med njimi... Le v tem, kako prve in -druge »popravljajo« svojo naravo, je nekoliko razlike. Španke ljubijo -močne temne obrvi ne glede na barvo -las. V kolikor jih nimajo po naravi, segajo po pripomočkih. Na ustnicah prevladujejo svetli toni. Ob zunanjih kotih oči sta obvezni predrzni in nekoliko navzgor usmterjeni črti, ki dajeta očem — vsaj iz daljave
—	temen in globok pogled. »Popravki« s-o v splošnem zmerni in več ali manj le poudarjajo naravno lepoto.
Najdeš pa tudi primerke — manj na ulicah, kot v lokalih in limuzinah — ki skušajo s škrlatnimi nohti, nalepljenimi trepalnicami, izdatnimi premazi, izumetničenimi ipričeskam-i tin vpadljivimi kroji oblek posnemati zmoten ideal ženske lepote, ki ga po vsem svetu, ka-kor tudi

pKilr*’
Madridska poštna palača
v Madridu, razširjajo krhke lutke izložbenih oken.
Nekaij je itreba priznati, kar velja na splošno za vsakega posameznika in posameznico teh hitro govorečih ljudi z živahnimi kretnjami, ki se sprehajajo po madridskih ulicah; nadvse so prijazni, ljubeznivi in uslužni, tako drug d-o drugega, kakor -do tujca. Bestede »per favor« in »gra-eias« izgovarjajo zelo pogosto.
Tudi če ne znaš besedice španski, niti Španec nobenega tujega jezika, ne boj se spustiti z njim v razgovor! Pri tem lahko kriliš z -rokami, rišeš po zraku ali na papir, Španec je prevljuden, da bi se ti smejal. Skušal te bo -razumeti in ti p-ostreči z zaželenim obvestilom. Če ti zanesljivo ne more povedati, kje je kaj, te enostavno pospremi tja, četudi žrtvuje pol ure.
:
Kraljeva palača
Še majhna nepomembnost, h' se izraža ob slovesu: sorodniki s<j obredno in cmokajoče štirikra' poljubijo, izmenoma na desno 111 levo lice. Prijatelji in znanci P8 se rokujejo in vzajemno potreP' ljajo po ramah.
Z Večer okrog osmih, ko j e" sonce še vedno na nebu, mnogi P°' sedejo v senco za tesne -mizice na pločnikih pred neštetimi -kavarnicami. Z obrazi, obrnjenimi prt' ti ulici, ste hla.de s pahljačami ih ledeno pijačo ter opazujejo prt" sabo sprehajalce in hrumeč6 vrste avtomobilov.
PROMET, DISCIPLINA, TOČNOST
Brnenje motornih vozil na uk' c ah utihne menda samo od dveh do -petih zjutraj, in še takrat n8 povsem. Sicer pa reka motornih vozil teče po ulici neprestano, h6 rdeče luči semaforjev jo od čaf do časa zaustavijo. Promet dosež6 svoj vrh opoldne in zvečer. AVt°' mabili se takrat na ulicah -dot6' sedno gnetejo in prerivajo. ,h
Razen podobic vseh mogoč}*; svetnikov -in svetnic, prilepljenih ob volanih, preprečuje nesreč6 armada prometnih stražnikov v temnih hlačah, bel-ih jopičih t®| belih tropskih čeladah, ki se -p®*' in trudi, da bi vzdržala red. h* j brez uspeha!
Za mestni promet so Madridč3'j nom na razpolago razen že cflne'l njenega »Metra« še avtobusi, trt' lejbusi, taksiji in izven centr tudi tramvaji. Avtobusi, trole-jb* si in tramvaji so čez in čez P°' pisani z reklamami, k-i v njih P°' nujajo vse, kar se v Španiji Pr°' izvaja in prodaja, od Coca-Crt -prek konfekcije do BayerjeV« aspirinov. Med reklamnimi nart komaj odkriješ skromno besed1*
visoke. Za noldrugo pezeto pripelješ tudi 6 km daleč. Cen I za reklamne napise verjetno n1 ; tako skromne.	v,
Vstopanja na trolejbuse in a , tob-use bi se Ljubljančani -PrVij lahko učili pri Madridčanih. Tue, ob urah največjega navala niP^ rivanja: potniki ča-ka-jo lepo v v1 sti in vstopajo posamično.
Taksijev, črnih limuzin z
rd6'
čim pasom, ima Madrid blizu šfj,
tisoč. Tudi ti niso dragi in se K meščani -precej poslužujejo, t® da jih ob prometnih -konicah s* raj ni mogoče dobiti. Začetna . na je 5 pezet, potem pa -pribn za vsak kilometer pezeta več (Nadaljevanje prihodi1
namembne smeri. Voznine n1^
Kako preživljamo
naše popoldne?
Akcija: naše popoldansko življenje, kraj: ceste, kleti, stanovanja in polja na terenu Litostroj. Čas: sončno torkovo popoldne. Radovedno oko fotokamere je vodila naša fotoreporterka Betka Tomšič, novinarski svinčnik pa je sukal
Peter Likar
Veliki kazalci na urah so rahlo tlesknili in se premaknili na številko 2. V istem trenutku so rez-uo zatulile sirene. Prvi nestrpneži so že vlagali v avtomate osebne kartice in jih žigosali. Sicer mirne tovarniške ceste so mahoma zaživele. Vsem se je nekam mudilo. No, in kako se jim tudi ne bi in čemu ne bi bili nestrpni! Doma ali v menzi jih le čakalo kosilo, potem pa pro-sto popoldne... Cas, v katerem jaha vsak svojega »konjička« m poleti z njim v svet želja.
S fotoreporterko Betko sva se odločila, da bova pokukala v vaše popoldne. S svinčnikom in s kamero v roki sva kar na slepo srečo hodila križem-kražem po našem terenu in vas lovila (motila) pri vaših »konjičkih«.
Vsakemu intervjuvancu sva postavila v glavnem štiri vprašanja: Kaj najraje delate popoldne? Česa pogrešate na našem terenu? Ali obiskujete kino in gledališče? Ali berete naš časopis in kako Vam ugaja?
K
m popravljal svojega »konjička«.
es razgret od dela in z zadrego na jeziku je začel govoriti: »Imam ec .konjičkov’, le da se jim zaradi popoldanskega dela, žal, ne morem posvetiti. Če ne grem pozidne v tovarno, sem doma in “rejam najnujnejše domače za-®eve. V kino hodim bolj pogosto ot v gledališče. Na našem te-«u najbolj pogrešamo otroški š; -Litostroj’ je poljuden in rok in ga prebiram z veseljem.«
n£ pral"lc‘ Samskcga doma sva našla MINKO PODLIPNIK in njenega moža. Ko sem jo povpra-
nna.kaV>°?ne- popoldne> je vzdih-
reči r»Ej’ bi.,spraševali take reci. Dopoldne ,siht’, popoldne _
gospodinjstvo. Zaposlene že~
imamo dvojno službo. In ko bi
biSa™ia.!C ,kaj Pomagal,« je rekla n pokazala na svojega soproga.
JC *° pri slabši polovici vzbudilo val protestov in naštevanj, kaj vse »On« naredi. Pod-upmkovi so povedali, da hodijo p *ilni° *n Sledališče zelo redko, potrebo čutijo po otroškem vrtcu a terenu, in seveda po novem, večjem stanovanju. Z našim ča-^ p^om so v glavnem zadovoljni. Podhpnikova pa bi rada brala vec o gospodinjskih rečeh, a tudi
in oddelkov. P°sameznih obratov
v NdC?TA GORIŠKA sva našla rj, nifeju na Djakovičevi cesti Tov- Gorišek je bil eden prv h
Čal?, ?jčanov in jc »» nas do-kal tudi upokojitev. Preden je
srkniT°ril“.na moja vprašanja je der i, poz,rek vina in puhnil mo-Dombaloneek dima iz ust: »Po-din i,«6 pomagam ženi v gospo-na dvIUriePOtem zavijem v bife
odide«, ™Cci’ malo poklepetam in v gierie!'Pa sPrehod. Rad hodim
eledam baletk °P7°’ kjer najraje stroisk; bale,tke. Jaz in vsi lito-
seli, da pokojenci smo bili ve-časoni« n e, nam začeli pošiljati *adnje VMbeIera ea od prve do vrste’ prav bi bilo, da bi
pošiljali časopis v javne lokale po vsej občini.
»Moj konjiček v prostem času je branje napetih romanov,« je povedal inž. DARINKO KOLBL. »Glede našega terena sem mišljenja, da bi ga bilo treba čim bolje in čimprej urediti. V gledališče zahajam bolj poredko kot v kino. Časopis mi je všeč, ker dobim v njem mesečni prerez dela in snovanja celotne tovarne.«
MITJA LUBEJA, JANEZA PERIČA, FRANCETA VURUŠIČA in OTA VIŠČAKA sva z Betko dobila na gradišču stanovanjske zadruge VII, kjer si grade lastne hišice. »V petek in svetek delamo popoldne na naših hišicah,« so povedali. Prvih 17 zadružnikov iz našega naselja se bo vselilo že letos, ostalih 20 pa prihodnje leto. V naši okolici bi potrebovali manjši potrošniški center. .Litostroj’ naj piše več o stanovanjski gradnji, hkrati pa želimo, da bi bolje uredili ekspedit časopisa.«
MARIJO PERIČ, njenega moža JOVA in dvojčici TATJANO in MAJDO sva našla na polju, kjer so obdelovali vrtiček. Tovarišica Perič je takole povedala: »Moj delovnik je nepretrgan od 5. ure zjutraj^ do poznega večera. Saj veste, ženska je sama za vse. Na kino in gledališče nimam časa niti misliti. V časopisu najraje berem rubriko .Zanima vas’.«
MARIJA RAK se popoldne ukvarja v glavnem z otroki. Za kino in gledališče ne najde časa. Njena edina želja je stanovanje. V »Litostroju« pa želi več nasvetov za gospodinje.
»Popoldne popravljam najraje kako uro ali kolo,« nama je povedal BOGO BARAGA. »Na našem terenu pogrešamo otroški vrtec. V kino in gledališče hodim bolj poredko. Naš časopis pa preberem od prve do zadnje vrste. Pišite več o proizvodnji! Ne bojte se objektivne kritike!«
Kaj najraje delate popoldne? Česa pogrešate na našem terenu? Ali obiskujete kino in
gledališče? Ali berete naš časopis?

Pred nedavnim smo kolektivu razdelili anketne liste, ki smo jih imenovali »Vprašalnike«, da bi izvedeli za vaše mišljenje in vaše želje o letovanju. Anketo smo sestavili z željo, da bi vam omogočili čim lepši dopust, da bi se sveži in spočiti lahko vrnili na svoja delovna mesta v tovarno.
Vaš odziv, vaši odgovori, vaše sodelovanje:
Prejeli smo 570 izpolnjenih »Vprašalnikov«.
Na vprašanje: Ali mislite preživeti svoj letni dopust v domovih našega podjetja? je 507 anketirancev odgovorilo da, 38 kje drugje in 25 ne.
Kje želite letovati?
V	Fiesi 129, v Moščeniški Dragi 147, v Selcah 129, na Sorici 49, v Poreču 7, v Umagu 6, v Makar-ski 1, v Bohinju 1.
V	katerem mesecu nameravate na letovanje?
V	juniju 40, v juliju 257, v avgustu 220, v septembru 18 in v ostalih mesecih 1.
Za koliko dni?
257 anketirancev namerava letovati po 7 dni, 242 po 14 dni, 15 po 21 dni, več kot po 21 dni pa
6.
Ali boste letovali s sorodniki?
380 anketirancev namerava letovati s sorodniki, 131 pa kar sami.
Koliko jih bo letovalo z vami?.
Člani kolektiva bodo imeli s seboj 469 odraslih svojcev, 300 otrok pod 10 let starosti in 72 otrok, starih nad 10 let.
Na vprašanje, ali naj organiziramo kolonije za predšolske in šolske otroke? — je odgovorilo 382 z da, 66 pa z ne. Devet anketirancev nam je nasvetovalo,, naj bodo kolonije v maju, 47 v juniju, v počitniških mesecih (delno v juliju in avgustu) pa 326 anketirancev.
Ali ste za uvedbo prostovoljne štednje kot vnaprejšnjega obročnega plačevanja oskrbnine?
366 anketirancev je odgovorilo z da, 125 pa z ne.
Ali naj gradimo počitniški dom v Umagu?
371 anketirancev je odgovorilo z da, 68 z ne, 36 kje drugje, v Baški 2, na Hvaru 1, v Selcah 2, v Bohinju 1, v Poreču 14, v Kraljeviči 1, v Moščenicah 1, na Rabu 5, v Dubrovniku 3, v Fiesi 2, v Ankaranu 1, na Malem Lošinju 1, v Splitu 1, nekje na jugu 11, na Sorici 1.
Kakšne so bile glavne pomanjkljivosti pri letovanju v prejšnjih letih?
111 anketirancev ni bilo zadovoljnih s hrano, predvsem v Selcah; 119 jih ni bilo zadovoljnih s prostori v Fiesi v domu II, delno v Selcah; 96 jih ni bilo zadovoljnih s prenočiščem v Fiesi in delno v Selcah. Več razvedrila si želi 186 anketirancev; s prevozi ni bilo zadovoljnih 87, podnebje pa je škodovalo 42 anketirancem.
164 anketirancev je več ali manj obširno opisalo svoje poglede o organizaciji letovanja, stanja domov glede na notranjo in zunanjo opremo, prostore in higieno, ter dalo svoje predloge za odstranitev nekaterih pomanjkljivosti in za izboljšanje letovanja.
Objavljamo nekatere odgovore, ki se tu in tam sicer ponavljajo, vendar jih natiskujemo namenoma, da bi problem čimbolj poudarili. Takole pišejo:
Predvsem želim, da bi v naših počitniških domovih oddiha uredili le-žišča.
Litostroj, kot tako velika tovarna, bi že lahko zgradil pošten dom za oddih, seveda z boljšo plažo kot je v Fiesi ali Poreču.
Za denar, ki smo ga porabili za campinge in za Fieso, bi imeli že krasen dom. Upam, da ta anketa ne bo naletela na litostrojska gluha ušesa in da bodo naši odgovorni ljudje res pristopili k realizaciji. (Mi bi rekli: da se bodo... lotili realizacije. Op. ur.)
Pri hrani so »nekateri« imeli veliko izbiro . .
S hrano, prenočiščem in samimi prostori v Fiesi sem bil zadovoljen, motila pa me je zelo neurejena okolica doma.
Naš stari dom na Sorici
Poleg počitka je vsakomur potrebno tudi razvedrilo. Zato ne bi bilo napak, če bi uredili razna igrišča . . .
Po mojem je treba prodati dom v Moščeniški Dragi in podreti, kar je v Fiesi, ter zgraditi na primernem mestu počitniški dom, vreden tega imena, v zadovoljstvo celotnega ko-lekti« a.
Dogajale so se tudi nekatere nepravilnosti, n. pr. da za delavca ni bilo prostora v boljših počitniških domovih . . .
Organizacija prevoza zelo slaba. Potrebno bi bilo, da ima vsak potnik svoj oštevilčen sedež.
Majhnim otrokom naj bi preskrbeli malico. Trikratni dnevni obrok hrane ne zadostuje za majhne otroke.
Preveliko število abonentov v Selcah je zelo slabo vplivalo na razpoloženje.
Prevoz v Selce bi bilo treba organizirati tako, da bi družine z otroki imele možnost rezervacije.
Naj se upošteva predsezonska doba tudi v naših domovih.
Zakaj ste zapustili Poreč!? — Zakaj kar na lepem v Umag?
Sindikat naj intervenira, da bodo ljudje dobili dopust takrat, ko ga bodo želeli.
Zaželeno je, da se v času dopustov posveča domu na Sorici Ista skrb — v pogledu prevozov, hrane itd. — kot ostalim domovom ob morju.
Želim, da se uredi več počitniških domov ob Jadranu, kajti večkrat preživeti svoj dopust na istem mestu res ni zanimivo.
Možnost razvedrila na zraku — razne športne igre. Dom naj bi Imel učitelja plavanja. Na tak način bi več delavcev, ki sedaj posedajo, pijejo in spijo, izkoristilo svoj dopust ob morju zares kot dopust.
Fiesa — oprema sob zelo slaba!
Poskrbeti je treba, da bomo lahko nakupovali sadje . . .
Pri razdelitvi sob bi bilo treba upoštevati starost prijavljenca, dobo zaposlitve v Litostroju, zdravstveno stanje in morebitno invalidnost.
Preteklo sezono je bila hrana v Selcah pod kritiko. Razvedrila tudi ni bilo nobenega, edino prerivanje In čakanje pred menzo.
Želim, da bi Imel kolektiv Litostroja v Selcah svojo menzo.
V Fiesi praznijo zvečer gnojnlčne jame pri domu »Tiskanine« in odvažajo nesnago v morje, naslednji dan je pa na istem kraju polno kopalcev.
Pri organizaciji letovanja je zelo
važno, da se organizira prehrana, bivanje in kopanje na enem mestu; za sprehode si že vsak sam preskrbi, kogar veseli.
Smatram, da je ideja o gradnji doma v Umagu — odlična.
V	Selcah je slabo to, da Litostroj nima svoje kuhinje.
Predlagam, da bi mobilizirali širši krog ljudi, ki bi pomagali izbrati način gradnje novega doma, prostor in vse ostalo. Več ljudi — več ve.
Mišljenja sem, da bi se prostorom, v katerih letujejo naši ljudje, lahko posvetilo več pozornosti, ne pa kakor je bil primer v Fiesi, da snažilka ni pospravila in počistila sobe niti en dan v tednu.
Počitniški dom gradite raje na dalmatinski obali, ne pa na istrski.
Na dopust bi se radi peljali tudi s parnikom — ne samo z avtobusom.
Predlagam, da se tistim, kateri želijo izkoristiti letni dopust po svoji želji v raznih krajih Jugoslavije, prispeva regres.
Želel bi, da bi tudi v zimski sezoni vozili vsako nedeljo avtobusi na Sorško planino.
Za Fieso je nujno nabaviti še en hladilnik, ker je sedaj pijača skoraj vedno topla.
Sanitarije in higiena prvi pogoj.
Ker imamo svoj zabavni ansambel, bi ga lahko povabili na krajša gostovanja v počitniških domovih! To bi lahko organizirali tudi skupaj s kakim drugim podjetjem.
Nabava motornega čolna! Ce pa že imamo 5 navadnih čolnov, naj bodo vsaj ti uporabni.
V	Fiesi dajte v postelje mreže — kosti si lahko ravnam doma.
Glede Sorice sem mnenja, da otroci ne spadajo na skupna ležišča . . .
Želim, da člani našega kolektiva, ki nameravajo izkoristiti dopust na morju, lahko povabijo s seboj tudi očeta in mater.
Obročno plačevanje oskrbnine vnaprej je do sedaj povzročalo veliko dodatnega dela in komplikacij z vplačili, obračuni in vračili, saj se je denar držal pri sindikatu, v podjetju in v domovih.
Zadnji čas je že, da si tako podjetje kot je Litostroj, uredi svoj počitniški dom . . . Organizatorjem novega počitniškega doma v Umagu želim srečno roko in hitro realizacijo.
Zakaj bi gradili počitniški dom tako daleč? Ali nimamo na naši slovenski obali primernega mesta? Ali ni to predolgo potovanje, posebno za otroke?
Sorica zadovoljivo.
Ne mislim na razvedrilo s pijančevanjem in plesom itd., temveč na izlete, veslanje, odbojko, košarko in podobne športe.
V	vsakem domu postaviti nabiralnike. kjer naj bi sproti zbirali pripombe.
Strežno osebje naj bi bilo po možnosti kvalificirano v gostinski stroki. Več skrbi higieni — predvsem v kuhinji.
Mogoče bi lahko že letos zamenjali nekaj ležišč s sindikati.
Se zmerom želimo, da ne bi bila cena pretirana.
Gornje pripombe, nasveti in kritike izzvenijo najpogosteje iz vsega pisanja anketirancev ter smo bistvene stvari napisali v zgoščeni obliki.
Kolektivu se za realno 'in odkrito prikazano problematiko našega letovanja zahvaljujemo. Zavedati pa se moramo, da lahko le po daljših izkušnjah vidimo ali odstranimo pomanjkljivosti. Če je pri prizadetih za to dovolj dobre volje in če so za to seveda tudi materialne možnosti, bomo imeli uspeh.
Na nekatere probleme, nasvete in želje že danes lahko odgovorimo:
1. Okolico počitniškega doma v Fiesi bomo za letošnjo sezono temeljito uredili; zasadili bomo drevje, živo mejo, cvetlične grede, uredili bomo pot do morja in doma in parkirni prostor, prostor za balinišče, namizni tenis in sončenje pri do-
mu, namestili bomo otroška igrala ipd.
2.	V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bomo pričeli 'z manjšimi notranjimi popravili in dopolnili v domu v Fiesi. Vseh pet čolnov je že v podjetju in jih bomo temeljito popravili.
3.	Tudi počitniška skupnost Obč. sindikalnega sveta Ljubljana-Šiška je spričo ugotovljenih pomanjkljivosti v Selcah že začela ukrepati. Med drugim je ugotovila:
a)	Zaradi prevelikega števila koristnikov letnega dopusta v Selcah je bila tamkajšnja menza preobremenjena; zato je bila hrana slabo pripravljena, postrežba otež-kočena in v menzi naval. Letos ne bo v Selcah hkrati 400 ali še več ljudi, kot se je dogajalo lani, temveč samo 300, kolikor bo dovoljevala zmogljivost menze in ostale organizacije. Med drugim bosta tudi dve jedilnici.
b)	Zaradi zmanjšanja števila koristnikov v Selcah bodo letos izločili sobe in ležišča, ki iz katerega koli vzroka niso ustrezne.
4.	Sorica je v gradnji in bo v sobah na razpolago za kolektiv do 30 ležišč.
5.	Izmed 570 anketirancev se je 371 izjavilo za graditev počitniškega doma v Umagu. Mnogi
iz Ljubljane. Prvi imajo že lep dom, zgrajen lani, drugo podjetje pa si je tudi že rezerviralo ustrezno zemljišče.
6.	Po zakonu o počitniških domovih je določen in mogoč regres le za tiste člane kolektivov | podjetij in ustanov, ki preži- ; vijo svoj letni dopust v počitniških domovih podjetij 111 ustanov. Regres velja tudi za ožje svojce, ki jih člani kolektivov podjetij ali ustanov pre-življajo.	1
Anketa nas je opozorila tudin3 problem, ki se pojavlja vsak0 leto in ki občutno hromi organ1-zacijo našega letovanja. Če 50 anketiranci precej zanesljivo na' vedli čas svojega letovanja za le' to 1960, bo število prijav za sezonska meseca julij in avgust tudi večkratno preseglo naše zmoš' ljivosti v posameznih počitniški11 domovih. Tako zmore n. pr. ščenička Draga v vili in 'wfee£en»! hišicah mesečno največ 720 nočnin; anketiranci pa so nakazaliza julij 233 in za avgust 1932 nočnin Po drugi plati pa je zanimati® za predsezono in dobo po sezon’ zelo majhno. Za Moščeničk0 Drago so se za mesec junij izjf vili anketiranci le za 238 nočni11 in za 290 nočnin v septembru. Fieso, kjer je mesečna zmogli1.' vost 2670 nočnin, je prijavljen11’ za junij le za 518 nočnin, za sep' tember pa celo samo za 14. 2® Selce, kjer je mesečna zmogli1' vost 3000 nočnin, so člani kolek'
Pogled
izmed teh so napisali, da je ta sklep dober, pravilen in tudi skrajno potreben. Gradnja počitniškega doma v Umagu je zelo ugodna iz več vzrokov. Naštejmo jih:	sorazmerno
majhna oddaljenost, ugodna klima, prav dobra plaža, zazidalno zemljišče, kot tudi vse ostalo potrebno zemljišče, tik ob morju in zastonj. Ob zemljišču, ki je rezervirano za naš dom, je lep, dovolj obsežen borov gozd, nekaj sto metrov naprej pa lep moderen hotel z restavracijo in barom ter drugimi prostori za razvedrilo. Za sosede bi imeli dom »Indu-plati« iz Jarš, Tiskanino iz Kranja in verjetno »Utensilio«
na Fieso
tiva prijavili za mesec junij a za september celo samo 28 n° nin.	.č|
Če bo ob prijavah za letovati • ki jih bomo izdali v prvi poK>vlv. aprila, stanje enako, bo ostalu^ naših domovih neizkoriščenih tisoč nočnin. Če hočemo, da JU do naše zmogljivosti bolje riščene, se bodo morali člani /Sj lektiva prijaviti za letovanje tu ■ v juniju in septembru. Treba _ vplivati na poročene, ki niti * šoloobveznih otrok, še bolj Pa samce, da se prijavijo za let°v^e nje v predsezoni in po sezoni- ^ v tem ne bomo uspeli, nati razpored dopustov delal veip9 težave, za večino prijavljence pomenil nevšečnosti.
tl«
s;
la
Qi
0]
ti
V;
li
k
4i
M
n«
n
l.
ij
si
V
6
Plodna razprava o potrebah terena
Razprava na zadnjem zboru volivcev našega terena dne 16. mar-ca 1.1., je obravnavala mnogo Problemov, ki so v zvezi z nadaljnjim razvojem našega mestnega predela. Žal je bila udeležba majhna, čeprav si odbor SZDL Močno prizadeva, da bi razgibal naše življenje. Semkaj so prišli Po vojni z vseh strani naše domovine in sedaj žive drug ob drugem nekako vsak zase. Kako drugačni so zbori volivcev na tednih, kjer živi večina prebivalcev že od nekdaj. Prav zato je 'reba na litostrojskem terenu neprimerno več prizadevanja, če hočemo, da se bodo vsi začeli zanimati za probleme kraja. Odbor SZDL je mnenja, da bi večje zanimanje vodilnih in samoupravnih organov tovarne za konkretne Potrebe terena mnogo pripomog-*° k aktivizaciji prebivalcev.
Na zboru volivcev so odbornici najprej poročali o družbenem Planu in proračunu občine za le-:° 1960, o predvideni bruto pro-izvodnji in narodnem dohodku, 0 gradnjah in ostalih investicijah Pa o uspehih in nalogah industrijskih podjetij na ozemlju občine.
živahna diskusija, ki je sledila, je izluščila lepo število želja Prisotnih. Prikazanih je bilo mnogo potreb. Tako so zahtevali ureditev nekaterih cest, med njimi slasti Celovške, katere vozišče ne Ustreza več in bi ga bilo treba na novo tlakovati. Nadalje smo slišali kritiko zaradi tu in tam Pckulturnega in ob konicah nerojenega prevoza potnikov v mestnem prometu. Nič manjša ni
želja prebivalcev terena, da bi postavili na križišču Djakovičeve in Celovške ceste javno telefonsko govorilnico. Govorili so prav tako o potrebah komaj zgrajene šole, ki pa je danes že premajhna; gradnja telovadnice z dodatnimi prostori bi močno omilila problem. Vsi so poudarili, da je
terenu potreben tudi otroški vrtec; njegova gradnja naj bi se takoj začela. Sprožili so še nekaj manjših, a ne manj važnih predlogov.
Ob koncu je zbor volivcev izvolil nekaj članov upravnega odbora otroških vrtcev in Glasbene šole »Franca Sturma«. — sky
Proslavili bomo 15-letnico osvoboditve
Dne 14. marca 1960 so se na povabilo terenskega odbora ZB zbrali predstavniki vseh množičnih organizacij terena Litostroj, da bi se pomenili o skupni organizaciji dostojne proslave 15. obletnice osvoboditve Ljubljane in udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bomo proslavili obletnico osvoboditve z akademijo v veliki kino dvorani Litostroja. Program bo nedvomno pester in bogat, saj bodo sodelovali mladinska godba Litostroja, glasbena šola, pevski zbor Svobode, šolska mladina in drugi. Program bo skrbno sestavljen in bo pomenil za vse kulturni užitek. Tako se bomo najprimerneje spomnili velikega dogodka, ko je bilo naše mesto osvobojeno izpod mračnega fašizma.
Udeleženci skupnega sestanka so se nadalje sporazumeli, da mora naš teren sodelovati pri pohodu ob žici okupirane Ljubljane še z večjim številom kot lani. Nič manj kot 9 ekip je tedaj v imenu prebivalcev terena Litostroj častno tekmovalo na tem
tradicionalnem pohodu. Upajmo, da jih letos ne bo manj.
Obe manifestaciji pa dobita svoj pravi pomen šele z udeležbo vsega prebivalstva. Tako kot lani, pridejo tudi letos vsi, ki neposredno ne sodelujejo, na proslavo v dvorani, zberejo pa naj se tudi ob tekmovalni progi, ki poteka po Djakovičevi ulici pred tovarno, in ob železniški progi, to je ob robu našega terena, da bi vzpodbujali nastopajoče. Dan in uro obeh prireditev v spomin na 15. obletnico osvoboditve naše Ljubljane bodo objavili z lepaki na terenu in po zvočnikih v tovarni.
Tudi tu bo stal nov blok. Temeljno delo zanj opravlja buldožer
PozcLuiuiU čina Uta Ivi SuUaivta
♦
V sredo, dne 6. aprila, je na poti na Bled obiskal Ljubljano v spremstvu tovariša Tita premier Indonezije Sukamo. Ko sta se s spremstvom vozila po Celovški cesti, so ju Litostrojčani prisrčno pozdravili.
ŠOLSKE NOVICE
Kaj zanima učence po pouku ?
I
Obveznosti nekdanjih štipendistov
Na podlagi 71. člena Pravilnika o štipendijah, katerega prečiščeno besedilo je sedaj objavljeno in je interesentom na vpogled v kadrovski službi — vzgoji kadrov, imajo vsi tisti,
KI SO NEKOČ PREJEMALI ŠTIPENDIJO ALI UŽIVALI NJEJ PODOBNO UGODNOST SKRAJŠANEGA DELOVNEGA Časa z NADOMESTILOM ZA OSEBNI DOHODEK ALI BREZ NJEGA, A JIM TEDAJ PREVZETA DELOVNA OBVEZNOST NI PRENEHALA, pravico pristati na ta pravilnik in biti tako deležni njegovih milejših določil o obveznosti po svojec as ni pogodbi o štipendiji.
Pogoj pa je, da so še v delovnem razmerju pri podjetju in da sedaj pismeno pristanejo na pravilnik o štipendijah.
Ako ne pristanejo na pravilnik, se nasproti njim vztraja na pogodbi o takratni štipendiji oz. na ustreznih obveznostih po sporazumu (pogodbi) o delovnem razmerju in se ne morejo enostransko sklicevati na novo ureditev štipendij v podjetju.
Kdor torej želi izkoristiti to pravico, naj se čimprej zglasi v našem oddelku za vzgojo kadrov med rednim delovnim časom v dopoldanskih urah in poda pismen pristanek na pravilnik.
Ti delavci ne bodo posebej opozorjeni in se posamična pismena opozorila po 69. in 70. členu Pravilnika nanje ne nanašajo. Zanje velja le javni razglas, ki ga tu podajamo.
KADROVSKA SLUŽBA
Pred nedavnim smo opravili na šoli »Hinka Smrekarja« zanimiv pregled o tem, s katerimi dejavnostmi se učenci največ ukvarjajo v svojem prostem času, oziroma katere stvari bi jih najbolj zanimale, če bi jih mogli doseči ali uresničiti. V našo anketo smo skušali zajeti prav vsa področja, kjer se učenci udejstvujejo.
Pregled je pokazal, da sodelujejo učenci največ v krožkih, ki smo jih ustanovili na šoli, manj pa v izvenšolskih klubih in sekcijah.
Največ učencev je pritegnilo društvo »Partizan«, kjer jih je vključenih 142. Tudi na šoli smo ustanovili razen rednih ur telesne vzgoje krožek za fizkul-turo, tako da je udejstvovanje v športu precejšnje. Pred nedavnim smo imeli tekmovanje učencev in učenk 7. in 8. razredov. Učenci so tekmovali v košarki, kjer j‘e prvo mesto pripadlo učencem 8. a razreda, med deklicami pa so se v rokometu prav tako najbolj izkazale učenke 8. a razreda. Tudi za šah je na šoli veliko zanimanje, saj je vseh šahi-stov 113. Na šoli so trije krožki: dva za dečke in eden za deklice. 16. marca smo organizirali občinsko šahovsko prvenstvo. V petih različnih skupinah (mlajši pionirji, starejši pionirji, mladinci, starejše pionirke in mladinke) so tekmovali učenci treh šol: osnovne šole »Zvonka Runka«, osnovne šole v Zg. šiški
in osnovne šole »Hinka Smrekarja«. Nekatere partije so bile zelo borbene in so se odlikovale po precejšnjem šahovskem znanju. Vsi prvoplasdrani bodo sodelovali na medobčinskem prvenstvu. Nekaj učencev naše šole je vključenih še v ŽD Ljubljana, plavalni klub »Ilirijo« in v strelsko družino tovarne Litostroj. Posebno s strelsko družino so učenci zelo zadovoljni. Na šoli imamo tudi ozkotračni kinoprojektor in smo si v zadnjem času ogledali dva športna filma.
V kulturno-prosvetnem pogledu je največ učencev vključenih v krožke na šoli. Za dramatski krožek imamo nad 200 prijav-ljencev. Žal temu velikemu zanimanju ne moremo ustreči in bomo morali resno razmisliti, kje in kako bi se učenci v tej smeri
še lahko izživljali. Nekaj učencev je že dobilo vloge za igrico »Pogumni Tonček«, ki jo nameravamo pripraviti do konca leta. Oba pevska zbora sta • združila 265 pevcev; starejši pevci se že vneto pripravljajo na tekmovanje pionirskih pevskih zborov. Precej učencev obiskuje glasbeno šolo (107), nekaj jih je pri baletu in pri radijskem pevskem zboru. Nekaj učencev se zanima tudi za literarno snovanje; zato bomo v kratkem pripravili prvo številko šolskega časonisa.
Na šoli smo imeli že tudi nekaj prav uspešnih predavanj. Ker stojijo učenci v najvišjem razredu pred izbiro svojega življenjskega poklica, smo organizirali predavanje »O poklicni usmeritvi«.	Breda Cajhen
ŽELJE S TERENA
STIK ŠOLARJEV Z ORGANI SAMOUPRAVLJANJA '
V okviru letošnje akcije za po-^Ucno usmerjanje mladine so r^nje dni marca obiskali naše £°djetje učiteljski zbori in učen-Sedmih in osmih razredov šole ‘Hinka Smrekarja«.
, Solarji so pokazali zlasti veli-r? zanimanje za samoupravi)a-Je> ga primerjali z deHom in fMCturo ajihove šolske in raz-u-e skuPnosti, ter ugotavljali,
. lahko tudi oni nekatere čle-iz pravil našega delavskega ^rtioupravijanja prevzeli in prisodili svojim potrebam. orta°^s^vo našega Kadrovskega Om ® ka. le obljubilo, da bo °^il° počitniško prakso vsem Vst učencem> IH bi radi pred li	v strokovne šole spozna-
J delovna mesta, za katera se rt-.v . usposabljali v svojem na-aljnJem šolanju.
nadomestne volitve
dnaan??st.° inž- Dušana Grego-hosti j Je zaradi preobremenjena ‘°dstopil, je bil 20. III. 1960 lftC““ . terenu, na volišču v ^9 1Jskl S°H Litostroja, izvo-i »r.ega odbornika Občin-Vitja »‘J^kega odbora Šiška inž. Vah	Udeležba na voli-
Je bila 78 »/e.
RAZREDNI SVETI — NOVA OBLIKA SODELOVANJA Z DOMOM
Tesnejši stiki
Novi zakon o osnovni šoli odpira možnosti za najrazličnejše oblike sodelovanja, ki bi lahko kvalitetneje in tesneje zbliževale šolo z družino.
Družina postaja soodgovorna za uspehe šole in mladine. Bistvo novega zakona je v tem, da starši niso več samo spremljevalci in pasivni opazovalci vzgojne in izobraževalne dejavnosti ter rasti šole in mladine, tem-V-C. SL\ v to dejavnost vključujejo kot aktivni sodelavci, ki prevzemajo svoje naloge in s tem tudi pravice. Se-vt?.a, .vel)j? obratno tudi za šolo in učitelje, da svoje družbeno-pedago-ško poslanstvo razširjajo in posegajo z njim v šolsko okolje, v sleherno družino, ki pošilja v šolo svoje otroke. S tem vsklajajo učitelji skupaj s starši vzgojno izobraževalne naloge, da bi oblikovali otrokovo osebnost in razvijali njegove sposobnosti za bodoče življenje.
Zbliževanje šole in družine pa je odvisno od že doslej dosežene ravni sodelovanja, n.pr. z osebnimi stiki učitelja in staršev na domu ali na govorilnih urah v šoli ter na razrednih roditeljskih sestankih. Seveda je to sodelovanje odvisno od prizadevanja in dobre volje obeh čini tel Jev, to je šole in doma. Da bi bilo to sodelovanje boljše in v skladu z nameni novega zakona o osnovni šoli ter razvijanjem potrebnih oblik družbenega upravljanja, so družbeno upravni organi na Osnovni šoli Hinka Smrekarja sprejeli sklep, da organizirajo RAZREDNE SVETE, novo obliko sodelovanja šole in doma, ki naj bi z bodočim delom upravičila svoj obstoj.
Razredni svet sestavljajo 3 zastopniki staršev, izvoljeni na roditeljeskem se-
stanku razreda, in razredni učitelj, oziroma v višjih razredih razredni zbor. Razredni svet naj bi bil druž-beno-upravna vez med organi upravljanja na šoli (šolskim odborom, učiteljskim zborom, šolskim upraviteljem) ter starši-roditelji učencev.
Na razrednem svetu bodo zastopniki staršev skupaj z razrednikom ali učiteljskim zborom reševali problematiko razreda in dajali predloge za spremljanje in sodelovanje vseh staršev pri vzgoji, izobrazbi, varstvu in prehrani ter šolski in izvenšolski dejavnosti otrok. Vloga razrednih svetov naj bi bila tudi v tem, da šola s pomočjo staršev, članov razrednega sveta, zainteresira tudi tiste starše za napredek njihovih otrok, ki ne prihajajo na roditeljske sestanke. Razredni svet pripravi delovni program za razredni roditeljski sestanek, katerega vodi starešina, izvoljen izmed staršev, članov razrednega sveta. Razredni učitelj, ki je doslej skliceval, vodil in poročal na roditeljskem sestanku, obdrži vnaprej le funkcijo poročevalca in svetovalca Tako bodo razredni sveti s svojo pestro problematiko seznanjali starše na roditeljskih sestankih, navzgor pa družbeno-upravne organe šole, ki jim bodo svojo problematiko posredovali na skupnih sestankih vseh razrednih svetov. Odgovornost za delo, uspehe ali neuspeh bo v enaki meri stvar šole, ki je dolžna šolsko in izvenšol-sko dejavnost učencev razvijati in voditi, kakor družbe — to je staršev, ki jim novi zakon o osnovni šoli nalaga pravice in dolžnosti, da pri tem plemenitem delu aktivno sodelujejo in pomagajo.	V. H.
V zadnji številki vašega časopisa ste dali pobudo za čim tesnejše sodelovanje komune in vašega podjetja, kar naj bi se pokazalo tudi v obliki sodelovanja pri vašem časopisu. Sicer nisem član vašega delovnega kolektiva, toda prebivalci vseh bližnjih terenov smo tako tesno povezani z interesi vaših delavcev, da so prav gotovo naše želje tudi njihove želje, saj vaši delavci ne stanujejo samo na litostrojskem terenu, temveč se jih je precej naselilo tudi na terenu Zg. Šiške, Dravelj itd.
Najprej bi rad povedal, da sem zelo zadovoljen s časopisom »Litostroj«. Mnenja pa sem, da bi moral biti časopis dosegljiv tudi za ostale prebivalce na terenu, saj bo v prihodnje nedvomno obravnaval zadeve, ki so važne za vso šišensko komuno. Zato bi bilo priporočljivo, da bi prejemali časopis vsi gostinski in ostali obrtni lokali, kjer bi lahko tudi ostali prebivalci s terena prebirali zanimive novice o podjetju in vse drugo.
Toda že pri tem prvem predlogu, kako bi bralcem nudili časopis, na primer v kavarni, smo v zadregi. Tako velika komuna, kot je šiška, občina s tako velikim številom prebivalcev nima niti enega večjega gostinskega lokala, če izvzamemo hotel »Bellevue«, ki pa ni preveč priročen. Sicer je predvidena gradnja moderne restavracije, toda to še ne bo takoj niti ne dovolj. Nujno bi morali misliti tudi na večjo trgovino, kot je

15. — 17. IV. francoski barvni cine-mascope film TAMANGO 18. — 19. IV. ameriški cinemascope film IZGUBLJENI AVTOBUS 20. — 21. IV. angleški film TOMY STEEL POJE
22. — 24. IV. italijanski barvni cinemascope film JEZ NA PACIFIKU 25. — 26. IV. ameriški film POROČNO KOSILO
27. — 28. IV. češka barv. risanka ROJSTVO SVETA 29. — 30. IV. francoski barvni cinemascope film PORTUGALSKE PERICE
MATINEJE V APRILU OB 10. URI
17. IV.: TAKA PESEM VSE OSVAJA 24. IV.: Barvna risanka:	SNEŽNA
KRALJICA
27. IV.: Zaključna predstava za šolo »Hinka Smrekarja« ROJSTVO SVETA
n. pr. veleblagovnica Nama, kjer bi bilo prebivalcem na razpolago vse, kar potrebujejo. S tem bi odpadle nepotrebne vožnje v center mesta in gospodinje bi pridobile na času.
Tudi ceste so v zelo slabem stanju. Zlasti v letošnji zimi se je pokazalo, da cestno omrežje ni urejeno. Okoli bloka v Gospodinjski ulici je bilo toliko vode, da si le z veliko težavo prišel do trolejbusne postaje. Tam si spet moral stati na snegu ali dežju, tako da si prišel ves premočen ali premražen v službo. Priporočamo zato, naj bi podjetje Ljubljana-transport postavilo vsaj na tistih postajah, kjer je največ potnikov, kot n. pr. pri mestnih blokih, primerne čakalnice.
Bralec s terena
Šivalnica na Celovški cesti
Na pobudo zborov volivcev terenov Spodnja šiška in Hinko Smrekar je bila 8. februarja ustanovljena servisna šivalnica na Celovški cesti 81. Z denarno pomočjo stanovanjskih skupnosti obeh terenov so nabavili skromen, toda najkoristnejši inventar: dva šivalna stroja, likalnik, dve veliki mizi in omare s policami. Trenutno delata v delavnici dve osebi honorarno po štiri ure. S prvim marcem bosta redno zaposleni dve osebi. Program dela šiviljskega servisa je krpanje in likanje moških in ženskih oblek, plaščev, kostimov, otroških oblačil in perila, torej delo, ki lahko pomeni veliko olajšanje za zaposleno gospodinjo.
In kakšne so cene za storitve? Šivalnica te vrste je oproščena vsakega davka, ker se ne ukvarja z izdelovanjem novih proizvodov. Plačati je torej treba samo dejanske stroške, ki bodo zanesljivo določeni šele do nekaj mesecih dela.
Vendar ni to vse, kar namerava stanovanjska skupnost obeh terenov organizirati v pomoč svojim prebivalcem. Ko bodo na razpolago primerni prostori, bodo ustanovili še elektrotehnični, kleparski in vodovod-no-instalaterski ter mehanični servis. Resno razmišljajo tudi o servisu za pleskarske usluge, ki bi z dostopnejšimi cenami pomenil velik korak naprej v stanovanjski kulturi.
Hkrati obveščamo vse prebivalce terena Spodnje šiške in Hinko Smrekar, da je bil v prostorih, kjer je že šivalnica, odprt prvega marca tudi finančni servis, ki bo hišnim svetom pomagal pri vseh računovodskih poslih.	Vladimir D.
Ustanovili smo športno društvo
OJ TA VOJAŠKI BOBEN
Delo mladinske organizacije v Litostroju je zelo razgibano. Po ustanovitvi dramskega krožka so najagilnejši športniki sklenili, da ustanovijo še svoje športno društvo.
Delo športnega društva bo organizacijsko izvedeno v enajst sindikalnih podružnicah. Organizacija detla po posameznih sindikalnih podružnicah je bila zamišljena zato, da bi vključili v novo športno društvo kar največ športnih delavcev in prijateljev športa. Razen tega bodo posamezne podružnice tudi samoiniciativno zbirale svoja sredstva in organizirale dela pri graditvi športnih naprav.
V četrtek, 31. marca 1960, je bil v lepo okrašeni kino dvorani Litostroja ob veliki udeležbi mladine in starejših športnih delavcev, ki so zaposleni v podjetju, ustanovni občni zbor športnega društva Litostroj, ki ga je s pozdravnim govorom začel sekretar podjetja tovariš Karel Korošec.
Predsednik pripravljalnega od-
bora tovariš inž. Kosta Da Damos je v svojem poročilu omenil izredno agilnost nekaterih članov kolektiva, ki so z nesebičnim delom prispevali, da je zaživelo novo delavsko društvo v enem izmed največjih podjetij v Sloveniji. Naloga društva bo v prvi vrsti skrbeti za množičnost športa. Društvo nima namena vzgajati vrhunskih športnikov.
Sedaj bo najvažnejša naloga društva, da si pripravi igrišča. Organizirane bodo delovne brigade, ki bodo do 25. maja dokončno uredile nogometno igrišče in ostali športni park zraven industrijske šole. V programu društva je tudi gradnja športnega doma in plavalnega bazena. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila društva in izvolili upravni odbor društva.
Za predsednika društva je bil izvoljen generalni direktor tovariš Ivan Kogovšek, za podpredsednika tovariš inž. Kosta Da Damos, za sekretarja tovariš Bojan Štine. Izvolili so nadalje člane tehnične, gospodarske in disci-
Mladi strelci
Tekmovanje za zlato puščico
Naša strelska družina ima 150 članov, od katerih je 40 mladincev in pionirjev. Tem posvečamo naivečjo pozornost. Določili smo jim celo 'Posebnega inštruktorja, ki jih ~ridno vadi v streljanju.
SD Litostroj je v zadnjem času
KAKO PA STRELCI?
Z ustanovitvijo Šolskega športnega društva Litostroj je bila organizirana tudi strelska sekcija. Zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče, da bi delovala samostojno, zato smo jo vključili v ŠSD Litostroj, kjer nam nudijo prostore za treninge ln predavanja.
Pripravili smo že številna tekmovanja. Tako smo tekmovali za »Pe-rov pokal« proti IKš Šiška. -Dosegli smo kar lepe rezultate.
Udeležili se bomo tudi pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« in tekmovanja s strelci Ivančne Gorice. Ob koncu leta se bomo spoprijeli še z učnimi mojstri in predavatelji šole.
Zadnjega sestanka sekcije se je udeležil tudi tov. Ambrožič, predsednik SD. ki mu gre vsa zahvala za pomoč naši sekciji. Obljubil nam je tudi majski izlet na Sorico. V kratkem pa bomo šli na Rašico. Nas je to zelo razveselilo. Zato se vadimo še z večjo vnemo. Začeli bomo streljati tudi z malokalibrsko puško.
V prihodnje si želimo, da bi dosegli še boliše rezultate, saj s tem krepimo obrambno moč naše socialistične domovine.	P. M.
Na nedavnem občnem zboru so člani SD izvolili tudi upravni odbor in tehničnega sekretarja, ki je hkrati tudi predsednik občinskega strelskega odbora. Na svojem sestanku se je upravni odbor obvezal, da bo sestavil v našem podjetju tudi žensko strelsko ekipo in vključil v svoj'e vrste še več delavcev.
BELA ŽOGICA NAD ZELENO MIZICO
Z dekretiranjem ne gre več »Problemi naj se rešujejo ob široki udeležbi prizadetih, ob njihovem sodelovanju. Komunisti bi se morali v največji meri zavedati, da se na birokratski način zdaj, ko smo že tolikanj razvili mehanizem naših demokratskih oblik, ne more in ne sme več delati. Ne gre več z dekretiranjem, potrebno je soglasje in sporazumevanje, da bi z občutkom večje odgovornosti dosegli večje in boljše rezultate, tako za materialno rešitev problemov kakor za nadaljnje razvijanje zajesti, ki je zdaj že postavljena na lastne
noge.
(Iz zaključne besede tovariša Mihe Marnka na II. plenumu CK ZKS.)
plinske komisije ter nadzorni odbor.
Občni zbor so pozdravili predsednik delavskega sveta tovariš Franc Černivec, sekretar TK ZKS tovariš Jože Dimnik in predstavniki športnih forumov in organizacij.	S. M.
IN ŠE O ŠOLSKEM ŠD LITOSTROJ
šolsko športno društvo Litostroj je eno izmed prvih društev te vrste, ki so bila ustanovljena na šolah v naši republiki.
Ustanovni občni zbor je bil v dvorani Litostroja dne 29. novembra 1959, ko smo počastili Dan republike in 40-Ietnico ustanovitve KPJ. Na zboru smo izvolili člane upravnega odbora in druge funkcionarje društva. Sprejeli smo pravilnik društva, zastavo, znak in dr. Med nalogami določa pravilnik, da je treba množično zbirati mladino šole za prostovoljno aktivnost v telesni vzgoji. Društvo pomaga svojim članom in jim posreduje tehnično znanje na športnem področju; pripravlja in organizira tekmovanja in druge aktivnosti, ki omogočajo razvedrilo v prostem času; pomaga pri vsestranskem razvoju telesne zmogljivosti, a tudi razgledanosti v duhu socialističnega humanizma. Društvo izpolnjuje svoje naloge s treningi, tekmovanji, taborjenji, z gradnjo športnih objektov itd.
V zimskem času je društvo bolj skromno delovalo. Dela nista prekinili samo šahovska in namiznoteniška sekcija. Organizirali sta turnir in izbrali iz svoje srede najboljše igralce. Prostor za igranje namiznega tenisa je vedno poln. šahisti pa sedijo pri svojih mizicah in šahirajo.
Brž ko se je vreme izboljšalo, smo začeli z delom na igriščih. Na športni dan smo prekrili z ogorki dvoje odbojkarskih igrišč in del rokometnega igrišča. Vsakdo je speljal 25 samokolnic. Prekrita igrišča smo zvaljali in sedaj čakamo, da nas kdo usliši in nam pripelje še pesek.
Na Dan mladosti bomo tekmovali z Vajensko šolo v rokometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju. Na to tekmovanje se že vneto pripravljamo.
Pretekli mesec je odšlo na odslu-ženje vojaškega roka 23 naših mladincev. Pred odhodom so se mladi rekruti zbrati na poslovilni sestanek, kjer so se m'ed drugim dogovorili, da bodo našemu uredništvu poslali številke svojih vojnih pošt, mi pa smo jim obljubili, da jim bomo redno pošiljali časopis in objavljali njihove dopise iz JLA.
Kot prvi se nam je iz vojske javil tovariš Anton Grmek iz montaže, ki nam je z lepo pisgvo napisal tole: »Vaš delavec, prej zaposlen v montaži industrijske opreme, sedaj vojak pešadije v Zagrebu, Vas najlepše pozdravljam. Obenem pa lepo prosim, če bi dobival čisopis .Litostroj’...« Tovarišu Grmeku bomo seveda z veseljem ustregli. Tako njemu in vsem drugim tovarišem, ki so pri vojakih, želimo, da bi se v naši vojski prijetno počutili.
Tov. Franc Podlipec pa se nam ie oglasil iz Jastrebarskega, ki Je »bolj majhno in še kar prijetno za oko«, kakor piše sam. Pozdravlja pa nas »v pričakovanju novega izvoda časopisa«.
Razen omenjenih smo pred zaključkom lista prejeli pozdrave in naslove še tehle naših tovarišev-vojakov:
Franc Treven, Karlovac; Kostja Dolinar, Peč; Dušan Bedenc, NiS! Andrej Jambrovič, Stip; Janez Kota' in Janez Ramovš, Sombor; Franc Klander, Skoplje, Jože Žagar, Čakovec.
Tov. Ramovš nam je obljubil, bo za naš časopis tudi kaj napisal
ŠAH
Pregled rezultatov tekmovanja sindikalnega šahovskega društva Litostroj na okrajnem šahovskem prvenstvu mesta Ljubljane
poslala na tečaj za strelske inštruktorje dva delavca, ki že uspešno vodita strelsko družino. Množičnost in strokovno usposobljeni trenerji so prinomogli, da je strelska družina ena izrried najmnožičnejših športnih organizacij v tovarni.
Tekmovanje se je začelo meseca januarja in je bilo končano 15. marca 1.1. Litostroj se ga je udeležil z dvema ekipama. Tekmovali smo ekipno s šestimi igralci v ekipi. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip je bilo tekmovanje v dveh grupah, sestavljenih po moči ekip. Tako je naša prva ekipa igrala v prvi grupi, druga ekipa pa v drugi grupi.
Rezultati igranja prve grupe:
Litostroj : Železničar . . . 3,5 :2,5
Inštitut »Jožef Stefan« : Litostroj ...............
Litostroj : Radio .
DSZNZ :	Litostroj
Litostroj : Elektra DOZ : Litostroj . .
Litostroj : PTT . .
N. Banka : Litostroj Litostroj : Slepi . . .
Iz pregleda se vidi, da je naša ekipa izgubila samo dvakrat. Med drugim je premagala tudi ekipo lanskoletnega prvaka tega tekmovanja PTT
5.5	: 0,5
3.5	: 2,5
2.5	: 3,5
1.5	: 4,5
2	:	4
3.5	: 2,5
2.5	: 3,5
4.5	: 1,5
in je z 28. točkami dosegla v svoji grupi le 5. mesto.
Rezultati igranja druge grupe:
St. Vid : Litostroj.............4	:	2
Litostroj : Lek...............3,5 :2,5
ZS. Zavarovan<e : Litostroj . 3,5 : 2,5
ltostroj : Delo .............o	:	6
Mlekarne : Litostroj .... 0	:6
Litostroj : Železničar II . . 3,5 :2,5
PTT II : Litostroj..............3	:	3
Litostroj : MLO.................3	:	3
Rog : Litostroj.................3	:	3
Iz pregleda je razvidno, da je ekipa zgubila trikrat, trikrat remizirala in trikrat zmagala. S 26 in pol točke je zasedla v svoji grupi 5. mesto.
Igralci obeh naših ekip so bili zelo požrtvovalni in so se borili za čim boljši uspeh, ker je bila konkurenca zelo močna. Vodja prve -ekipe je bil tov. Ivačič, druge pa tov. Vinko Tomažin. Igralcem gre za disciplino in požrtvovalnost vse priznanje.
Opozarjamo šahiste, da se pripravijo in prijavijo za tekmovanje, ki ga bomo organizirali v počastitev Dneva mladosti, hkrati pa vabimo vse, ki še niso organizirani, da se vključijo v naše vrste.
Anton Siliva
NAGRADA UREDNIŠTVA
Uredništvo našega časopisa Je sklenilo, da bo zmagovalcu tega šahovskega prvenstva podarilo sliko igralcev XII. kola šahovskega prvenstva Jugoslavije z njihovimi avtogrami.
Z ZBOROV VOLIVCEV OBČINE ŠIŠKA
• 3.—4. volilna enota Milana Majcna. Na področju občine je ena sama lekarna. Cimprej bi bilo treba zgraditi novo ali pa razširiti dosedanjo. Spričo čedalje številnejšega prebivalstva in slabih prometnih zvez s centrom bi bilo treba to pobudo v kratkem uresničiti.
•	26. in 27. volilna enota Zgornja Šiška. Pri nas je še posebej pereče vprašanje otroškega vrtca. Matere in očetje so zaposleni, otroci pa so brez pravega varstva.
•	1.—2. volilna enota Milana Majcna. Predlagamo, da bi občina zgradila na Celovški cesti pri železniškem prelazu lesen most za pešce. S tem bi ljudje prihranili čas, ob največjih prometnih konicah pa bi bilo pri prehodu manj gneče.
e Volilna enota Dravlje. Dravlje so nekoliko odmaknjene od mesta. Vendar je prebivalstvo precej številno. Zlasti mnogo je pri nas otrok-Zaradi tega bi predvsem potrebovali novo šolo.
Člani naše strelske družine so v tem letu tekmovali tudi za zlato puščico in dosegli lepe uspehe. Najboljša sta bila mladinec Bogdan Pirc in pionir Marijan Lekše, ki sta dosegla 359 krogov od 400 možnih.
Franjo Kričej

1
pantomim
PRIŠLI V TOVARNO
Namiznoteniška sekcija je ena najdelavnejših v internatu, šteje približno 80 članov. Že v začetku leta smo priredili prvi namiznoteniški turnir posameznikov. Ker bi le-ta trajal predolgo, smo razporedili tekmovalce v 6 skupin, od katerih so se po trije zmagovalci uvrstili v finale. Naposled pa so igrali še finalisti. Hkrati smo dobili 'ekipo, ki bo zastopala ŠŠD Litostroj na Dan mladosti, ko bomo tekmovali z Vajensko šolo za razne stroke. Kmalu bomo začeli tudi s turnirjem med posameznimi razredi.
Kakor gojenci našega internata. tako se tudi vzf^uteVi in mojstri radi pomerijo med seboj. Dne 12. marca so priredili tekmovanje. Igrali so štirje mojstri in štirje vzgojitelji. Turnir je bil zaključen 20. marca.	L. V.
Josip Zivcec, Bajro Caič, Rafael Murovec, Mehmed Beganovič, Emin Hirkič, Vinko Šmalc, Ivan Rožnik, Janez Zabukovec, Ladislav Černoš, Živko Danilovlč, Franc Ogorevc, Alojz Trbežnik, Alojz Mandelj, Ignac Babnik, Dragutin Zadravec, Ivan Zadravec, Dragutin Bednjak, Ladislav Mlinarič, Josip Mesarič, Avgust Per-koč, Anton Vukovič, Franjo Jaklin, Martin Horvat, Alojzij Munih, Stje-pan Zadravec, Bolta Goričanec, Ignac Horvat, Peter Mesarič, Jože Miklič, Jože Hočevar, Rudi Grum, Jože Pavlič, Bajro Beganovič, Ivan Grabnar, Jože Jerbah, Ignac Ilovar, Jože Pucelj, Alojz Povše, Alojz Kauc, Janez Trunkelj, Rudi Ozimek, Jože Zajc, Marija Šuligoj, Antonija Lukane, Zivan Vulovič, Nikola Radulovič, Herman Možina, Mehmed Cufurovič, Ibrahim Karolič, Franjo Gruza, Gaber Skvorc, Ivan Ferlin, Janez Zavodnik, Redža Agič, Venčeslav Cafuta, Avgust Kutnjak, Milan Mitrovič, Alojz Peklaj, Vladimir Golinar, Sabo Beganovič, Himzaga Ramič, Franc Ceglar, Janez Papež, Franc Glivar, Franc Meglen, Jože Blatnik, Franc Hočevar, Albin Papež, Jože Vidmar, Vinko Zajc, Jernej Pečjak, Stanislav Fabjan, Jože Škrajnar, Jože Vidmar, Ludvik Papež, Alojz Blatnik, Rudolf Kastelic, Alojz Blatnik, Mato Čovič, Dragutin Polanc, Rudolf Koščak, Ramo Pivač, Peter Radomi, Ivan Rado-mi, Jernej Hočevar, Franc Mišmaš, Jonez Mišmaš, Alojz Jamnik, Jože
Sadar, Stanko Vindiš, Leon Stržinar, Josip Jambrovič, Franc Majcen, Anton Koprivec, Kotar Jožef, Stanislav Gorenc, Milan Ajdišek, Jože Golob, Rudolf Fajfar, Ivan Vidmar, Alojz Smolič. Janez Sotlar, Viktor Pavlin, Oton škrinar, Stanislav Ajdišek, Pavel Zgonc, Ivan šerek, Mirko Breznikar, Matija Turk, Alojz Kukelj, Feliks Blatnik, Jože Juretič, Leopold Glavan, Stanko Plahuta. Ante Milkovič, Ivan Loretič, Milan Vidmar, Franc Požar, Marija Hozjan, Marija Razoršek, Angela Švab, Janko Baum-kircher, Ljubica Perovič, Rudolf Strojan.
Vsem novodošlim želi delovni kolektiv mnogo uspehov in jih v svoji sredi prisrčno pozdravlja.
mar, Jurij Škerl, Janez Vrečar,
njamin Sokolov, Janez Kotar, SilVfj, Maršič, Franc Burjak, Josip Mia8
kovič, Marjan Klemen, Franc Tre
,veit
Janez Ramovž, Franc Kumše,
'K8*1
Radomi, Vincenc Udovič, Ludvik -, klin, Franjo Panič, Kostja Doli1’8.; Ibrahim Kardič, Karel Povž, Fr5 f ,=1 Grbec, Vladimir Zorec, Redže A8L , Majda Sašek, Jože Trček, Stani51,.u. Šmid, Mitar Popovič, Angela Mitja Lubej, Janez Tratnik,
Curk, Milan Runko, Mihael Korit0!«, Ivan Rotajec, Milena Kam' Stanko Plahuta, Milan Mitrovič, ca Kocjančič, Jože Sajovic, Vlaa‘-j.»
Gačeša, Silva Podviz, Dr. Bran> Alujevič, Ivan Kuštrin, Branko
ODŠLI IZ TOVARNE
Jože Okorn, Stanislav Černoš, Adolf Kobal, Jože Levstek, Franc Sečnik, Niko Srdar, Aleksander Pavlin, Ludvik Strume, Anton Sadar, Vlado Kri-stič, Ljubomir Trifunovič, Vlado Je-lenčič, Bogomir Modrijan, Zaim Ju-šič, Dušan Bedene, Anton Grmek, Danilo Pečar, Simo Dermota, Franc Frelih, Janez Dimnik, Franc Podlipec, Vladimir Svagelj, Gvido Colja, Franc Klander, Stanislav Kavčič, Marija Zorko, Janez Blaznik, Jože Žagar, Vladimir Golinar, Nedo Mičič, An-drija Jambrovič, Jože Bajec, Ivan Bratkovič, Stjepan Novak, Stjepan Pegan, Josip Strah, Ignac Strniščak, Janez Škof, Anton Vadnal, Egon Hu-
lin, Velimir Rančevič, Franc Pre8 Andrej Črešnik, Dušan Ečimovič, ‘Xr ka Oražem, Milan Miška, Anica ,'g, gar, Franc Pavlovčič, Jože Ojster5}, Ivan Mramor, Inž. Marko Celar c, v nez Jagodic, Inž. Milojka Kosta0^. vec, Božidar Savšek, Inž. Ivan K° vinec, Friderik KerŽič.
Ov
od
ČESTITKI Sekretar TK ZKS Jože Dimnici pred dnevi postal že tretjič sr očka.
Čestitajo prijatelji in delovni 1 riši.
k>p
Dne 19. marca se je P°r Franjo Panič iz sive livarne. Čestitajo prijatelji.
!h;
fia
>tl£
hz
‘ati
L^<
%

Kaj nam obeta novo desetletje
Industrijski razvoj v svetu bo zelo dinamičen, glavne težnje v industriji pa bodo: večja proizvodnost, nadaljnja specializacija, višje temperature, močnejši pritiski in večja natančnost pri delu in izdelkih
STROJI ZA OBDELAVO KOVIN Z REZANJEM
Orodni stroji novega desetletja *°do omogočili izboljšanje meha-Hzmov za kontrolo, večjo napačnost in večje hitrosti. Pri elu bodo bolj okretni. Do konca 'esetletja se bo število ur izdere zmanjšalo za polovico.
Novi orodni stroji bodo ver-etno precej podobni današnjim, °da imeli bodo hitreje delujoče , natančnejše hidravlične in pektronsko urejevane kontrolne 'Sterne. Do leta 1970 bo delovaje najmanj vsakega desetega 1(>vega stroja temeljilo na elek-t°nskem principu. Uporaba no-'eSa sistema elektronske izdelave bdatkov že sedaj omogoča, da si eaaik samo zamisli konstrukcijo 1 Preda nato podatke računskemu stroju, ki po njih izdela elek-"°nska navodila, razumljiva fodnim strojem, tako da ti sami ^Pravijo zamišljeni del.
V novem desetletju se bo "tanjšala razlika med standardni in specialnimi orodnimi mroji. Konstruktorje bo zanimala Tedvsem pripravnost strojev. Po krem načinu pa bodo še vedno Porabljali tekoče trakove in ■muga podobna transportna sred-tva. Povečala se bo uporaba av-omatskih nakladalnih in razkla-pumih naprav.
, Rezilna hitrost se bo povečala. 'Oornetrijske oblike orodij bodo •boljšali, a izdelovati bodo začeli .ul nova, bolj duktilna keramična orodja. Kadar bo treba namiliti globoke, a ozke reze, bodo »delovanec najprej razgreli in a nato obdelovali vročega.
Ker je treba obdelovati tudi fde kovine, bodo nadaljevali z dvojem novih postopkov za od-'tovanje kovin. Ti vključujejo ®mično obdelovanje, obdelova-, 2 električnim oblokom, elek-blitsko obdelovanje, obdelovala z elektronskim snopom in z Porabo plazme pri plamenskem mzanju.
OBLIKOVANJE KOVIN
Ce si na hitro ogledamo avtomobil izpred deset let in ga pri-brjamo z današnjim modelom, ‘dimo, kako velik je napredek ; tehniki oblikovanja kovin. Da-LjAnje stiskalnice za visokokva-e‘etna jekla že lahko oblikujejo 'ta tako, kot se nam je še pred jjaj leti zdelo nemogoče.
. ta napredek se bo v novem ifetletju še nadaljeval. Iz jekle-trakov bodo z močnejšim 'tiskom, večjo hitrostjo in več-|bi stiskalnicami izdelovali po-bne oblike. Stiskalnica pridnosti bo v minuti lahko obli-dala 1000 kosov. To bo popolna avtomatski stroj, pri kate-
. '>n bo podajanje jeklenih trakov
I	'pretrgano.
E Nadnje čase so se razvile ne-
II	, nove metode kovanja in
■	enia- Med te metode spada
■	jdi kovanje s protiudarnim kla-
w _ 'ana, precizijsko kovanje z upo-
[ b° več kladiv, kovanje s kon-duirnim gnetenjem materiala in Vanje z jedri. Vse te tehnike uo v prihodnje pogosteje upo-
J 0'
J
, kali. Med drugimi metodami . uelave brez rezanja, ki zaslu-uašo pozornost, so tudi nova za oblikovanje notranjih list ■’ bladno vlečenje jekla, inflan^e z uporabo gumijaste ibna®me *'n oblikovanje z upo-^ velike energije, ki jo dobi-ax,v eksPlozivi. Posebno zadnji 'lež b° v bližniih letih verjetno ^en največje pozornosti.
VARJENJE
^ye tehnike in zamisli vodijo f0cSK>lnoma avtomatiziranemu pZu varjenja.
*°Pka 6r- pop°lnoma novega po-arj6_. le avtomatsko obločno ,, !riah tl Rvi katerem se vsi ma-
č»i No’ kon^”1 za varjenje, do-'ha, utinuirano. Dodajna ko-
r'2gak, 1La ,in dezoksidanti se Stl°Vnemna f taljeno žrelo na ■N Da* daterialu; ščitni do-> prenr0x ^e^tem vparijo in
Tudi na področju uporovnega varjenja je že znan nov postopek, ki utegne močno vplivati na razvoj točkovnega varjenja. To je način, pri katerem avtomatično dobivamo informacije iz vara. Kontrolna naprava sprejme informacijo in naredi popravek, ki ustreza spremembam debeline materiala, stanja površine in napetosti omrežja.
Drugo važno prizadevanje za prihodnost je uporaba visokih frekvenc. Stroji za uporovno varjenje uporabljajo sedaj, to je v svoji razvojni stopnji, frekvence v obsegu 450.000 ciklov na sekundo. Pri tem postopku se delovanje omejuje le na površino. Mogoče so ogromne hitrosti varjenja.
Na joodročju obločnega varjenja se bodo stroški spreminjanja izmeničnega toka v istosmerni tok znižali, brž ko bodo izboljšali usmernike. Hafnij je najnovejši element na dolgem seznamu materialov za izdelavo usmernikov, ki veliko obetajo za bodočnost. Uporaba hafnija bo povečala koeficient koristnega učinka celot-
v jedrarskem pesku in obarja gel, ki veže pesek.
Mehanizirali so centrifugalno ulivanje, ki se vedno bolj uporablja za vse tipe votlih ulitkov. Uporaba ulivanja v trajne forme ravno tako narašča, zlasti še uporaba kokilnega ulivanja za aluminij. Na področju precizij-skega ulivanja uporabljamo vedno pogosteje plastične polisti-renske modele, kakor tudi voščene modele in modele iz zmrznjenega živega srebra.
OBDELAVA KOVIN
Napredek v obdelavi površine kovine bodo dosegli z opremo, ki bo bolje konstruirana in ki bo
imela večjo hitrost in storilnost, pa tudi z razvojem kemikalij, ki se uporabljajo za čiščenje kovine.
Proizvajalci strojev za platira-nje bodo zmanjšali obseg naprav, vendar pa zaradi tega proizvodnja ne bo nič manjša. To bodo dosegli z večjo gostoto toka, z napravami za hlajenje raztopine, z več prevodniki na manjšem prostoru, s hitrejšimi prenosnimi mehanizmi in z gibanjemzraka.
Večjo pozornost bodo posvetili zanimanju za korozijo kovinskih predmetov. Hitro se bo povečala uporaba tankih zaščitnih prevlek in prevlek, odpornih proti koroziji, ki nastanejo z električnim odlaganjem.
Kemikalije bodo po besedah industrijskih strokovnjakov trajnejše, bolj ekonomične in bolj enostavne za uporabo. Joseph B. Dietz, direktor obdelovalnega oddelka pri »Du Pontu« napoveduje zamenjavo hlapnih topil z vodo pri večini prevlek, nove metode polimerizacije, ki bodo zelo pospešile čas sušenja in hitrost do 400 dolžinskih čevljev na minuto pri predhodnem prevlečenju kovinskih trakov, zvitih v svitke.
Izolacijske prevleke žic bodo ob poljubno dolgem obratovanju vzdržale temperature do 260 stopinj C; v novih elastomeričnih prevlekah bodo združene dobre lastnosti porcelana in organskih prevlek. Novi so tudi dodatki za proizvodnjo superiornih voskov.
V novem desetletju bodo precejšen delež na trgih imele verjetno tudi kovine, oplaščene s plastičnimi masami. Take kovine bodo odporne proti kislinam, bazam, solem in mnogim drugim kemikalijam, pa tudi proti abra-zivnim sredstvom.
(»Industriel World«, 1/1960)
Tehniški muzej Slovenije
Energijo za varjenje bodo v prihodnosti pridobivali z napravami, podobnimi prototipu Stellarvveld. Naprava uporablja težko vodo za pridobivanje potrebne elektrike za varjenje. Naprava na sliki ima moč 20.000 kW
nega usmernika za polnih 5 odstotkov.
Znatno bodo izboljšali tudi navadne elektrode. Nove elektrode bodo imele večje hitrosti taljenja. Njihov šiv bo bolj gladek.
Nova zamisel so elektrode, ki jim ne more škoditi vlaga in ki preprečujejo, da bi se vlaga razkrojila v škodljivi vodik.
Novi sta tudi varjenje z elektronskim snopom in ultrazvočno varjenje. Prvotno so ta postopek uporabljali za lahke kovine, danes pa ga uporabljajo tudi za težje in debelejše materiale. Tanke dele lahko privarimo na debele, a privarimo lahko tudi različne vrste kovin. Zaradi vibracij ni potrebna posebna priprava Površine pred varjenjem.
ULIVANJE
Livarska 'industrija je v preteklih 15 letih naredila izreden napredek. Ta razvoj pa se bo nadaljeval tudi v novem desetletju, ker ze vedno več tovarn uporablja novo opremo.
Danes obstajajo livarne s specializiranimi procesi in posebno opremo, ki so povsem avtomatske. Te livarne imajo posebno opremo za avtomatsko oblikovanje, izdelavo jeder, pripravo peska, vstavljanje jeder, sestavljanje form, kontinuirano pretalje-vanje in ulivanje, izpraznjevanje ulitkov, čiščenje s peščenim ali vodnim curkom, toplotno obdelavo in preizkušanje. Vedno več livarn bo v prihodnosti uporabljalo vso, ali pa le del zgoraj naštete opreme.
Tehnika ulivanja v školjke ali maske se čedalje bolj uveljavlja. Danes ulivajo po tej metodi velike kose, kakor tudi nerjaveče jeklo in legirane jeklolitine. Zelo narašča zanimanje za vezanje z ogljikovim dvokisom. Ogljikov dvokis reagira z vodnim steklom
Tehniški muzej Slovenije je najmlajši slovenski muzej. Sicer je res, da so že pred dobrimi sto leti ob ustanovitvi sedanjega Narodnega muzeja predvidevali obrtno zbirko, ali da so konec XIX. stoletja Idrijčani predlagali, da se merilne naprave in drugi aparati iz rudnika živega srebra zavarujejo v posebni idrijski razstavi, ki bi bila javnosti trajno dostopna kot muzej; vendar so vse navedene iin podobne zamisli ostale brez uspeha, ker so tedanji odločevalci gledali v stroju, aparatu, proizvajalni napravi ali izdelku predmete, ki niso ustrezni za razstavo, kjer je po tedanjem mišljenju bil kraj samo za umetniške predmete.
Šele razmah znanosti, tehnike in industrije je dal v zvezi s prosveto pobudo za nastajanje tehniških muzejev, da vzgojno izpopolnjujejo strokovno šolstvo, slovstvo in proizvodnjo, posredujejo dognanja prirodoslovnih, zgodovinskih in tehniških znanosti zlasti tehniški prosveti. Tako je bil na pobudo tehnikov in zgodovinarjev, ki so prišli z nove ljubljanske univerze leta 1951, ustanovljen Tehniški muzej Slovenije z nalogo, da širi in poglablja spoznavanje in razumevanje o razvoju tehnike na Slovenskem. Svojo nalogo opravlja z zbiranjem pomembnega tehniškega gradiva vseh vrst, ki kakor koli osvetljujejo razvoj proizvajalne in predelovalne tehnike na Slovenskem z organizacijo stalnih in občasnih razstav, sodelovanjem pri ustanavljanju in vodstvu krajevnih tehniških muzejev, da ponazarjajo tehniški razvoj posameznega kraja ali gospodarstvo značilne pokrajine in izdaja knjige s področja tehniškega razvoja, kot je bila knjiga »Vodni pogoni na Slovenskem« prof. inž. A. Strune, ki jo je izdal v založbi knjižnice Litostroja leta 1955.
Tehniški muzej Slovenije zbira gradivo, ki ponazarja pridelovalno in predelovano tehniko na Slovenskem. Ker so prvi začeli s smotrnim zbiralnim delom gozdarji, so hkrati obnovili tradicionalno žago na vreteno ali na bašelj in ob tem zavarovali vodni pogon na visoko vodo, -ki je v sedanji domači žagarski obrti že prenehal. Obnovi žage je sledilo ponazorjevanje dela v gozdu in njegovega sistematskega unrav-ljania ter se je nadaljevalo v obdelavi -in predelavi lesa, se pravi do ponazorjevanja zlasti lesne obrti. Lesna obrt, -ki je bila v veliki meri osnovana na vodnih pogonih, je zopet vodila z lesnim vodnim prometom od vodnih drč in splavarstva do naravnega nastanka elektrotehniškega oddelka s prvimi turbinami, generatorji ali Dieslovim motorjem, n. pr. iz elektrarne Kokre pri Kranju, ki jih danes, po devetih letih obstoja zbirke Tehniškega muzeja Slovenije, delno začenjajo uvajati tudi v sedanjo proizvodnjo Litostroja. Ker ima Tehniški muzej v programu in tudi že zbranega precej ustreznega gradiva, upa, da bo mogel z začetim delom nadaljevati in ga dopolniti z
obnovo vodne kovačnice, ki bi ponazorila ročno kovinarsko proizvodnjo iz časov pred iznajdbo pare in elektrike, s tem pa tudi zgodovinski obrtni proizvajalni postopek v zadnjem poltisočletju pred železnicami ali predhodnika proizvajalne vloge, ki jo danes igra v novi težki industriji Litostroj.
Tehniški muzeji so ogledala znanosti in tehnike posameznih držav, narodov ali podjetij, zlasti zgodovinskih obrti in sedanjih industrij. Vsi pomembni tehniški muzeji na svetu so nastali, ko so znanstveniki in industrijski zavodi gledali v tehniških muzejih ponazorjevalce svoje lastne dejavnosti in vključevali v nje lastne odslužene naprave ali izdelke. Ta razvoj se je na Slovenskem že začel in ga odražajo zlasti Idrija z razstavo zgodovinskih rudniških strojev, Jesenice s stal-
no razstavo železarne, Kropa s kovaškim žebljarskim muzejem in Ravne z delavskim muzejem, ki ponazarja proizvodnjo slovenskega Koroškega v celoti.
Tehniški muzej Slovenije razpolaga danes z razstavnimi in depojskimi prostori v Bistri pri Vrhniki, ki s svojim gozdnim in vodnim okoljem ustvarja tudi razpoloženje za razstave o gozdarstvu in vodnih pogonih. Perspektivno pa bi Tehniški muzej Slovenije ne bil popoln v smislu delovnega programa, če ne bi ponazarjal tudi razvojne in obratovalne podobe Litostroja kot zavoda, ki aktivno izraža večstoletni zgodovinski razvoj ljubljanskega in slovenskega livarstva hkrati z znanstveno in tehnično zmogljivostjo sedanjosti.
Franjo Baš,
ravnatelj Tehniškega muzeja
Slovenije
Uvajamo ekonomske enote
Po sklepu Upravnega odbora z dne 23. III. 1960 smo s 1. IV. 1960 uvedli novo organizacijsko shemo podjetja z uvedbo ekonomskih enot.
Nova organizacijska shema je naslednja:
I. UPRAVA:
A)	DIREKCIJA. V okviru direkcije je štabni oddelek za ekonomske analize. V sestavu tega oddelka je IBM oddelek.
B)	SAMOSTOJNI SEKTORJI: •
a)	Splošni sektor s splošnim oddelkom, pravnim oddelkom, odsekom za PTT veze in arhivom, zavarovanjem, DUR in povezavo s kinom Litostroj;
b)	Kadrovski sektor z oddelki za delovna razmerja, za nagrajevanje, za vzgojo kadrov, za hi-giensko-tehnično varnost, za socialno skrbstvo, za stanovanja, Ind. šola Litostroja z internatom in povezavo z obratno ambulanto;
c)	Gospodarsko-računski sektor z dosedanjim področjem dela;
d)	Prodajno-projektivni biro z dosedanjim področjem dela;
e)	Tehnična služba s sektorji: Materialni biro, Tehnično-kontrolni biro, Centralni-tehnični biro.
II. V OKVIRU PODJETJA UVAJAMO NASLEDNJE EKONOMSKE ENOTE:
1. METALURŠKI OBRATI. V sestavu te ekonomske enote so:
a)	tehnična pisarna
b)	modelna mizama,
c)	livarna sive litine z livarno barvnih kovin,
d)	jeklolivarna.
Za vodjo ekonomske enote metalurških obratov je postavljen tov. ing. Ivan Stadler.
2. PLOČEVINARNA IN KOVAČNICA: V sestavu te ekonomske enote so: a) tehnična pisarna, b) izdelava — pločevinama, c) varilnica, d) kovačnica.
Za vodjo te ekonomske enote je postavljen tov. Martin Einha-ver.
3.	GRADNJA HIDRAVLIČNIH STROJEV. V sestavu te ekonomske enote so: a) tehnična pisarna, b) tehnični biro, c) gradnja turbin, d) gradnja črpalk, e) zunanja montaža.
Za vodjo ekonomske enote je postavljen tov. inž. Kos ta Da Da-mos.
4.	GRADNJA STROJEV IN NAPRAV. V sestavu te ekonomske enote so: a) tehnična pisarna, b) tehnični biro* c) gradnja reduktorjev, d) gradnja strojev in naprav, e) zunanja montaža.
Za vodjo te ekonomske enote je postavljen tov. Jože Kušar.
5.	GRADNJA DIESELMOTOR-JEV IN TALNIH TRANSPORTNIH SREDSTEV.
V sestavu te ekonomske enote so: a) tehnična pisarna, b) tehnični biro, c) gradnja dieselmo-torjev, d) gradnja talnih transportnih sredstev.
Za vodjo te ekonomske enote je postavljen tov. inž. Darinko Kolbl.
6.	OSKRBOVALNI OBRATI. V sestavu te ekonomske enote so:
a)	površinska zaščita (pleskanje, izdelava embalaže, metaliziranje),
b)	obrat za sredstva za delo s tehnično pisarno, s pripravo sredstev, z orodjarno, z brusilnieo in kalilnico z izdajo orodja in pripravo, c) gradbeni obra-t s tehnično pisarno, vzdrževanjem zgradb, mizamo in snažilsko skupino, d) strojno-elektriški obrat s tehnično pisarno, vzdrževanjem strojev, vzdrževanjem industr. naprav, vzdrževanjem jakotočnih naprav, vzdrževanjem telekomunikacij, finomehanike in jermenarno, e) energetski obrat s tehnično pisarno, vzdrževanjem cevnih instalacij, kompresorsko postajo, kotlarno in kisi-kamo, f) transportni obrat z referati notranjim transportom, zunanjim transportom in splošnim tran-portom.
Za vodjo oskrbovalnih obratov je postavljen tov. Anton Levstek.
Ta organizacijska shema je začela veljati s 1. IV. 1960.
Čeprav vemo o življenju in delu našega kolektiva sorazmerno mnogo, so Vendarle še slfvari, ki jih ne poznamo. Med take sodijo tudi podatki, ki jih bomo brali v naši reportaži. Res je, da je naš kolektiv velik, vendar nam dajejo naslednji (včasih presenetljivi) podatki precej snovi za razmišljanje ...
Število dnevno izdanih toplih obrokov naše Delavsko-uslužben-ske restavracije je preseglo število tisoč. Protislovje tej ugotovitvi je le 150 dnevno prodanih toplih obrokov malic.
KRUH:
Medtem pa bifeji naše Delavsko-uslužbenske restavracije prodajo v času dnevnega odmora letno okoli 320.000 žemelj in 56 ton kruha. Zaradi objektivnosti dopuščam možnost, da je v zgornji ugotovitvi delno zajeta tudi poraba kruha pri toplih obrokih pri malicah.
V času dnevnega odmora prodamo letno okoli 12 ton mesnin ali za približno 20 dobro rejenih krav. Povprečna mesečna lestvica potrošnje mesnin bi bila: 320 kg
kuhane paštete, 290 kg salame »šunkarice«, 1120 parov ali 166 kg kranjskih klobas. Pri suhih malicah prodamo dnevno tudi približ-
no 2700 gramov presnega masla (kar je v sorazmerju z ostalimi proizvodi zelo malo), 4 kg sira in
66	(ali letno 21.000!) kozarcev jogurta. Mesečni iztržek za suhe obroke malic presega 1,000.000 dinarjev.
MLEKO:
Ko že govorimo o naši potrošnji mlečnih izdelkov, ne smemo pozabiti tudi potrošnje mleka. V skrbi za delovnega človeka porabimo letno 1260 hektolitrov mleka v skupni vrednosti 8,835.960 dinarjev. Liter tega mleka stane
67	dinarjev. Pri letnih skoraj devet milijonov izdanih dinarjih za
mleko pa je nerazumljivo, da posamezniki odklanjajo pripadajoči jim brezplačni obrok. Povprečno nam ostane na mesec tisoč litrov mleka, ki ga ponovno razdelimo med upravičence.
CIGARETE:
Trafika Delavsko-uslužbenske restavracije proda letno za 8,600.000 dinarjev tobačnih izdelkov ali približno 3,000.000 cigaret, kar pomeni več kot tisoč cigaret na člana kolektiva. Če bi jih položili drugo zraven druge, bi ovile nekaj več kot polovico zemeljskega ravnika.
In 'kaj kadimo? Najbolj priljubljena cigareta med člani našega kolektiva je ljubljanska Zeta. Trafika Delavsko-uslužbenske restavracije proda dnevno povprečno okoli 4000 teh cigaret.
Zelo iskane so tudi »Filter 65«, vendar jih je premailo, saj" je navadno povpraševanje večje od ponudbe. Na tretjem mestu je Velebit. Letno prodamo teh cigaret 975.000.
Četrto mesto pripada ljubljanski Moravi. Trafika Delavsko-uslužbenske restavracije jih proda dnevno približno 2.000.
VINO:
Ko že govorimo o naši potrošnji, ne moremo mimo letno iztočenih 370 hektolitrov alkoholnih pijač v bifejih Delavsko-usluž-

k r i ž n n k n
1		PT		ri	0	n	Lj	n	9	iP	11	12	13	iPI
r™							6		17					
18						B		20	B	21				
r~				B	23				2k		35			
sp			IB	27						28	B			
w		B	31						B	39	33		3P	
		35							56			3P		
3	86							59						d
													_ B	52
VT			ti			ti							H6	
		*iR		ti	5B							51		
¥~			53		S.					B	55			
5P				57		58			B	59				
6P					61		62		63					
P						t	h	P		•				
Vodoravno: 1. Vrsta bonbona, 8. Učni predmet, 15. Delo, 17. Vzhod, 18. Letoviški kraj v Dalmaciji, 19. Pravopisna označba, 21. Tuje žensko ime, 22. Tuje žensko ime, 23. Skica, 25. Določena pot, 26. Nedelaven, 27. Neumnost, 29. Označba izdelka, 30. Medmet, 31. Jugoslovanski hokejist, 32. Dva soglasnika, 34. Zna, 35. Izdrt, 36. Vojak, 38. Kralj profesionalnih teniških igralcev, 39. Tuje moško ime, 40. Madžarski nogometaš, 41. Elementarni pojav, 43. Španski spolnik, 44. Začetnici imena in priimka jugoslovanskega vojaškega funkcionarja (Josip Cerni), 45. Valovita pobočja, 46. Okrajšava za gospo, 47. Slovenski skladatelj, 49. Posebna, 51. Seme, 52. Usposabljam, 54. Šolska potrebščina,
55. Kemične spojine, 56. Kol, 58. Zaimek, 59. Slovenski pisatelj, 60. Kraj v Srbiji, 62. Teror, 64. Skiciran.
Navpično: 1. Premičen, 2. Slovenski skladatelj, 3. Mrčes, 4. Športna potrebščina, 5. Žensko ime, 6. Nikalnica, 7. Mesto v Srbiji, 9. Španski spolnik, 10. Udomačen izraz za srečo, 11. Krmilo, 12. Slovenski skladatelj, 13. Določeno obdobje, 14. Športni delavec, 16. Natovorjen, 20. Modni kre-ator, 23. Tuje moško ime, 24. Skrajšava delovne operacije, 27. Opera, 28. Državni pojem, 31. Mesto v Sloveniji, 33. Ljubljanska četrt, 35. Gledal, 36. Običajno ime, ki ga uporabljamo za revoluc. 1. 1848, 37. Tuje žensko ime, 38. Povrtnina, 39. Sramežljiv, 40. Kralj v Hrvaški Istri, 41. Zelišče, 42 Šport-
nik. 45. Utežna enota, 46. Vrsta starinske ladje, 48. Vodja glasbenega ansambla, 50. Dva soglasnika, 51. Palica, 53. Zelišče, 55. Prevozno sredstvo, 57. Okov, 59. Slovenski gledališki umetnik, 61. Pritrdilnica, 63. Priimek azijskega državnika.
REŠITEV KRIŽANKE IZ 3. ŠTEVILKE
Vodoravno:	1. Grabilec, 8.
Skleda, 13. Retina, 14. Aparat, 16. Oseka, 17. Pretor, 18. SM, 19. Boni, 20. Kritik, 21. Ata, 22. Are, 23. Klinar, 24. Zlat, 25. Ri, 26. Prezir, 27. Kmalu, 28. Pritok, 29. Kveder, 30. Viličar, 32. Planina, 33. Slepar, 34. Uraden, 35. Kotač, 36. Stavek, 37. kd, 39. Oves,
40.	Frotir, 41. Ure, 42. Cern, 43. Planer, 44. Smel, 45. IC, 46. Trogir, 47. Spiti, 48. Pretep, 49. Ulitek, 30. Indija, 31. Inkasant.
Navpično: Grobar, 2. Resori, 3. Atene, 4. Biki, 5. Ina, 7. Carinik, 8. Satir, 9. Krok, 10. Lar, 11. Et, 12. Armatura, 15. Petar, 17. Prizor, 18. Stalen, 20. Kletar, 21. Aladin, 23. Kričač, 24. Zmenek, 26. Pripas, 27. Kvader, 28. Pletem, 29. Klavir, 30. Vskočiti, 31. Ilovec, 32. Frater, 34. Utoniti, 36. Srage, 37. Kreten, 38.Delikt, 40. Flota,
41.	Umita, 43. Prej, 44. Spis, 46. Tri, 47. Sla, 48 PD, 49. Uk.
POSETNICI
EVA I. VIRG MODISTINJA ŽALNA
SLAVICA JAKACEK KRUPA
V gornjih posetnicah se skrivajo imena nekaterih izdelkov naše tovarne. Poiščite jih!
Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1.000 dinarjev. Odgovore s polnim naslovom vrzite v nabiralnike najkasneje do 23. aprila. Imena izžrebanih reševalcev bomo objavili v naslednji številki.
NAŠIM DOPISNIKOM Sporočajte nam o dogodkih, ki bi jih lahko za razvedrilo objavili na naši zadnji strani!
bernske restavracije. Če bi vso to količino zbrali, bi lahko napolnili skoraj tri četrtine našega tovarniškega gasilskega bazena. Cocte prodamo letno 105 hi ali 50.800
steklenic, jabolčnika 30 hi in 16 hi oranžade in malinovca. Tehtnica se torej nagiba z 2 : 1 v
korist alkoholnim pijačam, 'ki ni najbolj vzpodbudno, še posek no, če upoštevamo, da v bife? v obdelovalnici ne točimo alke holnih pijač.
IN ...
Sodeč po teh milijonskih dina! skih, tonažnih in hektoli trski vrednostih, so ugotovitve zan '»majhne in nepomeiik n e« ! Ugotovitve, ki se nam * zdevajo neverjetne, pa so le izse tistega, česar do sedaj n j smo vedeli in o čemer bi bi pametno razmišljati.. .
Monda
STROJNIŠKI VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, instituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije,
strojne industrije Slovenije.
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesčeno v nakladi 3000 izvodov,
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
IZID
NAGRADNEGA TEKMOVANJA za otroke članov našega kolektiva, ki smo ga razpisali v 2. številki našega časopisa pod naslovom: »KAJ VEM O LITOSTROJU?«
I.	V nižji stopnji osemletke dobi 1. nagrado v višini 3.000.— din Božica KOLAR, učenka III. b razreda osemletke v Šentvidu.
Drugo nagrado v isti stopnji, t. j. 2.000.—din, dobi Peter DOLENC, učenec II. c razreda osemletke, Obirska 9.
II.	V višji stopnji osemletke dobi 1. nagrado v višini 3.000 din Ante GRGANTOV, Rimska 9, učenec V. b razreda osemletke.
Ostale nagrade niso bile podeljene. Uredništvo Si pridržuje pravico, da posamezne nagrajene ali nenagrajene prispevke objavi in jih posebej honorira.
Uredništvo
Mali oglasi
Od te številke dalje pričenjamo objavljati tudi male oglase in čestitke. Cena za vsako objavljeno besedo je od 20 do 30 dinarjev. Male oglase in čestitke prinašajte na uredništvo našega časopisa.
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite na uredništvo Litostroja pod »nagrada«.
DIVAN malo rabljen prodam. Naslov na uredništvu časopisa.
JAMSKI LES prodam. Ugodno! Ogled vsako nedeljo popoldne v Vipavski ulici, III. gradnja na levi strani. RETUSO — negativ plošče vzamem v delo na dom. Vprašajte na telefon 261.
PRODAM GRAMOFON, ki se lahko priključi na radio, za 4.000 dinarjev. Ogled v Vošnjakovi 4/IV. nadstropje levo — Kocjančič.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega
v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obseg* približno 250 strani velik«' ga formata 21 X 29 cm.
Letna naročnina: 12.06® dinarjev
Posamezna številka: 125® dinarjev
Naročila pošiljajte na na' slov: DIREKCIJA ZA IZ' DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd,
Kneza Miloša 7/H; telefo» 30-106, 30-057 in 30-024
RAZPISUJEMO ŠTIPENDl^
Strokovni svet vzgoje ka<® je na svoji seji, dne 23. 3. 19
med drugim sklenil, da bo študijsko leto 1959/60 v časUj
s iu.uijs.tvv itiiv	v v v
1. do 30. aprila sprejemal pr</ za naslednja štipendijska me;
5 mest za Tehniško srednjo s' strojne stroke,
1 mesto za elektro oddelek v tok) Fakultete za elektrod ko in strojništvo,
3 mesta za oddelek stroju®' Fakultete za elektrotehnik® strojništvo.
VOŽNJA V NEZNANO Meseca marca so učenci šole ka Smrekarja« organizirali zbiL akcijo za star papir. Na terenu tj, stroj In Sercerjevo so ga u -
a vi uj m acivcijcvu au ga »* »
3.300 kg, v skupni vrednosti 70.01>| nar j e v. Z Izkupičkom bodo n» • mladosti priredili skupni izlet ' znano smer.