Sped. in abb post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udint Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Ur. 15.
VIDEM, 6. MARCA 1951.
Leto II. — Štev. 12
Za našo deželno avtonomijo
, V ustavi italijanske republike je člen, ki daje Siciliji, Sardiniji, Gornjemu Poadižju, Furlaniji-Julijski Krajini in Val D’Aosti, posebno deželno avtonomijo, s katero naj bi bile učinkovito zaščitene narodne manjšine.
Taka deželna avtonomija je zelo važna, ne samo s političnega, ampak tudi in predvsem z gospodarskega stališča, ker dobi s tem dežela večje denarne možnosti, katere lahko vporabi za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva.
Ustava govori o tem zelo jasno, ker določa, da ukrepa dežela sama v sledečih zadevah:
»Javna dobrodelnost in zdravstvena ter bolniška pomoč, obrtniška in poklicna izobrazba, podpora šolstvu, turizem in hotelska industrija, promet, vodovodi in javna dela v deželnem okviru, kamnolomi in šotišča, kmetijstvo in gozdarstvo, obrt.«
Lahko rečemo, da bi s tako deželno avtonomijo rešili vse probleme naše pokrajine, ki čakajo na rešitev.
Po vseh naših dolinah govorijo ljudje o ležiščih železne rude, premoga in raznih drugih kovin, ki se menda nahajajo v naših gorah. Morda ni vse res, kar se govori s lem v zvezi, nekaj pa bo le držalo, ker so ljudje že našli kosé premoga tu in tam. Zato bi bilo treba preiskati gorovja Mužce, Postovčič, in Kum.
Tudi turizem ima pogoje za razvoj v naših lepih dolinah, kjer se nahajata Landarska in Završka jama, ki spadata med največje in najlepše, v Italiji znane jame.
Prav tako je zelo potrebna in nujna pogozditev naših gora. Rimske oblasti nam vedno obljubljajo to pogozdovanje, doslej pa niso storile ničesar in tudi za prihodnjost nimamo boljših izgledov.
Lahko bi se zgradile tudi ceste in poti do vseh naših vasi, dalje šole, izboljševalna dela na zemljiščih in socialno skrbstvo ter zdravstvo, ki sedaj skoraj ne obstoja.
Res, da bi bilo treba za vse to rnnogo denarja; toda avtonomna dežela bi ga imela, ker bi imela pravico do enega dela vseh tistih pristojbin in davkov, ki jih morajo naši ljudje plačevati državi. V tem oziru govori ustava precej jasno, ker določa v čl. 119 tako :	»Avtonomnim	deželam
pritičejo lastni dohodki in del državnih dohodkov, sorazmerno s potrebami dežele za stroške, ki so potrebni za njeno normalno Poslovanje.« Končno določa še, da nakaže država po zakonu posameznim deželam še posebne Prispevke za določene namene.
V Gornjem Poadižju n. pr. dobi deželna uprava 9110 claja-tev, ki jih pobira država za izkoriščanje vodnih sil. Sicilija pa je dosegla od države lepo podporo v znesku 37 milijard lir za izboljšanje gospodarskih pogojev svojega prebivalstva.
Država dobiva iz Beneške Slovenije vsako leto milijarde in Potroši od tega v tej deželi ko-niaj nekaj milijonov. Kam gre Ves ostali denar? Ne vemo. Pač Pa vemo, da se je naše ljudstvo Naveličalo plačevati težka dav-
čna bremena, ne da bi imelo od tega kakšno korist. Prav tako vémo, da bi ne končale v Rimu vse te milijarde, če bi imeli deželno avtonomijo, ampak bi moral en del tega denarja ostati doma in bi ga vporabili v korist dežele. Vsaj polovico vseh dohodkov bi. moralo pripasti avtonomni deželi.
Ljudstvo v Siciliji, Sardiniji, Val D’Aosti in v Gornjem Poadižju se je borilo za svoje pravice in sedaj imajo korist od dosežene avtonomije. Kmetje v teh deželah včdo, kadar molzejo svoje krave, da bo ostal del tega mleka njim samim.
Zato je nujno, da se končno tudi mi zganemo in zahtevamo
tudi za naše kraje popolno deželno avtonomijo. Samo na ta način lahko upamo, da bomo olajšali težko gospodarsko stanje, v katerem se nahajajo naši kraji po 85 letih slabe uprave. Kje so sedaj tisti lépi časi, ko davčna bremena niso bila tako neznosna, ko birokracija po manjših uradih ni bila tako velika, pač pa je bila večja poštenost?
Težko bo doseči, da se povrnejo vse te stvari, ker so v tolikih desetletjih krivic, izkoriščanja, slabe uprave in politike bile uničene vse tiste dobre lastnosti, ki so bile nekdaj splošna last vseh ljudi. Vendar pa sé je treba boriti, da se tisti življenjski pogoji zopet povrnejo in da se z njimi povrne tisto gospodarsko blagostanje, ki bi ga moralo prinesti napredovanje civilizacije.
Zdravstvo in propaganda
Po tem, kar piše italijanski tisk, bi človek skoraj imel vtis, da se De Gašper ijeva vlada briga za naše revne razmere in skrbi za nas kot dobra mati, medtem ko naj bi brli mi' trmasti otroci ter nehvaležni za vse dobrote, ki jih stalno od nje prejemamo.
V resnici pa lahko z. malo truda dokažemo. kako stoje stvari dejansko- Naj zadostuje tale zanimiv primer.
V Beneški Sloveniji je neka vasica, ki šteje 304 prebivalce, kateri pa niso vsi doma, ker so nekateri mladeniči pri vojakih, nekaj deklet služi v mestu in nekaj moških, na žalost zelo malo, pa se nahaja na delu. Tako j® doma bivajočih precej manj kot 300 ljudi. V tej vasi je bilo med ljudmi toliko obolenj, da je Državni zavod bolniške blagajne sklenil pogledati na mestu, če morda ni pri tem kakšne prevare. Tako je prišla v vas komisija, da bi se prepričala ali so za bolnike prijavljene osebe res bolne. Ker je komisija našla res vse prijavljene v postelji, je to zanje zadostovalo. Ce pa bi omenjena komisija ne gledala samo, ali so zavarovani bolniki v resnici bolni, ampak bi proučila zdravstveno stanje vaščanov na splošno, bi lahko odkrila zelo zanimive stvari.
Odkrila bi n. pr., da so v tej vasici, ki nima niti 300 prebivalcev in leži v gorah, kjer je zelo dober zrak in klima, da so tukaj trije prebivalci, ki bolujejo za kostno jetiko in nekaj drugih za pljučno jetiko. Tako visokega odstotka te vrste bolnikov nima nobena druga vas, niti prebivalstvo kateregakoli mesta, niti ga ni med delavstvom, ki dela najtežja in za zdravje zelo škodljiva dela.
Ce bi potem ta komisija pogledala še v register prebivalstva, bi lahko ugotovila, da so tukaj smrti zaradi jetike več kot desetkrat številnejše kot je povprečje za vs0 državo. Tako imanio eno celo družino, ki jo je un;čila jot ka in druge družine so tudi od nje prizadete. Poleg teh bi našli v vasi še mnogo drugih ljudi, zlasti med otroci, ki so podvrženi bolezni, kor so da-bo hranjepi, ali pa imajo že podedovane organsko slabost, kr.r so imeli že bolezni kot je vnetje prsne mrene in pljučnica. Tu d; te ljudi bo bolezen pokopala, ker nimajo sredstev, da bi se jr uprli s primernimi zdravili in z zadostno prehrano.
Med otroci ne manjka takih, ki imajo jasne znake rahitičnostj, ali pa ne morejo teči niti deset metrov, ker jih tare naduha-
Poleg teh pa imanio tudi še druge bolezni. Mnogo ljudi trpi zaradi revmatizma, ki so se ga nabrali v vlažnih stanovanjih in pri zelo težkem delu. Polet’ morajo namieč nositi težko butaro sena na hrbtu. Pri tem dolu' se potijo in ko so ustavijo, da bi se maio oddahnili. ^Postavljeni hladu®! vetrovom. Nezadostna prehrana
povzroča težke motnje v prebavnih organih. Zato je med vaščani zelo mnogo takih, ki imajo rano na želodcu ter je le inaio prebivalcev, ki imajo želodec na mestu.
V zadnjih mesecih so morali izvršiti tri operacije na želodcu od katerih je bila ena zelo težka, medtem ko drugi ljudje prenašajo to bolezen kakor morejo, ker nimajo dovolj denarja niti za stroške v bolnišnici. Občina namreč pomaga samo tistim, ki ne posedujejo ničesar. Tu pa ima vsak kakšno malenkost. Toda če prodajo njivo ali hišico za stroške zdravljenja, kako in s čim naj potem živijo?
Take stvari oblasti ne brigajo. Kakšna je pažnja, ki jo oblasti posvečajo teniu prebivalstvu, pa smo lahko videli takrat, ko je prišla v vas omenjena zdravstvena komisija Bolniške blagajne. Takrat so namreč prišli v vas finančni stražniki, da bi pregledali račune v gostilni in trgovini. Ob tej priliki so šli finančni stražniki tudi po drugih hišah v vasi in stikali za kakšnimi nepravilnostmi. Tako zanimanje je povsem razumljivo, ker gre v podobnih primerih za to, da se iz ljudi iztisne še kaj denarja.
Naveden primer pa ni sam, ampak bi podobne razmere lahko iztaknili še v marsikateri gorski vasici Beneške Slovenije.
Otroci in šolski pouk
Vet pazi ilirizmu
Naše doline nudijo zelo pestro in privlačno sliko. Beli gorski vrhovi, ostri ali lepo zaokroženi grebeni, travniki in gozdovi v Zapadni Benečiji, kostanjevi nasadi in sadovnjaki vt Vzhodni Benečiji. Poleg tega imamo take karakteristične lepote, kot so jama v Zavrhu, Landarska jama itd. Vse te lepote pa bi bilo treba še izkoristiti za tujski promet.
O tem problemu bomo podrobneje razpravljali v eni naših prihodnjih številk, ker je precej obsežen- Za enkrat naj se omejimo na poziv vsem županom Beneške Slovenije, da proučijo problem skupaj z deželno tujsko-prometno ustanovo, z drugimi pokrajinskimi oblastmi in, z raznimi avtobusnimi podjetji. Vsi ti skupaj bi morali izdelati kakšen načrt za dvig tujskega prometa v naših vaseh z vsemi tistimi ukrepi, ki bi lahko služil; za privabljanje večjega Števila turistov.
Toda s temi stvarmi jo treba začeti takoj; pregledati je treba ustroj hotelske in gostilniške preskrbe }n poskrbeti za njeno izboljšanje, kjer j0 to potrebno. Poleg tega pa se je treba dogovoriti za primerno skupno propagando.
Vprašanje šolanja naših otrok je zelo kočljiva zadeva. Naše vasi so precej od rok in zato pošiljajo vanje vedno le učitelje začetnike, ki se morajo zadovoljiti ravno zara di svojega aačetništva z naj slabšimi službenimi mestu Toda tudi če imajo ti mladi učitelji vso dobro voljo, jim manjka potrebnega izkustva in tako sé znajdejo pred velikimi težavami, ne da bi jih znali, premagati. Pouk na šolah v Beneški Sloveniji je zelo težaven predvsem iž dveh razlogov. Prvič mora eden in isti uc'teij poučevati v treh ali štirih razredih istočasno, in vsi vemo da nihče ne more delati čudežev. Drugič, ko prihajajo naši otroci prvo leto v šolo, ne poznajo italijanskega jezika in zato ne morejo razumeti učitelja, kakor tudi učitelj ne razume njihove govorice. Zato je uspeh pouka v prvem razredu osnovne šole zelo majhen, medtem ko ostaja v višjih razredih vedno težava pri prevanjanju iz slovenščine v italijanšč.no. Otroci namreč mislijo vedno po slovensko, ker je to jezik, ki ga govorijo doma.
Iz tega sledi, da se slabo izražajo tudi kadar razumejo in pri prevajanju delajo čisto velike napake. Mnogo odgovarjajočih besed, ki so v slovenščini ženskega spola, je v italijanščini moškega spola in narobe. Zaradi trga otroci često spačijo italijanske besedo. Naj navedemo za primér besedo kri. ki je v slovenščini ženskega, v, italijanščini pa moškega spolu. Dalje, imamo v slovenščini besede, ki se lahko prevedejo v italijanščino na več načinov. Bene-čenski »buit« (ubiti) pomeni tako razbiti, kakor usmrtiti in tako se zgodi, da otrok pove učiteljici, »da je usmrt'1 stekienico«, ker je pri prevodu rabil nepravo italijansko besedo.
Že iz teh nekaj navedenih razlogov je razvidno, da je pouk na osnovnih šolah v Beneški Sloveniji zelo težak in bi zaradi tega ne smeli pošiljati semkaj mlado in neizkušene učitelje, ampak boljše moči, ki imajo že dovolj izkušnje pri poučevanju.
Poleg tega smatrajo učiteljska, mesta p0 teh vaseh za mesta »slabše vrste« in zato niso učitelji dolžni, prebivati v njih. Čestokrat se vozijo s kolesom ali z motorjem, prihajajo samo za čas šolskega pouka in po navadi prihajajo prepozno ter odhajajo prezgodaj, da bi prišli pravočasno domov na kosilo. Lahko s; mislite koliko škode tipi pouk v takih raznierah. Šolski nadzorniki često ne Vedo za te stvari, ali pa se delajo kot, da bj jih ne videli. Nekatere šole sploh ne obiščejo niti enkrat na leto, čeprav je to proti predpisom. Pred nekaj tedni pa se je n. pr, zgodilo, da je šel šolski nadzornik pregledovat neko šolo m je bilo učiteljstvo o tem že prej obveščeno. Naravno so poskrbeli, da je našel vse v redu in je bil za to priliko celo poriban pod ter okrašeni razredi s cvetlicami, prav po vzgledu nekdanjih fašističnih ne p ri Sa k o va n Ì h < obiskov. Naravno, da v takih razmerah učiteljstvo nima nobenih stikov s svojimi učenci in njihovimi družinami in zato imamo le malo primerov vsaj delnega sodelovanja med šolo in družino.
Posledica tega je, da tudi listi otroci, ki so imeli priliko posečati vseh pet razredov osnovne šole, ob koncu šole vedo malo več, kakor so vedeli ob začetku, ko so prišli v prvi razred. In vendar je dandanes potrebna vsaj osnovna izobrazba tudi najbolj navadnemu delavcu pri njegovem opravilu.
Otroci v Beneški Sloveniji imajo mnogo volje za učenje, so inteligentni in ko dorastejo, radi vzamejo kakšno knjigo v reke. Zalibog pa težko življenje, ki jih čaka na svetu, uniči v njih vso dcbro voljo. Zato bi bilo potrebno, da se oblasti mnogo bolj pobrigajo za potrebe našega šolstva, da tudi one uvidijo težave, ki so zvezano s poukom italijanščine in da priznajo potrebo poučevanja v materinskem
jeziku. Vsekakor pa morajo poskrbeli, da bo šolski pouk popolnejši.
Zato je treba vzeti to zadevo resno v roke in poskrbeti tudi, da bodo šolska poslopja primerna svojemu namenu, ne pa podobna senikom ali hlevom, ali pa celo še slabša odi njih.	'
. Povrnite, kar je bilo ukradeno
Med vojno je veljal predpis o obvezni oddaji živine in s tem sistemom so popolnoma izpraznili kmečke hleve v Beneški Sloveniji. Na splošno je bilo določeno, da je treba oddati leitno 30 odstotkov celokupno teže živine, ki jo ima posamezen posestnik.
Toda odgovorni organi niso pravilno ocenjevali živine m tako so cenili naše krave, da so po okrog 100 kg težje, kot pa so bile v resnic;. Pri nas gojimo namreč šekasto alpsko pasmo, ki je mn o o manjša in lažja kot so druge, da še lahko lagodno kreta po naših gorskih pašnikih.
S tako napačno oceno so morali naši kmetje izročati v pr.silno oddajo vsako leto skoraj polovico živali, ki so jih ioieli v hlevu.
Sedaj je določenih 139 milijonov, ki bj jih bilo treba uporabiti za izboljšanje živinskega staleža v gorskih predelih. Ali bodo tokrat popravili krivico, ki je bila storjena med vojno, ah pa bodo deležni tega denarja tudi tokrat le tisti, ki so imeli že takrat predpravice?
Dragi prevozi
V zadnjem času se je podražil bencin z& okrog 15 odstot. m po vsej verjetnosti bodo prevozniki na avtobusnih linijah sorazmerno zvišali tudi svoje cone. Hočemo že danes opozoriti oblasti na to dejstvo, ker je nedopustno vsako nadaljnje zvišanje prevoznih pristojbin na avtobusnih linijah v Beneški Sloveniji.
Pod pretvezo, da morajo voziti po gorskih cestah, so uvedli že do sedaj prevozniki zelo visoke cene. Tako n. pr. je cena za prevoz iz Cente v Ter, ki znaša 70 lir za osebo vsekakor previsoka, za 7 sli 8 km dolgo pot. Tako morajo naši ljudje plačati okrog 10 lir za vsak km. medtem ko zahtevajo na avtobusnih progah po drugih deželah pio 5 lir za km.
Poleg tega naj omenimo, da so avtobusi v Beneški Sloveniji stari in v slabem stanju, ter bi jih bilo treba že poslati v staro železo, medtem ko so vozila na drugih progah v mnogo boljšem stanju.
MALINA — PORČ1NJ
Na dan 1. marca je bla ena delegacjon od Fronte Slovjenu tu Uidme, na prefe-turj. Šla je za zivjedit, kakuó je za proget od akuedota par šalandri, ki že te pasane mjesce su ljudje upraššl an podpisal ižtancu. An kamun je biu parsijen podelat tuok ljudje su tjel. Na domande ljudi su luožli 2,050.000 lir za to uodó.
Na preteturi je naš delegacjon zvjedu, de su na kamune tu Ahtnu zbaljal pratike, al zak'nje Zna ju, al zak su tjel, de bi to rjoči šle buj na dugo, an de vaščani ne bi mjel suoje dirite. Djela bi muorla začet še tele rnjesac an takuó, za vuoj karminskih ljudi, se bo nmorlo vse prlošti za vič tempa.
Tuo kaže, de na kamunu njésu te pravi možje an tuo je rjes, zaki tud puót, ki gre tu Su bit, ju njesu še nič pokomedal.
An pru Slovjenj tu z našga kamuna su uprašal za narest tud puót or na Purčinj, ki ljudi maju tarkaj potrjehu, an ki naš star podieštat že tarkaj ljet guori zal narest a n še ni na ret a. An takuó Slovjenj z Aht-na smo storli štanejat milijone še za to puot. TroŠtamo se, de na boju samuó obe-SjuvaL
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 12
IZ VZHODNE BENEČIJE
MEČANA
Načart za našu cjestu je biu nardi!, preča bo 6 Ijiet od tenčast. Trosial sniu se ve-liku, de an dan bo končana, pa še začela nje bla an, vas trošt smu zgubil. Načart je biu plačjan, pa ležj u kajšnjim uradu na »Genio Cavile« tu Uidme. Je zdauno, kj obedan se na vič mena gor mez njo an duor je kriu telega mučanja, naj rnalu po-m|sle kam su šli naši sudi. Vas trošt sinu zgubil an, kujsa, bomu morii čakat nove voiacjoni, de spet se boju menai gor mez našu cjestu.
Nje zdavno, su se tu našim kamunc zbral poglavarji uidemske province an punii problemu su štud jéral. Pa na naše pio-tlem su zabil? Takuó ku stojo reči mi*ie-niu de ja.
TOPOLOVO
Topoluvee je na vas narvečja od har-n.eškega kamuna an je tud narbuj vesoko u briegu. Vas Vas šteje oko! 50 Topo-louci morajo hodit po uso spežo do Klod;-2a an se mora lošt to hojo dve ure, posebno kadar se nese breme no ha.rbr.iu Kumeti u Topolove n nimaju dru ega zaslužka, ku če potegnejo ki sudu par dar-véh, ki jih maju punu. Te drva pa ne mo-rfcju pejat u Klol.č ali u dbVno, ker mi slabe ejeste an ni du © tega, de se je ubiu an konj, ki je prevažu ljes.
Topolouci su že naveličani žnjel od samih obječanj; je že v 5 ku 30 Ijet, ki jim obječaju, de jim bojo spelai cjesio iz Klodiča u Scuce an Topoluóve. Tud šolo jam obječaju že viČ ku 20 Ijel an pa naši otruoc ma ju še ni m ar šuolo u ni hjši Ampà taše morejo plač’uivat:, ku tisti u Furlaniji, ki majo cjesle, uodó r.n suole. Kadar an človek par mas obečja eno rječ an potlé de ne dia, ga nimajo vič za moža an zatuó, kadàr boju druga 'otočjem' ne bcju Topolouci vič votai za lažn.kc, ampi za pravične može.
GRMEK
21. januara su praznùval u naši vas 50 obletnico poroke "77 letni Trušnjak Ma-teuž an siroja žena Tonina. Ku su praznùval 25 obletnico su mjel mašo na Stari Gori an tud sada su mjel mašo o a Stari Gori. Zvičer su jih veselo čakal doma .-muovi nevodje an usa žlahta, kj su jim na-prauli vičerjo.
Starini an pridrsim Slavjenam želimu še punu Ijet življenja.
FQD30NESEC
Duor sje pozabu na kar su demokri-štjanski propagandista pridgal pred t-h zadnjih kamunsk h votacjcnah, naj se le-puó pomi-.lc, de ne pade še edan krat u ekopac. Preča boju druge voiacjoni an spet bcdu hodil okoù pridgat, de >Scudo Crociato« murre zmagat, či ne na svjete use bo končalo. Prej ku bota za nje votli), storita manku se nardit malu ratinge an po-prašajta jih: kje su obječane poti; kje su šuole u naših vaseh; kje je muost na Laze; kje je inarsjnska ejesta; kje čarnivar-ska eje-ta; kuó, ki dost debitou je kamun naredu; zadost mTijonou mutuo je podpisu za tista dva aikuedoìa al šuo'e, ki je naprau; ki dosti debitov ima z inzenjar-jam tu Uidme za- načarie, ki oni su na-prauli; al su ble postrojene vasi p bom-bardjerane an poiane; al se je zlu go-spuod štndik interesjeru, za de governo poplača vojnu škodu; al je bla po st rojena kamunska malga na Miji; ki dost d-žokupatu ima kamun itd.
Čj tala ratinga bo mjela dober zresak, mi vam poročimo: za nje vota te. či znesek ni dobar, odprita oči. Rjes je, de governo malu pomaga; pa či punu Iistega djela nje bluo naretega je, zak naši «mi-Rlštratorji nč se njesu brigal. Či su bli šli kajšenkrat naprej, su bli vi Hi. de kjek sié blu ganilo. Oni pa nnsliju, do je dost znat podpisat kajšan čertifikat al iti na kajšan riunjon, za kamun naprej gonit.
Či hočeta de rječi boju Ijeuš šle, de ljudje boju mjel djelu, de ojeste boju 11 a rete de hrami boju postrojčn, mi vam porežimo: volita za tistu! lištu, ki no'er i.na može, ki nu malu kuraže maju, ki jutro ttu Uidmo boju znal pottijč punju na mizu.
DREKA
Naš kamun je edan od ta narbuj riunili , u celi ujdmski provinci. Po naših gorskih vaseh mi kumeti ne pardelamu ne vina, ne Senice, ne siarka, an nič tistega s katerim sc morejo družine preživjet. Po naših majhanih blekah pardelamu samuó krani-pjer an ttsi vejo, de samuó s tem ne mo-
remo iti naprej. Samuó tisti, ki -terjaju od nas taše, nečeju vjeddt tega. Brozar nam, de mamu mo nialu žvine an de jo vlečemo počas naprej; ampà tiste sude, ki jih psršpaiamo par žvin, jih moramo dat za taše. Či pa nam gre slabo par žvin, nam uzamijo za taše še žvino, takuó, de ostame-nr.u pres zaslužka.
Al vesta ki sinu muorli napraut če s.nuo hotel rešit naše hiše an biette? Usi mladi puobje an zdravi možje su muorli ili u Franciju alj Belguju za djeb.t u hudi nevarnosti u rudnikih. An takuó se zgodi, de puob ki se poroči ne more živjet s suojo družino, ampà muore iti u tujino. Imamu še žive take starčke, ki ve ju povjedat. de kadàr su bli pod Slavjenščinu, nisu mjel takega trpljenja za živjet. Ku su parali pod Italijo, su mislil de bo ljeuš. Rafalu pa je zlu žalustnio. An governanti su tolažil naše ljudi an jun prauli, de u Italiji se ne more živjet kjer je premalu zemje an zatuó se muore napraut uoj-ko, za dobit drago zemjo. Šli emu u ta prvo uojsltó en su nas mjel za' te narbuj dobre vojščake. Pa useglih smu slabuó živjel.
Zdaj tud nam praujo. de na moremo Zahtevat od governa pomoči, kjer smo zgubil uojskoi. Pred tka letami je biu an človek, ki je arskr-u Ameriko an zdaj je pa drug. ki nam je arskriu rudnike u Belgiji an Franciji. Pet Ijet gre h kraju, ki su ble za nas, ku da bi bli u peklu. Samu trpjenje, an žalost. Tisti ljudje za katere smu votai, su nam pokaziil harbet. Mjsli-mu, de sada ne boju mjel vč kuražs prit zapeljùvat ljudi po naših krajah ker mi-sliniu de vejo, de su parnesli samo mi-žerjo.
SOVODNJE
Ku je naš redator prašu ljudi, zaki na grejo naprej djiela s ejestam Matajurska an Mašerska su nam odguoril: »Tu Uidme su nam rekli, de se na more v:č djelat, zak tiste poti' su miptarske an su previč blizu konfina; Jugoslavija na parpusti« Tola, jfe na bomba, ki prepasà tistn atomi ku. Mi prašamu uidmske poglavarje če, kadar so
začel tele ejeste, su ble buj deleč od ken-fina.
Matajurci an Mašerci. ko boste vo'àl, zaženite s kamuna tiste ljud!, ki takole ret-dužno vas brusiju.
MAŽAROLA
Na dan 1. marca je bla u naši vas tu šuolah riunion, ki jo je držau caspuod Pascolimi ta s Čedada, za naše kumete. Guoriu je gor mez kakuó se redi žvfno, sadje, sanožeta an use kar interesa kurae-te- Jau je tud, de usi tisti, ki su postrojil suoje njive, al pa de su prekopal an nar-d;l bonifike, su mjeli za narest domandu na Ispettorato provinciale an teli olici bi jim ple.čau djelo an premi. Ljudje su uprašal, kadà bi korlo n/arest domando. Gaspuod jim je jau, de ni vič cajta. Zatuó su bli usi je-ztv an su rekli, zaki huodjc praut «n pridgat, kadar ni vič cajta.
U Laškim su že plačjal za te bonifike. Ampà u torjanskim kamun su paršli pozno, zak tani su Slovjenj an sami njesu vjedli za tuole kjer use jim daržjo skrito.
ŠPJETAR
Prednje dni Renco Gubana tu z n še vasi sje potuku z avt©niobilam par Čoda-de, Pejali su ga u špitau em potlé domou. Ozdraviu bo u 15 dnevih. Ampà autoino-b;l ja zlu paško'Vivali.
U špitau su tud pejàl Pašen Jožefa, kje djelau u Lazah an sje nogo zlomiu. Tro-štamo se, de preoa ozdraviju.
MATAJUR
Ku je šu pruot duomu učiter Tornsze-t;č Karlo s špjetra, ki tu naši vasi ele-ir.enitarske šuole uči, popuznilo mu sje na pot, k; usa je pokrita s [lo'edjen'm snje-gam. Zlomiu sje nogo. Obednega ni blo tódale an samuó za tri ure potlé su ga vaščani ušafal, kadlar je biu žej skor zma-r-zniu. Bla je nojč an Matajurci su ga djel na sanke an ga) pejàl do kot je biu snjeg. Potlé su ga na ràmanah nesli do Jeronfšč. Od tele vasi su ga pejàl z automobilam u čedajski špitau. Mjedahi su rekli, de bo ozdravu tu 50 dtni.
Auguramo učiterju Tornazetiču, de bo preoa paršu naiaaj tu našo vas.
Poglavarjarn u Uidme al u Sovodnji pa povemó, de druz judje su življenje nščal za učiter ja u špitau nest. An zaki pa tuo? Zaki tu Matajure nje šele tis‘ei ejeste, ki tu užente krat su nam obječal. Če učiter an še kajšan drug je biu ginu, dluo je biu tega kriu?
ZA NASE DELO
Kaj je an zaki vam služi „silos “
ČERNEJA
Pretekli tjedan sje močno udaru djelo-uac Massimo Skubla' pri teleferiki. Debóu hlod e se pred timpani odpeu an paršou finiuat možu tu trjebuh. Sóbeto so muorli djelouca parpejati tu špetau an mjedeh mu je obrjetu udarjaneha ria mjeh an druha feride boj male. Če to ne bo komplikacjo-hi, on bo muoru se zdraviti za dan dobar mjeaac dni.
DEBELEŽ
Naša uas na ma ne 20 hiš an na se obrenče tu nej poziejoni. ki ve jo moremo št jeti za najbuojšo tu našim komune-. Smo škuuži ta m raunim evjetu an usa naša zemja na je zložen« okóu uas.. Zatuó mi bi ne mjeli bizunjo nositi tana har-batu divruà, seno an tuo, ki ve pardje’amo po naših puojah. A na žalost še mi ve muoremo se sprehnit; an rosili, zaki nje ' smo kapami se organizati. Ložimo se usi kop an kupimo dm miniar sofiejent tele-ferik, anjelé no ne koštajo tekaj, kaj fa-dije an zdrauja čemo ošparnjati.
V1ŽONT
Kaj fadije ve; muoremo riarditi za par-djelati par panohou sjerka. Usé ve muoremo skopati z lopaton an matiko; hnuoj ve muoremo usé to na harbatu nositi. A kle njesmo šnje par polenti, prej, ki ve jo moremo tu kotou Jošti za jo skuhati, ve muoremo zadeniii mle. jč an ha nesti tu malin 1'ino tu Depelež ali tu Nje/ne. Na uas velika tej, ki na je naš« fin donàs na njé morlà se dan inalili‘se '»arditi. Rjea to je, ki mi ve se obrjenčmo visoko od Kamatske doline kje mi jo uo;a, ma če ve pohledamò1 Karn oa, ki to je na uas boj niato koj naša «n visokà, ve vidimo, ki oni no niai«. njeh malin an te fadije, ki nii ve djelamo sa saimljel, sjerak an uče-nico no ne djolajo. Zatuó, unimo-e : 11 1°' žimo se usi kup an nardimo no dobró voltu še mi malin, saj marnò luč ne deleč od
Že vičkrat sam vam teu guoril gor me: »silos«, pa kadàr sani pomis’u, de vi na vesta še ki pride rejč tala besjeda, kar u-stovu sam se an praut sam vam začou, kuó boju kaki\oše neslé an kuo bosta šacal žju pez od žvine.
Donàs pa se misi,im uprjet an vam ur-skrit, narbuj lahkuo ki bom mou, u-e kar vjem gor mez tele silos.
Kaj je silos? N;č druzega ku e ’an šte-rr.n, tuk kumiit rab,sa iu jesen senuó, li-seje itd. ki potè bo dajau žvin, de bo jedla. Vi do zda sta mislil, de s.los ga morju mjet samuó veliki laški kumeti, zaki dost pride koštot.
Po luSàjte me lepuó: sios, sam vam reku prej, je dan šteran an nje samuó tist, ki kajšenkrat ste vidu na Laškim an ki s cimentami je nardit an je podoban ednemu cilindru. Usak kumet naš an te narbuj buožac, more nardit silos z zlu majhano spežo. Rjes je, de na bo taikuó fejst ku listi, ki ste ga na- Laškem vidli, pa sljžu bo ravnu takuó.
Ampà, prej ku vam bom poviedu kuo ga boste nardil buojš je, de vam- preča po vjem, kuo je zlu pntrjebno ga mjet. či gremo pc naši Benečiji, bomu preča vidli. ki blaga, ki fuotra gre pod zlu; ki li čja je u naših boškah an ki mi bi ga mogli zbrat. Potlé use liseje od vkljike, ookiive po potoceh, trupine kar ve turkjàmu, usa
IZ ZAHODNE BENEČIJE
ms, ki na bi morlà dati fuarčo letriko za storti fonejonatj malin. Konsorcjajmo -e tej Karmčanji an finišajmo ta na hlavj nos.ti tekaj deleč naš sjerak mljet.
BREZJE
Smo ljeta an ljeta tu pažu živjeli, ma-jedàn o »as njé mptou, še pečotarji so malo krat nas paršli hledat. Pač pa eža-tór o nje maj mančou. Mi smo plačjal luó, ki so nam nabasali an moučali. A ta sren-ča ne nam finito. Anjelé marnò nekej ne »ljudje«, ki no nas sečajo. No bi tjel; nam presiliti, ki ve ne berimo naš »Matajur«, an tuo, zaiki oni no ne kapijejo ha. Če no ne znajo našeha jezika, no se naučita tej, ki smo sé mi njeh naučili, an no dar-žita na paniet, ki njeh servicih to nje te za djelati oservacjon če ve beremo slo-vejsko štampo, saj »Matajur« to je dan žjornal autorizan oni Tribun alj a di Udine, saj če b. ne bló ejtako bi ne smjeli se ha Stampùati. A kuó no nam če, če mi smo Slovenji, saj ve djelamo naš dovej tej te druziji čitadinje. Rajši no hledejta oni djelati tuo, kj to je j ini ukažem, saj so plačani zatuó.
TAJPANA
U soboto 24 februarja smo praznovali Sv. Matija, ki to je patron naše ejerkve. Tej tul te druhe ljeta, te paršlo še ljetos dosti judi taz bližnjih uasi na našo šegro. Škoda, ki te se popudne uarhló tu daž an judje so muorli še pred nuoč hitjeti to svej hiši. Naši dedji an stare zené no se darže šnjč staremu reku, ki on pravi da »Sv. Matija le' razbija, Če ga ni, ha pa nardi«. Ljetos ha njé obrjotu, ker e šu daž an te le dni 0 partisnu za rjes mras an slana,
BRDO
PODBRDO. Našjo jtldijo so «torli no pe-ticjon zapišona od usjeh kapi fanieja od uasi, za nnjeti kle še 5. elomentar, zaki to nje jušto, ki našje otroci »o ni e j ta hoditi
PRAPROTNO
Se gre s Čedada u Praputnu an dokjer se na pride na kanfln od tel h dNieh ka-munu, ejesta je še le dobra. Kadàr se stop tu praprotnišk kamun, začneju strašne rječi. Take vel.ke jame su pa srj-el ejeste, de s kolesam se na more več iti.
Jat, pa lia smu se zabil, de Čeiat je Če-dat an Praputna pa Praputna? Za Čedat daju dost m-ljonu; u Praputni su »iti.lia-nsssimi« zatuo su pousim nabajsane ban-djere, cje.ste jih pa ne brigaju. Tu Čedade nje bandjer, a ejeste su že lje š. An kuó se Čidajci smejjju tist'm »fede’issimi delto Valle del Judr.o«.
tu Ter, ki o je delčč duà kilometra.
Nu takoviš e bi mjeu priti še dan maje-štro, zaki dan sam o ne bo morou učiti pet klas za škuaži 50 otruók.
SEDLIŠČE. Naša uas na ma več koj 40 famej, a na njema no škuolo. Numar legal od otruók za mjlet dirit za škuo'o on je več koj superan, zaki io če beli tu Sedli-ščah več koj 30 otruok, ki anjelé no inuo-rejo hodit se učeit čje u Brdo. To nje ije-po za te male djelati to pot kdur to e mras, nu kar o piha vjetar ali ku o re dež. Trkoviš še našje judje no bi mjeli storti nu peticjon za otenjiti škuolo.
ZAVRH. E rimò ta na Ijepo štažjoii, ku-dùr judi no redo radi oku. Til naši uàsi so ne ljape grote, poznane tu cjelj Taliji, kuj njieso sfratane zavuj teà, ki to njé majédan m ječ za priti kle od čente oré. E bi mjeu naš komun nu socjetàt turistika »Pro Tarcento« viidati za loštj no korjero magari koj tu saboto, nedeju nu' ponde-jak. Tuo to bi blo komodo z« naše judi, ki no muorejo oditi po nohah.
TER. Naša uas na ma dva mjesta kjer nu prodajajo meso. Kuj o pride koštati buj drao kle tu Toru kuj a kupiti tu Centi. Še botejerji su se aprofitali za- st orli plačati robu drao. Itako nekej ni judje nu ledajo za lošti oré nu koperativo za ne beti tekaj sfrutani. Ljepa rječ!
FLAJPAN. Marnò bizunjo na usako manjero mjeti našo pot nareto zavuj teà, ki ta, ki na re Čje u Gorjani (Montenars) n» ne veja več zavuj teà, ki naši te stari so jo storli škuaži 100 ljet nazat, takuó, ki so morii. Mi smo storli anjelé škuaži okou dva kilometra poti interpoderal na naša speže, za mjeti našo uas povezano s Čen-ton, ki n« je močno buj blz kuj Gorjani an ta Čje marnò usé naša afarje an interese. Ma ta pot, ki smo storli na nje kolegr-na s to truon, ki na pride oré od Čente. 1 akoviš te kos potij ki manča 0 a nejče je-dan a nan storti. čenta na ma rat za pro-\ odali za sve uasi, nu Gorjami nu nejčijo storti zavuj teà, ki nu vjedó, ki kudor ve bomo mjeli pot, ki na nas veže s čenton, čemo prositi za »e štakati- od tea komuna, ki za nas on raiprežentd nu veliko s kom o-ditat.
Odgovornj urednik: TED0LD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Goriea 2 dovoljenjem videmskega sodišča št. 4”
kar žvina je bi se moglo tp s.los nabasat.
Je rjes, de kajšan kumet zberé tuole liseje, pa ga posuši an potlé ra nič vaja. Rata tud, de s nuó ali liseje punu mesta zagradiju tu hrameh an usa šostanca gre na tolu vvžu uon s fuotra, pa či denimu tu silos ne samo šuštanra ostane, pa ki mesta bi paršparal.
Kuo boste naprauli „silos“
Uzamita lopata al malendrin an sl;poiij-ta ta na duore al ta rta ednini družim mestu nu j-amu, da bo ku koritu. Potlé uzamita kamje -an narte dotar zit okóu an okóu. Na tleh polaštate s skarlam.
Zit bo dost de bo mjeru 25—30 centimetru. Kadar bosta na tolu v'žu naprauh koritu an tuole bo za njmar, z '.fugàjte al zarajhàjte s ciineintuvo mauto, ku edan gnojak. Zarajhàjte, de na pride r.o'ar uo-dà. Na tolu vižu ste naprauli silos.
Sa vam bom povjedu, de ziduove od korita, na postaute jih ra me, pa s'.o ila, 'e boju ležal pruot tlam, de boju na škarpadu. Tuóle, del se bo m oglu ljouš notar spsštat fu.itar.
Kuo bos.e notar kladal blaguó
Uzamita seiuo, liseje al drugo rječ (muorita an v č sort rječi kupe luoš ) na kor de je suhuó, dost je, de n e mokru an či je samuó obarjenu, an ga potrosite tu koritu, potlé lepuó zapeSlàjte. Potlé spet potrosite an še zapeštdjte. V edita, de use stoji lepuo zapeStàt. Kadar ste paršli do konca, pob žtn kajšnu dasku an gor na vnrh nametajta punu luže, takuó de a j ar Ra pride do fuotrai
Vjedita tud, de muorta vr©:č gor na u«a-kih 10 kvintalu fuotra, 5 k iu te čarne soli Gledta usak dan za mazat, tuk pokrivalu pokne. Pustita edan mjesae an pou an potlé začnite, žvin dajat. Odprita par ednini kraju lužu an bosta rjezal fuotar pruot tlam. Na zabita se nikdar zaprjet jame s slamu.
Dni krau bo dost 12 kilu telega fuotra usa k dan. Dajta jim tud cm malu rena.
Rjes je, da vam n'sam dau mjer. Usak naj nardi koritu takuó k; čje. Vam muo-rim samuó povjedat, de dnu koritu kje dugu 8 metru, šaroku 2 an hlaboku 2.50, more udaržat 240 kuintalu fuotra.
Beneškim kumetam
Punu krat sam želel se z vam pouant, ampà šele sada morim, kjer mamu naš žurnal. »Matajur« vain hot an vidita de usak niunar ima članek, ki guori ger m' z »naše djelo«. Tuole je za vas, samuo za vas, dragi kumet j ,z nage Benečije. Na useku vižu vam čj emu pomàt, arsvjetlit vas an mislunu, de naše pisanje viam nuca.
Vemo kuó živita, vemo kuo je zlu tčškuo t;sto brjenie sena al drou, ki ritorta na hairbatu nosit. Zatuó pa mi uéée' mu niniar pruot tistim autoritadam tu Uidme, de vam boju postrojil ejeste. Mi druzega na moremu ku njmar pisat, pisat za vas an za vaše potrabinje. Pa ki' natu-je? Kajšan od vas je šele takuó malo rno-dar, de vide tu nas sauražnike naše zem-je, od naše Benečije.
Telemu bomo preča povjedal, de mi nečemu par nas nič druzega, ku listu »au-lonomiju«, ki od njmar srnu mjel in ki tud sada maju »Val d’Aosta an Tirolo«.
Tud tam su ljudje, ki uarjó njemško al francusko an ne talijansiko, pa se ne bojijo uarit jezik, ki njih mat jih je navadla, pred usemi talijanskami autorità. Vesta, ki pride reje »autonomija«? Če rejč: nič taš za governo an provinejo; na kamunah naši impiegati; u šuolah naši učitelji; nič vič burokracije; nič vič naših štontu zasluženih sudu u rimska jasla iftd.
Morta preča zastopit, zaki puno profesorju, učiterju an ini piega tu su trikolori-šti; či par nas zmaga autonomija, boju muorli iti, kjer njesu z Benečije. Zatuó su oni pruót nam, ki čemo autonomiju. Sada na mas živjo, našu kri pijó.
Dragi beneški kumet:, zda smu vam očitno povjedal, Ri niislimu m zaki se bo-rimu. Trikolorišti vam praveju, de smu prodam, de smu sauražniki od Benečije, mi pa mislimu, de tek se zlu brjga za njega duont, nje souražnik ali prodan. Njih gouorenje je jeznu ku gouorenjc usjeh tistih, ki umjeraju. Oni nečeju vjer-vat, de te zadnji zuon za' nje zuoni an zatuó se vandejaju buj ki muoreju.
Preča boju volitve an usi mi Benečani jim bomu pokazàl, de je parSlà ura za v-ognat te prave sauražnike. An bomo votai za tiste može, ki su bli triko'oristi odgnal od kamuna-