Letna skupščina zadruge Učiteljska samopomoč v Ljubljani (10. marca 1940. v Novem mestu) I. Statistični podatki. Naša zadruga je pričela poslovno leto 1939. z 2640 zadružniki. Med letom je vstopilo 29 zadružnikov, skupaj 2669 zadružnikov. Odpadli so: 43 jih je umrlo, 8 izstopilo, 5 izključenih, skupaj 56 zadružnikov. Ob koncu leta je imela zadruga 2613 zadružnikov. Število zadružnikov se je znižalo za 27 zadružnikov, največ vsled tega, ker so mnogi mislili, da bo poslovanje vsled človekoljubnih ustanov po zelo ostrih predpisih pravilnika za humanitarne ustanove popolnoma ustavljeno ali vsaj močno okrnjeno. Zadružna uprava je v ti dobi posvečala vso skrb in dosti časa akciji, ki jc imela namen, odstranit: neprimerni pravilnik in izvojevati po dopustni poti zadrugi potrebno svobodo; ostalo ji je za smotrno agitacijo in privabo novih zadružnikov premalo časa. Upamo, da se bo naš članski krog v tem letu znova razširil. Kakor že omenjeno, je umrlo v letu 1939. — 43 zadružnikov, to je do zdaj najvišje število iz vseh poslovnih let. Zanimivo pa je, da letošnji procent umrljivosti — 1,64 % — ni najvišji. Učiteljska samopomoč je imela v letih 1907., 1910., 1917., 1920. in 1921. višje procente umrljivosti — najvišje 3,12 %. II. Zadružno poslovanje. Upravni odbor je imel v letu 1939. — 12 rednih sej, 1 skupno z nadzornim odborom, nadzorni odbor 2 seji, 4. junija 1939. je bila VII. redna letna skupščina v Ljubljani. — Odsek za popravo pravil je imel 2 seji (23. aprila 1939. v Ljubljani in 30. aprila 1939. v Celju). Nadzorni odboT je med poslovnim letom pregledal dvakrat zadružno poslovanje in to 22. aprila in 30. novembra 1939. V zapisnikih je potrdil, da se vrši vse delo v zadrugi popolnoma pravilno in v skladu z našimi pravili. Zadružna uprava US je na izraženo željo izdajala našim bolnim članom potrdila, s katerimi so se zdravili v fizikabiih zdraviliščih OUZD v Ljubljani in Mariboru z 20 % popusta na normalne cene. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani dovoljuje za pogrebe naših članov iz Ljubljane in bližnje okolice po 10 % popusta. Oboje smo ob sklepu pogodb sporočili s tiskanimi letaki vsem zadružnikom. V aprilu 1939. smo morali prilagoditi razpošiljanje položnic zakonitim predpisom poštne uprave. Kot tiskovino se smatra samo taka odprta pisma, kjer ni ne na ovitku in ne v pismu ali položnici kaj pisanega z roko ali s pisalnim strojem. To smo sporočili s tiskanimi lističi vsem zadružnikom, pa so nekateri prišli v pravi tir šele čez več mesecev. Zdaj prilagamo vsakokrat položnici tiskani listič, ki pove vse potrebno. Dravska finančna direkcija v Ljubljani nam je 13. junija 1939., št. 2411/1-111, sporočila, da je zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani oproščena plačevanja družbenega davka in samoupravnih doklad za davčno leto 1939. Upravni odbor zadruge je razpravljal na svoji seji od 4. novembra 1939. o vseh potrebnih ukrepih za primer, da bi zadruga vsled nepredvidenih vzrokov (vojno stanje) ne mogla pravilno poslovati. III. Zadružni skladi. 1. S oc ialni s kla d. Zadružniki so na letni skupščini 14. maja 1933. v Ljubljani ustanovili sociabai (podporni) sklad. Ta naj pomaga z brezobrestnimi posojili onirra zadružnikom, ki so vsled bo lezni, nesreč ali drugih stisk zašli v težak življenjski položaj. Sklad je pričel poslovati s 1. julijem 1934. V letu 1939. je 82 prosilcev prejelo iz tega sklada din 189.300'—. Na dan 31. decembra 1939. je imelo 110 zadružnikov izposojenl znesek din 151.16775. Od 1. julija 1934. do 31. decembra 1939. je prejel 501 prosilec brezobrestnih posojil za znesek din 1,072.598'—. Socialni sklad se zvišuje s prispevki po din 60'— od vsakega novega zadružnika, z 1 % odbitkom od izplačilnih posmrtnin in s povrnjenimi stroški po prejemnikih brezobrestnih posojil. Sklad izkazuje v letu 1939. prirastka din 9026'—, stanje 31. decembra 1939. je din 189.09075. 2. Starostni sklad Ta sklad so ustanovili zadružniki na letni skupščini 1. 1933. s tem, da so določili za sprejem v zadrugo v poznejših letih višje sprejemne pristojbine; za onega, ki bi pa teh poviškov na normalne sprejemne pristojbine ne poravnal, bodo prejeli ob njegovi smrti dediči za 1'2 % do 24 % (po starosti ob sprejemil) manjšo posmrtnino. Poleg teh procentov se veča starostni sklad z 1% odbitkom od izplačanih posmrtnin — določila letna skupščina 23. maja 1937. — in s 5% obrestmi naložene glavnice. Starostni sklad je imel v poslovnem letu 1939. prirastka za din 1O..555'56, od tega se je izdalo za oproščene člane članskega prispevka in upravnin za din 2555'—; čisti prirastek v tem letu znaša din 8000*56. Do danes je bilo od upravnega odbora oproščenih vseh plačil 15 zadružnikov, od teh sta umrla 2 (Lesnika Miha, Maribor, in Levstik Miloš, Celje), ostane 13 zadružnikov, za katere ta sklad plačuje članske prispevke. Stanje starostnega sklada od 31. decembra 1939. je bilo din 54.145'—. 3. Posmrtninski sklad. Ko je »Društvo Učiteljska samopomoč v Ljubljani« v letu 1931. likvidiralo, je prepustilo svoje premoženje novo ustanovljeni »Zadrugi Učiteljska samopomoč v Ljubljani« z naročilom, da ga uporablja za izplačila posmrtnin kot posmrtninski sklad. Znano Vam je, da nakazujete zadružniki prispevke za smrtne primere naknadno, zadruga je izplačala posmrtnine za umrle zadružnike še prej, preden je prejela Vaše prispevke. Posmrtninski sklad je izkazal 31. decembra 1939. din 100.05663. V poslovnem letu 1939. se je povečal za din 130'— z izknjiženjem 13 deležev. Iz tega sklada je izplačala zadružna uprava (seveda s članskimi prispevki vred) v letu 1939. — 43 posmrtnin v znesku din 563.300'—. 4. Rezervni sklad. Rezervni sklad je vsota bilančnega dobička iz poslovnih let 1932. do danes. Stanje tega sklada (s čistim dobičkom za leto 1939. din 202578) je din 30.96474. Iz tega sklada sme zadruga kriti samo morebitno bilančno zgubo. IV. Pravibiik o humanitarnih ustanovah in naša pravila. Trgovsko ministrstvo je 6. decembra 1938. izdalo »Pravilnik o humanitarnih ustanovah«. Ta pravilnik je s svojimi ostrimi predpisi tako globoko posegel v poslovanje stanovsko-človekoljubnih ustanov, v njih upravo in nadzorstvo, da so ga odločno odklonile vse te ustanve. Ze v novembru in decembru 1938. so se prirejali sestanki, seje, po svetovanja, izbral se je ožji akcijski odbor v Ljubljani, kateremu so se v letu 1939. pridružili akcijski odbori v Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu. Namen vseh teh akcij je bil, da se že Lzdani »Pravilnik« ne uveljavi, prepreči njegovo izvajanje ali pa s posebno uredbo izloči iz tega pravilnika vse stanovsko-človekoljubne ustanove. Akcijski odbor v Ljubljani je priredil r januarju 1939. več javnih zborovanj v Ljubljani, Celju in Mariboru, na katerih so prireditelji poročali o »Pravilniku« in nevamostih za humanitarne ustanove, če bi se ta pričel izvajati. Akcijski odbor je sestavil in izdal »Spomenico« v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, jo v deputacijah predložil predstarnikom oblasti v Ljubljani, odličnejšim osebam pa poslal po pošti. V februarju 1939. se je napotila v Beograd 37članska deputacija raznih humanitamih ustanov. Ta je bila sprejeta od 4 ministrov, več ministrskih načelnikov in narodnih poslancev. Od mlnistra za trgovino in industrijo je dobila deputacija zagotovilo, da se predpisani pravibaik ne bo izvajal, pač pa bo to ministrstvo skupno z zastopniki teh ustanov sestavilo nov pravilnik za stanovske humanitarne ustanove. Manjša deputacija 5 oseb je bila v Beogradu v mesecu marcu 1939. Ta je z zastopniki ministrstva (načelnik in referent) rešila na treh konferencab. vsaj osnovo za nofi pravilnik. Akcijski odbor v Ljubljani je t začetku maja 1939. izdelal obširen referat in ga odposlal po banski upravi dravske banovine trgovinskemu ministrstvu. V temi referatu se ponovno in temeljito pojasnjuje naše stališče in upravičene zahteve. Že v februarju 1939. je trgovinski minister odložil izvajanje pravibiika do 0. septembra 1939., v avgustu podaljšal dobo do 6. decembra 1939., a malo pred potekom te dobe znova odložil izvajanje pravilnika do konca meseca aprila 1940. Stanovsko-človekoljubne ustanove ničesar ne prosijo in ne zahtevajo od države. Same so si ustvarile s prispevki svojih članoT skromne vire, iz katerih prejemajo člani ia njihovi svojci primerne dobrine. Na ta način so poslovale te ustanove deset- in desetletja in uspešno. Naj se jim v človekoljubnem delu ne krati svobode! Po zakonu o gospodarskih zadrugah iz leta 1937. se morajo vse zadruge prilagoditi predpisom tega zakona do septembra 1940 Naša nova pravila so v tesni zvezi s pravilnikom o človekoljubnih ustanovah; dokler ni uveljavljeno izvajanje tega pravilnika, odnosno ni uzakonjen novi pravilnik, toliko časa ne vemo, kako naj naša pravila preuredimo. Upamo pa, da bo do konca aprila 1940. rešena ugodno tudi ta zadeva, nakar bo naša zadruga obravnavala nova, preurejena pravila. na izredni skupščini v Ljubljani. V. Sklep. Učiteljska samopomoč je imela v poslovnem letu 1939. več pospeševateljev. Ti so bili: naši zaupniki po učiteljskih društvih, stanorska organizacija s svojim glasilom »Učit. tovarišem«, nabiralci novih priglašencev za zadrugo, zvesti in redni člani, člani upravnega in nadzornega odbora, člani odseka za preureditev pravil, itd. Vsem tem se za storjeno delo v prid naše zadruge najlepše zahvalimo, prosimo jih pa, da nam v tem pravcu ostanejo zvesti še vnaprej. Zadružno vodstvo poziva vse one tov»riše in tovarišice, ki do zdaj še niso v našera krogu, da se nam čimprej pridružijo. Korist bodo od tega imeli le sami!