Stefan Simonek UDK 821.163.6.09 Cankar I. Univerza na Dunaju, In{titut za slavistiko UDK 821.163.42 Vojnovi} I. stefan.simonek@univie.ac.at SVET DUNAJSKIH PARKOV PRI IVANU CANKARJU IN IVU VOJNOVI]U* Park in vrt je mogo~e razumeti kot bistvena elementa dunajskega dru`benega in estetskega urbanega besedila. Slovanski pisci iz srednje Evrope, ki so pri{li na Dunaj {tudirat ali delat, so ga povsem razli~no interpretirali zaradi dru`benih ozadij, iz katerih so izhajali; od skrajne rev{~ine do blaginje. Z interpretacijami so poudarjali razli~ne segmente urbanega besedila, medtem ko so drugim elementom posve~ali manj pozornosti ali jih celo izpu{~ali. V prispevku se posve~amo razli~nosti dojemanja urbanega besedila ob motivu parka v »dunajski« prozi dveh predstavnikov literarne moderne v ju`noslovanskem prostoru: slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in hrva{kega pisatelja Iva Vojnovi}a. Motiv parka oz. vrta je bil zna~ilen za `ivljenjske, pa tudi za besedilne svetove dunajske moderne in se v biografijah ter literarnih in avtobiografskih besedilih avtorjev, kot so Leopold Andrian, Peter Altenberg, Arthur Schnitzler in Hugo von Hofmannsthal, vedno znova pojavlja, ponekod tudi v glavni vlogi.1 Motiv je praviloma predstavljal umik revnega in politi~no vse manj pomembnega, na kulturnem podro~ju pa {e vedno prevladujo~ega sloja liberalne `idovske bur`oazije v kraljestvo lepote, ki je bilo odmaknjeno od dru`bene resni~nosti. To postopno umikanje in zapiranje vase je v klasi~nem delu o dunajski kulturi na prelomu prej{njega stoletja opisal Carl E. Schorske: »Tako je vrt lepote v mladi Avstriji pomenil zato~i{~e za ’beati possidentes’, bla`ene; vrt, ki je bil nekje med resni~nostjo in utopijo. Poznavalci estetike so v njem u`ivali, dru`beno zapostavljene pa je navdajal z dvomom o samih sebi.« (Schorske 1994: 288.) Park in vrt je torej mogo~e razumeti kot bistvena elementa dunajskega dru`benega in estetskega urbanega besedila. Slovanski pisci iz srednje Evrope, ki so z mnogih koncev avstro-ogrske monarhije pri{li na Dunaj {tudirat ali delat, so ga povsem razli~no interpretirali zaradi dru`benih ozadij, iz katerih so izhajali; od skrajne rev{~ine do blaginje. Z interpretacijami so poudarjali razli~ne segmente urbanega besedila, medtem ko so drugim elementom posve~ali manj pozornosti ali jih celo * Razprava je bila pod naslovom Wiener Parkwelten bei Ivan Cankar und Ivo Vojnovi} izvirno objavlje na v Wiener Slavistisches Jahrbuch 48 (2002), 149–160. 1 Glej Hanák 1992: 123–132. Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 6 82 Stefan Simonek izpu{~ali. V nadaljevanju prispevka se razli~nosti dojemanja urbanega besedila podrobneje posve~amo ob motivu parka v »dunajski« prozi slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in hrva{kega pisatelja Iva Vojnovi}a, bistvenih predstavnikov literarne moderne v ju`noslovanskem prostoru. Notranja raz~lenjenost dunajskega urbanega besedila, na katero opozarjata Wolfgang Maderthaner in Lutz Musner v raziskavi dunajskega predmestja okoli leta 1900,2 se v besedilih dunajske moderne in obeh omenjenih slovanskih piscev, ki sta povezana z dunajskim prostorom, odra`a v strogem lo~evanju med mestnim sredi{~em in predmestjem. Pripadniki dunajske moderne dojemajo predmestje kot nekaj druga~nega, tujega, srhljivega, medtem ko imajo sredi{~e mesta za doma~ teren.3 Nasprotno pa so liki v Cankarjevih dunajskih ~rticah obsojeni na bivanje v predmestju.4 Cankar je od leta 1899 skoraj deset let `ivel v dunajskem delavskem naselju Ottakring pri dru`ini neke {ivilje in je predmestje vedno slikal z opisi monotonih in neskon~nih predmestnih ulic in brez{tevilnih hi{ ter ga prikazoval kot eksistencialni zapor, iz katerega lahko liki – obi~ajno so to delavci, {ivilje, otroci ali obubo`ani umetniki – uidejo samo s smrtjo.5 Zanje mestno sredi{~e z vso svojo eleganco in bogastvom za vedno ostaja neuresni~ljiv sen, ki ga zaznamujejo ~ude`nost, neresni~nost in pravlji~nost.6 Ta svet ostaja prepovedano obmo~je, ki si ga lahko lastijo samo v sanjah ali po napa~nih, tako reko~ uzurpatorskih predstavah. Liki v Cankarjevih dunajskih ~rticah so obsojeni na bivanje v predmestju. V mestno sredi{~e z veli~astnimi parki, opero, gledali{~i in ulico Ringstraße v geografskem pomenu besede sicer lahko vstopijo, vendar prostor, definiran na aksiomati~nih in semioti~nih na~elih, zanje ostaja nedostopen, saj je predmestje postalo del njih in ga zato vedno nosijo s seboj. Karel Jereb se v ~rtici Pred ciljem (1901) iz predmestja, kjer stanuje, odpravi v mestno gledali{~e (domnevamo lahko, da je mi{ljen Burgtheater); dokler na poti sre~uje delavce, {ivilje in pijance, se po~uti doma~e in hodi neobremenjeno in naravno. Ko pa po naklju~ju zavije na glavno ulico z visokimi, bogatimi zgradbami in sre~a elegantno oble~ene ljudi, se povle~e vase in potegne glavo med ramena. V naslednji povedi Cankar ob~utek sramu {e poudari z ob~utkom kr{enja tabuja, ki obide Jereba ob prihodu na kraj, kamor ne spada: »Bilo ga je sram, ~util se je majhnega, zanemarjenega, sme{nega; kot da bi s svojo zunanjostjo, s svojo ogoljeno obleko, s svojim pla{nim, predmestnim obrazom in s svojimi nerodnimi kretnjami motil in kvaril elegantno lice vélikega mesta.« (Cankar ZD VIII: 180.) 2 »V besedilih, ki opisujejo takratno dru`bo, kot tudi v delih literatov, ki so mesto tekstualizirali s per spektive periferije in iz izku{enj priseljenstva ter dru`bene marginalizacije, se Dunaj ka`e kot razdeljen, razklan in vase udrt urbani prostor.« (Maderthaner in Musner 2000: 74. ) 3 Glej Simonek 2002: 197–204 (Andrianova in Hofmannsthalova besedila v primerjavi s Cankarjevimi) . 4 Znanstvene literature o Cankarju in Dunaju je zelo veliko, navajamo pa zgolj nekatere avtorje: Matl 1964 (omenja tudi Vojnovi}a), Shober 1993, Simonek 1993, Claricini 1996, Flaker 1997, Bernik 1998 in Kocijan 1998/99. 5 Glej konca ~rtic Mimi (1900) in Pred ciljem (1901) . 6 Glej odlomek iz pisanja Katarine Anne Schober: »Ljudem iz predmestja je mestno sredi{~e v{e~. Nad njim so presene~eni, v~asih jih vse razko{je zaslepi in ostanejo brez besed, vedno, zavestno ali nezaved no, pa primerjajo `ivljenjske razmere v sredi{~u mesta z razmerami, ki jih poznajo iz predmestja. « (Schober 1993: 86. ) Svet dunajskih parkov pri Ivanu Cankarju in Ivu Vojnovi}u 83 Jereb med pohodom ~ez tuje ozemlje na mestnih ulicah sre~uje po`elenja vredne, lepe in elegantne mlade `enske, zaradi katerih se po~uti {e bolj pomilovanja vredno. Eroti~na sre~anja z njimi so izpolnljiva samo v sanjah,7 v katerih si domi{lja, da je brezmejno bogat in najve~ji pre{u{tnik dale~ naokoli. Glavni element Jerebovih sanj je podoba parka – zna~ilnega za prelom prej{njega stoletja – ki slu`i kot prizori{~e nami{ljenih eroti~nih sre~anj: Njegov park je bil tolik, da so ga namakale {iroke reke (med visokimi vrbami so {umeli zamolklo njih zeleni valovi in iz zelenih valov so se dvigala bela telesa njegovih ljubic) in da se mu ni videlo ne konca ne kraja. Kadar je zibal veter ko{ate vrhove, je {umelo neskon~no morje. Tod okoli, na mehkem mahu, v skritih lopah /.../, tod okoli je hodil z njimi, z ono sino~i, s to nocoj ... Cankar ZD VIII: 181. Valovite linije `enskih teles, do katerih Jereb ~uti po`elenje (»valovite ~rte ledij in nog«, 181), in postavitev nagih `enskih teles v valove reke vzbujajo podobo `enske (femme fragile) s preloma stoletja, po kateri so pripadniki dunajske moderne v literarnih besedilih (glej npr. ~rtico Petra Altenberga Handarbeit8 iz leta 1896 ali pripoved Der Tod Georgs9 Richarda Beer-Hofmanna, ki je iz{la leta 1900) pa tudi na podro~ju upodabljajo~e umetnosti ve~krat posegali. Risba Fischblut, upodobljena v navedeni izdaji Schorskejeve {tudije na strani 212, ki jo je Gustav Klimt narisal leta 1898, torej tri leta pred izidom Cankarjeve ~rtice, je na primer na mo~ podobna prizoru iz te ~rtice. ^e ta umetni{ka medija primerjamo, je Klimtove krhke postave `ensk, ki se izgubljajo v okrasju valov, mogo~e razumeti kot ponazoritev Jerebovih eroti~nih sanj. Dunajska moderna torej predstavlja fantazmagorijo Cankarjevih likov iz predmestja. Za protagonista Cankarjevega besedila je eroti~no-igriva eksistenca parka mogo~a samo v sanjah, v resnici pa je iz `ivljenjskih svetov dunajske moderne, ki bi tak{no eksistenco dejansko omogo~ali, izklju~en in kot opazovalec odrinjen na rob dogajanja. Popolno nasprotje Cankarjeve izklju~enosti iz sveta parkov je vklju~enost v park v besedilih dunajske moderne, v katerih najde v parku zato~i{~e politi~no marginalizirani sloj, ki se tja umika, da bi iz misli pregnal grozote in banalnosti dru`bene resni~nosti. Slikovit primer zavestnega zapiranja vase najdemo na za~etku Hofmannsthalovega Predgovora h knjigi Anatol (1892), kjer je obzorje likov omejeno na notranjost parka: »Visoka ograja, `iva meja, / nikdar pozla~en grb, / sfinge, ki se lesketajo skozi grmi~evje ... / vrata se {kripajo~e odpro« (Hofmannsthal 1979: 59).10 Podobno so tudi Cankarjevi liki sprejeli oz. ponotranjili ume{~enost v predmestno okolje, zato predmestje vedno nosijo s seboj. V semioti~ni svet predmestja so ujeti podobno, kot so literarne osebe dunajske moderne ujete v svet mestnih par 8 Glej Wysocki 1986: 91–96. 9 Glej Paetzke 1992. 10 V Hofmannsthalovi zgodnji estetiki vloga vrta, zaprtega pred zunanjostjo, presega dunajski prostor in dobiva splo{no veljavne poteze. Glej recenzijo prve zbirke ~rtic Wie ich es sehe Petra Altenberga (obe, Hofmannsthalova recenzija in Altenbergova zbirka, sta bili objavljeni leta 1896): »Najverjetneje obstaja jo ljudje, ki so, polni svobode in dostojanstva, vse neopazne stvari spremenili v pomembne in lep vrt ob~ega `ivljenja ogrnili s pisano tkanino, da bi se tako zaprli pred veliko, stra{ljivo daljavo.« (Hof mannsthal 1979a: 226.) V naslednjem odstavku kriti~no govori o »`ivljenju kot vrtni umetnosti« (227) . 84 Stefan Simonek kov. Enakovreden vstop v park v smislu prila{~anja parka je za Cankarjeve like nemogo~, saj so iz njega vedno `e vnaprej izklju~eni. Primer za to, kako Cankarjevim osebam vstop v svet parka dunajske moderne nekako vendarle uspe, najdemo v ~rtici Iz predmestja, ki je tako kot Pred ciljem iz{la leta 1901. V njej Cankar opisuje, kako se Anka, mlado dekle, ki v predmestju dela kot {ivilja, odpravi v mesto po denar za gospodarico in si z njim kupi bro{ko in darila za doma~e, pri ~emer se sploh ne zaveda, da se okori{~a s tujim denarjem. V mestu se izgubi in na slepo stopi na avtobus, ki jo pripelje v park. Za specifi~no poetiko Cankarjevih ~rtic11 je tipi~no to, da je v opisu parka, kot ga do`ivlja dekle, posebej poudarjeno, kako ~udovit je park v primerjavi s pra{nim in bolehnim predmestjem: »Takrat se je prikazalo njenim o~em nekaj ~udovitega: omnibus je postal in tam je bilo drevje, resni~no, zeleno, ko{ato drevje, ni~ podobno tistim opra{enim in bolnim kostanjem, ki so dremali po mestnih parkih.« (Cankar ZD VIII: 141.) V opisu parka Cankar zdru`uje lepoto in tujost, ki sta osnova za prikaz odnosa sveta parka do Anke. Ko utrujena od sve`ega zraka sede na teraso neke restavracije in si naro~i hrane in pija~e, lahko pla~a samo z velikimi bankovci. Njena revna pojava natakarju vzbudi sum, zato pokli~e lastnika. Oba iz izku{enj ~utita, da je z dekletom nekaj narobe. Anka lahko torej vstopi v park samo tako, da si prilasti gospodari~ina finan~na sredstva, ki Anki v resnici sploh ne pripadajo, mo{ka pa jo razkrinkata na prvi pogled: »Obá, natakar in kr~mar, sta stala in gledala za njó, dokler ni izginila v parku.« (Cankar ZD VIII: 142.) Poleg uporabe sanj in uzurpacije leta 1906 najdemo {e eno razli~ico `elje po vstopu v svet parka dunajske moderne, ki prav tako ostaja zgolj v irealnem. Tudi ta je, kot je za Cankarjeve ~rtice pri~akovati, izrazito nemogo~ in nepristen. V ~rtici Pavli~ kova krona Cankar opisuje, kako protagonist, brezposelni ~e{ki mizar, obupano i{~e krono, ki jo potrebuje, da bi bolnemu sinu kupil darilo za god, in gre prosit tudi h gospodarju. Tam skozi okno na stopni{~u zagleda vrt, ki ga nato v domi{ljiji idealizira. Prav pogled na vrt od zunaj in neuresni~ljive `elje, s katerimi si Pavli~ek zami{ lja raj za bolnega sina, ponovno poudarjajo izklju~enost in dokon~no nedosegljivost vrta za Cankarjeve like: »Tam, pod tistim lepim drevjem bi se moral igrati Janjek in kmalu bi bila rde~a njegova lica. Zakaj mu gospodar ne bi odprl duri? Mnogo je sve`ega zraka tam, za vse ga je dovolj.« (Cankar ZD XVII: 210.) Nezmo`nost vstopa (izmi{ljenega, sanjskega) v vrt moramo razumeti v kontekstu specifi~ne poetike Cankarjevih ~rtic, ki jih zaznamuje dokaj{nje medbesedilno ujemanje motivike. Nekateri motivi, kot so neskon~ne, brezbarvne in mra~ne predmestne ulice, aretacije ali nenadne smrti, se v njegovih besedilih pojavljajo zmeraj znova in v razli~nih povezavah. Zato ni presenetljivo, da so tudi liki zgolj pasivni in nemo~ni objekti neke vi{je sile in niso zmo`ni lastnih dejanj. Zunaj te specifi~ne poetike pa se parametri v ~rticah mo~no spreminjajo. V manifestnem spisu Predmestje (1908) igra predmestje kljub podobnemu naslovu povsem druga~no vlogo kot v ~rtici Iz predmestja; ne pojavlja se kot kraj eksistencialisti~ne vr`enosti, temve~ kot izhodi{~e za politi~ne spremembe in emancipacijo.12 11 Glej Scherber 2000. 12 Glej Simonek 2002: 209–213. Svet dunajskih parkov pri Ivanu Cankarju in Ivu Vojnovi}u 85 Tudi v neleposlovnih besedilih Cankar v nasprotju z junaki svojih literarnih del najde pot do sveta parkov. Tako v pismu bratu kmalu po prihodu na Dunaj navdu{eno poro~a o mestu, pri ~emer omenja ravno tiste elegantne, urbane dele mestnega sredi{~a, ki njegovim likom v ~rticah zmeraj ostajajo oddaljene sanje: »Kakó {iroke so ceste, n. pr. ravno na Ringu. Razdeljena je v sedem delov. Ob mnogih cestah so drevoredi in vrtov je vse polno, kjer so klopi in sprehajali{~a. In to je ~isto v sredi mesta (takó ’Volksgarten’, ’Stadtpark’ i. t. d.).« (Cankar ZD XXVI: 18.)13 Kasnej{i poet (iz) predmestja torej na samem za~etku bivanja na Dunaju opisuje dele mesta, ki niso pomembni samo za besedilne in `ivljenjske svetove njegovih dunajskih literarnih sodobnikov, temve~ tudi za hrva{kega pisatelja Iva Vojnovi}a. V nasprotju s Cankarjem, ki je prihajal iz skromnih razmer, je bil Vojnovi}, ki je tako kot sprva Cankar pri{el na Dunaj {tudirat, potomec premo`ne patricijske dru`ine iz Dubrovnika in sin univerzitetnega profesorja, tako da je bil glede na dru`beno ozadje mo~no podoben avtorjem dunajske moderne; o~e Arthurja Schnitzlerja je bil na primer direktor splo{ne dunajske poliklinike. Leta 1884, ko je v hrva{ki knji`evnosti {e prevladoval realizem, je Vojnovi} pod psevdonimom Sergij P. izdal zbirko ~rtic z naslovom Perom i olovkom (S peresom in svin~nikom), ki vsebuje tudi ~rtico Rose Mery s podnaslovom Dunajska idila in datirano z »Zagreb, 1883«. Aleksandar Flaker jo je v predstavitvi podobe Dunaja v hrva{ki knji`evnosti ozna~il kot trivialno fabulo, katere trivialnost je avtor presegel s celovito »sliko« dunajskega prostora (Flaker 1996: 449).14 Z zaprtimi in stabilnimi semioti~nimi prostori, v katerih se ka`e poetika idile, in ustrezno umestitvijo na Dunaj `e podnaslov implicitno nakazuje estetiko vrta, ki se, zna~ilna za dunajsko moderno, razvije {ele ~ez leta. »Dunajska idila« hrva{kega avtorja torej izrazito aktualizira tiste dejavnike urbanega besedila, ki pozneje izstopajo tudi pri Schnitzlerju in Hofmannsthalu; vzporedna izku{nja urbanega, povezana s podobnim dru` benim ozadjem, je brez vsakr{nih genetskih sorodnosti porodila podobne literarne oblike dunajskega urbanega besedila. Vojnovi} skladno s poetiko idile svoje like ume{~a v zaprte prostore; prvo poglavje novele se v celoti dogaja v parku Volksgarten, kjer se sre~ata protagonista besedila, mlad hrva{ki plemi~ in lepa neznanka. Povsem druga~e kot pri Ivanu Cankarju, ~igar osebam iz predmestja elegantni svet parka v mestnem sredi{~u pomeni obmo~je, v katerega nimajo vstopa, si lahko liki hrva{kega avtorja te prostore (ki se v nadaljevanju besedila vedno znova pojavljajo v razli~nih oblikah)15 brez te`av lastijo. Tako perspektiva v naslednjem navedku ni usmerjena od zunaj proti vrtu, temve~ izhaja iz notranjosti vrta in v njem tudi ostaja. Prikaz dru`benega `ivljenja v velemestu je Hofmannsthalovemu podoben samo {e kot kvazizaprto, komaj zaznavno {umenje v ozadju: 13 Nekaj vrstic naprej sledi opis Grillparzerjevega spomenika v parku Volksgarten, kar dokazuje, da se je Cankar – v nasprotju s svojimi liki – resni~no zadr`eval tudi v parku. 14 Tudi Ra{ko V. Jovanovi} fabulo tega besedila ozna~uje za naivno in melodramati~no (Jovanovi} 1974: 114) . 15 Aleksandar Flaker prav v predstavitvi teh prostorov vidi poseben pomen besedila in dodaja: »Vsako prizori{~e ponazarja portret Dunaja, ki bi lahko slu`il kot gledali{ka kulisa, vendar prav ta portret [izvir na kurziva] celotni pripovedi daje veliko ve~jo vrednost, kot bi si jo sicer zaslu`ila v smislu bulvarskega gledali{~a v prozi.« (Flaker 1999: 69. ) 86 Stefan Simonek Son~ni `arek prodre skozi vrtnice in se prikrade do odprte knjige. Z belkastim sijem obsije lice. Knjigo spusti na kolena in pogleda v daljavo, od koder se hrup prebujenega Dunaja sli{i samo {e kot tiho {umenje. – Siv, vla`en pogled za~udenega o~esa obkro`i zelenje praznega »Volksgartna«, se usmeri tja, proti stezam, ki se kri`ajo sredi cvetli~nih gred kot vijugasti rokavi usahle reke, zagleda se v razcvetelo steblo {panskega bezga. Vojnovi} 1910: 39 in naprej. K temu odlomku iz Vojnovi}eve novele lahko potegnemo vzporednice iz raznih besedil dunajske moderne, v katerih je Volksgarten prav tako omenjen oz. se pojavlja `e v naslovu in na enak na~in opozarja na velik pomen tega mestnega parka za umetni{ka in `ivljenjska besedila dunajske moderne. Med deli Petra Altenberga tako najdemo kar dve ~rtici z naslovom Im Volksgarten (V Volksgartnu, 1903 oz. 1910). V prvi park predstavlja kraj, kjer se sre~ujejo razli~ni dru`beni sloji. »Reven dekli~«, ki od bogate deklice prejme v dar balon in ga spusti v ozki sobi namesto v odprtem, prostornem parku (Altenberg 1987: 217 in naprej),16 bi lahko bil tudi eden izmed likov iz Cankarjevih ~rtic (npr. MaVenka iz Spomladi). Druga ~rtica je ume{~ena samo v park in zveza z Vojnovi}em se najprej poka`e v impresionisti~nem opisu rastlinskega sveta v parku na za~etku besedila (Altenberg 1987a: 213), nato pa {e v vlogi vrta kot otro{kega igri{~a, ki jo je zaznati tudi v Rose Mery (Vojnovi} 1910: 41). Tudi v avtobiografiji Arthurja Schnitzlerja Jugend in Wien park Volksgarten – kot prizori{~e prvega ljubezenskega sre~anja med mo{kim in `ensko – deluje podobno kot pri Vojnovi}u in je popolno nasprotje Cankarju (za njegovega Karla Jereba je to uresni~ljivo samo v sanjah). V tej vlogi se park pojavlja skozi vso knjigo, od gimnazijskih do {tudentskih let, tik pred rigorozom: Ob podobni prilo`nosti, dva dni pred zadnjim rigorozom, se je pripetilo, da sem v drevoredu v Volksgartnu spoznal dekle, `idinjo, prej temperamentno kot ~edno. Ko sem {el mimo nje, je na vsem lepem za{epetala moje ime. Na vpra{anje, od kod me pozna, sem dobil odgovor, da me je videla na polikliniki, kamor je spremljala bolno prijateljico. Schnitzler 1988: 19.17 ^rtica Huga von Hofmannsthala v obliki dialoga Juniabend im Volksgarten (Junijski ve~er v Volksgartnu) iz leta 1894, torej deset let po Rose Mery, ka`e {e ve~jo sorodnost s citiranim odlomkom iz Vojnovi}eve novele in dokazuje tudi, kako mo~no se delo hrva{kega pisatelja ujema z estetiko vrta dunajske moderne. V Junijskem ve~eru se prepletajo trije motivi, ki jih najdemo `e pri Vojnovi}u: impresionisti~ni opis rastlinskega sveta s {panskim bezgom, tako zna~ilnim za florilegij esteticizma, zaprtost vrta, ki jo – kot `e v Predgovoru k Anatolu – ponazarja ograja, in ljubezensko sre~anje `enske in mo{kega. Mlada gospoda, ki se v noveli pogovarjata, bi na sprehodu v parku kaj lahko sre~ala Arthurja Schnitzlerja in eno njegovih obo`evank ali grofa Branskega in lepo neznanko iz Rose Mery (mladi aristokrat se ji namre~ `eli pribli`ati prav na klopi v parku): 16 Glej Nienhaus 1986: 42–47. 17 Za nadaljnje omembe parka Volksgarten glej Schnitzler 1988: 34, 63 in naprej, 82, 87, 106, 166 in 171. Svet dunajskih parkov pri Ivanu Cankarju in Ivu Vojnovi}u 87 Prvi mladi mo`: Kako lepo je vse to! Na poti nama le`ijo beli in bledorde~i cvetovi kostanja in tam se lesketa smaragdno zelena, gosta, hladna trava. Na travniku se zibajo okrogli, s cvetovi prekipevajo~i grmi {panskega bezga; obkro`ajo naju stene temnega listja, iz teme pa sve tijo beli grozdasti cvetovi akacije in pozla~ene konice `elezne ograje. /.../ Drugi mladi mo`: /.../ Vidi{ mlad par tam pod nagnojem? On je polo`il roko na naslonjalo klopi za njenim tilnikom, ona pa je priprla o~i in iztegnila drobne noge. Hofmannsthal 1979: 459 in naprej.18 Vojnovi} v besedilu {e ve~krat pose`e po estetiki parka, ki jo je na {iroko razvil v prvem poglavju. Tako na primer junaka po{lje s prijateljem grofom Hugom [sic!] na vo`njo s fijakarjem po Praterju: »S ko~ijo je hitel po bujnem praterskem drevoredu.« (Vojnovi} 1910: 55.) Tudi ta prostor in njegova specifi~na dru`bena vloga sta tesno povezana z estetiko dunajske moderne, v kateri Prater slu`i kot kraj za spro{~eno zabavo. Za Prater je zna~ilno, da je bil glavni drevored namenjen za dunajsko dru` beno elito, ni`ji sloji pa so se morali zadovoljiti s pra{nimi stranskimi potmi, o ~emer lahko beremo v pesmi Prvního kvmtna iz zbirke Tristium Vindobona Josefa Svatopluka Macharja iz leta 1893.19 Vojnovi}ev motiv izleta s fijakarjem mladih, blaziranih aristokratov nas privede do pripovedi Der Garten der Erkentniss (Vrt spoznanja) avtorja Leopolda Andriana iz leta 1895, v kateri se ve~krat pojavi isti motiv: »/.../ {e bolj pa je seveda obo`eval spomladansko vo`njo po Praterju z njim [znancem]« (Andrian 1990: 25).20 Tudi Arthur Schitzler je pisal o ko~ijah in fijakarjih, kako se je »veli~asten, eleganten, lahko`ivi svet vra~al s konjskih dirk ali praznikov ro` v ’glavnem drevoredu’«, o spominih iz otro{tva na njihovo stanovanje na ulici Praterstraße (Schnitzler 1988: 20). Kasneje si je po zmagi na konjskih stavah v~asih privo{~il razko{je, da je, namesto da bi se v Prater kot ponavadi odpeljal z `eleznico, imenitno opravljen s fijakarjem »{vignil« skozi glavni drevored (157). Zadnji primer pri~a, da je Ivo Vojnovi} v »Dunajski idili« mo~no prehiteval estetiko vrta, ki jo dolga leta pozneje spet najdemo v besedilih dunajske moderne. Vojnovi} proti koncu tretjega poglavja protagonista zdru`i na zmenku v parku 18 Hofmannsthal je {e ve~krat uporabil enako kombinacijo (park Volksgarten – ograja – {panski bezeg). To po eni strani opozarja na notranjo kombinatoriko motivov esteticizma, po drugi strani pa pri~a o pomembnosti motiva za avtorja. Glej Geschichte der beiden Liebespaare (Zgodba obeh ljubezenskih parov), ki jo je avtor napisal leta 1896 in je ostala nedokon~ana, objavljena pa je bila po njegovi smrti: »V sredo popoldne sem po naklju~ju {el mimo Volksgartna. Za ~rno ograjo s pozla~enimi konicami so bili grmi {panskega bezga in travniki.« (Hofmannsthal 1979b: 85.) V recenziji Philosophie des Metaphorischen (Filozofija metafori~nega) Alfreda Biesa iz leta 1984 si zelo podobno kot v zgornjem navedku, ki je bil objavljen istega leta, predstavlja pogovor med mladima mo{kima: »Ja, moja domi{ljija `e kar hrepeni po tem, da bi se sprehodil po dunajskem Volksgartnu, po Volksgartnu na junijski ve~er. Na poti nama le`ijo beli in bledorde~i cvetovi kostanja in tam se lesketa smaragdno zelena, gosta, hladna trava. Na travniku se zibajo okrogli, s cvetovi prekipevajo~i grmi {panskega bezga; obkro`ajo naju stene temnega listja, iz teme pa svetijo beli grozdasti cvetovi akacije in pozla~ene konice `elezne ograje.« (Hofmannsthal 1979a: 192 in naprej.) Malo naprej je omenjen tudi »ne`ni vonj po jasminu in {panskem bezgu« (193). 19 O prila{~anju dru`benih prostorov glej Simonek 1998. 20 Za nadaljnje primere glej Andrian 1990: 21 oz. 23. 88 Stefan Simonek Stadtpark: »Ona ne odgovori ni~esar – samo iztrga se mu in ob perivoju pohiti do mosta v Stadtparku.« (Vojnovi} 1910: 66.) Tudi tu bi mladi grof in njegova neznana lepotica lahko naletela na lik iz dela Arthurja Schnitzlerja, in sicer na Marie iz obse`ne pripovedi Sterben (Umiranje) iz leta 1894, v kateri park Stadtpark slu`i kot pribe`ali{~e za junakinjo, ki skrbi za svojega na smrt bolnega dragega: »Ja, tam dol, in tam za vogal, pa spet malo med ljudi in v Stadtpark in potem na Ring in mimo Opere, kjer so gorele elektri~ne lu~i, med mno`ico in po mno`ici je tako hrepenela.« (Schnitzler 1992: 187 in naprej.)21 Peter Altenberg je podobno kot Volksgartnu tudi Stadtparku posvetil dve ~rtici, in sicer Stadtpark im März (Stadtpark v marcu)22 iz leta 1916 in Stadtpark (1919). Tu, na koncu svoje literarne in `ivljenjske poti (Altenberg je umrl 9. januarja 1919), s poudarjanjem zaprtega prostora, odmaknjenega od nepredvidljivosti velemesta, aktualizira dejavnike idili~ne je~e, ki nas ponesejo nazaj k »Dunajski idili« hrva{kega pisatelja Vojnovi}a, ki je nastala dobrih trideset let prej: »Kak{en mir je v Stadtparku, tej oazi sredi velemesta! Vrve` je kon~no zamrl in vrtni mir slavi vstajenje!« (Altenberg 1987a: 372.) Zaklju~imo lahko s sklepom, da dunajski parki in vrtovi v besedilih Ivana Cankarja in Iva Vojnovi}a igrajo vzporedno vlogo zato~i{~a pred dru`beno stvarnostjo velemesta, vendar se njuni ubeseditveni perspektivi diametralno razlikujeta. Cankarjevi liki so iz elegantnega sveta parka izklju~eni, opazujejo ga lahko samo od zunaj, vstop vanj pa je zanje mogo~ le v sanjah ali z napa~nimi predstavami. Vojnovi}evi liki, ki pripadajo drugemu dru`benemu sloju, pa te prostore v vsem besedilu gledajo od znotraj, vstopajo brez pomislekov in si jih prisvajajo kot »svoj« teren. V tem pogledu »Dunajska idila« hrva{kega avtorja z nekaterimi zna~ilnostmi prehiteva biografska in umetni{ka dela dunajske moderne, v katerih ti elementi ponovno odigrajo osrednjo vlogo. Dunajsko urbano besedilo je torej razklano na vklju~itev in izklju~itev, pri knji`evnih predstavnikih ju`noslovanske moderne pa je razdeljeno na ve~ podrejenih zgodb. Obravnavani motiv zelo jasno prikazuje razliko med slovensko in hrva{ko moderno,23 kot je opazna iz »ekstrateritorialne« perspektive Dunaja. To razliko na koncu ponazarjamo {e z nasprotjem med vrtovi dunajskega mestnega sredi{~a in predmestjem iz Cankarjeve ~rtice V tujini (objavljena je bila leta 1913 v reviji Dom in svet z naslovom Ve~er na Dunaju, kar jo jasno ve`e na Dunaj): V lepe ko{ate parke notranjega mesta si nisem upal ve~; tam so se po belih pe{~enih potih izprehajali sre~ni ljudje, svetlo oble~eni; z lahkotnim, mirnim korakom stopajo, jasno gledajo; njih `ivljenje je kakor spomladanje nebo, toplo, tiho, brezobla~no. ^e bi se prikazal mednje, bi se ogibali `e zdale~ ku`ne sape iz mojih ust. Stopil sem v predmesten park, v 21 Za nadaljnje primere glej Schnitzler 1992: 189 oz. 191 in naprej. 22 Eckhardt Köhn v prispevku o Altenbergu navaja za~etek te ~rtice in dodaja: »Kot naravne enklave nudi jo parki zaveti{~e, ki mesta nikoli ne bo zapustilo.« (Köhn 1986: 28. ) 23 Vmesni polo`aj med skrajnostma vklju~itve in izklju~itve zavzame Tadeus Rittner v feljtonu Ogrody, objavljenem leta 1904 v Gazeti Lwowski; skladno z njegovo ambivalentno dr`o, ki niha med pripadno stjo dunajski moderni in oddaljevanjem od nje, s pohajkovanjem od enega parka do drugega (pri ~emer imamo v mislih Volksgarten, Stadtpark in Prater) v feljtonu udejanja oba polo`aja. Glej tudi Simonek 2000/01. Svet dunajskih parkov pri Ivanu Cankarju in Ivu Vojnovi}u 89 tisto `alostno pribe`ali{~e brezposelnih delavcev, jeti~nih {ivilj in la~nih otrok. Nizko opra{eno drevje stoji mirno, mrtvo; spomnil sem se, da teh kostanjev {e nikoli nisem videl cvesti; `iveli so topo `ivljenje brez mladosti, kakor ljudje v teh krajih. Cankar ZD XXI: 267 in naprej. Prevedla Darja Fi{er Literatura Altenberg, Peter, 1987: Expedition in den Alltag. Gesammelte Skizzen 1895–1895. Schweiger, Werner J. (ur.). Dunaj, Frankfurt na Majni: Löcker. Altenberg, Peter, 1987a: Extrakte des Lebens. Gesammelte Skizzen 1898–1919. Schweiger, Werner J. (ur.). Dunaj, Frankfurt na Majni: Löcker. Andrian, Leopold, 1990: Der Garten der Erkenntnis. Mit einem Nachwort. Paetzke, Iris. Zürich: Manesse. Bernik, France, 1998: Ivan Cankar und Wien, Österreich-slowenische Literaturbeziehungen. Brandtner, Andreas in Michler, Werner (ur.). Dunaj: Turia, Kant. 293–304. Cankar, Ivan, 1967–1976: Zbrano delo. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). Claricini, M. V., 1996: Cankars Wien – ein Ausschnitt der Stadt. Das Bild Wiens in der slowenischen Literatur. Marinelli-König, Gertraud in Pavlova, Nina (ur.): Wien als Magnet? Schriftsteller aus Ost-, Mittel- und Südwesteuropa über die Stadt. Dunaj: Österreichische Akademie der Wissenschaften. 393–435. Flaker, Aleksandar, 1996: Das Stadtbild Wiens in der kroatischen Literatur (19. und 20. Jahrhundert). Marinelli-König, Gertraud in Pavlova, Nina (ur.): Wien als Magnet? Schriftsteller aus Ost-, Mittel- und Südwesteuropa über die Stadt. Dunaj: Österreichische Akademie der Wissenschaften. 437–464. Flaker, Aleksandar, 1997: Cankarovi (be~ki) prostorni kontrasti. Slavisti~na revija 45. 39–44. Flaker, Aleksandar: Zna~aj i zna~enje Vojni}evih be~kih veduta, Krle`ini dani u Osijeku 1997. Zagreb–Osijek: Hrvatsko narodno kazali{te, Pedago{ki fakultet, Zavod za povijest hrvatske knji`evnosti, kazali{ta i glazbe HAZU. 68–73. Hanák, Peter, 1992: Der Garten und die Werkstatt. Ein kulturgeschichtlicher Vergleich Wien und Budapest um 1900. [Izvirnik 1988.] Iz mad`ar{~ine delno prevedel Agnes Galambosi. Dunaj, Köln, Weimar: Böhlau. He}imovi}, Branko (ur.), 1999: Hrvatska dramska knji`evnost i kazali{te u europskom kontekstu. Prva knjiga. Hofmannsthal, Hugo von, 1979: Gedichte. Dramen I (1891–1898). Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag. Hofmannsthal, Hugo von, 1979a: Reden und Aufsätze I (1891–1913). Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag. Hofmannsthal, Hugo von, 1979b: Erzählungen. Erfundene Gespräche und Briefe. Reisen. Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag. 90 Stefan Simonek Jovanovi}, Ra{ko V., 1974: Ivo Vojnovi}. @ivot i delo. Beograd: Institut za knji`evnost i umetnost. Kocijan, Gregor, 1998/1999: Cankarjev prostorski trikotnik. Jezik in slovstvo 44. 269–277. Kohn, E., 1986: Stenograph des Wiener Lebens. Großstadterfahrung im Werk Peter Altenbergs. Sprachkunst 17. 23–27. Maderthaner, Wolfgang in Musner, Lutz, 2000: Die Anarchie der Vorstadt. Das andere Wien um 1900. Druga izdaja [prva izdaja 1999]. Frankfurt na Majni, New York: Campus Verlag. Matl, Josef, 1964: Wien und die Literatur- und Kunsterneuerung der südslavischen Moderne. Die Welt der Slaven 9. 376–391. Nienhaus, Stefan, 1986: Das Prosagedicht im Wien der Jahrhundertwende. Altenberg – Hofmannsthal – Polgar. Berlin, New York: de Gruyter. Paetzke, Iris, 1992: Traum und Wirklichkeit der Ästheten. Richard Beer-Hoffmann: »Der Tod Georgs«. Paetzke, Iris (ur.): Erzählen in der Wiener Moderne. Tübingen: Francke. 71–93. Scherber, Peter, 2000: Bemerkungen zur slowenischen Skizze. Jekutsch, Ulrike (ur.): Slavische Literaturen im Dialog. Festschrift für Reinhard Lauer zum 65. Geburtstag. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. 111–117. Schnitzler, Arthur, 1988: Jugend in Wien. Eine Autobiographie. [Prva izdaja 1968.] Nickl, Therese (ur.). Spremno besedo napisal Friedrich Torberg. Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag. Schnitzler, Arthur, 1992: Sterben. Erzählungen 1880–1892. Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag. Schober, Katharina, 1993: Die Wiener Erzählungen von Ivan Cankar. Diplomsko delo. Dunaj: Universität Wien. Schorske, Carl E., 1994: Die Verwandlung des Gartens. Schorske, Carl E. (ur.): Wien. Geist und Gesellschaft im Fin de Siecle. Iz angle{~ine prevedel Horst Günther [izvirnik 1980]. München, Zürich: Piper. 265–303. Simonek, Stefan, 1993: Drei Blicke auf Wien: I. Franko – J. S. Machar – I. Cankar. Eine komparatistische Skizze. Wiener Slawisches Jahrbuch 39. 131–143. Simonek, Stefan, 1998: Josef Svatopluk Machars Parallel- und Gegenwelten zur Wiener Moderne (Schnitzler, Andrian, Hofmannsthal). Germanoslavica 5. 55–61. Simonek, Stefan, 2000/2001: Tadeusz Rittners Feuilleton »Ogrody« und die Gegenwelten der Wiener Moderne. Zeszyty Naukowe Uniwersytetu JagielloUskiego. Prace Historycznoliterarckie 95/96. 69–80. Simonek, Stefan, 2002: Distanzierte Nähe. Die slawische Moderne der Donaumonarchie und die Wiener Moderne. Bern et. al.: Peter Lang (Wechselwirkungen, 5). Vojnovi}, Ivo, 1910: Novele: I. knjiga. Perom i olovkom. Zagreb: Dru{tvo hrvatskih knji`evnika. Wysocki, Gisela von, 1986: Peter Altenberg. Bilder und Geschichten des befreiten Lebens [prva izdaja 1979]. Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag.