Izhaja enkrat na mesec in sicer početkom meseca. ŽENSKI LIST GLASILO ZVEZE DELAVSKIH ŽEN IN DEKLET. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Poštni predal 290. Naročnina za celo leto 12 Din. V Ljubljani, 1. maja 1931. Posamezna številka VSO Din. Za Inozemstvo 2 Din. Sklepi Mednarodnega socijalističnega ženskega komiteja. Ženam vseh dežel! Nedavno se je vršila v Pragi seja Mednarodnega ženskega komiteja Socijalistične delavske Internacijo-nale, ki je sklenila sklicati četrto žensko konferenco za 23. juli t. 1. na Dunaj. Provizorični dnevni red vsebuje razpravo o sledečih predmetih: Žena v industriji in trgovini, v poljedelstvu in v gospodarstvu kot gospodinja in gospodinjska pomočnica. — Delovanje politične reakcije na svobodo žene. Ureditev ženske volilne pravice v raznih državah, koalicijske (združevalne) svobode žena, državljanstvo poročene žene in vprašanje materinstva. Nadaljnji sklep se tiče organizacije mednarodne ženske letne šole, ki se bo vršila v belgijski visoki šoli v Ucclu (pri Bruslju) in bo trajala 10 dni. Na seji je bila dalje soglasno sprejeta resolucija proti vsakemu poslabšanju prepovedi nočnega dela. Žene ostro protestirajo proti za-trtju demokracije na Poljskem. Radi državljanstva poročene žene zahteva ženski komitet, da se pusti, da žena ob poroki z inozem-cem sama odloča, oziroma izbira, ako želi državljanstvo soproga ali ne. Kakor je to že nekaj let in smo tudi že poročale o tem v zadnji številki, bo tudi letos prirejen Mednarodni ženski dan, katerega propagandistično vrednost priznavajo povsod. Roditeljska udruženja Cehoslovaški soc. dem. minister šolstva Derir je izdal 19. maja 1930 odlok, s katerim priporoča ustanavljanje roditeljskih udruženj. Ne gre tu le za narodne šole (osnovne in meščanske) nego tudi za srednje šole. Roditeljska udruženja niso neznane ustanove. Zlasti so se obnesle v Avstriji, kjer je pod vodstvom soc,- demokrata Glöckla postalo dunajsko šolstvo vzor šolstva v Srednji Evropi. Čehoslovaško delavstvo je začelo veliko propagando za ta udruženja in tu prinašamo izvleček iz članka, ki ga je napisal v glasilu vzgojiteljev D. T. J. Csl. »Predvoju« B. Uher: »Pri nas (to je v Cehoslovaški) so bila — dasi redko — ustanovljena takozvana »Društva prijateljev čsl. šole« in imajo svoja pravila in svoje članske prispevke. Ta društva obstojajo še nadalje in delujejo v naprednem duhu. Ravno v njih se je pridobilo skušnje, kako naj se organizirajo roditeljska društva in kako naj se v njih deluje. Dobro bo, ako naše sodruge opozorimo na vse možnosti, ki jim jih roditeljska udruženja nudijo. Naše Delavske telovadne enote kot vzgojno gibanje imajo celo dolžnost razpravljati o teh možnostih in koristiti s svojo pomočjo dobri stvari. Kako nalogo ima roditeljsko u-druženje ali društvo? 1. Sodelovanje staršev z učitelji in učenci se omogoči s stalnim zanimanjem staršev za delo v šoli. Vzgojitelji pa povedo staršem na njih vprašanja zelo mnogo o njihovih otrokih in nasvetovali jim bodo vzgojna sredstva. 2. Seje, predavanja, razgovori, razstave bodo povedali staršem o novem delu v šoli, pojasnili jim bodo pomen in naloge novih učnih predmetov v šoli, ki jih preje ni bilo (državljanski nauk in vzgoja, vzgojna ročna dela). Nove načine (metode) poučevanja je treba tudi pojasniti staršem, da ne bi bili v zmoti. Sporna politična vprašanja seveda ne spa-dai° v šolo. Tako udruženje bi se razšlo in bi ne koristilo dobri stvari. Boljše najti zbližanje, kakor pa razpravljati o spornih stvareh. 3. Iz poznanja šolskega življenja nastane pomoč staršev v socijalnih ustanovah. Tu je ogrom.no polje, ki je še skoraj popolnoma neobdelano. Spomnimo se le, koliko otrok danes gladuje, koliko jih je premalo prehranjenih ali oblečenih. Ako bodo učitelji ugotovili, koliko (otrok) gre zjutraj v šolo brez zajtrka, bodete o- strmeli. Zunanji so cel dan brez tople hrane, domači hodijo brez malice. Prosjačijo pri bogatejših. In tega ne sme biti! Ali mora imeti že tudi otrok stalno pred očmi svojo revščino in mora pri vsaki priložnosti občutiti, da njegov oče nima dela? Kaj se mora že tudi otrok v šoli deliti na tabor sitih in lačnih? Dosežite so-drugi vsaj to, da bodo lahko otroki v šoli dobivali hrano. Vsaj mleko naj se jim preskrbi za malico. Roditeljsko udruženje naj pridobi pomoč občine, Rdečega križa, Masarykove lige proti tuberkulozi, Okrajnega skrbstva za mladino in pridobi naj tudi posameznike k podpori po njih moči. Priporočamo, da se razpravlja v udruženju tudi vprašanje oblačenja otrok. Sredstva se bodo že našla, treba je le odkrito in naravnost iskati. Bolestno vprašanje boljšega in slabšega suknjiča v šoli bi se dalo po udruženju vsaj malo rešiti. Tudi šolske potrebščine za vse otroke mora preskrbovati udruženje. Seveda s pomočjo občin. 4. Zdravstvene ustanove v šolah zahtevajo znatnega sodelovanja roditeljskih udruženj. Le za primer navajam, kaj bi se dalo lahko in brez velikih stroškov ustanoviti. — Je to na primer mazanje tal z oljem proti prahu. Razpravljajte o tem in vsak pameten človek vam da prav, da je to potrebna stvar, ako hočemo obvarovati zdravje otrok. Otroci požrejo na dan toliko prahu (saj jih vendar poznate divjake, kako tekajo), da škode ne popravi niti dolgo bivanje na svežem in zdravem zraku. Preskrbeti in opremiti igrišča, urediti kopališča, popraviti blatno cesto iz šole — predlogov in nasvetov k delovanju je zelo mnogo. Mnogokrat približuje domislek staršev, obljuba rokodelca, pomoč občinskega zastopstva načrte k bližnji realizaciji. Preobujanje obutva je le vprašanje dogovora mater, da sešijejo svojim ljubljencem domače čevlje ali kaj podobnega. Kako so tega potrebni zlasti zunanji otroci. Vsak otrok naj ima svojo brisačo in milo. To se lahko preskrbi. 5, Z izboljšanjem otroškega skrbstva v šoli v socijalnem in zdravstvenem oziru se bo izboljšalo tudi skrbstvo v rodbinah. 6. Z obiskom staršev pri poučevanju (seveda po dogovoru z učiteljem, ki morajo o obisku vedeti preje) si bodo napravili starši tudi predstavo o težkem delu učitelja v šoli in mu bodo pomagali. Sodrugom in sodružicam priporočamo, da dajo inicijativo k ustanovitvi roditeljskih udruženj in glavno da bi se potrudili izboljšati socijalne in zdravstvene ustanove v šolah. Gre se nam posebno za otroke, ki so tega najbolj potrebni, za otroke revnih in brezposelnih staršev. Ako se jim nudi neprijazen in nepravičen svetovni družabni red srečnega življenja doma, naj se počutijo srečne vsaj v šoli. Nasičeno telo se bo lažje učilo, da se ne bo pustilo potem v življenju tako lahko prodati. Delavsko gibanje je storilo že mnogo za osvoboditev otroka, ali končne pravice bodo dosegli šele otroci, ki še rastejo v šolah. Pomagajmo jim! Ne izpustimo nobene prilike, da bi jim ne dali vsega, kar moremo. Otroci so bodočnost naroda in bodočnost delavskega razreda. Otroci so edino bogastvo in velika nada delavskega razreda.« Ničesar ni treba temu dodati. Matere, tudi pri nas, razmišljajte! __________________________Cv. K. V spomin boriteljicam za delavske in ženske pravice. V zadnjem času je umrla cela vrsta žen, ki bi se jih moral naš list spomniti. Ker tega radi pomanjkanja prostora nismo storile sproti, bomo skušale izvršiti to svojo žalostno dolžnost danes. Koncem avgusta lanskega leta je umrla v Chicagu vdova po znanem delavskem uredniku in pisatelju Jožetu Zavertniku — Helena Za-vertnikova, roj. Reich iz Ljubljane. Umrla je točno eno leto po svojem možu. Zavertnikova je s svojim soprogom preživela vse selitve in preganjanja iz Trsta v Ljubljano, pa na Dunaj in končno v Chicago, kamor je dospela leta 1906 za svojim možem. Helena je z možem sodelovala, ga vzbodbujala in navduševala. Lahko se reče, da je bila v veliki meri Helena tista sila, ki je pomagala Jožetu Zavertniku, da je postal to, kar je bil. Rojena leta 1870 je zapustila 6 sinov in 1 hčerko. 30. novembra je umrla dalje tudi Mary Jones, znana po vsem svetu kot »Mather Jones« — Mati Jones. Umrla je v bolnici v Marylandu pri Washingtonu. O Materi Jones smo že poročali lani, ko je dočakala 1. maja 1930 stoletnico svojega rojstva. Ta slavna žena je delovala 60 let v premnogih bojih za pravice ameriškega delavstva, predvsem rudarjev. Pokopana je bila z velikimi častmi na lastno željo med »njenimi dečki«, rudarskimi žrtvami, na pokopališču v Mt. Olivu v Illinoisu. Njeno življenje je tako zanimivo, da se bomo še ozrli na to delavsko mater. Letos je preminula v Trstu mati umorjenega delavskega vodje in socijalno demokratičnega poslanca v Italiji, Giacoma Matteottija. Vsi svetovni listi so zabeležili smrt te mu-čeniške žene, le v Italiji so fašisti sploh prepovedali pisati o smrti te žene. Slaba vest! Nedavno je umrla v Franciji tudi mati borca in žrtve za mir, socijalista Jeana Jauresa, ki je padel od zločinske roke na predvečer svetovne vojne. To mater »miru« so počastili vsi svetovni listi s spominom na delo njenega sina, ki je dobro slutil grozote vojne, ki se je leta 1914 bližala. Še mnogo jih je! Ali za danes se spominjamo le teh, ki naj nam bodo simbol žena, vzgled boriteljic za svobodo in pravico. Žalostne obljubljamo, da bomo hodile po njih potih in ohranile njih spomin svetel in jasen.___________________Cv. K. Meščanski veljaki priznavajo prihod novega družabnega reda. Pred kratkim je sloviti učenjak profesor Verner Sombart imel zanimivo predavanje v dunajskem radiu. Pod naslovom »Prehodna doba kapitalizma« je izvajal, da je kapitalizem iz svoje bujnosti prešel v dobo staranja in ovenelosti, torej v prehodno dobo. Kapitalizem ni več zmožen z dosedanjimi sredstvi najti pot iz sedanje krize. Sedanje človeštvo živi v pojemanju kapitalističnega in porajanju novega družabnega reda. Toda ne samo učenjaki, temveč tudi bančniki uvidevajo hiranje kapitalizma. Na letnem občnem zboru britsko-madjarske banke je povdarjal njen predsednik med drugim: »Na sve- tovnem trgu se opaža splošno nazadovanje konzuma. Število brezposelnih se ceni na 20 milijonov. Kapitalistično gospodarstvo ogroža tudi ruski boljševizem. Odločitev bo padla prihodnja leta. Ako se bodo evropske države zavedale solidarnosti svojih interesov, se bo našel izhod iz te krize. Ako se bo pa nadaljevalo z medsebojnim oškodovanjem, grožnjami in vojnimi pripravami, tedaj bo pa nastopil konec ohranitve kapitalističnega reda. Tedaj se bo moral kapitalizem umakniti kolek-tivistično-socijalističnemu družabnemu redu, ki bo uravnaval produkcijo mednarodnim potrebam primerno.« Mož, ki je to govoril na Madžarskem, ni kak boljševik, marveč grof Emerik Karoly, zet madžarskega vrhovnega državnika. V nemškem listu »Katholische Kirchen-Zeitung« (kat. cerkv. list) piše profesor bogoslovja Josef Kemethofer: »Kje stoji zapi- sano, da ne bi imelo tudi delavno ljudstvo odločilno besedo v človeški družbi? Zamislimo se v ves socijali-stični pokret, ozrimo se nazaj in prepričali se bomo, da se je vse tako razvilo; poglejmo si sedanjost in poglejmo v bodočnost, pa se bomo prepričali o mnogoresničnem v socijalizmu. Kolikokrat čujemo besede meščanski družabni red in domovinski čut! Kako se more zahtevati od ljudstva domovinski čut, ako se mu krati izdatnost vsakdanjega kruha. , Kdor še ne vidi, da se poraja nov družabni in gospodarski red, ta je gotovo udarjen s slepoto. Tu ne pomagajo predavanja o upravičenosti privatne lastnine, o boljševizmu in podobnem. Vprašanje je samo, da li pride nov družabni red potom razvoja, kar bo mogoče le, ako se vsi zavedemo resnosti sedanjega časa in delujemo za popolno podružabljenje vseh dobrin. V nasprotnem slučaju nas pa prehiti grozna socijalna revolucija.« Tako govore nemški učenjaki, bančniki in veroučitelji. Po vsem tem ni povoda, da bi delavstvo ubupava-lo, ako v tej splošni gospodarski krizi nosi najtežje breme, kakor vselej. Novi čas, nov družabni red, za katerega so se že naši predniki bojevali in doprinašali težke žrtve, se poraja. Tudi žene se moramo medsebojno buditi in bodriti, da se bomo znale in mogle otresti zastarelih okov ter da bomo zmožne in vredne uživati in veseliti se boljših časov. Papež in pouk o spolnih zadevah. Minuli mesec je poslal rimski papež duhovščini okrožnico, v kateri prepoveduje poučevati mladino in otroke o spolnih zadevah. Tudi starši naj le v najskrajnejšem slučaju svojega otroka o teh zadevah pouče. Skoraj neverjetno se nam zdi, da je to prepoved mogel izdati človek, katerega imenujejo »pastirja vseh narodov« in kateremu so gotovo znana vsa nešteta trpljenja, ki izvirajo iz nepoučenosti o spolnih zadevah. Ob tej priliki ponovno pozivamo cenj. čitateljice, da razmišljajo: Koliko manj bolezni bi si n. pr. dekleta pridobile ob času dozorevanja, ako bi bile poučene o svojih spolnih or ganih in njihovih funkcijah. Koliko manj nesrečnih nezakonskih mater in otrok bi tudi bilo. (Razume se, da njihovo nesrečo povzroča še sedaj veljavni predsodek o njihovi manjvrednosti in zakonito kratenje njihovih pravic.) Ako bi bila mladina poučena o spolnem vprašanju, bi dekleta gotovo ne zapadla v tolikem številu prostituciji, kakor je žal danes še nesrečen slučaj. Mladeniči bi ne zapadli obolenjem, katerih posledice trpe morda vse življenje in ki jih vodijo v obup in blaznice. Tudi grozni in ostudni zločini so žal najčešće posledica nepoučenosti o spolnem vprašanju. Ob takem razmišljanju se nam pokaže še nešteto slučajev, ki vsi izvirajo iz nevednosti ali doznanja, ki ga mladina napravi na neprimeren način. Zato nam bodi, neglede na razne pomisleke in prepovedi, zapoved: Da moramo svoje otroke in mladino o spolnih zadevah poučevati ob vsaki priliki, ki se nam nudi. Ne samo to, marveč terjati bodemo morali od oblasti, da se poveri pouk šolskim zdravnikom za dečke in zdrav -nicam za deklice. Spolno poučena mladina bo morala imeti tudi priliko, da se za slučaj, ko bi zapazila na sebi tozadevne abnormalnosti (nepravilnosti), zamore posvetovati s pristojnim zdravnikom, da tako odvrne od sebe zle posledice, ki iz te abnormalnosti nujno iz-virajo. Za ženski delavskT šport. Mednarodni ženski odsek Socija-listične delavske športne Internaci-jonale je izdal svoje prvo letno poročilo za leto 1930. Ta odbor je bil ustanovljen leta 1929 na kongresu v Pragi in so v njem zastopane: Čeho-slovaška — Praga, Čehoslovaška — Ustje, Finska, Belgija, Avstrija in Nemčija. Prvo delo tega odseka je bila prireditev mednarodnega tečaja za žensko telovadbo in gimnastiko na Delavski telovadni in športni šoli v Leipzigu, katere se je udeležilo 6 držav po 7 sodružicah in 4 sodrugih. Ta tečaj je tudi preštudiral in sestavil ženske olimpijske proste vaje in pa obvezne vaje za olimpijadno orodno telovadbo. Na razposlano vprašalno polo je odgovorilo od 24 držav le 13 in te so pokazale sledeče uspehe: V Nemčiji je od 1,200.000 delavskih športnikov ženskega članstva 175.000 nad 14 let in 91.000 pod 14 let starega. Ženskih članov ima: Avstrija 56.000 Čehoslovaška — Praga 40000 Čehoslovaška — Ustje 7.000 Švica 3.000 Belgija 1.150 Rumunska 1.000 Danska 1.000 Ogrska 500 Estonska 200 Amerika 100 Finska pa žal ni sporočila nikakih številk. Sodelovanje žena je različno. V Avstriji, Nemčiji, Cehoslovaški — Pragi in Ustju ter Finski se žene živahno udeležujejo pri delu zvez in imajo vpliv in svoj glas do najvišjih korporacij zvez. V Cehoslovaški — Praga, v Finski in Švici delujejo že samostojno telovadne načelnice. Želji, da ustanove svoje lastne zvezne ženske odseke, so ugodile doslej: Nemčija, Avstrija, Čehoslovaška — Praga in Ustje, Finska in Švica. Nekatere države izdajajo že lastne ženske liste ali ženske priloge k delavskim športnim listom in te urejajo deloma žene same. Za pridobivanje žena k športu služijo ženske učne knjige, letaki in agitacijska literatura. Nekatere države prirejajo ženske telovadne tečaje in ženske vzgojiteljske tečaje. Nemčija ima poleg tega športni ve-lefilm »Žena v delavskem športu«. Žensko športno gibanje napreduje povsod. Ženska komisija ga bo podpirala in si je zato že stavila smernice. Navezala bo stike z vsemi delavskimi ženskimi organizacijami, iz dajala letake, sestavila načrt in smernice za delo in pozvala vse delavske žene, da se ji pridružijo. Predsednica komisije je Hilda Sucher iz Leipziga. Tudi naše žene naj se zanimajo za šport in telesno vzgojo. Za žene so najprimernejši športi: Telovadba, hazena, tenis, plavanje, smučanje, turistika itd. Šport nudi zdravje delavskemu dekletu in ženi, šport krepi telo. Le z močnim telesom bo mogla delavska hčerka, delavska mladenka, žena in mater uspešno in dobro klju- bovati vsem stiskam in potrebam, vsem težavam in naporom, ki jih nudi delo v tovarni, prodajalni, pisarni, doma, ki jih nudi gospodinjstvo in ki jih nudi sveti poklic žena —-materinstvo. Le močna mati bo mogla dobro vzgojiti svojo deco in biti dobra soproga svojemu možu. Pri nas se preveč pozablja na zdravje, naše žene preveč zanemarjajo svoje telo, dasi vedo, da more biti le v zdravem telesu zdrava duša, le v zdravem telesu zdravo dete in le žena zdravega telesa more tudi srečno živeti. Zavedajte se tega! Cv. K. Nekoliko o suženjstvu žene v 19. stoletju. Neverjetno in vse obsodbe vredno se nam zdi, ko čujemo o suženjskem stališču, ki ga zavzemajo žene pri kulturno zaostalih narodih. Ako pa doznamo o stališču, kateremu je bila podvržena žena pri evropskih narodih, ki se ponašajo z visoko kulturo, razumevamo boj, ki so ga vodile n. pr. angleške »sufra-žetke«. V knjigi »Der Bankrott der Ehe« (bankrot zakona), spisal V. T. Calverton, čitamo med drugim tudi o položaju angleške žene koncem 19. stoletja. Še v letu 1884, torej še pred 47 leti, so časopisi poročali o prodaji žen, in sicer poimensko in po ceni, ki se je gibala med 25 guinejami in % litrom pive. Jeafferson poroča o skopih očetih, ki so jo razveljavili, ako jim je kdo drugi ponudil višjo vsoto za brhko hčer. Tudi v časopisih so ponujali ženske v nakup. V nekem dublinskem listu so ponujali ženske v nakup pod vabljivim naslovom »Priložnostni nakup«. Bilo je v navadi, da je mož svojo ženo z vrvjo okoli vratu odvedel na trg na prodaj. Pri prodaji so bile navzoče priče, da so kupčijo potrdile in sodni pisar je določil davek na to kupčijo. Žene, ki so z vrvjo okoli vratu (kakor vodi kmet kravo) vodili, so bile vsakdanji pojav. Smithfield, trg sredi Londona, kjer so nekdaj izvrševali smrtne obsodbe in je bil pozneje uporabljen za živinski trg, je bil znan tudi za take kupčije. Značilna za javno prodajo žen je pa notica, ki jo je 22. julija 1797 prinesel londonski list »Times«: »Ne- kateri pisatelji vidijo v višji oceni lepega spola kot siguren napredek civilizacije. Smithfield (živinski trg) se sme ponašati, da mnogo pripomore k napredku teh finih šeg. Na trgu so porasle cene ženam od pol na 3 in pol guineje.« Tudi cerkev ni bila prosta takih kupčij. Leta 1790 je bila neka žena, ki jo je mož zapustil in je ostala v breme cerkveni občini, prodana na trgu za 2 šilinga. V kupno ceno je bil vedno vračunan tudi izdatek za vrv. Neki kmet je svojo ženo prodal, ne oziraje se na zakonite predpise in bil opozorjen, da kupčija ni pravo -veljavna. Šel je 7 angleških milj daleč do svoje prejšnje žene, ji privezal vrv na vrata in jo gnal zopet na prodaj ter jo pravnoveljavno prodal za pol krone (2 in pol nem. marke). Od oblasti mu je bil naložen davek, in sicer ravno tako, kakor pri kupčiji živine. V svetu se je za ženo že mnogo spremenilo na bolje. Toda pravo človeško vrednost bo žena dosegla le v boljšem in pravičnejšem družabnem redu, o katerem poročamo na drugem mestu tega lista. Moški, ki je bil ženska. Jurij Turek je bil pred 38 leti v Prahovitzu na Češkem kot deklica rojen in krščen na ime Roza. Še kot 18 letni je bil dekle, toda občutil je prav posebna nagnenja do ženskega spola, kar pri normalno razvitih dekletih teh let ni običaj. Zdravniki so mu svetovali, da naj nosi moška oblačila, ker se je njegov spol popolnoma spremenil. Ona, ali bolje on, se je tega branil, toda oblasti so ga proglasile za moškega in ga imenovale Jurij. Pri voj. naboru je bil radi prevelike teže, 190 kg, od voj. službe oproščen. A sedaj se Jurij Turek ženi. Za porodnišnico na Jesenicah. Ko dobi delavska družina prirastek oz. novorojenčka, takrat se stanovanjska in splošna beda našega delavstva še očitneje pokaže kakor sicer. Mnoge družine imajo samo en stanovanjski prostor za vse, sicer pa tudi, ako imajo kuhinjo posebej, je še vedno težko porodnici, ko nima miru, da bi se odpočila po prestanem trpljenju. Tudi postrežbe, katere je porodnica nujno potrebna, da si okrepča ter pridobi in ohrani zdravje sebi in detetu, delavska žena v svojem domu ne more biti deležna, kakor je to potrebno. Zato prav mnoge žene-matere v tem času zbole in se bolezni daljšo dobo ne morejo znebiti. Žal pa premnoge tudi ležejo v prerani grob, kar bedo delavskih družin, zlasti pa otrok še znova in znatno povečuje. Da se to prepreči, je Zveza delavskih žen in deklet na Jesenicah sklicala za 3. in 12. marca sestanek za članice in žene članov OUZD, Bratovske skladnice in Kranjske industrijske družbe. Sestanek je bil dobro obiskan in so vse udeleženke sprejele naslednjo resolucijo: Delavske žene in zaposlene delavke-članice so na svojem zborovanju dne 12. marca v Delavskem domu na Savi, zbrane iz Save, Javornika in Dobrave ob 20. uri, razpravljale o materinstvu in o žalostnih razmerah delavskih žen-mater s posebnim ozirom na porodnice ter so sklenile predlagati krajevnemu odboru Bratovske skladnice Kranjske industrijske družbe, da naj bi podvzel akcijo za ureditev porodnišnice v bolnici in ako s sedanjimi prostori to ni mogoče, tedaj naj se omogoči prizidek k sedanji bolnici Bratovske skladnice KID, in sicer po potrebi, katero naslovljeni urad najbolje pozna, koliko porodnic je letno od članov Bratovske skladnice KID. Svojo vlogo utemeljujemo posebno iz vidika slabih stanovanjskih razmer, kakor tudi z dejstvom, da bi se tako mnogo bolezni porodnic preprečilo, nepobitno pa tudi mnogim otrokom v najnež-nejši dobi po porodu očuvalo zdrav razvoj, posebno pa bi se s tem tudi praktično očuvala potrebna moralnost v družini. V pričakovanju, da bo ta predlog našel praktični odmev in na-klonjenje rešitve, beležimo z odličnim spoštovanjem Helena Zugwitz, t. č. predsednica. Potisek Hermina, t. č. tajnica. Poziv! Današnji številki »Ženskega lista« smo priložile poštne položnice ter naprošamo vse članice, da se istih poslužijo za nakazovanje članarine. Ker je z današnjim dnem ukinjeno kasiranje na domu proti članskim markicam, naj v bodoče velja za dokaz plačanih prispevkov odrezek poštne položnice. ® Pričakujemo, da bodo vse ljubljanske članice gorenje upoštevale ter poravnale vse morebitne zaostale prispevke oz. naročnino. Uprava. Umrla je vdova železničarja Jakoba Uršiča v Ljubljani, Ljudmila Uršič. Pokojnica je bila članica ženske organizacije in naša naročnica. Kakor nje umrli soprog, tako je tudi ona sodelovala v delavskem gibanju. Pogreb je bil v sredo. Pokoj pokojnici! O mamici. Za Materinski dan je izšel v glasilu čsl. Del. tel. enot »Predroj« sledeči nagovor na učenke od M. Jedličkove, ki sem