Kaj hočemo? (Govoril pri I. občncm zboru »Zveze slov. štaj. učitcljcv in učiteljic« v Celju dne 5. aprila 1.1. nadučitelj Vekoslav Strmšek.) (Konec.) Z našim društvom ponudimo drugi inteligenci roko k rodoljubnemu delovanju, in na nji je, da to priliko sprejme ali pa odkloni. Naj pa stori inteligenca, kar hoče, naj se nam pridruži ali ne, mi smo se zavarovali za vse čase proti očitkom, da nočemo delovati za narod, da nismo narodni, ampak internacij onalni. Naše društvo glasno priča, da bi tudi mi radi žrtvovali vse svoje moči v narodni blagor, da bi tudi mi učitelji radi pomagali dvigati narod k boljši bodočnosti. Učitelji smo prvi ustvarili društvo, kise, razteza črez vso Slovenijo in zopet smo uči. telji prvi osnovali društvo, ki more širiti vsestransko naobrazbo po vsem slovenskem Stajerju1 Dal Bog, da binasdrugi stanovi prav umeli se nam pridružili in nas krepko podpirali! Dosedaj začrtano društveno delovanje pa nas vodi mnogokrat iz šolske sobe med ljudstvo. Ono nam veleva, da moramo postati ne le narodni učitelji, ampak pravi učitelji naroda. Skoraj nobeden drug stan ni tako splošno vznikel iz naroda, skoraj nobeden ne pride toliko v dotiko z narodom kakor naš. Nam je izročena mladina, t. j. bodočnost naroda, mi jo izobrazujemo in pripravljamo za poznejše življenje. Naša krivda je, ako narod nazaduje, a ravno tako je naša zasluga, ako napreduje. Je-li prav in koristno, ako zapustimo to mladino, ko je dovršila štirnajsto leto, ko se je začel zanjo najnevarnejši čas ? Gotovo ne, in v našem novem društvu se bomo dogovorili, kako bi blagodejno vplivali nanjo tudi še v poznejši dobi. In tudi na odrasle ljudi, na kmetijstvo in obrtnijo lahko vplivamo, saj imamo v svoji sredini mnogo strokovnjakov. Na ta način pa bi si gotovo priborili mnogo ugleda med našim ljudstvom, ono bi nam poverilo razna zaupna mesta v svojih korporacijah, in učiteljstvo bi postalo jako važen in odločilen činitelj v narodni organizaciji. S tem bi pridobila zopet šola Čislali bi jo povsod kot prvo dobrotnico in njen vpliv bi' postal mnogo uspešnejši. Tako, mislim, sem očrtal delokrog, ki so ga ustanovitelji odmerili novemu društvu. Obsežen je in ne bo se dal mahoma izvršiti, kdo ve, č"e se bo ves sploh kdaj izvrševal. A ne obupajmol Oklenimo se vsi novega društva, ki nam obeta toliko lepega sadja! Trudimo se! Morebiti pa privede ravno to društvo iias in narod naš do boljše bodočnosti! V izvrševanje obsežnega društvenega programa pa nasvetujem, da se ustanovi pri njem več odborov ali odsekov, in sicer: 1.) Knjižnični odsek, ki bi naj sestavil a) imenik vseh slovenskih knjig, ki so sposobne za šolske knjižnice, b) za ljudske knjižnice. Ta odsek naj bi imel tudi v pregledu one govornike, ki bi hoteli in mogli sodelovati pri ustanavljanju knjižnic. 2.) Društveni odsek za ustanavljanje bralnih društev. On naj bi sestavil zgledna pravila za bralna društva in bi naj imel v pregledu govornike, ki bi hoteli sodelovati pri ustanavljanju bralnih društev, posebno torej tudi one, ki bi podavali o kmetijstvu itd. 3.) Pedagoški odsek, ki bi skrbel, da bi se pogosto vršila javna predavanja o domači vzgoji otrok itd. 4.) Pevski in godbeni odsek. Ta naj bi imel v pregledu vse pevce in godbenike, posebno pa še one, ki bi hoteli tudi v drugih krajih sodelovati proti povračilu stroškov. Ti nasveti pa se naj izvršijo šele tedaj, ko se društvo ojači in si omogoči živahnejše delovanje.