mm pomceviuec
PRILOGA DELAVSKE ENOTNOSTI	27.12.1980 — ŠT. 10
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog
V tej številki Sindikalnega poročevalca objavljamo tudi:
Sklep o pripravi in izvedbi letnih članskih sestankov in letnih (volilnih) sej organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti;
Usmeritve za pripravo in izvedbo letnih planskih sestankov osnovnih organizacij in letnih sej sindikalnih konferenc, konferenc osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata;
Vzorec sprememb in dopolnitev pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov in
Vzorec sprememb in dopolnitev poslovnika o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij zveze sindikatov.
Družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo
stroškov, ki so jih imeli delavci
pri opravljanju določenih del in nalog
Skladno s 579. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in tretje točke
13.	člena zakona o zagotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80) sklepamo:
—	republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije in
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog
L splošne določbe
I. člen
Udeleženci smo se s tem družbenim dogovorom dogovorili o skupnih stališčih in osnovah za povračilo stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog za temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in vse druge uporabnike družbenih sredstev (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija), o sestavinah posameznih povračil stroškov, o skupnih usmeritvah obsega porabe in o skupnih usmeritvah pri nekaterih merilih za ugotavljanje teh povračil stroškov z namenom, da prispevamo k dobremu gospodarjenju z družbenimi sredstvi pri opravljanju teh del in nalog. Udeleženci bomo zastopali ta enotna stališča za povračilo stroškov, ne glede na to, ali bremenijo materialne stroške, investicijsko ali skupno porabo.
•2. člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah pri odločanju o povračilu stroškov, ki so jih imeli, ko so opravljali dela in naloge za temeljno organizacijo (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), upoštevali:
—	obveznost planiranja teh stroškov glede na njihov namen in obseg;
—	upravičenost in obseg teh stroškov za opravljanje posameznih del in nalog v okviru celotne dejavnosti temeljne organizacije;
—	težnjo po zmanjševanju deleža teh stroškov v materialnih stroških in v celotnem prihodku;
—	obveznost sprotnega spremljanja nastalih stroškov ter pravočasnega ukrepanja za porabo sredstev v te namene v skladu s planirano višino ter obsegom teh sredstev;
—	obveznost sprotnega obveščanja delavcev o planiranih in porabljenih sredstvih za te namene, zlasti ob razpravah o periodičnih obračunih in zaključnem računu.
3.	člen
Udeleženci si bomo pri usklajevanju samoupravnega urejanja pogojev in načina priznavanja povračil stroškov prizadevali, da bodo delavci v temeljni organizaciji v samoupravnih splošnih aktih uredili:
—	pogoje, osnove in merila za povračilo stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog, po-
trebnih za nemoten potek delovnega procesa" v temeljni organizaciji;
—	da se bo pri opravljanju del in nalog, s katerimi so povezani ti stroški, izbral najbolj gospodaren način njihovega opravljanja;
—	da bodo delavci pravočasno obveščeni o pogojih in višini povračil posameznih stroškov, do katerih imajo pravico pri opravljanju svojih del in nalog;
—	da višina povračil ne bo višja od dejansko nastalih stroškov;
—	da se bodo povračila stroškov delavcem priznavala le na podlagi ustreznih listin, ali v vnaprej določenem pavšalnem znesku.
4.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali:
—	da bo v samoupravnih sporazumih določeno, da imajo delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi združujejo delo in sredstva, pravico vpogleda v izdatke, ki tvorijo materialne stroške, pravico nadzirati njihovo gibanje in pravico vplivati na njihovo višino;
—	da bodo delavci v temeljni organizaciji z delavci v drugih temeljnih organizacijah v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela usklajevali osnove in merila za povračila stroškov.
5.	člen
Udeleženci predlagamo delavcem, da v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pogoje, osnove in merila za izplačevanje povračil teh stroškov v skladu z usmeritvami tega družbenega dogovora.
Hkrati udeleženci predlagamo, da delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih ne določajo konkretnih višin povračil stroškov za posamezne namene. To višino naj v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih splošnih aktov določajo delavski sveti temeljnih organizacij ob sprejemanju letnih planskih aktov, med letom pa v primerih in pod pogoji, ki so določeni v tem družbenem dogovoru.
Udeleženci sodijo, da naj bi delavci določili v svojem samoupravnem spitanem aktu, da se upoštevajo novi zneski v naslednjem mesecu, če bo povečanje posameznih stroškov večje kot 5 % v primerjavi s prejšnjim trimesečjem.
6.	člen
S tem družbenim dogovorom smo se udeleženci dogovorili o skupnih osnovah za urejanje povračila stroškov, ki nastajajo pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju in za povračilo stroškov za ločeno življenje.
Udeleženci smo se dogovorili tudi o nekaterih usmeritvah za povračilo stroškov za prevoz na delo, za prehrano delavcev na določenih delih in nalogah, za povračilo stroškov za delo na terenu, selitvenih stroškov in prevoznih stroškov v drugih primerih.
Pri povračilu ostalih stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju določenih del in nalog za temeljno organizacijo, bomo udeleženci vztrajali, da
jih uredijo v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z usmeritvami iz tega dogovora.
II.	Povračila stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju
7.	člen
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog pri službenem potovanju, štejemo udeleženci dnevnico (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju naj bodo upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu.
8.	člen
Za dnevnico štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru povračilo stroškov za prehrano, ki jih je imel delavec na službenem potovanju.
Delavci naj določijo v samoupravnem splošnem aktu, da se delavcu stroški za prehrano povrnejo v znesku, določenem na podlagi povprečno ugotovljenih stroškov.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo pristojni zavod spremljal in redno objavljal povprečne stroške za prehrano na službenem potovanju.
9.	člen
Udeleženci dogovora predlagamo, da je delavec upravičen do:
—	cele dnevnice, ki se obračuna za vsakih 24 ur službenega potovanja ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur;
—	polovične dnevnice, če je službeno potova-'nje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in
če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa, ki je daljši od 8 ur, vendar ne več kot 12 ur;
—	znižane dnevnice za službeno potovanje, če je trajalo službeno potovanje več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
10.	člen
Za službeno potovanje v tujino štejemo udeleženci tega družbenega dogovora službeno potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo državo in nazaj, iz ene države v drugo in potovanje iz enega kraja v drug kraj v tuji državi.
Udeleženci soglašamo, da dnevnica za službeno potovanje, ki pripada delavcu od prehoda meje pri odhodu do prekoračitve meje po vrnitvi iz tujine, ne more biti višja od zneska, ki je določen za službeno potovanje v tujino s predpisom o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom in zveznim organizacijam med materialne stroške. Pogoje in kriterije, po katerih ima delavec pravico do dnevnice za službeno potovanje v tujo državo, določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu.
11.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v samoupravnem splošnem aktu določili, da se povrnejo stroški za prenočišče v hotelih B kategorije, ali največ do zneska, ki je ugotovljen na podlagi povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije.
Stroški za prenočišče na službenem potovanju naj se praviloma povrnejo na podlagi predloženega računa za prenočišče.
Delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko določijo tudi, da se stroški za prenočišče povrnejo delavcu brez predložitve računa; v tem primeru naj povračilo ne presega 40 % povprečnega stroška za prenočišče v hotelih B kategorije.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo pristojni zavod spremljal in redno objavljal podatke o povprečnih stroških za prenočišče.
12.	člen
Udeleženci predlagamo, naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se stroški za prevoz delavcev na službenem potovanju povrnejo v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, katerega uporaba zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog. Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo potni stroški, ki jih izkaže z vozovnico ali z računom.
Kadar je določeno v potnem nalogu, da delavec uporablja za prevoz osebni avtomobil, odvisno od naloge, ki jo opravlja ter od pogojev in načina, po katerem se ta opravlja, se povrnejo stroški za prevožene kilometre.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo kilometrino v pavšalnem znesku za prevoženi kilometer v višini povprečnih stroškov za avtomobil srednjega razreda.
Delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih lahko priznajo povračilo večjih prevoznih stroškov od povprečnih za opravljanje tistih del in nalog, ki povzročajo večje stroške za prevoženi kilometer na slabih makadamskih in gozdnih poteh.
Udeleženci bomo zagotovili, da bo pristojni zavod spremljal in redno objavljal povprečne stroške za prevoženi kilometer.
13.	člen
Udeleženci predlagamo, da naj delavci določijo v samoupravnih splošnih aktih tudi pogoje, pod katerimi se priznavajo povračila prevoznih stroškov za druge primere, kot na primer za delo delavca v drugem kraju, ob začasnem obisku družine, za prevoz na šolanje in strokovni pouk ter ob preselitvi delavca in njegovih družinskih članov v drug kraj.
III.	Povračilo stroškov za ločeno življenje
14.	člen
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje po tem družbenem dogovoru so stroški za stanovanjc v kraju, kjer delavec začasno dela izven kraja stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine ter stroške za prehrano, ki presegajo obi-
čajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (žena, otroci).
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcem le v primerih, ko jih temeljna organizacija napoti na opravljanje del in nalog, oziroma je nosilec družbenih funkcij imenovan na novo funkcijo, in je posledica tega ločitev od družine.
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj pripada delavcu skupaj s povračilom stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini.
15.	člen
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povrnitev stroškov za stanovanje, ki jih ima delavec v kraju, kjer dela in jih plačuje zaradi ločenega bivanja ali po predloženih računih ali v znesku, ki naj mesečno ne presega zneska, ki predstavlja 30 % povprečnih stroškov za prenočitev v hotelu B kategorije za 30 prenočevanj.
16.	člen v
Udeleženci predlagamo, da delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo tudi pogoje, pod katerimi bodo delavcem povrnili del stroškov za prehrano.
Če delavci določijo povračilo v pavšalnem znesku, naj to povračilo ne presega zneska, ki predstavlja 30 % povprečne dnevnice za 30 dni.
IV.	Povračilo stroškov za delo na terenu
17.	člen
Za povračilo stroškov za delo na terenu štejemo udeleženci tega družbenega dogovora povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža temeljne organizacije in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. To povračilo stroškov naj hi pripadalo delavcu, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče, sicer pa ima pravico do povračila stroškov za prenočitev in do dnevnice. To povračilo stroškov naj hi pripadalo delavcu za dneve, ki jih prebije na terenu, in se določi v znesku na dan.
Udeleženci smo se dogovorili, da delavec ni upravičen do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka v primeru odsotnosti z dela na terenu ali neopravičenega izostanka z dela.
18.	člen
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo, da se delavcu, ki dela na terenu, povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini. stroški za organizirano prehrano pa v določenem znesku od dejanske višine teh stroškov.
Dejansko višino stroškov za prenočitev in prehrano naj ugotavljajo delavci v temeljni organizaciji na podlagi stroškov, ki jih ima temeljna organizacija, ko za delavce na terenu organizira prehrano in prenočišče.
19.	člen
Udeleženci predlagamo, da naj delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo, kdaj delavcu, ki dela na terenu, pripada tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k njegovi družini, kako pogosto in za kakšno prevozno sredstvo.
V.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
20.	člen
Delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Udeleženci predlagamo, da se stroški za prevoz na delo in z dela od stalnega ali začasnega bivališča povrnejo v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dneve, ko delavec dela, pri čemer naj delavec sam krije del teh stroškov.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini, ki jo določijo delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu.
VI.	Povračilo selitvenih stroškov
21.	člen
Za selitvene stroške štejemo udeleženci po tem družbenem dogovoru dejanske stroške za demon-tažo, pakiranje, prevoz in ponovno montažo pohištva, kot tudi stroške za prevoz, hrano in nastanitev delavca in njegovih družinskih članov med selitvijo.
Delavci naj v samoupravnem splošnem aktu določijo pogoje, pod katerimi se delavcu zaradi potreb temeljne organizacije priznavajo selitveni stroški za preselitev po predloženem računu.
V samoupravnem splošnem aktu naj delavci določijo pogoje, kdaj se povrnejo stroški za selitev delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
VII.	Izdatki za prehrano in napitke kot poseben ukrep varstva
pri delu
22.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih določili dela in naloge, ki so škodljiva za zdravje ter dela in naloge, pri katerih je potrebna močnejša hrana. Pri urejanju teh stroškov upoštevajo delavci rešitve iz družbenega dogovora, ki bo sprejet na podlagi zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.
VIII.	Naloge in obveznosti posameznih udeležencev tega družbenega dogovora
23.	člen
Udeleženci bomo:
—	delovali tako, da bodo delavci stališča iz tega družbenega dogovora uveljavili v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij;
—	spremljali izvajanje določb samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov, ki se priznavajo delavcem pri opravljanju določenih del in nalog;
—	spremljali izvajanje obveznosti, da bodo delavci temeljnih organizacij v svojih planskih aktih določili obseg sredstev za povračila stroškov delavcem:
, spremljali izvajanje in učinkovanje usmeri-
1
1
I
tev iz tega družbenega dogovora v okviru svoje pristojnosti;
—	menili, da se družbena sredstva trošijo v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, če bo višina povračil stroškov v nasprotju z usmeritvami tega družbenega dogovora ter izvajali potrebne ukrepe.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije bosta po potrebi za dograjevanje samoupravnih sporazumov dejavnosti sprejela osnove in usmeritve za uporabo pogojev, pod katerimi v temeljnih organizacijah priznavajo povračila posameznih stroškov.
24.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu s tem družbenim dogovorom in v okviru svojih pristojnosti uredil spremljanje in objavljanje posameznih vrst stroškov, za katere udeleženci s tem družbenim dogovorom sprejemajo skupne osnove za njihovq urejanje, tako da bo:
—	Zavod SR Slovenije za statistiko spremljal in objavljal povprečne stroške za dnevnico in za prenočišče na službenem potovanju. Povprečne stroške za dnevnico ugotavlja na podlagi povprečnih cen za najpogostejše obroke, skupaj za vse kategorije hotelov in restavracij na območju države. Povprečne stroške za prenočišče ugotavlja na podlagi povprečnih cen za prenočitve v sobi z eno posteljo v hotelih B kategorije na območju države;
—	Zavod SR Slovenije za cene spremljal in objavljal povprečne stroške za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom srednjega razreda po dogovorjeni metodologiji.
Povprečne stroške bosta objavljala oba zavoda po trimesečjih, najkasneje 25 dni po preteku trimesečja v glasilu Zveze sindikatov Slovenije.
25.	člen
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo zavzemal za to, da bodo delavci v temeljnih or-
ganizacijah pri določanju obsega in višine sredstev povračila stroškov iz tega družbenega dogovora upoštevali osnovna načela dobrega gospodarjenja in načela racionalnega gospodarjenja s temi sredstvi.
Organi in organizacije sindikatov si bodo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih splošnih aktih opredelili usmeritve tega družbenega dogovora ter dogovorjene pogoje in višine za določanje teh povračil uskladili na ravni delovne oziroma sestavljene organizacije.
Organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo sproti obravnavali opozorila o neustreznem urejanju in izplačevanju povračil teh stroškov ter vztrajali, da bodo samoupravni organi v temeljnih organizacijah predlagali uskladitev samoupravnih splošnih aktov s tem družbenim dogovorom.
26.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije si bo skupaj s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami v skladu s tem družbenim dogovorom prizadevala, da bodo delavci v temeljnih organizacijah v samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka in prihodka urejali povračila stroškov skladno s tem družbenim dogovorom.
V	okviru programov svojih aktivnosti bo organizirala spremljanje uresničevanja usmeritev tega družbenega dogovora v samoupravnih splošnih aktih iz prvega odstavka ter z uporabo teh podatkov vplivala na racionalno gospodarjenje s sredstvi.
27.	člen '
Za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora udeleženci oblikujemo odbor udeležencev.
V	odbor udeležencev imenuje vsak udeleženec
po dva delegata. Odbor daje pojasnila o določilih tega družbenega dogovora in je dolžan obravnavati predložena vprašanja ter o njih predlagati skupna stališča.
Odbor najmanj enkrat letno poroča udeležencem družbenega dogovora o njegovem izvajanju.
Odbor na koncu vsakega leta oceni rezultate uresničevanja tega družbenega dogovora v preteklem letu ter preveri potrebo po njegovih dopolnitvah in spremembah.
Sedež odbora je pri Republiškem komiteju za delo.
IX.	Posebne in končne določbe
28.	člen
Ta družbeni dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot je bil uporabljen za njegovo sklenitev. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec.
Udeleženci bomo obravnavali poleg pobud vsakega udeleženca tudi pobude iz organizacij združenega dela.
29.	člen
Ob objavi tega družbenega dogovora bodo objavljeni tudi podatki o povprečnih stroških za dnevnico, prenočišče in kilometrino.
30.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pooblaščeni organi udeležencev.
31.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1981.

Dokumente, ki jih objavljamo, je sprejela statutarna komisija RS ZSS na seji 11. 12. 1980 kot podlago za pripravo in izvedbo letnih članskih sestankov in letnih sej.
Usmeritve za ocenjevanje dosedanjega dela in za programiranje dela v prihodnjem so le napotek za konkretno programiranje dela v osnovnih organizacijah ZS in njenih oblikah povezovanj a v TOZD, DO in SOZD. Zato osnovne organizacije ZS, sindikalne konference, konference osnovnih organizacij in koordinacijski odbori sindikata iz te usmeritve konkretno opredelijo le svoje težiščne naloge.
Statutarna komisija RS ZSS predlaga osnovnim organizacijam ZS in konferencam osnovnih organizacij, da svoje statutarne akte (pravila oz. poslovnike) dopolnijo oz. uskladijo z
objavljenimi vzorci na letnih sestankih oziroma letnih sejah. Vzorec pravil o organiziranosti in delovanju sindikalnih konferenc v temeljnih organizacijah združenega dela in vzorec dopolnitev poslovnika o organizaciji in delovanju koordinacijskega odbora sindikata v SOZD pa bo statutarna komisija dala na razpolago občinskim svetom ZSS.
Letni članski sestanki oz. letne seje morajo omogočiti temeljito oceno dosedanjega delovanja posamezne organizacije oz. organa ter sprejem delovne usmeritve skladno z vlogo in nalogami posamezne organizacije oz. organa.
PREDSEDNIK
STATUTARNE KOMISIJE RS ZSS FRANČEK KAVČIČ
Na podlagi statuta ZSSin statutarnega sklepa ZSS, sprejetega na 1. konferenci ZSS sprejema Statutarna komisija RS ZSS na svoji seji dne 11. 12.
1980

Sklep o pripravi in izvedbi letnih članskih sestankov in letnih (volilnih) sej organov Zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti
1.
Skladno s statutarnim sklepom Zveze sindikatov Slovenije morajo organizacije in organi zveze sindikatov najmanj enkrat letno:
—	analizirati in oceniti svoje delovanje in delo svojih organov;
•— sprejeti letno programsko usmeritev;
—	po potrebi opraviti zamenjave v svoji sestavi ter v sestavi svojih izvršno-političnih in izvršnih organov.
2.
Letne članske sestanke oziroma letne seje je treba opraviti:
—	do 28. februarja — osnovne organizacije ZS in sindikalne konference v TOZD;
—	do 31. marca — konference osnovnih organizacij ZS v DO, koordinacijski odbori sindikata v SOZD.
3.
Letne (volilne) seje organov zveze sindikatov je treba opraviti:
—	do 30. aprila — občinski sveti, mestni svet ZSS in občinski odbori sindikatov;
—	do 31. maja — republiški odbori sindikatov, medobčinski sveti ZSS;
—	do 30. junija— republiški svet ZSS.
4.
Za uresničevanje tega sklepa iz točke 2 so odgovorni izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov, sindikalne konference, konference osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijski odbori sindikata.
Občinski sveti ZSS v sodelovanju z občinskimi odbori sindikatov sprejmejo operativni program za priprave in izvedbo letnih članskih sestankov ter letnih sej, ki mora obsegati:
—	usmeritve za pripravo in izvedbo letnih se- ’ Stankov oziroma sej;
—	rokovnik za pripravo in izvedbo letnih se- ' Stankov oziroma sej;
—	način sodelovanja članov občinskega sveta , in občinskih odborov sindikatov dejavnosti.
Občinski sveti bodo v aprilu v pripravah na '• svojo volilno sejo pripravili tudi oceno letnih se- ’ Stankov in sej, skladno s tem sklepom in usmeri- , tvami.	i
S.
Predsedstvo republiškega sveta ZSS bo neposredno usmerjalo priprave na letne (volilne) seje , organov zveze sindikatov in sindiktaov v občinah, na medobčinskih območjih ter v republiških odborih sindikatov dejavnosti.
PREDSEDNIK STATUTARN]B , KOMISIJE FRANČEK KAVČIČ
Usmeritve za pripravo iri izvedbo letnih članskih sestankov osnovnih organizacij in letnih sej sindikalnih konferenc, konferenc osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata
i.
Pri pripravah na letne sestanke in letne seje je treba upoštevati, da potekajo v čast^ko je celotna družbenopolitična aktivnost usmerjena zlasti na:
—	uresničevanje politike gospodarske stabilizacije;
—	sprejemanje srednjeročnih planov;
—	razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v katerem bo delavec,orga-niziran v zvezi sindikatov; celovito obvladoval vse tokove družbene reprodukcije;
•— priprave na 3. kongres samoupravljalcev.
2.
Letni sestanki in letne seje morajo izhajati iz ocene uresničevanja programov, katere so osnovne organizacije sprejele na svojih občnih zborih in iz ocene uresničevanja sklepov 9. kongresa ZSS. zlasti nalog, ki neposredno zadevajo osnovne organizacije in vse oblike njihovega medsebojnega povezovanja v OZD. Ob oceni uresničevanja svojih nalog morajo osnovne organizacije in druga sindikalna telesa v OZD tudi ugotoviti, kako so se vključevale v širše družbene aktivnosti, katere so vodile oziroma usmerjale organizacije zveze komunistov, in ki so potekale v okviru SZDL.
Občinski sveti zveze sindikatov bodo še posebej usmerili pozornost sindikalnih organizacij in njihovih organov na osrednja vprašanja uresničevanja vloge najširše organizacije delavskega razreda v posamezni sredini v tem obdobju.
3.
Na tej podlagi je treba oceniti, v kolikšni meri so osnovne organizacije delovale kot dejavnik razvijanja samoupravnih odnosov v OZD in v družbi nasploh in kako so delavce vključevale v politični sistem.
Pri tem je potrebno sprejeti oceno o usposobljenosti osnovne organizacije, sindikalne konference, konference osnovnih organizacij in koordinacijskega odbora sindikata za uresničevanje njihove družbene vloge zlasti glede tega, v kolikšni meri so v svoje naloge uspele vključiti čimširši krog delavcev. Ob obravnavi usposobljenosti posamezne sindikalne organizacije ali organa je treba oceniti, ali je njena organiziranost in delovanje skladno s statutom ZSS in s pravili osnovne organizacije oziroma poslovnikom konference ali koordinacijskega odbora.
4.
Ocene in ugotovitve, katere bodo člani sprejeli na članskih sestankih oziroma delegati v sindikalnih konferencah, konferencah osnovnih organizacij, zlasti glede nalog, ki predstavljajo stalno jedro sindikalne aktivnost) so tudi podlaga za opredelitev nalog v prihodnjem enoletnem obdobj u. Letne usmeritve morajo zagotavljati, da se bodo člani zveze sindikatov v osnovnih organizacijah usme ril i na bistvena vprašanja uresničevanja in razvijanja samoupravljanja kot celovitega družbenega odnosa, na razvijanje dohodkovnih odnosov in na aktivnosti za uspešnejše gospodarjenje in poslovanje.
5.
Ocene in ugotovitve o delovanju v preteklem enoletnem obdobju in letne programske usmeritve za delo v prihodnjem obdobju o teh najaktualnejših in skupnih vprašanjih se morajo nanašati tudi na druga vprašanja in naloge osnovnih organizacij in vseh oblik njihovega povezovanja v OZD in sicer:
1.
sprejemanju in uresničevanju stabilizacijskih načrtov v povezavi z obravnavanjem in sprejemanjem zaključnih in periodičnih računov. Pri tem je treba zlasti oceniti prizadevanja za povečanje produktivnosti, za smotrno združevanje dela in sredstev v OZD in širše, za zmanjševanje stroškov, vpliv delavcev na politiko cen in organizacijo preskrbe, na program raziskovalne dejavnosti in pospeševanje inventivne dejavnosti. V tem kontekstu je treba proučiti tudi svobodno menjavo dela v SIS in vpliv delavcev na te procese.
Vključevanje v mednarodne ekonomske tokove zahteva od zveze sindikatov, da posebno pozornost posvetimo ekonomskim odnosom s tujino. S tem v zvezi kaže ugotoviti,kakšen je vpliv delavcev na izvoz in uvoz, kakšen je njihov vpliv na ustvarjanje, gospodarjenje in trošenje deviz, kako vplivajo na uvoz in uporabo tujega znanja, tehnologije in tehnike itd. Ugotoviti je treba tudi to, koliko ekonomski odnosi s tujino vplivajo na ustvarjanje dohodka v TOZD in DO in kakšen je delavčev vpliv na vse to ter se dogovoriti za nadaljnje aktivnosti.
Uresničevanje nalog v pripravah na sprejem srednjeročnega plana, pri čemer je treba upoštevati dokumente 1. konference ZSS o planiranju (november 1979). Ob ocenjevanju aktivnosti in učinkovitosti organizacij organov zveze sindikatov na področju planiranja je treba posebno pozorno ugotovit i.vkolikšnimerisovteh aktivnostih sodelovali delavci, kako so delovale strokovne službe, kako je potekalo usklajevanje planov z drugimi nosilci planiranja v OZD, v KS, v SIS in v širših okvirih.
3.
Vprašanje delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela je v ospredju aktivnosti zveze sindikatov kot celote in zato smo naloge na tem področjuopredelilitudina 2. konferenci ZSS (december 1980). Na letnih članskih sestankih oziroma letnih sejah je zato treba ocenitjkakšno je stanje na tem področj u v posamezni OZD in opredeliti naloge za uresničevanje dokumentov 2. konference ZSS na področju uresničevanja delitve po delu.
V	sklopu teh vprašanj je treba analizirati tudi oblikovanje dohodka in delitve osebnih dohodkov v delovnih skupnostih skupnih služb.
4.
Na področju nadaljnjega razvoja samoupravljanja je treba ocenit^če je organiziranost skladna z določbami zakona o združenem delu, glede oblikovanja TOZD, združevanja v DO, povezovanja v SOZD, poslovne skupnosti in druge asociacije združenega dela in tudi organiziranost skupnih služb, zlasti administrativnih.
Temeljito je treba proučiti delovanje samoupravne delavske kontrole, zaščito samoupravljanja, družbene lastnine in samoupravnih pravic delavčev itn.
5.
Zveza sindikatov je politično odgovorna tudi za delovanje delegacij in delegatov v samoupravnih organih OZD in v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti . V pripravah na letne sestanke je treba oceniti,kako osnovne organizacije sodelujejo z delegati in delegacijami, kako jih seznanjajo s sindikalno politiko in stališči o posameznih vprašanjih delegatskega odločanja. Naloge v zvezi s stalnimi kadrovskimi pripravami na volitve, zlasti evidentiranje terjajo, da se o njih osnovne organizacije dogovorijo že na teh članskih sestankih.
6.
V	obdobju prizadevanj za stabilizacijo družbenoekonomskih gibanj so še bolj pomembne naloge
ZS na področju socialne politike. Zato je treba na letnem članskem sestanku temeljito pregledati, kako se osnovna organizacija vključuje v aktivnosti za povečanje dohodka in produktivnosti, za razreševanje vprašanj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki; razvijanje družbenega standarda, usklajevanje politike socialnih korektivov, razreševanje stanovanjskih vprašanj; urejanje varstva pri delu; širjenje možnosti za organiziran oddih in rekreacijo; vključevanje otrok v organizirano otroško varstvo in celodnevno osnovno šolo, izgrajevanje pokojninskega in invalidskega sistema; naloge na področju kadrovske politike in zaposlovanja itn.
7.
Procesi uvajanja koncepcije usmerjenega izobraževanja terjajo nenehno politično aktivnost sindikalne organizacije. Zato je treba proučiti delovanje sindikalne organizacije v OZD pri sprejemanju zakona in pri aktivnostih za njegovo uresničevanje še posebej z vidika ugotovljenih kadrovskih potreb posamezne OZD in uresničevanja njihove izobraževalne funkcije.
8.
Pri uresničevanjustališč republiškega sveta ZSS o kulturi (november 1980), je za nadaljnji razvoj kulturnega življenja potrebna nenehna aktivnost sindikalne organizacije. Zato je treba v program dela za leto 1981 uvrstiti tudi naloge s tega področja.
9.
Nenehna politična prizadevanja za večjo ustvarjalnost in inventivno dejavnost delavcev še vedno ne dajejo dovolj velikih rezultatov za razvoj proizvajalnih sil in večjo produktivnost. Zato morajo osnovne organizacije in sindikalne konference ter koordinacijski odbori sindikata oceniti stanja in predvideti nadaljnjo aktivnost tudi na tem področ-
ju-
10.
Uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe indružbene samozaščite,ob pripravahza sprejem in uresničevanje novega zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, terja nenehno aktivnost sindikalne organizacije v obrambnih pripravah pa tudi povečanje samozaščitne aktivnosti, o čemer se je zato treba dogovoriti tudi na letnih članskih sestankih oziroma letnih sejah.
11.
Zveza sindikatov ima pomembno vlogo in odgovornost tudi pri razvijanju medsebojnega obveščanja delavcev, ki je pomemben predpogoj za učinkovito samoupravljanje. Zato je treba na letnih sestankih oziroma sejah oceniti tudi to področje in se dogovoriti za nadaljnje aktivnosti.
12.
Za uresničevanje vloge in nalog sindikalne organizacije in njenih organizacij in organov je potrebna tudi ustrezna organiziranost, kadrovska usposobljenost in usposabljanje za delo v sindikalni organizaciji. Na članskih sestankih oziroma sejah je treba zato oceniti:
vključevanje sindikalnega članstva — delavcev vdeloosnovne organizacije; delovanje sindikalnih skupin; politično izvršilno vlogo izvršnega odbora in delo posameznih članov izvršnega odbora; finančno-materialno poslovanje (tudi zaradi stabilizacije); povezovanje osnovne organizacije v sindikalno konferenco in v konferenco osnovnih organizacij ter v koordinacijski odbor sindikata v SOZD; povezovanje osnovne organizacije s krajevnimi skupnostmi; vključevanje osnovne organizacije, sindikalne konference, konference osnovnih organizacij in koordinacijskega odbora sindikata v delovanje občinske organizacije ZS in v sindikat dejavnosti.
Mora se okrepiti zavest o pravicah in odgovornosti članov zveze sindikatov, zato je treba urediti evidenco članstva v sleherni osnovni organizaciji in evidenco vplačane članarine in dati članske knjižice slehernemu članu.
Pri oceni skladnosti organiziranosti in metod delovanja je posebej treba ugotoviti, ali je treba dopolniti pravila osnovne organizacije, pravila sindikalne konference, poslovnik konference osnovnih organizacij in poslovnik koordinacijskega odbora sindikata in dopolnitve ali spremembe tudi sprejeti.'
6.
V ta namen objavljamo spremembe in dopolnitve pravil in poslovnikov, druga navodila in dokumente pa imajo občinski sveti zveze sindikatov, zato v tej usmeritvi ne navajamo organizacijskih navodil in drugih napotkov, ker so le-ta opredeljena v priročniku za pripravo in izvedbo občnih zborov " osnovnih organizacij zveze sindikatov 1980 (Priloga DE Sindikalni poročevalec, št. 10 z dne 10. 11. 1979). Opredelitve v priročniku se smiselno uporabljajo tudi za pripravo in izvedbo letnih sestankov osnovnih organizacij ter letnih sej sindikalnih konferenc, konference osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata.
Osnovne organizacije zveze sindikatov, sindikalne konference v TOZD, konference osnovnih organizacij ZS vdelovnih organizacijah in koordinacijski odbori sindikata v SOZD so se dolžni v pripravah na svoje letne sestanke oziroma seje posvetovati v občinskih svetih zveze sindikatov.
Na podlagi 7. člena statutarnega sklepa, sprejetega na 1. konferenci Zveze	VZOREC
sindikatov Slovenije je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov... po razpravah v osnovnih organizacijah ZS na seji dne ... sprejela
Spremembe in dopolnitve poslovnika o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov (vzorec, priloga DE, Sindikalni poročevalec, št. 5 z dne 14. 4. 1979)
1.	člen
Doda se nov 3. a člen:
Konferenca zagotavlja, da člani enakopravno izražajo, usklajujejo in opredeljujejo skupne interese v osnovnih organizacijah zveze sindikatov ter deluje tako, da krepi odgovornost in samostojnost osnovnih organizacij zvkze sindikatov.
2.	člen
7. člen se spremenjen glasi:
Konferenca osnovnih organizacij ZS je stalni kolektivni, demokratični in politični organ osnovnih organizacij zveze sindikatov, kise vanjo povezuje-jo.
Vsičlanikonference —delegati osnovnih organizacij — imajo enake pravice in enako odgovornost za njeno delo.
Vsaka osnovna organizacija izvoli v konferenco po ... delegatov.
Pojasnilo: Delegati osnovnih organizacij ZS — člani konference — so skupno odgovorni za delovanje konference. Pfttrebno je zagotoviti, da bodo delegati osnovnih organizacij uresničevali svojo delegatsko vlogo, ki je predvsem v tem, da prenašajo stališča osnovnih organizacij ZS v konferenco in obratno.
Število delegatov osnovnih organizacij ZS v konferenci osnovnih organizacij ZS je odvisno od števila osnovnih organizacij, ki se povezujejo v konferenco OOZS. Tako naj bi vsaka OOZS izvolila v konferenco OOZS od 2—5 delegatov s tem, da je v delegacijo po možnosti vključen tudi predsednik osnovne organizacije ZS.
3.	člen
Doda se nov 9. a člen:
Konferenca se povezuje in sodeluje z občinskim svetom zveze sindikatov, prenaša vanj pobude in usklajene interese članov iz osnovnih organizacij ZS tertako omogoča njihov vpliv na oblikovanje in uresničevanje stališč občinske organizacije zveze sindikatov.
Pojasnilo: V stališčih 1. konference ZSS je opredeljeno, da se morajo konference OOZS v delovnih organizacijah še bolj uveljaviti kot oblika povezovanja aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov in nadalje, da je potrebno uresničiti doslednejše povezovanje med konferencami osnovnih organizacij ZS in koordinacijskimi odbori sindikata, ter občin-
skimi sveti zveze sindikatov, kar pa ne sme krniti samostojne vloge osnovnih organizacij ZS v delovanju občinskega sveta, temveč le omogočiti vklj učevanje konference v oblikovanje in uresničevanje stališč občinskega sveta zlasti zato, ker imajo osnovne organizacije, ki se povezujejo v konferenco osnovnih organizacij ZS, ponekod svoje sedeže v različnih občinah.
4.	člen
Doda se nov 10. a člen:
Konferenca se sestaja po potrebi.
Člani konference enkrat letno na svoji seji:	'
—	analizirajo in ocenijo svoje delovanje,
—	sprejmejo letno programsko usmeritev,
—	po potrebi ugotovijo dopolnitev v svoji sestavi,
—	po potrebi dopolnijo sestavo izvršnega odbora (to določilo vnesejo v svoj poslovnik le tiste konference, ki imajo izvršni odbor)
—	obravnavajo druga pomembna vprašanja.
5.	člen
19. člen: Pred prvim odstavkom se doda odstavek:
Izvršniodbor je kolektivni, demokratični izvršni organ konference, v katerem imajo vsi člani enako pravico in enako odgovornost za njegovo delo.
Člani izvršnegaodbora so skupno odgovorni za njegovo delo, obenem pa je vsak član tudi osebno odgovoren za delo izvršnega odbora in za svoje delovno področje.
Pojasnilo: Taka opredelitev izhaja iz 3. člena statutarnega sklepa, sprejetega na 1. konferenci ZSS.
Ta člen vnesejo v svoje poslovnike samo tiste konference osnovnih organizacij ZS, ki imajo izvršni organ.
6.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika so sestavni del poslovnika o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij ZS, sprejetega dne .... Te spremembe in dopolnitve veljajo od dneva sprejema.
Datum:
Vzorec sprejet v statutarni komisiji RS ZSS dne 11. 12. 1980
Predsednik konference OO ZS
PRAVKAR IZŠLO!
Knjižnica Sindikati št. 33:
DELITEV PO DELU — KAJ JE TO?
avtorja: Marjan Zupan in Bogdan Petrič
Knjižica celovito obravnava sistem oblikovanja in delitve za osebne dohodke.
Cena: 120 din.
V tisku sta še dve brošuri:
Št. 34: SINDIKATI IN KULTURA in
št. 35: HUMANIZACIJA DELA Z VIDIKA VARSTVA PRI DELU, INVALIDNOSTI IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4,
nepreklicno naročamo ..izvod(ov) Knjižnice Sindikati
št. 33: DELITEV PO DELU — KAJ JE TO?
Naročeno nam pošljite na naslov: .............
Ime in priimek podpisnika:.......................
Naročeno dne: ...................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu brošure.
(Žig)	(podpis naročnika)
Na podlagi 1. odstavka 33. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in 7.	VZOREC
člena statutarnega sklepa, sprejetega na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije so člani osnovne organizacije ZS na letnem sestanku osnovne organizacije ZS V.. dne ... sprejeli
Spremembe in dopolnitve pravil organiziranosti in delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov (vzorec, Priloga DE, Sindikalni poročevalec, št. 5 z dne 14. 4. 1979)
1.	člen
12. člen: 3. odstavek se spremenjen glasi:
Na letnem članskem sestanku člani'
—	ocenijo svoje delovanje ter delo izvršnega odbora in njegovih članov v minulem letu,
■— sprejmejo letno programsko usmeritev in finančni načrt za tekoče leto,
—	po potrebi zamenjajo posamezne člane ter dopolnijo sestav izvršnega in nadzornega odbora,
—	odobrijo finančno poslovanje in
—	obravnavajo druga pomembna vprašanja.
2.	člen
15. člen: doda se nov 3. odstavek:
Člani izvršnega odbora so skupno odgovorni za njegovo delo, obenem pa je vsak član tudi osebno odgovoren za delo organa in za svoje delovno področje.
3.	člen
17. člen: Na koncu 1. odstavka se črta pika in doda besedilo: » ... ali članskemu sestanku.«
4.	člen
Doda se nov 20. a člen:
Izvršniodbor vodi predkandidacijske inkandidacijske postopke, vse volitve članov organov upravljanja v temeljni organizaciji združenega dela (delovni skupnosti), za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za člane delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delegate v skupščine krajevnih skupnosti in druge organe, v katere TOZD (DS) delegira svoje delegate.
Na podlagi evidentiranja možnih kandidatov zaorgane iz 1. odstavka tega člena, ki se opravi v sindikalnih skupinah oziroma drugih oblikah dela sprejme izvršniodbor kandidatno listo, ki jo posreduje v obravnavo članstvu na članskem sestanku oziroma v sindikalnih skupinah. Po razpravi med članstvom oziroma v sindikalnih skupinah skliče izvršni odbor kandidacijsko konferenco, ki sprejme enotno kandidatno listo.
Pojasnilo: Kandidacijsko konferenco sestavljajo člani izvršnega odbora ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta TOZD (sveta DS), v manjših TOZD (DS) pa vsi delavci.
5.	člen
K 37. členu se doda pojasnilo:
Praviloma naj bi bili poverjeniki sindikalnih skupin izvoljeni za člane izvršnega odbora. Če to ni mogoče, je treba poverjenike, ki niso člani izvršnega odbora, vabiti na seje izvršnega odbora, ali pa organizirati druge oblike dela izvršnega odbora, ki bodo članstvu v sindikalnih skupinah zagotavljale njihov vpliv na sprejem oziroma uresničevanje odločitev izvršnega odbora.
6.	člen
V	38. členu se na koncu 3. odstavka pojasnila doda:
Sindikalna konferenca v TOZD mora zagotoviti članstvu v osnovnih organizacijah ZS, da se izrečejo do vseh pomembnejših vprašanj, ki se obravnavajo in sprejemajo na ravni temeljne organizacije združenega dela.
7.	člen
V	45. členu se za 2. odstavkom pojasnila doda:
Olj aktivnosti zveze sindikatov v krajevni skupnosti ni formalno ustanavljanje koordinacijskih odborov in delegiranje delegatov, pač pa delovanje osnovnih organizacij zveze sindikatov za povezanost njenih članov v krajevno konferenco SZDL in njene organe. Koordinacijski odbor naj se oblikuje v tistih krajevnih skupnostih, kjer je to potrebno zaradi povezovanja aktivnosti osnovnih organizacij z delom KK SZDL in Skupščine KS. Eno od meril je vsekakor večje število osnovnih organizacij ZS v KS in večje število delavcev, ki združujejo svoje delo v TOZD v krajevni skupnosti. V koordinacijski odbor je treba določiti najaktivnejše izmed delegatov osnovnih organizacij ZS v krajevni konferenci SZDL. Sedež koordinacijskega odbora pa naj bo pri eni od naj večjih osnovnih organizacij ZS, pri konferenci OO ZS ali pa pri občinskem svetu.
8.	člen
Spremembe in dopolnitve pravil so sestavni del pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije ZS, sprejetih dne ..
Spremembe in dopolnitve pravil veljajo od dneva sprejema.
Datum:
Predsednik osnovne organizacije ZS
Vzorce sprememb in dopolnitev pravil je sprejela statutarna komisija RS ZSS dne 11. 12. 1980
Ureja uredniški odbor: Franček Kavčič, Boštjan Pirc, Nataša Pobega, Peter Štefanič in Majda Žlender
X
y