Ptuj, torek, 20. maja 2008
letnik LXI • št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Tednikov pogovor Eva Irgl •
"Nobena težava mi ne uide..."
O Stran 4
V
Po naših občinah
Videm • Je bil
"kaznovalni" zakon res nujen?
O Stran 6
Po naših občinah
Središče • Manj za komunalni prispevek
O Stran 7
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Šport Nogomet •
V nogometu še obstaja pravica!
O Stran 11
Štajerski TED
Spodnje Podravje • Številne prireditve so vabile
Ladjica na Ptujskem jezeru
Prejšnji konec tedna je bilo na Ptuju izredno veliko prireditev. Največ jih je bilo v povezavi z vodo.
Atletika • Kolaričevi B-norma za OI
O Stran 12
Terme Ptuj so gostile udeležence največjega letošnjega plavalnega mitinga v Sloveniji, ki se ga je udeležilo blizu 800 plavalcev iz desetih držav. Na Ranci so splavili novo ptujsko ladjico Čigro, ki bo poslej vozila najmanj trikrat dnevno na relaciji Zabovci-Ranca-Ter-me. Trinajst let je minilo od zadnje vožnje ladjice Jessi po Dravi in Ptujskem jezeru. Vreme pa je bilo tokrat naklonjeno tudi jadralni regati. Predsednik Jadralne zveze Slovenije Stanislav Žbogar se je lahko prepričal, da tudi na Ptujskem jezeru močno piha, še celo bolj kot na morju.
Ob tem, da imajo na Ptujskem jezeru že veliko pokazati, pa je še več načrtov. Ptujski mestni svetniki so včeraj sklepali o projektu oživitve Ptujskega jezera kot športno-turističnega in re-kreativno-izobraževalnega centra Ptuj.
MG
	itm^^jM
	A - • •» • . t ,
- ■ ■ MHMHM1M MMM IPlffllMWMWWrr1mtr M'Ie^^	
Foto: Črtomir Goznik
Plavanje •
V Termah Ptuj največji letošnji miting v Sloveniji
O Stran 13
Sv. Andraž • Nezakonito direktorica? J Ormož • Zadruga z dvema upravnima odboroma?
Svetniško nagajanje županu
Konec lanskega leta se je med županom občine Sveti Andraž Francijem Krepšo in svetniško skupino, ki jo vodi Marjan Gavez, vnel spor okrog imenovanja direktorice občinske uprave.
Morda več znanega v petek
Dogajanja v Kmetijski zadrugi Ormož so minulo sredo presenetila javnost.
Svetniki so Krepši očitali, da je bilo imenovanje Bernarde Ban nezakonito, saj naj ne bi izpolnjevala razpisnih pogojev. O domnevnih kršitvah so obvestili Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, ki je nadzor opravila konec marca letos, ugotovitve pa svetnikom in županu posredovala minuli teden.
Na podlagi prijave domnevnih kršitev določil Zakona o javnih uslužbencih je inšpektorica Duša Pokeržnik konec marca opravila nadzor na občini Sveti Andraž. Svetniška skupina, ki je zahtevala nadzor, je v prijavi navedla, da je prišlo do nepravilnosti pri imenovanju direktorice občinske upra-
ve in računovodkinje.
Avgusta 2006 je občina Sveti Andraž objavila javni natečaj za uradniško delovno mesto na položaju direktor občinske uprave. Za njegovo zasedbo so bili zahtevani naslednji pogoji: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem, najmanj sedem let delovnih izkušenj, državni izpit iz javne uprave, strokovni izpit iz upravnega postopka, vozniški izpit B-kategorije in znanje enega svetovnega jezika. Med štirimi prijavljenimi kandidati je bila izbrana Bernarda Ban in imenovana za direktorico občinske uprave septembra 2006.
O Stran 3
Iz izjav vpletenih na kratko povzemimo: V sredo zjutraj se je sestal upravni odbor (UO) zadruge. Na dnevnem redu je bila priprava na občni zbor. Sestanku sta prisostvovala tudi direktor Anton Šalamon in predsednik nadzornega odbora (NO) Miroslav Majcen. Predsednica UO Otilija Kolarič je na sestanek pripeljala odvetnika. Po kratkem uvodu je UO izglasoval, da naj se Šalamon in Majcen umakneta s seje.
Čez kakšno uro je UO direktorju predal pisanje, v katerem ga obveščajo, da je odstavljen. UO se je ta dan sestal še enkrat, popoldne, in sklenil, da skliče izredni občni zbor zadruge. Proti večeru se je sestal tudi NO v sestavi Miroslav Majcen (predsednik), Anica Dovečar in Franc Pavša, ki je sklenil, da razreši UO s Kolaričevo
Foto: Črtomir Goznik
na čelu in postavi novega, začasnega, ki mu predseduje Mirko Kosi, člani pa so še Boris Rudolf, Minka Brumen, Ivan Kuharič, Anton Ivanuša in Matej Čurin. Hkrati so za vršilca dolžnosti direktorja postavili dosedanjega direktorja Antona Šalamona.
Otilija Kolarič o vzrokih za odstavitev direktorja pravi, da nekatere stvari že nekaj časa niso šle kot je treba in že več mesecev niso mogli nič
več vprašati, niso imeli nobenega vpogleda v to, kako gredo posli in kako je kaj ovrednoteno. "Nazadnje smo se odločili, da je treba zadevo zaključiti, prav zato sem naprosila odvetnika, ki mi je potrdil, da bi lahko šlo morda tudi za kakšno kaznivo dejanje. Na sestanku smo zaprosili, naj prostor zapustijo tisti, ki niso člani UO, saj se o takih rečeh lažje, bolj sproščeno pogovarjamo sami. Ostala je gospa Jelka, ki je predstavnica zaposlenih in je bila le zapisnikarica, ker je jasno, da se ne more odločati, saj je v nerodnem položaju. V zadrugi stvari iz leta v leto stagnira-jo in stvari, ki bi morale biti evidentne, niso. Želeli smo revizijo, ampak NO je odločil, da ni potrebna. Do 31. 3. naj bi direktor UO še enkrat pojasnil situacijo v firmi, a se to ni zgodilo."
O Stran 5
Slovenija • SCT dobil še tretji aneks za pediatrijo, rok končanja objekta 15. avgust
Aneks za dodatne 3 milijone evrov
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je bila po petkovem obisku delovišča nove stavbe Pediatrične klinike veliko bolj zadovoljna nad videnim kot pred tremi tedni in je po ogledu ocenila, da bi lahko bila dela končana do 15. avgusta. Z SCT so se sicer v četrtek dogovorili tudi za tretji aneks, ki ga je zahtevalo podjetje.
»Stvari so se predvsem z organizacijskega vidika premaknile, vidi se, da se dela. In ko se dela, je tudi upanje večje,« je po ogledu dejala Mazej Kukovičeva. Opozorila je, da je še vedno veliko odprtih stvari in »če tukaj ne bo vsak dan vidnega napredka, potem je rok 15. avgust lahko ogrožen«.
»Če ne bodo vsak dan v vseh etažah ljudje delali, tako na gradbenem kot na inštalacijskem področju, bo to le teoretični datum. V teh 60 dneh bo treba končati večino del, še 20 do 30 dni pa bo potrebnih za finese in preizkušanje, saj so to tehnološko izjemno zahtevne zadeve in vse to zahteva svoj čas in svojo uskladitev,« je opozorila ministrica.
SCT je od ministrstva za nadaljevanje del zahteval aneks v višini pet milijonov evrov, dogovorili pa so se za tri milijone evrov. Ostalo bo še predmet arbitraže, je po današnjem obisku ministrice na Bohoričevi pojasnil predstavnik SCT Edo Škufca. Ministrstvo SCT plačuje na podlagi že opravljenega dela, doslej
Uvodnik
pa so dobili izplačanih približno 70 odstotkov od skupne vrednosti pogodbe, ki je težka okoli 28 milijonov evrov brez DDV, je še pojasnil Škufca.
Mazej Kukovičeva je ob tem izpostavila, da bo imel SCT z aneksom tudi določene obveznosti: 15. avgust je zavezujoči rok, poleg tega so tu še dnevne pogodbene kazni in možnost unovčitve garancij. Po besedah Škufce je dnevna kazen pol odstotka investicijske vrednosti projekta.
O aneksu k osnovni pogodbi se na ministrstvu pogovarjajo tudi s podjetjem IMP, je še dodala ministrica. »Tudi tam je nekaj zadev še odprtih, to pride zdaj na vrsto. IMP zdaj dela, a kot ste videli, je zelo na kritični poti, saj je kablov toliko, da bi jih lahko razpletli po celi Ljubljani,« je dodala ministrica.
Nova pediatrija bo stala skoraj 100 milijonov evrov
Glede opreme, ki je še potrebna za dokončanje objekta, je ministrica danes dejala, da
Bo 20. maj zgodovinski datum?
Če pogledamo v zgodovino, je z 20. majem povezanih kar nekaj zgodovinskih dogodkov. Leta 1940 so na ta dan v koncentracijsko taborišče Auschwitz prispeli prvi zaporniki. Leta 1795 so v Parizu podpisali metrsko konvencijo in leta 1506je na današnji dan umrl italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb.
Kako pa bo v zgodovino zapisan letošnji 20. maj? Recimo, pomemben dogodek se lahko zgodi v Državnem zboru, saj so poslanci včeraj začeli 39. sejo DZ in zgodovinska je vsekakor lahko 19. točka dnevnega reda Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji. Poslanci bodo danes tudi ponovno odločali o Kazenskem zakoniku, skratka kar nekaj pomembnih točk.
Uvodnik je bil napisan med vikendom, zato lahko samo ugibam, kaj bodo poslanci storili pri 19. točki dnevnega reda, o kateri bodo glasovali sproti, torej lahko so že včeraj. Potem bo zagotovo letošnji 20. maj zapisan v zgodovino po brezzveznem zapravljanju proračunskih sredstev za posvetovalni referendum, da bo koalicija še enkrat pred volitvami poskušala uveljaviti predlog 14 pokrajin, ki so po njihovem mnenju zelo pomembne za Slovenijo (beri: za rezultat na jesenskih volitvah), saj je bila uveljavitev pokrajin ena večjih predvolilnih obljub.
Drugače bo leto 2008 vsekakor zgodovinsko, saj se počasi kaže negativna plat zgodbe o uspehu Janševe vlade, predvsem Bajukovih finančnih izumov, ko smo poleg visoke inflacije v zadnjih mesecih priča vztrajnemu zniževanju gospodarske rasti. Izvoz slabi, njegova konkurenčnost se bo zaradi visoke inflacije še znižala. Spomladanska napoved Evropske komisije ni spodbudna. Letošnja gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 4,2 odstotka BDP (lani 6,1 odstotka), prihodnje leto pa naj bi zdrsnila na 3,8 odstotka BDP, torej pod ravnotežno raven. Nekoliko bolj optimistična je napoved vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, po kateri naj bi gospodarska rast letos znašala 4,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa 4,1 odstotka BDP. Vsekakor moramo na te podatke gledati z rezervo, kajti potrebno je počakati še na ugotovitve ministra Viranta in seveda na podatke iz »Grimsovega inštituta«, ki bodo seveda bistveno bolj »točni« in vzpodbudni za Slovenijo v letošnjem volilnem letu.
Zmago Šalamun
Foto: internet
Tako naj bi izgledala nova Pediatrična klinika v Ljubljani
tokrat »delajo vzporedno«. Po njenih besedah bodo za tri sklope opreme ravno v teh dneh podpisovali pogodbe z izbranimi dobavitelji, za en sklop opreme bodo začeli s pogajanji, kar se tiče širše medicinske opreme, pa računajo, da bo naročena v začetku junija, je pojasnila.
»Delamo po korakih, to ni primer nevrološke klinike, ki je bila cela končana, pa še ni bilo naročene opreme,« je poudarila Mazej Kukovičeva. Po njenih besedah težko napove točen datum, ko bo nabavljena tudi vsa oprema, »definitiv-
no pa to mora biti letos«.
»Končna cena pediatrije z vso opremo vred« se bo po besedah ministrice gibala nekje med 80 in 100 milijonov evrov. »Pod 100 milijonov evrov bo gotovo, koliko pod 100, pa je težko napovedati, saj imamo pri opremi za zdaj le ocenjene vrednosti. Cene, ki jih bomo uspeli dobiti v razpisih, pa so lahko drugačne,« je pojasnila.
Ministrica je zagotovila, da bo ne glede na rebalans državnega proračuna, ki je tudi zdravstvenemu resorju vzel dobra dva milijona evrov,
denarja za investicije dovolj. »Investicije absolutno niso ogrožene. Prepočasi delamo, glede na to, koliko denarja je na razpolago,« je dejala ministrica.
V. d. direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko pri ministrstvu za zdravje Jožef Arzenšek je ocenil, da so na ministrstvu v zadnjih dveh mesecih naredili zelo veliko: »Na novo smo aktivirali gradbišče in dela, ki jih nadzorujemo vsak dan.« Kot je pojasnil, »za zdaj vse teče po termin-skem planu, še pred prvim majem pa ni bilo tako«.
»Če bi bilo po moje, bi bila pediatrija končana že dve leti prej. Realno pa pričakujemo, da bo ob našem nadzoru zadeva kar se tiče gradbeno-in-štalacijskih in obrtniških del končana okoli 15. avgusta. Vsa tehnološka oprema bo v hiši v septembru,« je še pojasnil Arzenšek.
Glede roka za dokončanje gradbenih in inštalacijskih del je Škufca poudaril, da bo klinika do dogovorjenega datuma končana, če bo tudi ministrstvo izpolnilo svoje obveznosti, torej »da bo zagotovilo delo tudi ostalih izvajalcev, ki imajo sklenjene pogodbe direktno z ministrstvom, in da bodo jasne tudi vse podrobnosti glede opreme, ki mora biti vgrajena«. To, da še ni opreme, za sedaj po besedah Škufce še ne zavlačuje del, saj so prilagodili terminski plan. »Če pa se roki iz terminskega plana ne bodo spoštovali, lahko pride do zamikov,« je opozoril.
Trenutno delavci SCT po besedah Škufce dokončujejo prostore v četrtem in petem nadstropju objekta, dokončati bo treba še ostala nadstropja do tretje kleti. Danes je na delovišču pediatrije okoli 180 delavcev, njihovo število pa bodo dnevno prilagajali delom, je še pojasnil Škufca. STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Sodniška stavka bo od 9. do 11. junija
Slovenski sodniki bodo od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali, je povedala predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek. Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. »Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na dogovoren način, zato tudi tokrat v okviru napovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, da se zaradi sporazumnega reševanja nastalega spora čim prej začno usklajevanja oz. pogovor o plačah,« je dejala Roblekova. Ob tem je poudarila, da so pogovori zakonska obveznost obeh strank. V sklep o začetku stavke je stavkovni odbor zato zapisal: Stavkovni odbor si bo ves čas od napovedi do realizacije stavke prizadeval, da bi se zadeva rešila na miren način, s pogajanji, in bo v ta namen storil vse potrebno, je pojasnila Roblekova. Stavkovni odbor vseh slovenskih sodnikov je na današnji seji ugotovil, da od 1095 sodnikov 809 sodni-
kov podpira stavko, kar pomeni, da je podpora stavki 73,88-od-stotna. S tem je po besedah Roblekove zagotovljen prag 50 odstotkov, ki je pogoj za napoved stavke. Opozorilna stavka bo potekala na sodiščih. (sta)
Župani obmejnih občin za sodelovanje in kritični do Jorasa
Župani slovenskih in hrvaških obmejnih istrskih občin so v Kopru govorili o zadnjih dogodkih na mejnem prehodu Sečovlje. Strinjali so se, da občine dobro sodelujejo in da je težave treba reševati na prijateljski način. So bili pa kritični do Joška Jorasa, ki je za STA zavrnil očitke, da njegov način ni primeren in da je politično motiviran. Koprski župan Boris Popovič, ki je dal pobudo za srečanje, je povedal, da čezmejno sodelovanje nemoteno poteka, zadnji incidenti pa so po njegovem mnenju provokacija. »Za Jorasom stoji odvetnik Danijel Starman in nekateri drugi politiki ali ljudje, ki imajo želje po uspehu v politiki in na volitvah,« je dejal. »Situacija res ni rešena in optimalna,
naša stran na tisti strani nima pristojnosti in je ne more imeti, dokler se Ljubljana in Zagreb oz. preko nekoga tretjega ne dogovorita, kje je realna meja,« je dejal. »Meja bi že bila lahko dorečena,« je dodal in pristavil, da gre kritika tako slovenski kot hrvaški politiki, incidente pa je označil za nedopustne. (sta)
Tudi Žakelj izstopil iz LDS, Vesel Valentinčičeva se še ni odločila
Predsednik socialnega foruma LDS Viktor Žakelj je za STA potrdil svoj izstop iz LDS. Za njegovo kandidaturo na jesenskih volitvah se po njegovih besedah zanimajo »v več sredinah«. Nekdanja generalna sekretarka LDS Meta Vesel Valentinčič se glede izstopila še ni odločila. Kot je povedal Žakelj, se za njegovo kandidaturo zanimajo »v več sredinah« med drugim tudi v DeSUS. Če se bo odločil za kandidaturo na listi katere izmed strank, bo po njegovih besedah »znano v naslednjih tednih«. Meta Vesel Valentinčičeva, ki je v sredo potrdila, da razmišlja o odstopu iz stranke, je danes povedala, da
se glede izstopa še ni odločila. Pri tem ni zanikala, da se o morebitni kandidaturi na volitvah dogovarja z DeSUS. (sta)
Zaradi suma začasno umaknjena prosena kaša
Zaradi suma, da so v prose-ni kaši proizvajalca Mlinopek prisotna semena navadnega kristavca, ki vsebuje strupene alkaloide, je proizvajalec živilo začasno umaknil iz prometa. Zdravstveni inšpektorat potrošnikom svetuje, naj proizvoda iz preventivnih razlogov ne uživajo in počakajo na izsledke preiskave. Na Zdravstveni inšpektorat RS je bila namreč podana prijava potrošnice, ki se je nanašala na bolezenske simptome (omotičnost, čuden občutek v glavi, rahla slabost). Potrošni-ca je med kašo opazila drobna temna semena, ki so lahko po mnenju toksikologinje z Inštituta za varovanje zdravja semena plevela navadnega kristavca, ki vsebuje strupene alkaloide. Gre sicer za proseno kašo proizvajalca Mlinopek iz Murske Sobote, z datumom uporabe najmanj do 28. junija. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sveti Andraž • Direktorica imenovana nezakonito?
Svetniško nagajanje županu?
Konec lanskega leta se je med županom občine Sveti Andraž Francijem Krepšo in svetniško skupino, ki jo vodi Marjan Gavez, vnel spor okrog imenovanja direktorice občinske uprave. Svetniki so Krepši očitali, da je bilo imenovanje Bernarde Ban nezakonito, saj naj ne bi izpolnjevala razpisnih pogojev. O domnevnih kršitvah so obvestili Inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, ki je nadzor opravila konec marca letos, ugotovitve pa svetnikom in županu posredovala minuli teden.
Bernarda Ban ostaja direktorica občinske uprave občine Sveti Andraž v Slov. goricah.
Na podlagi prijave domnevnih kršitev določil Zakona o javnih uslužbencih je inšpektorica Duša Pokeržnik konec marca opravila nadzor na občini Sveti Andraž. Svetniška skupina, ki je zahtevala nadzor, je v prijavi navedla, da je prišlo do nepravilnosti pri imenovanju direktorice občinske uprave in računo-vodkinje.
Župan Banovi omogočil boljši položaj
Avgusta 2006 je občina Sveti Andraž objavila javni natečaj za uradniško delovno mesto na položaju direktor občinske uprave. Za njegovo zasedbo so bili zahtevani naslednji pogoji: univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem, najmanj sedem let delovnih izkušenj, državni izpit iz javne uprave, strokovni izpit iz upravnega postopka, vozniški izpit B-kategorije in znanje enega svetovnega
jezika. Med štirimi prijavljenimi kandidati je bila izbrana Bernarda Ban in imenovana za direktorico občinske uprave septembra 2006.
Kot ugotavlja inšpektorica, je Banova ob imenovanju izpolnjevala vse pogoje, razen opravljenega državnega izpita iz javne uprave. V skladu z določili 89. člena Zakona o javnih uslužbencih so se na natečaj lahko prijavili tudi kandidati brez omenjenega izpita, a le pod pogojem, da bodo tega opravili v enem letu od sklenitve delovnega razmerja. Ustrezni strokovni izpit za imenovanje v naziv bi Banova torej morala opraviti do septembra lani. Ker tega ni opravila, ji je župan izdal odločbo in ji podaljšal rok za opravo izpita iz javne uprave za deset mesecev - do 30. junija letos, kot razlog pa je navedel povečan obseg dela. Zakon o javnih uslužbencih določa, da uradniku preneha delovno razmerje zaradi razlogov, ki so na njegovi strani, če v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ne opravi
strokovnega izpita za imenovanje v naziv. Ker pa ne navaja razlogov, zaradi katerih je možno javnemu uslužbencu podaljšati rok za opravo strokovnega izpita za imenovanje v naziv, in tudi ne opredeljuje, za koliko časa se sploh lahko podaljša rok, inšpektorica županu ni očitala nezakonitega ravnanja. Prepričana pa je, da je s tem Banovi omogočil »neprimerno boljši položaj, kot ga imajo ostali javni usluž-
benci«, ki morajo strokovni izpit opraviti v zakonsko določenem roku.
Ugotovljene nepravilnosti
Iz ugotovitev inšpektorice izhaja, da je Krepša Banovi izdal nekaj individualnih aktov, ki so v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar je Komisiji za pritožbe iz delovnega
razmerja predlagala njihovo razveljavitev. Namesto odločbe o imenovanju na položaj direktorice občinske uprave je Krepša Banovi septembra 2006 izdal nezakonito odločbo o imenovanju v naziv. Inšpektorica je županu predlagala, naj to odločbo razveljavi in jo imenuje na položaj ter naj z njo sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem naj ji določi rok, v katerem naj opravi strokovni izpit za imenovanje v naziv.
Župan zatrjuje, da je šlo zgolj za birokratsko napako, ki pa ne spremeni dejstva, da je Banova uvrščena v 44. plač-ni razred. »To pravzaprav ne spremeni ničesar. Direktorica ne bo imela več naziva podsekretar, njena plača pa ostaja nespremenjena. Glede izpita iz javne uprave pa je tako, da ga od junija najbrž več ne bo potrebno niti imeti, saj je v proceduri zakonska sprememba. Če pa ne bo sprejeta takšna sprememba, pa ga bo Banova vsekakor morala opraviti. Direktorica občinske uprave ostaja na svojem
delovnem mestu in bo delo opravljala naprej, saj je bila imenovana povsem zakonito. Birokratske napake pa bomo te dni že odpravili,« pojasnjuje Krepša.
Direktorici in računovodkinji preveč dopusta
Ob nadzoru je inšpektorica ugotovila, da je župan nezakonito odmeril dopust tako direktorici občinske uprave kot tudi računovodkinji Mo-niki Čuš, in mu predlagala razveljavitev obeh odločb o določitvi dolžine letnega dopusta. Krepša jima je namreč nezakonito dodelil dodatna dneva dopusta zaradi dela za računalnikom in zaradi odgovornosti - takšnega kriterija pa zakon sploh ne določa.
Krepša je pojasnil, da bo odločbo razveljavil in po predlogu inšpektorice izdal pravilno, ki bo v skladu z določili Zakona o delavcih v državnih organih.
Dženana Bečirovič
Kidričevo • Dom za starejše že pokrivajo
Prve stanovalce naj bi sprejeli novembra
Med nekdanjim letnim kopališčem in sedanjim Vrtcem Kidričevo že stoji nov dom za starejše občane. Zgradbo so postavili v pičlih 84 dneh, nanjo pa že postavljajo ostrešje, tako da naj bi jo predvidoma v prihodnjem tednu pokrili. V novem domu za starejše bo prostora za 60 postelj, prve oskrbovance pa naj bi sprejeli že letošnjo jesen.
Kot je pojasnila mag. Kristina Dokl, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki je investitor novega doma za starejše v Kidričevem, gre za dvonadstropno oziroma trietažno stavbo, saj je polovica objekta podkletenega, v njem bo prostora za 60 postelj oziroma oskrbovancev, sicer pa naj bi se ob dokončni ureditvi celoten objekt vklapljal tudi v tamkajšnje okolje.
Gradnjo doma upokojencev Ptuj - enota Kidričevo, ki bo imel okoli 2170 kvadratnih metrov sodobno urejenih uporabnih površin, so pričeli v začetku letošnjega februarja, glavni izvajalec del je Gradbeno podjetje Ptuj, z gotovostjo pa lahko rečemo, da gradnja poteka po terminskem planu, saj so zidani del objekta do strehe končali v pičlih 84 dneh. Postavljanje ostrešja je
te dni v zaključni fazi, tako da ga bodo lahko verjetno že prihodnji teden pokrili. Predvidevajo, da bodo vsa gradbena in ureditvena dela končana konec oktobra, tako naj bi v novem domu že jeseni sprejeli prve oskrbovance.
Mag. Kristina Dokl je med drugim pojasnila tudi, da bo delo v kidričevski enoti Doma upokojencev Ptuj organizirano po sistemu tako imenovanih gospodinjskih skupnosti, v Kidričevem načrtujejo 5 takih gospodinjskih skupnosti, v vsaki od teh pa bo po 12 stanovalcev, s tem da bo ena od teh skupnosti namenjena izključno za osebe z demenco. Poleg tega bo organizirana tudi oskrba v dnevnem centru, kar pomeni, da bodo lahko oskrbovanci čez dan bivali v domu in se v njem tudi prehranjevali, spat pa bodo lahko odhajali
domov, torej v domače okolje. Za sedaj v novem domu v Kidričevem načrtujejo 56 mest
za celodnevno oskrbo in 4 mesta za dnevno oskrbo oseb. Prednost pri namestitvi v
domu bodo imeli predvsem občani z območja občine Kidričevo in sosednjih krajev,
Foto: M. Ozmec
Na nov dom za starejše občane v Kidričevem so v teh dneh že postavili ostrešje, prihodnji teden pa naj bi ga tudi pokrili.
sicer pa bodo vse osebe sprejemali v dom po veljavnem pravilniku o namestitvi v domsko oskrbo. Pred samo oddajo vloge za sprejem v dom priporočajo, da se njegovi bodoči stanovalci oziroma njihovi svojci udeležijo uvodnega srečanja, ki poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih Doma upokojencev Ptuj na Volkmerjevi cesti 10, da se kasneje čim lažje vključijo v domsko življenje. Uradne ure v socialni službi so za zunanje obiskovalce vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od 14. do 16. ure.
Poleg bivalnih sob, skupnih bivalnih prostorov in seveda domske kuhinje bodo v novem domu tudi prostori za fizioterapijo, prostori za delovne terapije ter prostor za duhovno oskrbo, oziroma manjša kapela. Pred domom bodo uredili tudi ustrezne parkirne prostore, ob domu, kjer je že sedaj park, pa bodo uredili parkovna sprehajališča z drevesi in seveda s klopmi. V novem domu načrtujejo okoli 20 delovnih mest, o tem, koliko bo novih zaposlitev in koliko sedanjih delavcev bodo lahko prerazporedili, pa naj bi se dokončno odločili do konca avgusta.
M. Ozmec
SHOD	24. maj 2008
SOCIALNIH	? 10.30 uri.
nriJA./nATAi>	Parkirišče stare
DEMOKRATOV	vojašnice na Ptuju.
fsmmm
10.30 Šus, tolkalna skupina 10.35 Govor, Dejan Levanič, predsednik
Območne organizacije SD Ptuj 10.40 Ročk partyzani, glasbena skupina 10.50 Sašo Hribar s skupino 11.10 Orleki, glasbena skupina 11.20 Govor, Borut Pahor, predsednik SD Druženje
Ptuj • S poslanko državnega zbora Evo Irgl
»Kot ženska nisem prikrajšana za nobeno težko situacijo, ki nastane v politiki«
Poslanka Eva Irgl, v državnem zboru se ji izteka prvi mandat, ima korenine na Ptuju in v Vipavi. Po očetovi strani je namreč Ptujčanka. Utrjuje jo štajerska odločnost, z ljudmi pa jo povezuje primorska odkritost in odprtost. Politika jo je vedno zanimala, zato ponudbe s strani Janeza Janše, da kandidira na državnozborskih volitvah, ni zavrnila. Predstavlja priložnost sodelovanja z ljudmi o prihodnosti države in lokalnega okolja.
Foto: Črtomir Goznik
»Afere ustvarjajo tisti, ki se bojijo, da jim na letošnjih parlamentarnih volitvah ne bo uspelo prestopiti parlamentarnega praga. Na levici se stranke množijo kot po tekočem traku, verjamem, da ima marsikdo zaradi tega precejšnje težave.«
Prepričana je, da uporaba zakonsko predpisanih kvot ne bo rešila problema večje participacije žensk v slovenskem političnem prostoru. Tisti, ki se najbolj zavzemajo za enakopravnost in enako zastopanost žensk v družbi, najbolj napadajo ženske, pravi, zato je ne čudi, da si ženske ne želijo vstopiti v politiko. Tek je zanjo največja sprostitev. Včasih tudi zaigra na kitaro, glasba ji veliko pomeni, brez nje bi težko živela, s sestro zapoje, z očetom pa komentirata in analizirata stanje na političnem področju in nogometne tekme. Eva je namreč velika ljubiteljica nogometa in strastna navija-čica. Z očetom komaj čakata bližnje evropsko nogometno prvenstvo. Trenutno še vedno študira na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Se lahko prosim najprej predstavite bralcem Štajerskega tednika? Po očetovi strani ste Ptujčanka? Koliko vam sploh pomenijo korenine?
»Veliko. Imam korenine na Ptuju in v Vipavi. V dveh vinorodnih okoljih. Lahko rečem, da me utrjuje štajerska odločnost, z ljudmi pa povezuje primorska odkritost in odprtost.«
Po čem poznate Ptuj?
»Ptuja se spominjam kot najstarejšega slovenskega mesta, ki ima pravljično podobo. Ob omembi Ptuja se spominjam tudi reke Drave, ob kateri sva se s sestro sprehajali med zelenjem, kurentov in njihovih robčkov, nogometnega stadiona, kjer sta se večkrat nahajala moj oče in dedek. Prav tako se spominjam vrta za hišo na Tratah, na prijetne ljudje, ob katerih je bila miza vedno polna.«
Kdaj ste se odločili za politiko in zakaj? Boste v njej ostali?
»Politika me je vedno zanimala, skupaj z očetom sva spremljala politične oddaje in se pogovarjala. Odločilni trenutek pa je prišel, ko sem dobila ponudbo s strani Janeza Janše, da kandidiram na volitvah. Glede na to, da sem imela željo po političnem udejstvovanju, nisem našla tehtnega razloga, zakaj bi takšno ponudbo zavrnila. Nenazadnje je prišla od človeka, ki ga cenim in spoštujem, predvsem pa se lahko od njega veliko naučim. Politika mi predstavlja priložnost sodelovanja z ljudmi, ko se odloča o prihodnosti tako države kot lokalnega okolja. Moje izkušnje in znanja povezujem z že-
ljo in ciljem, da bi nam vsem prihodnost pisala najboljša izhodišča za uspešen razvoj in kvalitetno življenje.«
Za politiko se v Sloveniji odloča še premalo žensk. Kje so vzroki za to? So kvote prava rešitev za spremembe na tem področju?
»Odločitev za kandidiranje na politične funkcije je med ženskami manj popularna kot odločitev za druge poklice. Razlog gre iskati tudi v sami naravi dela, delo poslanca namreč ni časovno omejeno, praktično si v službi 24 ur na dan. Na urniku so sestanki, seje odborov in komisij, seznanjanje in poglabljanje v različne teme, ki jih pokrivaš znotraj poslanske skupine, obiskovanje različnih prireditev in sprejemov, sodelovanje z novinarji, delo na terenu, izpopolnjevanja. Moramo se zavedati, da združevanje družinskih in poklicnih obveznosti gotovo ni nekaj enostavnega in politika te navadno okupira v celoti. Kar pa zadeva kvote, lahko rečem, da so le eden od načinov, kako povečati zastopanost žensk v politiki, vendar pa menim, da mora dejanska želja po političnem udejstvovanju dozoreti v ženskah samih, ne pa z uzakonjanjem. Že v razpravi v državnem zboru sem jasno izrazila stališče, da če bi moški kolegi malce prerasli svoj ego in na izvoljiva mesta postavili tudi ženske, potem bi bila danes slika v DZ glede zastopanosti žensk zagotovo drugačna. Uporaba zakonsko predpisanih kvot ne bo rešila problema večje participacije žensk v slovenskem političnem prostoru. Za takšne spremembe je potrebno spremeniti miselnost v okolju. V Sloveniji žal okolje še ne predstavlja tolikšne pozitivne afirmacije, da bi si ženske želele vstopiti v politiko.«
Beseda žensk v parlamentu močneje odmeva od moške
Kako se znajdete v politiki, imate občutek, da ste zaradi tega, ker ste ženska, v podrejenem položaju v primerjavi z moškimi, ki jim je že zaradi spola uspeh pripisan sam po sebi?
»Prav gotovo se moški v politični areni počutijo bolj suverene, saj si jo nekako prisvajajo za svojo in še vedno
zgolj moško domeno. Zagotovo je včasih prisoten občutek, da se moramo ženske bolj potruditi oziroma res dobro pripraviti na nastope, da nas 'dojamejo' kot enakovredne sogovornice. Kljub vsemu pa menim, da občutek večvrednosti moških kolegov, moč, počasi pojenja. Res je, da je žensk bistveno manj v parlamentu, vendar pa njihova
beseda močneje odmeva. V politiki ni pomembno samo strokovno poznavanje zakona, ampak tudi prepričljivost nastopa, karizma, predvsem pa občutek, kdaj in kako kakšno stvar prepričljivo povedati. Sama pa nikoli nisem delila politike na moško ali žensko. Politika je ena sama. In kot taka zahteva enakovredno obravnavanje ne glede
na spol. Verjemite mi, da kot ženska nisem prikrajšana za nobeno težko situacijo, ki nastane v politiki.«
Koliko lahko vpliva lepota na uspeh ženske nasploh? Imate s tem, da ste lepa ženska, kakšne težave?
»Seveda jih imam. Moški se navadno bojijo privlačnih, močnih, uspešnih žensk. Toliko polen pod noge, kot sem jih dobila s strani moških kolegov v politiki, jih od žensk nisem dobila nikoli. Moški ne prenesejo, da lahko na njihovem področju ženska bolj prepričljivo od njih uveljavlja svoje mnenje. Nenazadnje, sama sem kot ženska na desnici izpostavljena nenehnemu natolcevanju in seksističnim opazkam s strani nekaterih ortodoksno levičarskih časopisov in revij. Tisti, ki se najbolj zavzemajo za enakopravnost in enako zastopanost žensk v družbi, najbolj napadajo ženske. Tudi zaradi tega me ne čudi, da si ženske ne želijo vstopiti v politiko.«
Afere ustvarjajo tisti, ki se bojijo
V slovenski politiki je tačas vroče, ne mine dan, da se ne bi zgodila kakšna nova afera. Se to dogaja samo zaradi letošnjih dr-žavnozborskih volitev ali je posredi še kaj drugega?
»Afere ustvarjajo predvsem tisti, ki se bojijo, da jim ne bo uspelo na letošnjih volitvah prestopiti parlamentarnega praga. Na levici se stranke množijo kot po tekočem tra-
ku in verjamem, da ima marsikdo zaradi tega precejšnje težave, pa še volivci so zmedeni. Še včeraj so jih izvolili na listi LDS ali SNS, danes pa jih gledajo pod okriljem drugih strank, in to celo s popolnoma diametralnimi si stališči pri nekaterih vprašanjih kot prej. Ljudje niso naivni in dobro ločijo med populistič-no in realno zastavljeno politiko. Je pa res, da se pri nas v medijih bolj slišijo afere, ki jih posamezniki zaradi lastnih ozkih interesov ustvarjajo, kot pa dejanja vlade, ki izboljšujejo položaj državljanov. Prav neverjetno je, kako nekateri opozicijski poslanci in poslanke preko medijev, ki so jim naklonjeni, manipulirajo in zavajajo ljudi.«
Kaj vas še zanima, razen politike, kje se vidite čez deset let?
»Sem človek, ki nikoli ne planira za desetletja vnaprej. Danes se posvečam tistemu, za kar sem dobila potrditev na volitvah.«
Kam se zatečete, ko želite biti sami, in kako si polnite baterije, biti poslanec državnega zbora ni tako lahko?
»Tek je zame največja sprostitev. S tekom ohranjam dobro psiho-fizično kondicijo, ki jo potrebujem pri opravljanju svojega dela. Včasih zaigram tudi na kitaro, s sestro radi skupaj zapojeva, z očetom komentirava in analizirava tako politično situacijo kot nogometne tekme. Se že veseliva nogometnega prvenstva. Vse to me sprošča in obenem polni baterije.«
Kaj vam pomeni sodelovanje v oddaji Zvezde pojejo? Vas je tretje mesto presenetilo?
»Verjamem, da bo ljudem ostala v spominu in srcih pesem Vsi so venci vejli, ker je bila odpeta z dušo. Veliko ljudi mi je po tistem nastopu dejalo, da so bili ganjeni, dobila sem čestitke s strani nekaterih poslanskih kolegov, tudi tistih z levice. To kaže tudi na to, da pesem resnično povezuje. Žal pa je v politiki slika glede povezovanja bistveno drugačna. Ob projektih, ki so dobri za državo, bi pričakovali podporo tudi s strani opozicije, a se ta kaže predvsem v zaviranju projektov. Glede uvrstitve pa moram reči, da sem si prav oddahnila, ko sem videla, da sva tretja. V primeru zmage bi se verjetno vrstili naslovi v medijih, da je bila to politična kuhinja.«
Foto: Črtomir Goznik
»Če bi v oddaji Zvezde pojejo zmagala, bi zagotovo mediji pisali o tem, da je bila posredi politična kuhinja.«
Ormož • Zadruga z dvema upravnima odboroma?
Morda več znanega v petek
Dogajanja v Kmetijski zadrugi Ormož minulo sredo so presenetila javnost. Iz izjav vpletenih na kratko povzemimo: V sredo zjutraj se je sestal upravni odbor (UO) zadruge. Na dnevnem redu je bila priprava na občni zbor. Sestanku sta prisostvovala tudi direktor Anton Šalamon in predsednik nadzornega odbora (NO) Miroslav Majcen. Predsednica UO Otilija Kolarič je na sestanek pripeljala odvetnika. Po kratkem uvodu je UO izglasoval, da naj se Šalamon in Majcen umakneta s seje.
Čez kakšno uro je UO direktorju predal pisanje, v katerem ga obveščajo, da je odstavljen. UO se je ta dan sestal še enkrat, popoldne, in sklenil, da skliče izredni občni zbor zadruge. Proti večeru se je sestal tudi NO v sestavi Miroslav Majcen (predsednik), Anica Dovečar in Franc Pavša, ki je sklenil, da razreši UO s Kolaričevo na čelu in postavi novega, začasnega, ki mu predseduje Mirko Kosi, člani pa so še Boris Rudolf, Minka Brumen, Ivan Kuharič, Anton Ivanuša in Matej Čurin. Hkrati so za vršilca dolžnosti direktorja postavili dosedanjega direktorja Antona Šalamona.
Otilija Kolarič o vzrokih za odstavitev direktorja pravi, da nekatere stvari že nekaj časa niso šle kot je treba in že več mesecev niso mogli nič več vprašati, niso imeli nobenega vpogleda v to, kako gredo posli in kako je kaj ovrednoteno. »Nazadnje smo se odločili, da je treba zadevo zaključiti, prav zato sem
naprosila odvetnika, ki mi je potrdil, da bi lahko šlo morda tudi za kakšno kaznivo dejanje. Na sestanku smo zaprosili, naj prostor zapustijo tisti, ki niso člani UO, saj se o takih rečeh lažje, bolj sproščeno pogovarjamo sami. Ostala je gospa Jelka, ki je predstavnica zaposlenih in je bila le zapisnikarica, ker je jasno, da se ne more odločati, saj je v nerodnem položaju. V zadrugi stvari iz leta v leto stagnira-jo in stvari, ki bi morale biti evidentne, niso. Želeli smo revizijo, ampak NO je odločil, da ni potrebna. Do 31. 3. naj bi direktor UO še enkrat pojasnil situacijo v firmi, a se to ni zgodilo.«
V sporočilu direktorju so zapisali, da ga odpokličejo zaradi kršitve interesov zadruge, prekoračitev pooblastil in izgube zaupanja. Poiskali so si tudi vršilko dolžnosti direktorja Amalijo Lukner, ki jim je pomoč obljubila le za nekaj mesecev. Po 14. uri so na zahtevo članov UO v zgradbo postavili tudi varno-
0 dogodkih znotraj zadruge so vsi bolj redkobesedni, tudi v. d. direktorja Anton Šalamon.
stnika, da bi varoval papirje. To je v takšnih primerih menda običajna praksa.
Na popoldanskem sestanku je UO sprejel sklep, da se
Ptuj • Občni zbor Mestnega odbora Nove Slovenije
Številna gradbišča - odsev dobrega stanja
Na Ptuju je konec aprila potekal občni zbor Mestnega odbora N.Si Ptuj. Poleg članov in simpatizerjev so se ga udeležili nekateri gostje, med njimi poslanec in župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik regijskega odbora N.Si Ptuj-Ormož dr. Simon Kolmanič in nekateri predsedniki občinskih odborov iz sosednjih občin.
Delo MO v minulem letu in prihodnje načrte je predstavil predsednik Janez Rožmarin. Zavzel se je za to, da bi čim prej prišli do kandidata za volitve v DZ, še bolj pa bi bil vesel prepoznavne kandidatke. V MO N.Si Ptuj zavračajo pobudo za sklic izrednega kongresa stranke, takšno pa je tudi njegovo osebno stališče. V mestnem svetu si svetnika Nove Slovenije, ob predsedniku je njen predstavnik tudi Peter Pribožič, prizadevata za
izboljšanje socialnih, političnih in gospodarskih razmer, za pravični in enakomernejši razvoj v prid vseh občanov. V tem duhu bodo delovali tudi v bodoče.
Alojz Sok je z zadovoljstvom povedal, da ima Nova Slovenija v tem mandatu vlade zelo veliko pokazati, resno delo pa je potrebno nadaljevati. Pri predstavitvi dela posameznih ministrstev je še posebej izpostavil delo ministrstva za pravosodje, ki je z novim
Foto: arhiv
Alojz Sok je povedal, da ima N.Si v tem mandatu veliko pokazati.
kazenskim zakonikom prekinilo prakso iz časa Jugoslavije. Nastal je nov in moderen, evropsko primerljiv kazenski zakonik. Zasluga Ministrstva za finance pa je po njegovem mnenju tudi ta, da ima Slovenija najvišjo gospodarsko rast doslej in prvič presežek v državni blagajni. Odsev dobrega stanja v državi in zdravih javnih financ, visoke gospodarske rasti in boljšega življenja nasploh pa so tudi številna gradbišča.
Dr. Simon Kolmanič pa je med drugim povedal, da so s privatizacijo NKBM Slovenci prvič dobili možnost sodelovati pri privatizaciji, kar v preteklosti ni bila praksa. Bolj ali manj je ta potekala med bivšimi političnimi elitami, ki sedaj najbolj govorijo proti načinu te privatizacije. Tudi Kolma-nič je prepričan, da sedanja vlada dela dobro. Potrebno pa je bolj samozavestno predstavljanje uspehov stranke v javnosti, kar bo zagotovo prispevalo tudi k njeni boljši podobi in večji prepoznavnosti.
skliče izredni občni zbor, na katerem bodo 276 zadružnikom razložili dogodke. Zvečer je Kolaričeva prejela klic NO, da je odstavljena, vendar dvomi v pravno velj avnost odstavitve, vsi člani UO pa so po pošti nato še dobili obvestilo, da so odstavljeni, menda brez vsakršne obrazložitve.
Miroslav Majcen ve le za en sestanek UO in je mnenja, da ga člani UO ne bi smeli postaviti pred vrata. »Kaj se je dogajalo na seji, ne vem, baje pa je odvetnik grozil, da člani UO materialno odgovarjajo za finančno stanje v zadrugi in nato so sprejeli predlog predsednice in potrdili odstavitev direktorja. Po posvetu z Zadružno zvezo, direktorjem Martinom No-setom in odvetnikom je NO razrešil UO s predsednico na čelu. Od UO smo zahtevali zapisnik sestanka, saj v pravilih o zadrugah piše, da ima predsednik NO vso pravico prisostvovati sejam UO.« Po-
vedal je, da je bila revizija po pravilih opravljena lani, letos pa naj ne bi bila potrebna. Na vprašanje, s kakšno utemeljitvijo so odstavili predsednico, je Majcen povedal, da so ocenili, da zadrugi preti večja gospodarska škoda.
Zadrugi je bila narejena škoda
Anton Šalamon je povedal, da so mu člani UO čez uro in pol po tem, ko je moral zapustiti sestanek, predali razloge za razrešitev in ga pozvali, naj se o njih izjasni. »Nisem mogel, zaradi šoka, ki je normalen v takih okoliščinah, sem zahteval tridnevni rok, da si najdem odvetnika, oni so ga namreč imeli, in da podam utemeljene odgovore na razloge. Mojega menja niso upoštevali, celo v samem sklepu so napisali, da so mi dali možnost, da se izjasnim, pa se nisem želel. Pred vrata moje pisarne so postavili var-
nostnika, ki je imel navodilo, da ne sme nikogar od zaposlenih, niti mene, spustiti v ta delovni prostor. To je najbolj šokiralo zaposlene. Razlogi za razrešitev so smešni, brez podlage. Gre za sklepe, ki so jih člani UO tudi sami potrdili. Za vsa leta nazaj je bila opravljena revizija, ki je vedno dala pozitivno mnenje k rezultatom poslovanja. Vse se je delalo v skladu z zakonom, z zakonitostmi poslovnega sveta in ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Presenečen sem nad temi dogodki, ne vem, kaj je v ozadju.«
Šalamon je tudi mnenja, da je UO kršil pristojnosti, ko je odstranil predsednika NO s seje. Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji postopki, je povedal, da jih čaka redni volilni občni zbor, ki se skliče v roku 60 dni, morajo pa se opraviti tudi postopki evidentiranja kandidatov. Predvideva, da se bo takrat stanje umirilo. »Do takrat pa bo še veliko pompa, s katerim se dela veliko škode meni osebno, mojemu imenu, zadrugi in neposredno kmetom, poslovnim partnerjem. To lahko povzroči veliko škodo, ki jo bo nekdo moral plačati. Največ škode bodo imeli zaposleni, 43 jih je, ki redno dobivajo plačo. To pa bo imelo tudi dolgoročnejše posledice; sem v situaciji, ko ne morem sprejemati pomembnejših poslovnih odločitev, projekti, ki so bili v zaključni fazi, so se sedaj ustavili, vprašanje je, če se bodo kdaj uresničili. In to prav letos, ko je zadruga začela bolje dihati.
Vse to napoveduje zanimiv petek, ko bomo videli, ali se bodo kmetje odzvali vabilu na občni zbor, ki ga je sklicala Otilija Kolarič in kaj bodo imeli oni povedati o vsem skupaj. Viki Klemenčič Ivanuša
Stavbo, v kateri deluje Kmetijska zadruga Ormož, trenutno obnavljajo in je skrita pred pogledi mimoidočih, kakor tudi aktualni dogodki v sami zadrugi.
Foto: vki
Foto: vki
Videm • Z okrogle mize o cestni varnosti
Ker ni bilo prave vzgoje, je bil "kaznovalni" zakon nujen?!
"Bili smo pred dilemo, kaj narediti, da se morija na naših cestah ustavi! Zakon je zdaj sprejet, menim pa, da je bistveno, da se o varnosti v cestnem prometu govori čim večkrat, da se organizirajo tovrstne okrogle mize, saj je prav javna razprava eden zelo pomembnih dejavnikov pri osveščanju voznikov," je o namenu minule okrogle mize, ki jo je v dvorani Občine Videm v ponedeljek zvečer sklical OO SDS Videm, povedal poslanec Branko Marinič.
Ob Mariniču je bil sicer glavni govornik sekretar na notranjem ministrstvu Zvon-ko Zinrajh, oba pa sta nekako med vrsticami opravičevala resnično drastičen dvig kazni za prekrške, ki naj bi bil pač glede na stanje na naših cestah nujen, čeprav ne ravno najboljši instrument za preprečevanje oziroma zmanjšanje prekrškov.
Razumeti je bilo tudi, da bo novi zakon v tej obliki obveljal najmanj leto dni, morda pa še več. Spremembe ali dopolnitve je možno pričakovati šele po določenem obdobju, ko se bodo realno pokazali učinki sprejete zakonodaje.
V dveh tednih pridržanih 200 voznikov
Sicer pa je Zinrajh povedal, da je zakon bolj kot ne posledica dogajanj v cestnem prometu in da morda kot tak ne bi bil potreben, če bi se posvečalo več pozornosti vzgoji v cestnem prometu: "Poglejte, v srednjih šolah doslej sploh ni bilo programa in predmeta za izobraževanje v cestnem prometu, mladi tako niso imeli niti prave možnosti se izobraževati o pomenu in kvaliteti cestne varnosti. Zdaj se pa samo kritizira novi zakon, katerega le del je zvišanje kazni, prinaša pa ta zakon še marsikaj drugega, pozitivnega. Gotovo pa se strinjam, da ostaja odprto vprašanje, kako najti pravo sorazmerje med prekrškom in kaznijo. Mi smo ga z novim zakonom pač postavili v okvirih, kot jih
zahteva evropska zakonodaja, ker jih sami po svoje niti ne moremo."
Kakšne bodo posledice uveljavljene zakonodaje o cestni varnosti, je sicer zaenkrat težko napovedovati, po 14-dnevnih statistikah pa so prav zastrašujoče. Kot je namreč povedal Zinrajh, so v dobrih dveh tednih policisti v skladu z zakonom pridržali že preko 200 vinjenih voznikov, in če bo šlo s tem trendom naprej, bo številka konec leta prav astronomsko visoka.
Marinič pa je ob tem opozoril še na dejstvo, da so avtomobili vedno boljši, ceste pa niti približno ne tako vrhunske, čeprav se vlada trudi za modernizacije. Jasno pa je, da tempa razvoja jeklenih konjičkov naše ceste še dolgo (če sploh kdaj) ne bodo dohitele: "Zato pravim, da je vsak voznik, ki danes sede za volan, že potencialni morilec. In posledično temu lahko samo vsak sam največ naredi za večjo varnost v prometu; nobena institucija in noben zakon ne more toliko! Vzgoja pa se mora začeti že v vrtcu!"
Preveč avtošol -premalo kvalitetno usposabljanje?!
Zbrano poslušalstvo na okrogli mizi, ki ga ni bilo ravno zelo veliko, je sicer mirno poslušalo oba govorca, nato pa še Franca Kozela in Stanislava Letonjo. Kozel je posvaril, da bo potrebno visoke kazni tudi v največji meri izterjati, če so jih je že uvedli,
Zvonko Zinrajh in Branko Marinič sicer nista upala trditi, da nove kazni niso drastično visoke, sta pa zato iskala vzroke in pojasnjevala, zakaj je bil takšen zakon nujno sprejeti.
sicer zakon nima smisla. Opozoril pa je še na problematiko krožišč, kjer se zlasti starejši vozniki ne znajdejo, vlada pa ni poskrbela za sofinanciranje dodatnega izobraževanja ob tovrstnih novostih v cestni infrastrukturi, pa čeprav zgolj v obliki zloženk. Na Ptuju so jih vseeno izdali 6000. Leto-nja pa se je dotaknil precej bolj občutljive teme, in sicer vprašanja kakovosti avtošol, ki naj bi jih bilo veliko preveč, njihovo načelo pa naj bi temeljilo bolj na tržnih principih kot pa na principu kvalitetnega usposabljanja mladih, novih voznikov: "Vse prevečkrat se srečujemo s težnjami, da kandidati čimprej opravijo vozniški izpit, namesto da bi
jim bilo vodilo res maksimalno dobro pripravljen in usposobljen kandidat. Na tem področju bi vlada morala nekaj spremeniti, postaviti drugače kriterije!" Zinrajh se je s tem strinjal, vendar pa tudi povedal, da program usposabljanja določa sam notranji minister Mate, hkrati pa tudi napovedal, da se že pripravlja novela zakona, ki bo pogoje delovanja avtošol nekoliko zaostrila. Marinič pa je v tej noveli videl tudi priložnost za župane, saj naj bi bil med zahtevami novele tudi obvezen celovit vadbeni poligon, ki bi ga župani z občinskimi sveti lahko že sedaj planirali v svojih prostorskih aktih.
Policisti niso tam, kjer bi morali biti
Mnenja zbranih - teh je bilo namreč veliko več kot vprašanj - so bila predvsem zelo nenaklonjena samemu zakonu, še bolj pa izvajanju (kazenskih) ukrepov. Poslušalci so v prvi vrsti opomnili, da je zlasti na haloškem območju veliko več policistov kot drugje, zato je realno tudi toliko več možnosti za izreke kazni oziroma glob. Nadalje so opozorili, da se kontrole hitrosti prevečkrat izvajajo na mestih, kjer se "mimogrede" lahko prekorači omejitev za nekaj kilometrov, ne da bi se s tem res kaj povečevala nevar-
nost, veliko premalokrat pa na dejanskih kritičnih točkah, kjer so že bile hude nesreče. Čisto resnična, čeprav izzveni malo smešna, pa je bila tudi opomba Franca Kirbiša, ki se je spraševal, ali bo ob enem ali dveh popitih "špricerjih" po napornem celodnevnem delu redno pridržan ... Povedal pa je še naslednje: "Ne govorite o evropskih kaznih -druge evropske države imajo nižje kazni, kot jih imamo mi. In tam imajo ljudje precej višje dohodke kot pri nas. Kako pa vi nameravate izterjati te kazni od revežev?! Največjih kršiteljev cestnoprometnih predpisov pa itak ne boste uspeli umiriti! Menim, da je ta zakonodaja zdaj preveč represivna, najbolj bomo plačevali mali kršitelji, vaša kaznovalna politika ne bo prinesla želenih rezultatov!"
Kakorkoli že, dejstvo je, da je strogo upoštevanje omejitev hitrosti po naših cestah zdaj postalo prava umetnost in tisti voznik, ki se želi strogo držati omejitev, nikakor ne more usmerjati svoje pozornosti na dogajanje na cesti. Če je to pametno, je vprašanje. Vsekakor se lahko preizkusite v vožnji po omejitvah; izberete si lahko katerokoli cesto, pa boste videli, kako to izgleda. Od zunaj približno tako kot Američan, ki prvič dobi v roke avtomobil s prestavami, ki jih seveda ne zna uporabljati in se potem zaganja in ustavlja na vsakih nekaj metrov. Tako nas namreč usmerjajo prometni znaki z omejitvami hitrosti ...
SM
Foto: SM
Ormož • Dan druženja treh generacij
Šport in špas za nas
Ker v naši družbi zaradi načina življenja vidno izginjajo vrednote medgenera-cijskega sodelovanja in spoštovanja kot temeljev zdrave družbe, so se minulo soboto številne šole in vrtci po Sloveniji pridružili prireditvi Šport in špas - dan druženja treh generacij. Da bi se znova spomnili pravega pomena družine in druženja, sta se prireditvi pridružili tudi OŠ Ormož in Vrtec Ormož.
S sodelovanjem na prireditvi so udeleženci želeli pokazati, da se zavedajo, da so sami dolžni narediti potrebne korake za dobro stanje osebnega zdravja, za varovanje naravnega in čistega okolja, za pomoč pomoči potrebnim, za spoštovanje starejše populacije in vrednotenje njihovega minulega dela, tudi za enakomeren in uravnotežen razvoj Slovenije, kot je napisal
Slavko Sakelšek, urednik oddaje in organizator. Zbrane je pozdravil podžupan Branko Šumenjak, ki je zaželel, da prireditev postane tradicionalna in se razširi na še več okolij. Mag. Bojan Burgar je pozdravil generacije, ki druga drugo potrebujejo. Prenesel je tudi sporočilo ministrice Marjete Cotman, ki se zaradi zadržanosti srečanja ni mogla udeležiti. V njem je
med drugim zapisala, da so vrednote medgeneracijskega sodelovanja temelj zdrave družbe in da je ministrstvo za delo medgeneracijsko sožitje izbralo za eno izmed prioritet predsedovanja EU. Sodelujoče je pozdravila tudi direktorica vrtca Ormož Marjeta Meško, ki nas je starše spomnila tudi na to, da če otroke imamo, je prav, da se jim tudi posvečamo in z njimi
preživimo kakšen športno obarvan dan. Kot predstavnik tretje generacije je spregovoril Milan Zore, predstavnik društva upokojencev Ormož, ki je zagotovil, da se srečanja veselijo tudi starejši in si jih želijo še več.
Potem pa je bilo uradnega dela konec in sodelujoči so se oborožili s plastenkami vode, jabolki in rogljički, ki so jih pripravili organizatorji. Vsak pa je prejel tudi priponko in zgibanko. Nato so se podali na orientacijski pohod treh generacij, kjer so udeležence čakale kontrolne točke z marsikakšno uganko, zanko in čim poučnim, kot recimo, kako se ubraniti nasilnih klopov.
Po vrnitvi so si sodelujoči lahko dali izmeriti krvni tlak, srčni utrip in sladkor ter si ogledali zabavni program, v katerem so nastopile plesne skupine OŠ Ormož in Gimnazije Ormož, harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož, svojo točko pa so pripravili tudi otroci Vrtca
Ormož. Veliko veselja je zlasti manjšim udeležencem pričaral obisk čarovnika Gregorja. Druženje pa se je zaključilo ob športnih igrah in številnih nagradah. Nagradili so najstarejšega udeleženca, ki je bil tokrat Janez Kegl, star 73 let, najmlajša udeleženka je bila 2,5-mesečna
Sara Lukman. Nagrade so prejele tudi družine z največ člani. To so bile kar tri. Družine Kegl, Munda in Toplak - Novak so se druženja udeležile s po šestimi člani.
Vsem, ki so druženje zamudili, pa je lahko pošteno žal.
Vki
Središče ob Dravi • S 14. redne seje občinskega sveta
Manj za komunalni prispevek
Na 14. redni seji občinskega sveta Središče ob Dravi je bilo sprva prisotnih le pet svetnikov, ker so bili vseeno sklepčni, so sejo kar začeli. Najprej so z dnevnega reda umaknili točko o zaključnem računu, saj so svetniki ob tej razpravi želeli imeti na mizi tudi poročilo nadzornega odbora.
Veliko časa so namenili odloku o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki je seveda zelo pomemben, saj po eni strani predstavlja za občino vir dohodka, po drugi strani pa so svetniki želeli prav s številnimi ugodnostmi vplivati na to, da občani in tisti, ki bi se to odločili postati, ne bi bili pretirano obremenjeni s tovrstnimi dajatvami. Zato je le odgovorno, da so si za sprejemanje odloka privoščili namesto običajnih dveh kar tri branja. Tematiko jim je zelo nazorno predstavil tudi Boštjan Najžar z oddelka za okolje in prostor medobčinske uprave.
Sedaj znaša komunalni prispevek 6116 evrov, kar občino Središče uvršča v sredino med okoliškimi občinami, med katerimi vodi Ptuj z 9251 evri komunalnega prispevka, najmanj pa zahtevajo na Haj-dini, 3037 evrov. V ormoški občini znaša prispevek, glede na opremljenost zemljišča, 3753 ali 4982 evrov. Strošek opremljanja komunalne parcele je rezultat razmerja med velikostjo parcele in neto tlorisno površino, ob upoštevanju obstoječe infrastrukture v okolju. Pri tem so najpomembnejši ceste in vodovod, le malo točk pa nanesejo kanalizacija, ulična
Boštjan Najžar je nazorno prikazal različne izračune za odmero komunalnega prispevka in svetnikom nemalo olajšal odločitev.
razsvetljava in podobno. Največ pozornosti so svetniki namenili izbiri razmerja med obema komponentama, saj je znesek lahko variiral med 5062 in 4581 evri. Na koncu so se odločili za zlato sredino, po kateri bo v občini Središče ob Dravi za komunalni prispevek v prihodnje potrebno plačati 4822 evrov. Ker želijo svojo mlado občino narediti prijazno tudi za mlade družine, jim bodo priznali 70 %
Seja se je začela v bolj okrnjeni sestavi.
popusta na omenjen znesek. Tisti, ki se bodo priklopili na vodovodno omrežje in meteorno kanalizacijo, bodo imeli 20 % popusta. Tudi priseljence bodo sprejeli toplo, saj jim bodo povrnili kar 50 % zneska, ko se bodo le-ti za stalno naselili v občini.
Jurij Dogša je omenil tudi popust, ki bi ga lahko namenili tistim, ki so v preteklosti plačevali samoprispevek in izrazil prepričanje, da bodo v prihodnosti samoprispevki spet postali aktualni, vendar le z natančno opredeljenim ciljem porabe.
Med pomembnejše odločitve sodi tudi sprejem projekta za modernizacijo lokalnih cest Loperšice-Šalovci-Vi-tan. Gre za širitev in modernizacijo cest v dolžini okrog 6.160 metrov. Širina vozišča bo po novem znašala 4 metre, na vsaki strani pa bo pol metra bankine. Ker gre za velik projekt, s katerim želi občina kandidirati na regionalna razvojna sredstva, so združili moči z občino Ormož, saj
Sveta Trojica • Četrta izredna seja sveta
Potrdili investicijo, vredno 800.000 evrov
V sredo, 14. maja, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 4. izredni seji.
Foto: vki
Foto: kvi
Najprej so potrdili projekt vodovoda, kanalizacije in ceste Zg. Senarska - jug. Po tem dokumentu je predvidena izgradnja prečrpališ-ča odpadnih vod in preko tlačnega voda prečrpavanje odpadnih vod do prečrpališ-ča v naselju Radehova, ki ga bo v tem času gradila občina Lenart. Od tam se odpadne vode po kanalizacijskem sistemu Radehova odvajajo do
Centralne čistilne naprave Lenart ob Velki.
Predvidena je obnova vodovodnega cevovoda dela naselja Zg. Senarska. Glede na predvideno stanovanjsko gradnjo na tem območju projekt predvideva tudi nov cevovod in rekonstrukcijo lokalne ceste Zg. Senarska-Zg. Porčič. Izvede se razširitev ceste s 5,5 m na 6 m ter se zgradi enostranski pločnik.
Investicija je usklajena s prednostno usmeritvijo države za obdobje 2007-2013. Vrednost investicije je na osnovi dokumenta ocenjena na 812.893 € po tekočih cenah. Pri financiranju investicije se pričakuje sofinanciranje s strani države in iz programa Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 530.424 €.
Zmago Šalamun
sami ne bi zmogli zagotoviti investicije tako velike vrednosti, je povedal župan Jurij Borko. Vrednost projekta je 780.497 evrov, od tega za občino Središče 440.782, 339.715 evrov pa za občino Ormož. Kar 64 % investicije se izvaja na območju občine Središče ob Dravi. Občina Središče ob Dravi bo iz svojega proračuna prihodnje leto za projekt namenila 67.000, leta 2010 pa 61.000 evrov. Projekt je potrjen tudi s strani sveta podravske regije, za katero je v tretjem razpisu sicer namenjenih kar 40.221.638 evrov, doslej pa je prijavljenih 39 projektov v skupni vrednosti 32.056.495 evrov.
Gramoz naj ostane doma!
Svetniki so soglašali tudi z dvigom ekonomske cene za efektivno uro pomoči na domu, ki jo izvaja Center za starejše občane in bo po novem znašala 16,27 evra. V obrazložitvi so iz centra zapisali, da če ob tem upoštevajo subvencijo iz sredstev proračuna RS, ki jo do 31. 8. dobivajo v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja in ob upoštevanju subvencije Občine Ormož, bi prispevek uporabnikov znašal 2,86 evra na uro opravljene storitve.
Ker na občino prihaja tudi vse več prošenj za sofinanciranje različnih humanitarnih društev, so sprejeli pravilnik, ki bo omogočal vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti in njihovo financiranje.
Soglašali so tudi s statutoma Lekarne Ormož in Zdravstvenega doma Ormož ter z odlokom o javnem zavodu za informiranje, s katerim se pripravlja teren za javno zasebno partnerstvo tega ormoškega medija, ki je trenutno brez odgovornega urednika.
Pod točko razno pa so se zapletli še v zanimiv lokalni razgovor, iz katerega je bilo razbrati, da je ribiška družina, ne da bi koga kaj posebej obvestila, pristopila k sanaciji ribnika, v okviru katere se že nekaj časa opravljajo številni posegi v naravo, kot so podiranje drevja ter kopanje in odvoz gramoza. Svetnike moti predvsem to, da so o kompletni sanaciji ribnika želeli odločati v načrtu za prihodnje leto. Na tem mestu so si zamislili rekreativni center po vzoru gramoznih jam v Avstriji, seveda v manjšem obsegu, pri tem pa so načrtovali, da bi stranski produkt urejanja okolja - gramoz - koristno uporabili na domačih cestah. Sedaj pa se ta isti gramoz menda koristno uporablja v drugih občinah, Središčani pa se vozijo kupovat gramoz v Ormož. Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Koncert skupine Jararaja
Foto: DB
Sedmi iz cikla koncertov, ki jih organizira Društvo za glasbeno umetnost Arsana, je bil rezerviran za svojevrstno skupino Jararaja. Štiričlanska zasedba mladih, inovativnih glasbenikov, v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, izvaja pester in raznolik repertoar - od ljudskih pesmi do tanga in rock'n'rolla. S skupnim nastopanjem sta začela najprej harmonikar Janez Dovč in kontrabasistka Petra Trobec, kmalu zatem pa sta se jima pridružila še violinist Vasja Centrih in klarinetist Gregor Budala. Odlični glasbeniki so poleg obvladovanja svojih inštrumentov vešči tudi petja. V svojem repertoarju ponujajo izredno raznolik in bogat seznam skladb. Jararajevci, ki v svojem ustvarjanju veliko tudi eksperimentirajo, svoje nastope zadnje čase pogosto obogatijo z zvoki kitare in tolkal. Tudi na koncertu v ptujski Gimnaziji sta se jim pridružila kitarist Robi Pikl in tolka-list Sergej Randželovic.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Zaključek cikla Glasbeni večeri
Foto: DB
Zadnji iz cikla Glasbeni večeri, v sklopu katerega so v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla pripravili deset koncertov, je bil namenjen švicarskim glasbenikom Niziol Quartet. Izjemen kvartet deluje v sestavi: Bartolomej Niziol, Christopher Whiting, Michel Willi in Alexander Neustroev. Zasedbo sestavljajo priznani glasbeniki, ki prihajajo iz Poljske, ZDA, Švice in Rusije, vsi pa so člani orkestra Tonhalle iz Züricha. Na Ptuju so se predstavili z naslednjim programom: Wladimir Vogel: Klang expressionen (1983), Hans Huber: String Quartett (1900), Franz Schubert: Godalni kvartet št. 14 v d-molu (D 810) - Deklica in smrt.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Mežanovi dnevi 2008
Foto: DB
Letošnji Mežanovi dnevi, ki so potekali kot vseslovenski projekt, so dosegli izjemen odziv. Na temo Kje so meje je bilo prijavljenih 111 del, med katerimi je žirija izbrala 45 najboljših in jih razstavila v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstavo v okviru projekta Mežanovi dnevi 2008 so pripravili Zveza kulturnih društev Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj in ptujska Območna izpostava JSKD, v četrtek pa jo je svečano odprl župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Celan. Letošnja tema je bila Kje so meje, prijavljenih pa je bilo 111 likovnih, video in fotografskih del. Po odločitvi žirije, ki so jo sestavljali Stanka Gačnik, dipl. umetnostna zgodovinarka, kustodinja-galeristka Pokrajinskega muzeja Ptuj, ter akademska slikarja Jože Foltin in Dušan Fišer sije na razstavi bilo možno ogledati 45 najboljših del. Med temi so bili izbrani tudi nagrajenci, vse tri enakovredne nagrade so letos romale v roke slikarjev: Danice Lužnik iz Lenarta, Ivana Kolarja iz Šoštanja in Emilije Petrovič Martini iz Knežaka. Izbrana dela si je možno ogledati do 1. junija.
Dženana Bečirovič
Foto: internet
Beograd • Ponovne volitve na treh voliščih
Končni izidi srbskih volitev ta teden
Zaradi ponovitve volitev na treh voliščih bodo končni izidi predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji objavljeni šele ta teden in ne minuli, kot je bilo sprva načrtovano. Predstavniki strank medtem nadaljujejo pogajanja o oblikovanju vladne koalicije, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Republiška volilna komisija je danes sporočila, da bodo v nedeljo ponovili glasovanje na treh voliščih, kjer so ugotovili nepravilnosti, in sicer v Kraljevu, občini Srbica na Kosovu in občini Žagubica. Volilna komisija mora nato izide objaviti v 96 urah po zaprtju volišč, se pravi do četrtka do 20. ure, lahko pa to stori tudi prej. Zaradi tega se preložijo tudi zakonski roki za sklic prvega ustanovnega zasedanja parlamenta, ki mora biti sklicano najkasneje v 30 dneh od objave končnih izidov.
Predstavniki strank medtem nadaljujejo pogajanja o oblikovanju vladne koalicije. V sredo so prvi krog pogovorov opravili predstavniki socialistov (SPS) ter koalicije Demokratske stranke Srbije (DSS) Vojislava Koštunice in Nove Srbije (NS). Neformalne pogovore s strankami, ki "se zavzemajo za stabilno in sposobno vlado, ki bo Srbijo popeljala v EU in ohranila njeno celovitost", je v sredo začel tudi srbski predsednik in vodja Demokratske stranke (DS) Boris Tadic.
Vodstvo SPS je sicer danes soglasno sprejelo pet načel, na podlagi katerih bodo nadaljevali pogajanja z DSS. Ta načela so ohranitev državnih in nacionalnih interesov, socialna pravičnost, evropske integracije, gospodarski razvoj ter boj proti korupciji in kriminalu, je povedal tiskovni predstavnik stranke Dorde Milicevic.
"Če dosežemo konsenz o teh načelih, bomo nadaljevali pogovore v smeri podpisa koalicijskega sporazuma. Če bo sporazum tudi podpisan, bomo videli, ko bodo dosegli soglasje o soglasno sprejetih načelih," je dejal Mili-cevic. Dodal je, da mora biti koalicijski sporazum podpisan pred ustanovno sejo nove skupščine. Mnogi sicer v SPS vidijo stranko, ki bo odločila o sestavi nove srbske vlade, poroča Tanjug.
SRS in DSS-NS, ki imata skupaj 107 mandatov, sta v torek dosegla načelno soglasje o oblikovanju vlade. Če bi se jima pridružila koalicija SPS, Stranke združenih upokojencev Srbije in Edinstvene Srbije, ki ima 20 mandatov, bi imeli skupaj 127 sedežev v parlamentu.
Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah je sicer zmagala Ta-diceva lista Za evropsko Srbijo, ki je dobila 38,75 odstotka glasov oziroma 102 poslanska sedeža, za oblikovanje vladne koalicije pa bi potrebovala 126 poslancev podpore oziroma več kot 50 odstotkov od 250 sedežev v parlamentu. (sta)
Kitajska • Po rušilnem potresu
Vedno manj upanja za preživele
Nekaj dni po rušilnem potresu na Kitajskem je vedno manj upanja za okoli 20.000 ljudi, ki so še vedno zasuti pod ruševinami. Pri reševalnih delih pomaga okoli 100.000 kitajskih vojakov. Kitajski premier Wen Jiabao je na popotresno območje poslal še dodatnih 90 helikopterjev in 30.000 vojakov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nad slabo dostopno območje v provinci Sečuan, ki jo je prizadel potres, se tudi spuščajo padalci. Kitajska se po potresu sooča tudi z varnostnimi skrbmi glede jezov. Kitajski minister za vodne vire Chen Lie je tako opozoril, da se Kitajska sooča z "resnimi težavami glede varnosti in preprečevanja poplav v rezervoarjih, hidroelektrarnah, zajezenih jezerih in drugih objektih na potresnem območju", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poročajo tudi o velikem zemeljskem plazu, ki je zaustavil tok reke Ji-anjiang, zaradi česar zastaja voda. Ob blokadi iz proda in skal iz zastale vode že nastaja jezero, ki bi lahko poplavljalo. Tamkajšnji prebivalci so se po poročanju kitajskega časnika Guangzhou Ribao že zatekli v višje ležeče kraje. "Če bo blokada popustila, bo celo mesto poplavljeno," je opozoril nek strokovnjak. V okrožju Maoxian sta dva jeza tako "zelo poškodovana", da so že odredili evakuacijo prebivalcev.
Kitajska je danes tudi sporočila, da je izdala dovoljenja za prihod reševalne ekipe z Japonske v Sečuan, ki je tako prva država, od katere je Peking sprejel tovrstno pomoč. Japonska ima v pripravljenosti že 60 ljudi, skupaj z reševalnimi psi, da odpotujejo na Kitajsko. Po navedbah neimenovanega predstavnika japonskega zunanjega ministrstva bi lahko japonski reševalci na Kitajsko pripotovali v manj kot enem dnevu.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, sta tudi dve ruski tovorni letali pripeljali več ton pomoči. Uradnega števila smrtnih žrtev danes še niso spremenili in ostaja pri okoli 15.000 mrtvih, 65.000 ljudi pa je ranjenih. Zaradi potresa je od sveta odrezanih tudi okoli 900 tujih turistov, ki pa so zatrjevanju kitajskih predstavnikov na varnem, poroča AFP.
Uradni Peking je tudi pozval k zbiranju lopat, kladiv in drugega orodja, saj se nekateri reševalci zaradi pomanjkanja tovrstne opreme trenutno skozi ruševine prebijajo zgolj s svojimi golimi rokami. Kitajsko ministrstvo je tako objavilo seznam 31 vrst orodja, ki ga nujno potrebujejo, in sporočilo, da potrebujejo 50.000 enot orodja, ki je na seznamu. (sta)
London • Spodrsljaj britanske ministrice:
Pomotoma razkrila zaupne dokumente
Britanska notranja ministrica Caroline Flint je ta teden po nesreči fotografom razkrila zaupni dokument, ki napoveduje padec cen na nepremičninskem trgu za 10 odstotkov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Flintova je dokumente nosila na sestanek vlade na Downing Street 10, in sicer v prosojni mapi. Fotografi so posneli nekaj posnetkov od blizu, na katerih se da prebrati vsebina dokumenta. Zaupni dokument razkriva, da bodo cene na britanskem trgu nepremičnin letos padle za pet do 10 %.
Poleg tega naj bi naraščalo število zaplenjenih nepremičnin, za katere lastnik ne more več odplačevati hipoteke, v dokumentu celo piše: "Ne moremo napovedati, kako resna bo postala situacija."
Ministrica je kasneje trdila, da v besedilu ne gre za vladno napoved, ampak za mnenja industrijskih analitikov. Dokument je vseeno v nasprotju z zagotovili britanskega premiera Gordona Browna, da je položaj Velike Britanije dovolj močan, da lahko kljubuje negativnim učinkom globalne kreditne krize. Brown je dejal, da bo padec cen nepremičnin obvladljiv. Flintova je medtem skušala omiliti svoj spodrsljaj. "Takšne stvari se dogajajo," je izjavila. "Nisem prva, ki so jo tako ujeli in najbrž ne bom zadnja." (sta)
Washington •
Ameriški senat soglasen:
Proti novim pravilom o lastništvu medijev
Ameriški senat je v četrtek brez glasovanja soglasno potrdil predlog zakona o razveljavitvi odločitve Zvezne komisije za komunikacije (FCC), ki je decembra dovolila lastništvo podjetjem nad časopisi in televizijami hkrati na istem medijskem trgu.
Predsednik FCC Kevin Martin je decembra skupaj z republikanskima članoma komisije glasoval za spremembo dotedanjih pravil lastništva nad mediji, proti pa sta bila oba demokratska člana komisije. Odločitev je v kongresu nemudoma naletela na nasprotovanje tudi nekaterih republikanskih kongresnikov in senatorjev, ki so izražali skrbi nad preveliko koncentracijo medijskega lastništva v rokah redkih podjetij, kar ogroža raznolikost vsebine.
Odločitev FCC pomeni, da je lahko eno samo podjetje lastnik časopisa in televizije ali radija na enem od 20 največjih ameriških medijskih trgov okrog velikih mest. V primeru, da gre za eno od štirih največjih televizij na enem od trgov, potem združevanje s časopisom ni dovoljeno. Prav tako mora na trgu ostati najmanj osem neodvisnih medijskih podjetij. Pred tem je bilo vsakršno mešanje lastništva časopisov, televizij in radijskih postaj prepovedano.
Predlog zakona o razve-
ljavitvi je v senatu predlagal demokrat Byron Dorgan iz Severne Dakote, podprlo pa ga je 26 kolegov, med njimi tudi demokratska predsedniška kandidata Hillary Clinton in Barack Obama. Podobno razveljavitev pripravlja tudi predstavniški dom kongresa, vendar ne bo obveljala, ker ji bo nasprotoval predsednik ZDA George Bush.
Nasprotovanje Busheve ad-
ministracije je izrazil ameriški minister za trgovino Carlos Gutierrez, ki je sporočil, da bo predsedniku predlagal, naj vloži veto. Po ministrovih besedah je bila odločitev FCC namenjena posodobitvi 30 let starih pravil, s katerimi bi pomagali časopisom, ki se soočajo s konkurenco spletnih in drugih medijev. Ukrep FCC časopisne hiše podpirajo.
(sta)
Foto: internet
EU • Velik uspeh za Slovenijo
Lenarčič novi direktor 0DIHR
"To je velik uspeh za Slovenijo," je poudaril državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič v odzivu na novico o njegovem imenovanju na mesto direktorja Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) v okviru Organizacije za varstvo in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Slovenija namreč po Lenarči-čevih besedah doslej v sistemu Ovseja še ni imela tako vidne in pomembne funkcije. Po njegovih navedbah je ODIHR namreč osrednja institucijo Ovseja na področju človekove razsežnosti njenega delovanja. Ovse je sicer dejaven na treh glavnih razsežnostih - poiitično-vojaški, gospodarsko-okoijski ter človekovi.
Urad, ki ima sedež v Varšavi, je dejaven na področjih izgradnje in utrjevanja demokratičnih institucij, varstva človekovih pravic, opazovanja volitev, spodbujanja strpnosti in preprečevanja diskriminacije, krepitve civilne družbe ter zgodnjega ugotavljanja in preprečevanja konfliktov. Je tudi kontaktna točka za vprašanja Romov in Sintov.
Lenarčič je tudi povedal, da bo do zadnjega dne slovenskega predsedovanja Evropski uniji opravljal dolžnosti državnega sekretarja za evropske zadeve, kar je bil tudi eden od pogojev za njegovo kandidaturo. Ostale podrobnosti glede njegovega odhoda so odvisne od dogovora s predsednikom vlade, prav tako pa je od tega odvisno tudi ime osebe, ki ga bo na mestu državnega sekretarja nadomestila.
Glede načrtov za svoj mandat na čelu ODIHR je Lenarčič dejal, da želi v svojem triletnem mandatu na čelu urada predvsem okrepiti njegovo integriteto in povečati zaupanje držav Ovse vanj. Lenarčič se je posebej zahvalil premieru Janezu Janši in vladi, ki se je odločila vložiti njegovo kandidaturo, vsem 56 sodelujočim državam v OVSe za zaupanje ki so ga Sloveniji izkazale s svojim tihim soglasjem, zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu ter vsem posameznikom, diplomatom in članom osebja v stalnem predstavništvu Slovenije pri Ovseju, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu kandidature.
Uradno bo finsko predsedstvo Ovseja njegovo imenovanje na mesto direktorja urada po predvidevanjih razglasilo na četrtkovem zasedanju Stalnega sveta Ovseja na Dunaju, je še povedal Lenarčič. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WIESBADEN - Nemško gospodarsko je v začetku leta zabeležilo najvišjo rast v zadnjih 12 letih. Stopnja gospodarske rasti je v prvem četrtletju znašala krepkih 1,5 odstotka. Na letni ravni je Nemčija v prvem četrtletju zabeležila 1,8-odstotno gospodarsko rast. Ta je bila nepričakovano visoka; konec leta 2007 je Nemčija zabeležila 0,3-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s četrtletjem poprej.
NEW YORK - V ZDA je aprila zaradi neplačevanja obrokov hipotekarnih posojil grozila izvršba nad 243.000 hišami in stanovanji, kar je 65 odstotkov več kot aprila lani oz. štiri odstotke več kot marca letos. Po podatkih podjetja, ki spremlja tovrstne podatke, je bilo aprila največ domov pred izvršbo v Nevadi, Kaliforniji, Arizoni in na Floridi. Podatki kažejo, da se ameriška nepremičninska kriza še ne bo tako hitro umirila.
BRUSELJ - Belgijska skupina KBC je prvo letošnje četrtletje sklenila s 554 milijonov evrov čistega dobička, kar je 44 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček brez upoštevanja enkratnih postavk se je znižal za 22 odstotkov na 573 milijonov evrov, to pa je 15 odstotkov manj kot v zadnjem četrtletju lani.
ZAGREB - Hrvaška naftna družba Ina je v prvih treh mesecih letos ustvarila za 6,24 milijarde kun (860 milijonov evrov) ^prihodkov, 25 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je v prvem letošnjem četrtletju dosegel 596 milijona kun (82,2 milijona evrov), medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 186 milijonov kun (25,65 milijona evrov).
BRUSELJ/PARIZ/ATENE - Grčijo je v četrtek zajela stavka javnih uslužbencev in zaposlenih v transportu, ki so jo pripravili tamkajšnji sindikati zaradi nasprotovanja načrtom grške vlade o privatizaciji in pokojninski reformi. V Franciji zaradi načrtov o varčevanju na področju javne uprave stavkajo uradniki in zaposleni v šolstvu, V Belgiji pa so na ulice odšlo policisti.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da se je aprilska inflacija na ravni potrošniških cen v primerjavi z mesecem poprej zvišala za 0,2 odstotka, osnovna inflacija, v katero niso vštete cene energije in hrane, pa za 0,1 odstotka. Rast inflacije je najbolj spodbujala rast cen hrane, in sicer za 0,9 odstotka.
PARIZ - Evropski proizvajalec vesoljske, letalske opreme in orožja EADS, ki je tudi lastnik letalskega proizvajalca Airbus, je v prvem četrtletju letos ustvaril za 285 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvaril za 10 milijonov evrov čiste izgube.
DUNAJ - Avstrijski telekomunikacijski operater Telekom Austria je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 129,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 11,9 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od prodaje so se v obdobju zvišali za 9,9 odstotka na 1,26 milijarde evrov.
TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Sony je v poslovnem letu, ki se je izteklo konec marca, ustvaril rekordnih 2,3 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je v letu prej ta znašal 777,7 milijona evrov. Prihodek se je zvišal za 6,9 odstotka na rekordnih 54,6 milijarde evrov.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte so spet višje. Za 159-litr-ski sod zahodnoteksaške lahke nafte z junijsko dobavo je bilo v azijskem trgovanju treba odšteti 125,95 dolarja. Na newyorški borzi je cena med torkovim trgovanjem dosegla 126,98 dolarja, nato pa trgovanje sklenila pri 125,80 dolarja za sod.
NEW YORK - Največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu, ameriška družba Hewlett-Packard (HP), bo za 13,9 milijarde dolarjev kupil podjetje Electronic Data Systems (EDS), s čimer si želi še bolj konkurirati družbi IBM na področju računalniških storitev. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, bo HP za delnico EDS plačal 25 dolarjev, kar je 33 odstotkov več, kot je znašal enotni tečaj delnic EDS v petek. Zaenkrat še ni znano, ali bo HP skupaj s kupnino za EDS prevzel tudi precejšnje dolgove te družbe.
DUNAJ - Vstop bogataša Mohammeda al Jabra iz Savdske Arabije v avstrijsko letalsko družbo Austrian Airlines (AUA) je zaenkrat propadel. Državni Avstrijski industrijski holding (ÖIAG), ki je 42-odstotni lastnik AUA, je potrdil, da so pogovore s poslovnežem, ki je aprila obljubil, da bo v družbo vložil 150 milijonov evrov, prekinili. Nove zahteve investitorja, ki bi z omenjeno investicijo postal 20-odstotni lastnik AUA, so "nesprejemljive", so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnili v ÖIAG. Po informacijah naj bi Al Jaber zahteval zvišanje sprva dogovorjenega deleža po trenutno precej nižji ceni delnice.
LUXEMBOURG - S povečanjem odobrenega kapitala za deset odstotkov se največji proizvajalec jekla na svetu Arcelor Mittal pripravlja na bodoče prevzeme. Delničarji so v torek na skupščini v Luksemburgu odobrili dokapitalizacijo družbe za 643 milijonov evrov na 7,08 milijarde evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Če bo potrebno, bodo morale biti na voljo dodatne delnice, da bi "lahko izvedli združitve, prevzeme ali podobne aktivnosti", je na skupščini dejal predsednik koncerna Lakshmi Mittal. Povečanje števila delnic za 147 milijonov na skupaj dobrih 1,6 milijarde bo Arcelor Mittalu zagotovilo "več prožnosti za čase, v katerih je treba hitro ukrepati", je dejal.
ATLANTA - Nevihta na finančnih trgih se počasi pomirja, vendar pa je položaj še vedno daleč od normalnega, je v torek dejal predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke. Ameriška centralna banka je pripravljena ponoviti ukrepe, ki so pomagali prispevati k povrnitvi zaupanja oz. priliti na trg še več kapitala, je dodal. Bernanke, ki je danes govoril na finančni konferenci v organizaciji centralne banke Atlante na Sea Islan-du v Georgiji, je zaradi ukrepanja centralne banke v kreditni stiski in finančni krizi, ki je septembra lani zajela ZDA, povsem stopil iz sence svojega predhodnika Alana Greenspana in pokazal, da je kos svojim nalogam. Zato ga je revija Time celo uvrstila med 100 najbolj vplivnih osebnosti sveta. (sta)
Majšperk • Razgibana, a kratka 15. seja sveta
Kljub nasprotovanju
višje cene vrtca
Kljub obsežnemu dnevnemu redu 15. redne seje so svetnice in svetniki občine Majšperk v četrtek, 15. maja, z nekoliko spremenjenim dnevnim redom opravili v slabih dveh urah. Kritični so bili do prometnovarnostnih razmer; čeprav so nekateri menili, da so izračuni za varstvo otrok v vrtcu previsoki, pa so soglašali s povišanjem cene vrtca za okoli 10 odstotkov.
Na predlog županje dr. Darinke Fakin so sicer iz obravnave umaknili sklepanje o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja z nepremičninami v delu, ki se nanaša na podelitev služnosti ter dve alineji iz posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, dodali pa točko o sprejemu v stanovanjsko skupnost Šmarje pri Jelšah. Na predlog svetnika Branka Novaka pa so zaradi nedorečenosti umaknili iz obravnave še sklepanje o določitvi prioritete izgradnje cestne razsvetljave na območju občine.
Z delno dopolnitvijo so potrdili zapisnika 14. redne ter 4. korespondenčne seje, nato pa so se najprej lotili ocene trendov varnostnih pojavov na območju občine Majšperk, ki jih je pomočnik komandirja policijske postaje Podlehnik Boštjan Hliš na splošno ocenil kot ugodne. Na področju kriminalitete so kazniva dejanja na območju občine Majšperk sicer v rahlem porastu, žal pa niso zadovoljni, ker so uspeli raziskati le dobrih 37 odstotkov vseh zadev. Pozitivno pa je, da s področja gospodarske kriminalitete lani niso obravnavali nobene zadeve.
Čeprav ocenjujejo, da je stanje na področju vzdrževanja javnega reda in miru ugodno, so bile lani kršitve na tem področju v rahlem, skoraj 13-odstotnem porastu, saj so obravnavali 87 kršitev. Med drugimi dogodki so lani obravnavali eno delovno nesrečo, pet požarov, v katerih je ena oseba umrla, dve nenadni smrti ter kar pet samomorov, kar je za območje občine Majšperk veliko preveč. Nezadovoljni so tudi s stanjem na področju prometne varnosti, kjer so lani sicer obravnavali 61 prometnih nesreč ali tri manj kot predlani, so pa bile posledice nekoliko hujše, sicer ni nobeden od
Foto: M. Ozmec
Pomočnik komandirja policijske no varnostnih razmer zadovoljen,
postaje Boštjan Hliš je bil z oce-svetniki pa ne povsem.
udeležencev umrl, poškodovanih pa je bilo 29 oseb. Na področju nadzora državne meje so obravnavali nekaj več ilegalnih prehodov, sicer pa ocenjujejo, da problematiko uspešno obvladujejo. Poleg tega so policisti opravili še vrsto drugih preventivnih akcij, kontrol prometa, opozarjanj in raznih vzgojnih ukrepov.
V razpravi so bili svetniki do varnostnih razmer v občini precej kritični, med drugim so menili, da je pet samomorov v občini resno zaskrbljujoče ter da svoje naloge pri tem ni zadovoljivo opravil center za socialno delo, ki bi moral nameniti več pomoči ljudem v stiski. Pogrešajo pa tudi več preventivnega dela policistov na terenu ter njihovo večjo prisotnost v prometu, predvsem na najbolj kritičnih točkah.
■	V	I
So izračuni cene za vrtec pravilni?
Ko so razpravljali o predlogu vodstva Osnovne šole Majšperk za okoli 10-odstot-no povišanje cene Vrtca Maj-šperk, je ravnatelj šole Raj-ko Jurgec pojasnil, da je to posledica rastočih stroškov na vseh področjih, na željo svetnikov pa je obrazložil tudi nekaj podrobnosti glede stroškov prehrane in pre-
Foto: M. Ozmec
Ravnatelj Rajko Jurgec je večino svetnikov uspel prepričati, da so s povišanjem cene vrtca soglašali.
voza na delo. Svetnik Franc Bezjak z njegovim pojasnilom ni bil zadovoljen, motilo pa ga je tudi, ker so nekateri podatki iz gradiva, ki so ga o tem predlogu prejeli na predhodni seji, enostavno izginili, zato je dejal, da povišanja cene vrtca ne podpira, ker je predlagan odstotek dviga previsok. Tudi Tatjano Vele je motila nesprejemljiva cena, ki po novem izračunu znaša skoraj 400 evrov mesečno za najdražjo skupino: "To je zame pretiravanje in nesmisel, saj je strošek za varstvo enega otroka skoraj tolik kot slaba delavska plača. To je enostavno neupravičeno in nevzdržno, ne glede na to, koliko od tega plača občina in koliko dejansko starši."
Z ugotovitvijo, da so cene previsoke, se je strinjal tudi Zlatko Žnidar, vendar dodal, da drugače pač ne gre, saj je metodologijo za izračun cene postavila država. Temu je pritrdil tudi Branko Novak ter dodal, da bodo - tudi če povišanja cene ne potrdijo - v vsakem primeru pretežni del stroškov vrtca plačali iz občinskega proračuna, s spremembo cene pa bodo vplivali le na manjši del, ki ga plačujejo starši. Da je predlagan odstotek povišanja prevelik, je menil tudi Adolf Kopše, po njegovem bi bilo dovolj,če bi ceno uskladili le z rastjo inflacije. Ravnatelj Rajko Jurgec pa je ponovno poudaril, da je predlagano povišanje posledica dejanskega povišanja stroškov ter da je izračun za ceno varstva posameznega otroka narejen na podlagi veljavnih normativov, ob tem pa za primerjavo povedal, da se obstoječe cene v občinah na območju upravne enote Ptuj gibljejo med 400 in 465 evrov na mesec, kar pomeni da bodo v Majšperku v spodnjem delu, oziroma še vedno med najnižjimi. Večina svetnikov je temu očitno verjela, saj je za povišanje glasovalo sedem, proti pa so bili le 4
njihovi glasovi in tako bo v bodoče za varstvo otrok, starih od 1 do 3 let, cena dobrih 389 evrov, od 3 do 6 let pa dobre 304 evre.
Po krajši obrazložitvi županje dr. Darinke Fakin, da bodo v prihodnjem letu imeli v občini otroka s posebnimi potrebami, ki bo moral obiskovati šolo v Ljubljani, so soglašali tudi z vsebino predlaganega pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami.
Poskrbeli bodo za varstvo virov pitne vode
Nekoliko več časa pa so namenili prvi obravnavi osnutka odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Majšperk. Franc Bezjak je opozoril, da bi moral odlok natančno določiti najožja in širša vodovarstvena območja, pa mu je županja pojasnila, da so ti podatki že zajeti, Anica Rejec je vprašala, ali so lastniki zemljišč na vodo-varstvenem območju s tem seznanjeni, motilo pa jo je tudi, ker niso vpisane parcelne številke, ki so na vodo-varstvenem območju. Adolf Kopše je menil, da je odlok dobrodošel, a malce pozen, saj so imeli v Stopercah zaradi vodovarstvenega območja in oporečnosti pitne vode že precej težav. Županja pa je dodala, da bodo pripombe na osnutek tega odloka sprejemali še nekaj časa, saj je v interesu občine, da bo ob dokončnem sprejetju čimbolj popoln in celovit, sicer pa so v prvi obravnavi z njegovim osnutkom soglašali.
Skoraj brez pripomb so v prvi obravnavi soglašali tudi s predlogom odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, ker pa je Franca Bezjaka zanimalo, ali je v okviru načrtovanega kulturnega centra v Majšperku zajeta tudi samostojna knjižnica, mu je županja odgovorila, da za sedaj o tem še niso razmišljali, obstaja pa možnost za ureditev knjižnice, saj bo prostorov dovolj.
Po krajšem pojasnilu vsebine so ob ugotavljanju delovne uspešnosti ravnatelja OŠ Majšperk Rajka Jurgca z večino glasov soglašali (proti je bila le ena svetnica) z oceno, da ta dosega 44,1 % vrednosti meril za ugotavljanje višine dela plače za delovno uspešnost. Zaradi rasti inflacije so povišali plačilo govornikom na pokopališčih z dosedanjih 22 na 26 evrov, soglašali so tudi s posamič-
Pa brez zamere
Vokalna inflacija
Brez vsebine
Vam nekaj povem? Vam nekaj čisto tako, zasebno, med vami in mano, prišepnem na uho? Boste znali obdržati zase? Da? Okej. Zaupal vam bom majhno skrivnost, ki se glasi: ljudje preveč govorijo.
Da, ljudje preveč govorijo. A ne v smislu, da bi morali govoriti dosti manj, ampak predvsem, da bi morali začeti govoriti pametneje. Oziroma, če sem čisto točen, človeško govorjenje bi moralo imeti več vsebine. Kadar bi govorili, bi dejansko morali nekaj tudi povedati, ne pa le govoriti. Razumete? Ko pravim, da ljudje preveč govorijo, s tem mislim, da ljudje preveč govorijo brez vsebine, da njihove izjave nimajo vsebine, da nič ne povedo. Skratka, da blebetajo. Blebetanje je govorjenje tja v en dan, ko pravzaprav še sami ne vemo, kaj bi radi povedali, ko kokoda-kamo kot kure na kupu gnoja. Seveda, zaradi drugačne artikulacije se zdi to človeško blebetanje mnogokrat precej bolj smiselno in vsebine polno kot pa kurje kokodakanje, a v bistvu z vsebinskega vidika neke velike razlike ni. Se več - zdi se, da kure s tistim svojim kokodakanjem druga drugi nekaj sporočajo, medtem ko človeško bitje pri blebetanju ne sporoča ničesar, razen morda tega, da tisti, ki blebeta, ni kaj prida inteligenten.
Pri blebetanju sicer uporabljamo iste besede, ki so, kadar govorimo vsebinsko in smiselno polno, nosilci misli in vsebine, a tukaj so te besede prazne, so zgolj besede. Za njimi ne stoji nobena vsebinsko-racionalna forma in vsebina. Pravzaprav se dostikrat zgodi, da tisti, ki blebeta, s svojimi besedami tudi sam ne misli resno. Kar ne pomeni, da se načrtno in zavestno šali ali nas skuša zavesti, ampak se pravzaprav še sam ne zaveda, da blebeta. Ko se tega zave, mnogokrat nastopi tragikomična situacija, v kateri je blebetalo precej zmedeno. Recimo, imam znanca, ki vedno, ampak res prav vedno, ob srečanju z njemu znanimi osebami že z razdalje kakih deset metrov kot iz topa ustreli: "O, zdravo, kak je?", čeprav je kristalno jasno, da ga pravzaprav sploh ne zanima, "kak je", oziroma, kako si. Tudi če mu vprašana oseba na tole njegovo vprašanje ne odgovori s povratnim blebetanjem v stilu "dobro", ne bo odgovora niti najmanj pogrešal - v smislu, da bi te recimo še enkrat vprašal, kako si. To pa seveda zato, ker s svojim vprašanjem že v samem bistvu ni mislil resno. To je pač fraza, ki jo izstreli vsakič, ko sreča koga poznanega, pri čemer, kot rečeno, s to frazo in vprašanjem ne misli popolnoma nič konkretnega, torej nima vsebine in blebeta.
Ko sem enkrat tega znanca presenetil ter mu že z razdalje kakih petnajst metrov (se pravi, še preden je uspel izstreliti svoj blebetajoč pozdrav) navrgel: "O, zdravo, kak je?" je nastopila skrajno komična situacija. Možak se je pravkar pripravljal, da on meni izstreli ta svoj standarden pozdrav. A še prej, kot rečeno, sem ga proti njemu izstrelil sam. Morali bi videti obraz presenečene žrtve. Prav nič mu ni bilo jasno. Najprej je samo debelo buljil vame ter zajemal sapo, potem pa, ko je za silo prišel k sebi, začel momljajoče jecljati: "Eee ... kako to misliš... eee ... khm... no, jaz...jaz sem v redu... eee..." Bilje popolnoma zmeden, kot da bi ga nekdo polil s škafom mrzle vode. In seveda, niti najmanj mu ni prišlo na misel, da bi potem mene vprašal, kako sem pa jaz, saj kot rečeno, tega nikoli ni izustil zato, ker bi ga moje počutje in stanje na splošno kaj zanimalo. Po tem dogodku me je še nekaj tednov gledal malce nejeverno ter nezaupljivo, kasneje pa je očitno vse skupaj pozabil, saj zdaj spet prakticira svoj blebetajoč pozdrav - če temu sploh lahko rečemo pozdrav.
Toliko o raznoraznem blebetanju, ki smo mu dnevno priča. Kot dodatna primera v potrditev napisanega bi lahko navedel še vljudnostno blebetanje, kadar ljudje ne vedo, o čem bi se pogovarjali (bodisi zgolj ob bežnem srečanju, bodisi ob raznih obletnicah in družinskih zabavah), ter blebetanje politikov, a sem prepričan, da sta vam oba primera že dobro znana.
Pa da se ne bo tudi ta tekst začel nagibati v blebetanje, vam zdaj voščim lep dan in se za danes poslavljam.
Gregor Alič
nim programom ravnanja s stvarnim premoženjem občine oziroma s prodajo dveh zemljišč v k. o. Skrblje in k. o. Janški Vrh. Na prošnjo ene od občank, ki ima zdravstvene težave, so sprejeli sklep o vstopu v stanovanjsko skupnost Šmarje pri Jelšah za dobo 6 mesecev, kar bo občinski proračun bremenilo za 180 evrov mesečno.
Med pobudami in vprašanji je Vekoslav Širec županjo in svetnike opozoril na star in propadajoč avtobus
na Ptujski Gori, ki že tri leta kazi podobo tega božjepot-nega kraja, Tatjano Vele je zanimalo, kdaj bo dokončno sprejeta sprememba občinskega prostorskega načrta, Branko Novak pa je ponovno opozoril na preslabo informiranje posameznih krajevnih skupnosti o dogajanju in odločitvah v občini ter županjo in občinsko upravo pozval, naj informiranje in sodelovanje okrepijo, saj je to v interesu vseh občanov.
M. Ozmec
Ormož • Maj, pester mesec v muzeju
Začeli z likovno kolonijo
V Muzeju Ormož so se namenili 18. maj, svetovni dan muzejev, obeležiti z več prireditvami, namenjenimi otrokom in odraslim, ki se bodo vrstile skozi ves mesec maj.
Na knjižni polici
Minulo soboto so že realizirali Malo likovno kolonijo, ki je potekala v ormoškem grajskem parku. Mladi slikarji so bili učenci 7. do 9. razredov OŠ Ormož in OŠ Gorišnica, ustvarjali so barvne impresije po predlogah, z akrilnimi barvami na kaširana platna. Kolonijo sta vodili Nina Mertik, konservatorka-restavratorka, in Simona Menoni, kustosinja za umetnostno zgodovino. Ustvarjena dela učencev osnovnih šol bodo skupaj s slikami, ki so jih otroci iz Vrtca Velika Nedelja naslikali na delavnici Gremo na travnik, v juniju razstavili v avli Občine Ormož. Koordinatorka projekta Gremo na travnik je Maja Vaupotič Botolin, ki je k sodelovanju povabila Muzej Ormož.
Kot je povedala Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož, svetovni dan muzejev sovpada s tednom vseživljenjskega učenja, ki je letos v mesecu maju. Ker muzej vsako leto ob tej priložnosti sodeluje z Ljudsko univerzo Ormož, so tudi letos, 20. maja, pripravili dan odprtih vrat v muzeju. Ob 10. in 12. uri so opravili brezplačna
strokovna vodstva po ormoškem in velikonedeljskem gradu ter po parku, ki je v tem času najlepši. 22. maja pripravljajo orgelski koncert, saj so v galeriji gradu na voljo orgle, ki v zadnjem času bolj malo služijo svojemu namenu. Na orgle bo zaigral Thierry Šavora Dinga, orgle skozi posamezna zgodovinska obdobja pa bo z umetnostnoz-godovinskega zornega kota predstavila Simona Menoni.
Sicer pa Muzej Ormož kljub vsem pripetljajem okrog organizacijske oblike, v kateri bo deloval, še naprej strokovno pokriva vsa svoja področja. V muzeju se pripravljajo na razstavo Vojna za Slovenijo, ki jo za 24. junija načrtuje Nevenka Korpič. Že obstoječa razstava bo razširjena, saj je bilo v zadnjih dveh letih pridobljenega veliko materialnega gradiva, še posebej v sodelovanju z organizacijo Sever in vojnimi veterani. Razstavi bo posvečen prostor v ormoškem gradu, doslej je bila postavljena v skupni postavitvi z razstavo Ormož med letoma 1980 in 1990. Zaposleni Muzeja Ormož uspešno sodelujejo tudi z drugimi
Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož
Na likovni koloniji so nastajala dela za junijsko razstavo.
muzeji po Sloveniji. Simona Menoni je tako sodelovala pri postavitvi razstave in je pripravila predavanje v projektu razstave Primož Trubar, ki je bila odprta v okviru Narodnega muzeja Slovenije v mesecu marcu. Nevenka Korpič pa je sodelovala s Pokrajinskim muzejem Ptuj v projektu Tradicionalne obrti in pri pripravi Knjige mojstrov, v kateri so predstavljeni obrtniki iz ormoškega območja, ki je izšla nedavno. S tovrstnim sodelovanjem Muzej Ormož skrbi za prepoznavnost muzeja v širšem slovenskem prostoru.
Na vprašanje, kako na njihovo delo vplivajo nerešena organizacijska vprašanja, je Korpičeva povedala, da se s temi stvarmi zaposleni ne obremenjujejo, želijo pa si seveda, da bi se stvari čim prej zaključile, ker vseeno nad njimi visi nekakšna negotovost. "Imamo sicer vso podporo občine in vseh podpornih služb, tako pri projektih kot tudi pri strokovnem delu,
kljub temu pa nas ljudje sprašujejo in se čudijo, ker se ne moremo dogovoriti. Želimo si, da se negotovost zaključi. V zadnjem času več sodelujemo tudi z novima občinama. Sodelovali smo na prireditvah ob prazniku občine Središče ob Dravi in izvajali strokovno vodstvo po njihovi krajevni zbirki. Pa tudi sicer še vedno strokovno skrbimo, da vse funkcionira, kot je treba. Dobro sodelujemo tudi s ptujskim muzejem, predvsem na področju etnologije in v okviru restavratorske službe."
V muzeju mislijo tudi že na poletje in vabijo osnovnošolce višjih razredov in gimnazijce, da v svoje poletne načrte vključijo tudi arheološki tabor, ki bo potekal v sodelovanju z Rdečim križem Ormož. Tabor bo potekal v ormoškem gradu in bo nosil naslov Restavriranje prazgodovinske keramike, vodila pa ga bosta Brane Lamut in Nina Mertik. Potekal bo od 7. do 11. julija.
Viki Klemenčič Ivanuša
Prejeli smo
Naše razmišljanje o Ravnateljskem swingerstvu pod odejo
Je že res, da vsak dogodek na Ptuju vzvalovi različna mnenja. In izbor ravnateljev je tak dogodek. Ni vseeno, kdo bo vodil šolski kolektiv, kdo bo tisti, ki bo usmerjal in pomagal kolektivu pri uspešnem delu. Prav gotovo morajo biti prvi, ki bodo zaupali ravnatelju prav člani kolektiva in starši učencev. In nič ni narobe, če se pri tem krešejo različna mnenja, ki pa ne smejo zaiti v žaljive vode. Nam je izkazalo čast, da siže-lijo biti ravnatelji naše šole, kar šest kandidatov. Pred samo predstavitvijo je od kandidature odstopila ena kandidatka. Vsem se zahvaljujemo, da so nas izbrali, a
žal, je ravnatelj lahko samo eden. In pri njihovih predstavitvah nismo imeli vtisa, da bijejogladiatorski boj. Bili so korektni in na nivoju, kot se to bodočim ravnateljem tudi priliči. Vsi so predstavili zelo dobre programe in vizije šole v prihodnosti. Verjamemo, da bo vsem enkrat uspelo in da bodo uspešni vodje kolektivov. Od kandidatov, ki se prijavljajo na vodstvena mesta pa tudi pričakujemo, da znajo končni rezultat tudi prenesti kot kulturni in izobraženi ljudje.
O programih smo se pogovarjali v kolektivu, o tem so se pogovarjali starši. Ne vemo, od kod podatki novinarki Simoni Meznarič za del članka Ravnateljsko swingerstvo pod odejo. Novinarka bi, če bi želela podatke o izboru ravnatelja na šoli, te lahko pridobila iz prve roke, »nepa pod odejo«. Tako bi lahko ugotovila, da se na šoli ne bije noben gla-
diatorski boj in da je delo tudi v tem času, ko izbiramo novega ravnatelja/ravnateljico, nemoteno potekalo.
Šolski kolektiv seje ves čas odlikoval s pridnim, ustvarjalnim in zagnanim delom. Imeli (in še imamo) ravnatelja, kije imel občutek za kreativno delo. In kot je vedno javno poudarjal, se ima za uspehe zahvaliti prav delu kolektiva, ki ga uspešno vodi že trideseto leto. Slab ravnatelj bi bil tisti, ki bi za sabo pustil nedelavni kolektiv. In mi to nismo. Ali pa si nekdo misli, da brez sedanjega ravnatelja ne bomo znali delati? Tudi nadalje se ne bojimo dela, ne bojimo se napredka. In ne vemo od kod in v čigavem interesu so namigovanja, da se dela bojimo in zaradi tega nismo izbrali »domače kandidatke«. V izboru so pač prevladala neka druga mnenja in kvalitete kandidatov in kandidatk. In verjamemo, da smo se brez
gladiatorskih borb, odločili prav.
In še to. Vsak kandidat je bil vreden spoštovanja. Pa vseeno od kod je prišel. Učitelji pač učimo učence o sprejemanju in spoštovanju različnosti. In glede tega naš kolektiv nima predsodkov. Mnogi izmed nas so imeli srečo in so orali učiteljsko pot po haloških in slovenje-goriških šolah. Mnogi to počnejo še danes. In to uspešno. Kar pomislite, koliko uspešnih Slovencev in Slovenk je iz teh logov! Delež k njihovemu uspehu so prispevali tudi osnovnošolski učitelji. In če bo, zaradi svojih kvalitet, na Olgici ravnateljica, ki je nabirala leta izkušenj na haloški šoli in bo s svojimi vizijami in pristopi, kot jih je predstavila, »obremenja-vala« kolektiv, bomo na OŠ Olge Meglič, verjamemo, nadaljevali z uspešnim delom. Učitelji OS Olge Meglič
Drago Jan£ar
Drevo brez
Drago Jančar Drevo brez imena
Ljubljana. Modrijan, 2008
Janez Lipnik, višji arhivar, naleti nekega dne v arhivskem spisu na pripoved serijskega ljubimca med drugo svetovno vojno v Sloveniji in ta vzbudi v njem nerazumljivo zanimanje. Lipnik je tipičen Jančarjev lik, ki izgubi občutek za prostor in čas in je na begu. Odpira tuje usode in jih v blodnjah preslikava in prepleta z lastno. Vprašanje je, v kolikšni meri gre za osebnoizpoved-no besedilo, vsaj v delu, ki je naslonjeno na otroštvo, gotovo pa gre za spopad med posameznikom in totalitarno družbo. Na zgodovinskem ozadju druge svetovne vojne se izrisujejo krhki človeški liki, v ospredju je mlada učiteljica Zala. Vseeno je, ali greš navzgor ali navzdol, čaka te drugi svet. Pred arhivarjem je v srebrni noči zraslo čuda veliko drevo, kakršnega svet še ni videl. Stari Slovenci so verjeli, da se lahko spustiš dovolj globoko v jamo in prideš na drugi svet. Prizorišča pripovedi so druga svetovna vojna, norišnica, taborišče, vojna v Jugoslaviji in osamosvojitvena vojna v Sloveniji.
Ubežniku iz jame sanja o kostanjevem drevoredu, o stvareh, kijih je doživel. Po drevesu brez imena so prišli preživeli. Ko so pri njih ponoči v kuhinji rohneli moški zveze borcev in so zapeli svobode ključ, si je želel, da bi lahko splezal na drevo.Na drevesu ni Janez Lipnik nikoli občutil lakote in ne mraza. Zatekel se je v hišo, kamor bo prišel oficir Aleksij. Vse učiteljice so nosile nekoč bele bluze in modra krila. Vsako noč so bili tam, oče in bratje in drevo, po katerem je plezal sedem let, da je prišel na zemljo. Lipnik išče zavetje v temi, zavetje v niču. Kako se je v eni noči vse odvrtelo, tako se spreminja človeška narava v vojni. Človek ne mara, da hodi za njim preteklost. V človekovi naravi je, da veliko sprašuje. Pred turjaškim gradom se je končala ljubezenska drama. Aleksij, slovenski hetman, je poletel z motorjem nad svobodnimi vršaci v nebo. V brezčasju nekega ponedeljka obsedi Janez Lipnik na robu Ljubljane. Ženska je pri Slovencih spoštovana in čislana osebnost. Zala, učiteljica iz Dobrave, je bila njegova prva ženska. Kdo je bil človek, ki ga išče v emigraciji? Višji arhivar Janez Lipnik je bil znan po tem, da je vsako stvar prignal do konca. Na mizi so se kopičile vloge, ki bi jih moral rešiti, toda on je vse odrinil na stran, raziskovanje erotoman-skih zapisov mu je jemalo zmeraj več časa. Vse, kar je bilo razburljivega in zanimivega, je za Lipnika obstajalo v arhivskih listinah. Dela tudi ob sobotah in ponoči. Stavba arhiva je od kleti do stropa natlačena z ljudmi preteklih časov in njihovimi usodami. V kleteh arhiva so bile gestapovske mučilnice, pozneje pa udbovske. Ljubimci hočejo vedeti vse drug o drugem. Predzgodo-vina je doba, iz katere se niso ohranili zapiski. Ne sme si dovoliti, da bi ga nekatere stvari prizadele, kot nasmehi, dotiki, nesporazumi. S starimi zapisi je potrebno ravnati razumno, znanstveno in z neko oddaljenostjo. Kdo je Marjana, ženska, s katero živi že nekaj let? O predzgodovini in Dugem otoku se nista pogovarjala. Stvari so se začele nevarno kopičiti. Nista imela otrok, čeprav sta si jih želela. Vojna je nasilje, perverznost pa je rob nasilja. Kakšno arhivsko gradivo je spravljeno za ženinim čelom? V arhivu sestavljajo dogodke ljudje, v njegovo življenje pa se je vstopila neka laž. Ko je srečal Zalo, še ni bil osvajalec, popisovalec in največji lomilec src v slovenski zgodovini. Adjunkt ni odnehal, prihajal je s kolesom, pozimi pa s smučmi. Vsaka stvar v tem času ima zvezo z vojno. Nenadoma se je vse ujemalo. Adjunkt je bil Aleksij, stotnik kraljeve vojske, tisti s Turjaka, ki je počil Guida naravnost v čelo. Zalo so parti-zano ostrigli, njeno prijateljico Antonijo pa ustrelili. Z njo je moral priti na rob, v odsotnost življenja. Doma je v nekem izgubljenem spominu. V nedeljo sta molčala in v ponedeljek je Marjana odšla. V njegovi glavi se kopičijo stvari. Zakaj mravlje plezajo na drevo? Se je tudi Zala zdravila na Studencu? Svet je poln norcev in vsi so zunaj. Lipnik se je poistovetil s svojim pornografskim piscem. Potuje v svoje otroštvo, pa v druge zgodbe, v Za-lino. Vsi potujemo v krogu, tudi ljudje iz arhivskih papirjev. Dogodki nas zaznamujejo. Ta vojna je povezana s prejšnjo, zgodovina ne živi v času, ampak v dejanjih. Ali je že bila kdaj na Dugem otoku, preden sta bila tam ona, Marija in Janez? Preteklost je temna, rasemo iz dogodkov, ki jih ne poznamo. Vsa drevesa na Pohorju imajo imena, drevo, po katerem je plezal fant sedem let, pa ni imelo imena. Arhiv je bil zgradba, skozi katero je tekel čas davnih ljudi in dogodkov iz meglene preteklosti v prihodnost. Lipnik je pogledal v brezno onkraj svojega rojstva in tega Marjana ne razume. On je bil varuh starih zgodb.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Foto: vki
Atletika
Kolaričevi B-norma za nastop na OI
Stran 12
Rokomet
Uspešen zaključek in slavje Ptujčank
Stran 12
Kolesarstvo
Kvasino nasledil Maho-rič, Mahoriča Stare
Stran 13
Plavanje
Rekordna udeležba in vrhunsko plavanje
Stran 13
Nogomet
Zavrč 4:1, Aluminij 1:4
Stran 14 Radenci 2008
Že dvanajsto zmagoslavje Javornikove
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
»Afera« Kmetec in slavje Domžal
Konec preteklega tedna je privržence nogometa, še posebej navijače Drave, pretresla vest o pozitivnem rezultatu Marka Kmetca na dopinškem testu 26. aprila (po tekmi Interblock - Drava). Disciplinski sodnik NZS Jernej Klarič je zoper njega uvedel disciplinski postopek.
»Iz poročila Nacionalne antidopinške komisije je razvidno, da je bila v vzorcu, ki je bil testiran v laboratoriju na Dunaju, prisotna substanca efedrin nad dovoljeno mejo, kar predstavlja prekršek v skladu s 17. in 18. členom Disciplinskega pravilnika NZS. Zadeva se pred izrekom sklepa v disciplinskem postopku predaja v obravnavo Zdravstveni komisiji NZS, ki se bo sestala v tem tednu, na njej pa bo imel možnost zagovora tudi igralec v postopku,« so sporočili z NZS.
»Ce se igralcu dokaže krivda, bomo ukrepali jasno in odločno«
Marko Kmetec: »Teden dni pred tekmo z Interblockom sem imel težave z zdravjem, bil sem prehlajen, zaradi česar sem imel težave z dihanjem. Zaradi pomanjkanja igralskega kadra in pomembnosti srečanja sem neprekinjeno treniral. Bolečine sem si lajšal z zdravili za lažje dihanje in iz-kašljevanje. Pred doping testom sem to razložil komisiji, ta pa je omenjena zdravila vnesla v zapisnik. Verjamem, da se bo celotna situacija okoli tega neljubega dogodka čim prej razjasnila.«
NK Drava: »V nastali situaciji, kjer nam je prvenstveni cilj obstanek v 1. SNL, upamo, da se bo ta zadeva čim prej razjasnila. Našemu igralcu nudimo vso podporo, obenem pa se zavedamo odgovornosti, povezane z dopingom. Če se igralcu dokaže krivda, bomo ukrepali jasno in odločno. Če pa je šlo za splet nesrečnih okoliščin, se porajajo vprašanja o regularnosti sistema, ki je onemogočil našemu najboljšemu strelcu nastop na naši odločilni tekmi.«
Na tekmovalni plati pa je v tem krogu dokončno padla odločitev o naslovu državnega prvaka: po porazu Koprčanov na Ptuju se ponovitve lanskoletnega uspeha že lahko veselijo Domžalčani. Le-ti so si odločilno prednost priigrali že v jesenskem delu, kjer so igrali precej prepričljivejše od spomladanskega. Padec v igri je bil logična posledica odhoda Zlatana Ljubijankiča v tujino, nekoliko pa je igralce trenerja Slaviša Stojanoviča uspavala tudi velika prednost.
Po razrešitvi dileme o državnem prvaku tako ostaja odprto le še vprašanje o predzadnjem mestu na lestvici 1. SNL; to moštvo se bo pomerilo v dodatnih kvalifikacijah z drugouvrščenim moštvom 2. SNL. Primorje, Drava in Celje so v tem krogu slavili, »ogroženim« se je s porazom priključila Nafta. Štiri zadnjeuvrščene ekipe se bodo v soboto pomerile med seboj, dokončno odločitev pa bomo dobili šele po zadnjem odigranem krogu. (JM)
PrvaLiga Telekom Slovenije, 34. krog
Primorje - Maribor 1:0 (0:0); strelec: Teinovic 48. R. K.: Teinovic 90./ Primorje, Tavares 83./Maribor. MIK CM Celje - Livar 1:0 (0:0); strelec: Korun 64. Nafta - HiT Gorica 1:2 (0:0); strelci: Ošlaj 90.; Velikonja 52., Demi-rovic 75./11-m.
Tekma Interblock - Domžale je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	33	19	10	4	56:26	67
2. KOPER	34	17	10	7	64:46	61
3. HIT GORICA	34	15	9	10	52:45	54
4. INTERBLOCK	33	14	7	12	45:35	49
5. MARIBOR	34	13	9	12	52:47	48
6. MIK CM CELJE	34	13	6	15	42:45	45
7. NAFTA	34	11	11	12	41:45	44
8. PRIMORJE	34	12	6	16	48:39	42
9. DRAVA	34	12	5	17	42:58	41
10. LIVAR	34	4	5	25	38:86	17
Pari 35. kroga: sobota, 24. maja, ob 17.30: Livar - Drava, Primorje Maribor - Interblock, Domžale - MIK CM Celje, Koper - HiT Gorica.
Nafta,
Nogomet • 1. SNL, 34. krog
V nogometu še obstaja pravica!
Drava - Koper 2:1
(0:0)
Strelci: 0:1 Amusan (54), 1:1 Bošnjak (68), 2:1 Grbec (86)
Drava: Murko, Emeršič, Pre-jac, Calamante, Radetič (od 70. Radetič), Grižonič, Drevenšek (od 77. Ogu John), Horvat, Bošnjak, Zilič (od 58. Grbec), Ke-lenc. Trener: Robert Pevnik
Koper: Hasič, Mejač, Vitagli-ano, Djukič (od 74. Galun), Viler, Ibeji, Božičič, Pahor (od 35. Šečič), Plut (od 45. Amusan), Handanagič, Rajčevič. Trener: Vlado Badžim.
Rumeni kartoni: Pahor (16), Hasič (24), Djukič (51), Rajčevič (52).
Debi Roberta Pevnika na klopi Drave si je prišlo na ptujski Mestni stadion ogledat precejšnje število gledalcev, zbralo se jih je več kot 1000, ki so ustvarili odlično vzdušje. Pri tem so se zavedali pomembnosti tekme za ptujsko Dravo, saj ta išče točke rešitve pred kvalifikacijami za obstanek v 1. SNL. Novi trener se pri sestavi udarne enajsterice ni odločil za velike spremembe, saj so razen suspendiranega Kmetca začeli sami standardni člani.
Tekma se je pričela v precej dinamičnem ritmu, kjer so igralci obeh ekip lepo kombinirali na sredini igrišča, v končnici pa so storili preveč napak pri podajah. Največ vzdihov s tribun je domačim navijačem izvabil Kelenc, ki je v 17. minuti lepo poskusil iz prostega strela, a je žoga za las zgrešila svoj cilj. Še lepšo priložnost je imel v 23. minuti Sead Zilič, ki se je lepo otresel svojega čuvaja, streljal v spodnji kot, a je koprski vratar Ermin Hasič z zadnjimi močmi žogo preusmeril mimo gola. Ptujčani so imeli v prve pol ure igre občutno terensko premoč, v kateri so si priigrali številne
Foto: Črtomir Goznik
Miljenko Bošnjak (Drava, modri dres) je odigral eno najboljših tekem v letošnji sezoni, v 68. minuti pa je dobro igro kronal tudi z doseženim zadetkom.
proste strele s strani in kote, vendar iz standardnih situacij niso resneje ogrozili gola. Naslednjo lepo akcijo so izvedli v 38. minuti, a je po asistenci Bošnjaka Drevenšek streljal premalo močno. Na odmor so igralci obeh ekip odšli brez doseženega zadetka, ki so mu bili precej bližje domačini.
Nadpovprečen drugi polčas
Drugi polčas so domačini začeli izredno obetavno, saj je že v 10. sekundi Kelenc po samostojni akciji lepo streljal s strani, Hasič je žogo s skrajnimi močmi odbil v vratnico, odkoder se je odkotalila v polje. Na drugi strani so imeli gostje pri realizaciji več sreče, saj so iz prve prave priložnosti v 54. minuti povedli. Po dolgi kombinaciji je vratar Murko odbil predložek s strani do
Amusana, ta pa je žogo po tleh poslal v mrežo. Trener Pevnik je takoj reagiral in opravil menjavo Zilič - Grbec. S prostega strela je v 59. minuti močno in natančno pod prečko poskusil Drevenšek, Hasič pa se spet ni pustil premagati. Koprčani so v nadaljevanju igro umirjali s številnimi kratkimi in natančnimi podajami, a domačini kljub temu niso popuščali, temveč so poskušali čim prej dobiti žogo v svojo posest. Takšna igra se jim je obrestovala v 68. minuti, ko je Horvat natančno podal v sredino do Bošnjaka, ki je najprej streljal z glavo, Hasič je strel ubranil, nato pa je iz drugega poskusa Bošnjak le uspel žogo potisniti v mrežo - 1:1. To je bil za navijače Drave znak, da poskušajo svoji ekipi še dodatno pomagati. Do nove velike priložnosti so domačini prišli v 75. minuti, ko je Kelenc na robu igrišča v slogu Brazilcev preigral dva obrambna igralca Kopra, podal do Dreven-ška, njegov strel pa so gostje uspeli blokirati. Oba trenerja
sta že pred 75. minuto opravila vse tri menjave, Pevnik je v igro poslal še Dakoviča in Ogu Johna. Vsi igralci na igrišču so v tem delu igrali z maksimalno močjo, tekma je bila zelo razburljiva in dinamična, spet pa so imeli pobudo dravaši. Kar težko je verjeti, kaj je Hasič ubranil v 81. minuti, ko je Pre-jac trikrat (!) poskušal iz bližine, vendar je vedno nastreljal koprskega vratarja. Da na tem svetu še vedno obstaja pravica, se je pokazalo v 86. minuti tekme, ko je Grbec po podaji Ogu Johna iz bližine dosegel odločilni zadetek na tekmi. Takšnega pristnega slavja na Mestnem stadionu ne pomnimo od gostovanja argentinskih navijačev: lahko rečemo, da več kot zasluženo, saj si je Drava s pristopom to 100 % zaslužila. Koprčani so v zadnjih minutah z zadnjimi močmi poskušali izenačiti, gledalci pa so na nogah pričakali konec tekme in z ova-cijami v slačilnice pospremili svoje igralce.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dravaši so se takole veselili zmagovitega zadetka Grbca, z njimi pa tudi občinstvo na tribuni Mestnega stadiona.
»Odnos igralcev do dresa Drave je bil pravi«
Vlado Badžim, trener Kopra: »Moji igralci danes niso bili ustrezno razpoloženi za igro, naredili so cel kup raznih neumnosti. Kljub porazu sem lahko zadovoljen s tem, da smo skoraj do konca Domžalčanom 'dihali za ovratnik' in bili blizu celo naslovu državnih prvakov. Dravi čestitam za zmago, premagali so nas s pošteno in korektno igro.«
Robert Pevnik, trener Drave: »Na igro Kopra smo se zelo dobro pripravili in imeli ustrezne rešitve zanjo. Tri točke nam je v prvi vrsti prinesel odnos igralcev do dresa Drave; borili so se tako, kot od njih pričakujem. Dobri so bili tudi na taktičnem področju. Na celotni tekmi smo si pripravili številne priložnosti, kar vidim kot kvaliteto ekipe. Do tekme v Ivančni Gorici bomo poskušali popraviti še samo realizacijo. Verjamem, da nam bo uspelo. V zadnjih dveh krogih ne bo kalkuliranja; zmagati bomo poskušali na obeh tekmah."
Atletika • Skakalni miting v Dolenjskih Toplicah
Kolaricevi B-norma za OI že na uvodnem tekmovanju!
Petkov uvod v olimpijsko sezono je bil za Nino Kolarič, najboljšo ptujsko športnico, sanjski. Že na prvem letošnjem tekmovanju ji je s skokom, dolgim 663 centimetrov, uspelo doseči B-normo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Z novim osebnim rekordom (dosedanji je meril 657 centimetrov) je za državnim rekordom v skoku v daljino zaostala le en centimeter, za olimpijsko A-normo, ki jo v vsakem primeru popelje v Peking, pa le 9 centimetrov. Za razjasnitev nastale situacije je treba povedati, da je Kolaričeva z B-normo že z eno nogo v Pekingu (je edina slovenska skakalka v daljino z normo nasploh), saj pomeni B-norma izpolnitev kriterijev Olimpijskega komiteja Slovenije za nastop na olimpijadi. A v najslabšem scenariju, ki ni posebej verjeten (je pa teoretično možen), se lahko zgodi, da Kolaričeva ostane doma, če katera izmed sicer zelo močnih slovenskih skakalk v daljino (Šestakova, Rodičeva ali Kokotova) skoči normo A, sama pa ne. Pravila OKS so takšna, da lahko v posamezni atletski disciplini nastopijo največ trije tekmovalci z doseženo A-normo (ali dva ali eden z A-normo). Z B-normo lahko na


_
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič (AK Cestno Podjetje Ptuj) se je z dosežkom v Dolenjskih Toplicah zelo približala nastopu na letošnjih OI v Pekingu.
igrah nastopi le ena tekmovalka, ni pa možna niti kombinacija ena (ali dve) A-normi in ena B-norma. Prav je, da poznamo »olimpijsko kombinatoriko«, a suverena forma Kolaričeve na začetku sezone je porok, da bo do konca obdobja, ko je še mogoče dosegati norme (20. julij), skočila normo A in se s tem za-
nesljivo udeležila olimpijskih iger. Tako se ptujskemu športu po šestnajstih letih od Mirka Vindiša obeta nov nastop na najpomembnejšem srečanju športnikov.
Po tekmi je bila Kolaričeva razumljivo dobro razpoložena, posebej je bila zadovoljna, da je več ne ovira zimska
Rokomet • 1. A SRL (m, ž):
Uspešen zaključek in slavje Ptujčank
poškodba, ko je imela natrgano mišico pod kolenom. V nadaljevanju bo njen trener iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Gorazd Rajher predstavil bralcem Štajerskega tednika napeto dogajanje na skakališču v Dolenjskih Toplicah in ob njem. Tja sta šla na trening tekmo, da bi
■ V
Mercator Tenzor -Olimpija 41:35 (22:17)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček 1, Puš 7, Majcen, Korotaj 3, Prapotnik 9 (3), Ciora 4 (1), Kikanovič 6, Strmšek 6, Ozmec, Mihič 5, Šeruga, Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
Olimpija: Jankovič, Gros 6, Čulibrk 1, Mitruševska 8 (1), Vidic, Mavsar 9, Zec, Gojkovič 2, Ivanc 1 (1), Gregorec 4, Skutnik 3, Čančar 1, Prelc. Trener R. Beguš.
Sedemmetrovke: Mercator 5 (4), Olimpija 3 (2).
Izključitve: Mercator 8 minut, Olimpija 6 minut.
V zadnji tekmi sezone 2007/ 08 so Ptujčanke gostile znano ekipo Olimpije in z zmago potrdile svojo uvrstitev na 3. mesto v Sloveniji. Na samem začetku tekme so gostje presene-
1. SRL (ž)
REZULTATI 22. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK 41:35 (22 :17), Krim Mercator - Velenje 64:26 (32:12), Burja Škofje - Zagorje Istrabenz Gorenje 22:27 (7:17), Celjske mesnine - Škofja Loka 26:25 (13:11), Celeia Žalec - Izola 40:24 (21:12).
1.	KRIM MERCATOR 22	22	0	0	44
2.	CELJSKE MESNINE 22	18	1	13	37
3.	MERC. TENZOR PTUJ 22	16	2	4	34
4.	CELEIA ŽALEC 22	15	0	7	30
5.	OLIMPIJA PLK 22	13	2	7	28
6.	ŠKOFJA LOKA 22	12	1	9	25
7.	KOČEVJE EVROCASINO 21	9	1	11	19
8.	BREŽICE 21	6	2	13	14
9.	ZAGORJE ISTRABENZ 22	6	1	15	13
10.	VELENJE	22 5 1 16 11
11.	BURJA ŠKOFIJE - 1 22 2 1 19 4
12.	IZOLA	22 1 0 21 2
tile in po nekaj minutah vodile s 3:0. Domačink to ni zmedlo in so hitro uredile svoje vrste. Z dobro igro v obrambi in z zadetki iz hitrih protinapadov so v sedmi minuti povedle s 7:4. Nato jim je zbranost nekoliko popustila in gostjam je uspelo v 12. minuti izenačiti na 9:9. To je bilo dovolj veliko opozorilo domačinkam, ki so si do polčasa pridobile prednost petih zadetkov.
V nadaljevanju so priigrano prednost še povečale (34:24), nakar je domači trener Bistro-vič dal priložnost mlajšim ig-
ralkam, ki so do konca tekme uspešno zadržale pridobljeno prednost in ob koncu slavile prepričljivo zmago. K temu je največ pripomogla vratarka Marinškova z 21 obrambami in mlada nadarjena reprezen-tantka Nastja Prapotnik, ki je z 9 doseženimi zadetki potrdila svoje strelske sposobnosti: s 183 doseženimi zadetki je daleč najboljša strelka v I. slovenski ligi. Gostjam je uspelo v zadnjih minutah razliko znižati zlasti preko učinkovitih Mitra-ševske in Mavsarjeve in s tem omiliti poraz.
umerila zalet za tekmovalni del sezone: »Od dosedanjih 14 korakov zaleta, kar sva delala na treningu, sva umerila 18-koračni zalet. Prvi skok je potekal nekoliko zadržano in videlo se je, da zmore več. Ob meritvi 631 centimetrov sem ji dejal, da skoka ni naredila, ampak je samo skočila. Kar pomeni, da pri tem ni opravila vseh zahtev v zaletu in prihodu na desko. Zato sva se odločila, da dolžino zaleta nekoliko podaljšava.«
Sledil je drugi skok, ki je meril 650 centimetrov, skok pa je Nina izvedla precej pred odrivno desko. Za tretji skok nista naredila nobenih korekcij, pogovorila sta se le o določenih detaljih skoka, vendar je naredila prestop, ki je bil manjši od enega centimetra. Vseeno so skok na Rajherjevo željo izmerili, dolg je bil kar 666 centimetrov. Rajher nadaljuje: »Po tretji seriji je bilo moje dihanje že težje in v ozračju se je čutila napetost. Nina je ponovno izpustila celotno desko pri odrivu, vendar daljava ni bila majhna - 646 centimetrov. Po dogodkih iz lanskega leta, ko je Nina najdaljše skoke delala ravno v zadnjih skokih, sem bil prepričan, da je nekaj velikega v zraku. V času njenega petega skoka se je ozračje popolnoma umirilo, vendar se je Nina odločno pognala v zalet in doskočila pri 658 centimetrih, kar pomeni nov osebni rekord.«
Zadnji poskus za infarkt
Zadnji skok je bil veličasten, kot naročene so se pojavile ugodne vetrovne razmere: »Brez oklevanja sem ji pokazal znak za začetek. Po skoku sem s solznimi očmi zrl v sodnika pri odrivni deski, ko je pokazal belo zastavico. Ko se je to zgodilo, pa v reakcijo Nine. Metra ni pogledala natančno, odskočila je v zrak in videlo se je, da je norma dosežena. Počakal sem na uradno meritev in poslušal sodnika, ki je oznanil, da je Nina skočila 663 centimetrov. V naslednjem trenutku sem urno stopil do Nine in ji od srca čestital z močnim objemom. Dejal sem ji, da me od takšnih presenečenj lahko doleti samo še infarkt.«
Na vprašanje o načrtih za nadaljevanje sezone Rajher pove: »Sistema treninga ne bova spreminjala, pravi tekmovalni ritem se začne v začetku junija, ko bova popuščala v količini treninga, dodala pa več časa za regeneracijo in povečala intenzivnost skakanja. Kaj bodo prinesli naslednji mitingi, ne vem, upam pa, da bom preživel še kakšno možnost srčnega napada in se skupaj z Nino veselil njenega rezultata. Predvidene imava mitinge v Slovenski Bistrici, v Mariboru, finale APS, miting v Velenju, miting v Novem mestu, tekmovanje za državno reprezentanco v Banski Bistrci na Slovaškem in kakšen miting v tujini.«
Uroš Esih

cestno podjetje ptuj d.d.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj (na sliki Urška Levstik) so po končani sobotni tekmi iz rok predstavnika RZS Franja Bobinca prejele priznanja za osvojeno 3. mesto v državnem prvenstvu.
Maloštevilni gledalci in bučni navijači Modri kurenti so pred pričetkom tekme dali priznanja igralkama Volarevičevi in Kelenčevi, ki se pripravljata na srečen življenjski trenutek; od predsednika ŽRK MT Ptuj Mirana Senčarja sta prejeli praktični darili. Po končani tekmi so gostiteljice prejele bronaste medalje za osvojeno 3. mesto v DP, ki jim jih je podelil predstavnik RZS Franjo Bobinec, z vrtnico pa se jim je zahvalil tudi predsednik Senčar.
Milan Zupanc
Za konec uspešne sezone poraz v Hrpeljah
Gold Club - Jeruzalem 34:27 (17:15)
Gold Club: Torlo, Vončina (22 obramb); Stojanovic 1, Svetelšek 3 (2), Koražija 4, Ivanuša 1, Makuc 1
(1),	Čorovic 5, Božič 1, Martinc 2, Lelic 5, Konečnik 1, Štefanič, Stankovic 1, Markičevic 9 (1). Trener: Vojko Lazar
Jeruzalem: G. Čudič (10 obramb), Cvetko (7 obramb); Belšak 4, Korpar 3, Krabonja 1, M. Bezjak 3, Bogadi 1, R. Bezjak, Radujkovic 3, B. Čudič 4
(2),	Sok 6 (2), Hebar, Žuran 2, Potoč-njak, Korez. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Gold C. 4/4; Jeruzalem 5/4.
Izključitve: Gold C. 8; Jeruzalem 6 minut.
Jeruzalem se je s porazom pri Gold Clubu poslovil od uspešne sezone 2007/08, ki bo ostala v spominu po končnem šestem mestu. Razlog za zadovoljstvo v taboru Jeruzalema je toliko večji, ker je bil pred sezono osnovni cilj obstati v ligi.
Ne glede na to, da je bil zadnji krog, sta ekipi tekmo odigrali dokaj motivirano in z visokim tempom. Vinarji so se odlično držali v 1. polčasu, ko je bil rezultat šestkrat izenačen. Najvišjo prednost so si Hrpeljci priigrali v 18. minuti pri vodstvu z 11:8. Pri gostiteljih sta blestela vratar Vončina, ki je do konca srečanja zbral kar 22 obramb, in strelec Markičevic, ki se je zaustavil pri devetih golih. V nadaljevanju je Gold Club izkoristil daljšo in kvalitetnejšo klop, prestavil prestavo višje in Ormožanom ušel na varno prednost, ki je več ni bilo mogoče ujeti. Za Gold Club kot rokometnega
1. A SRL MOŠKI -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 10. KROGA: Gold Club
-	Jeruzalem Ormož 34:27 (17:15), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 27 :23 (13:10), Gorenje - Trimo Trebnje 34:31 (20:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 32 26 3 3 55
2.	CIMOS KOPER 32 24 3 5 51
3.	GORENJE	32 24 2 6 50
4.	TRIMO TREBNJE 32	36
5.	GOLD CLUB 32 18 0 14 34
6.	JERUZALEM ORMOŽ 32 11 2 19 24
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 10. KROGA: Slovan
-	Rudar EVJ Trbovlje 36:31 (20:17), Prevent - Knauf Insulation 32:32 (14:18).
1.	PREVENT	30 14 4 12 32
2.	KNAUF INSULATION 30 11 4 15 26
3.	SLOVAN	30 11 4 15 26
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 30 7 6 17 20
5.	SVIŠ P. GROSUPLJE 30 3 2 25 8
sponzorja je bila to zadnja tekma v uspešnem petletnem obdobju, kjer so Hrpeljci celo okusili slast igranja v Ligi prvakov. Po besedah ljudi iz Hrpelj pa se bo vendarle našla rešitev za prihodnjo sezono in bo klub še naprej nastopal v elitni konkurenci. Za igralce Jeruzalema je zdaj na vrsti počitek, upravo pa čaka težko delo glede sestavljanja igralskega mozaika za novo sezono.
Uroš Krstič
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Čestitam Gold Clubu k zasluženi zmagi. Pred sezono smo si za cilj postavili obstanek v prvoligaški druščini, z uvrstitvijo v ligo za prvaka pa je bil storjen presežek. S sezono smo več kot zadovoljni. V naslednji sezoni bo naš primarni cilj spet obstanek v ligi, takšna je realnost ormoškega rokometa.«
Kolesarstvo • Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Kvasino nasledil Mahorič, Mahoriča Stare
Ptujski kolesarji so pokazali odlično pripravljenost pred prihajajočo veliko nagrado Ptuja. Na dveh dirkah v Srbiji in v Avstriji so stopili na najvišjo stopničko. V soboto je bil najboljši Mitja Mahorič, v nedeljo Matej Stare.
V Srbiji slavil kapetan ...
Na 135 kilometrov dolgi dirki od Beograda do Čačka je lani slavil dvojec Kvasina-Ro-gina, letos pa so imeli do pet kilometrov pred ciljem še trije Ptujčani možnosti za zmago. Andrej Omulec, Kristjan Durasek in Mitja Mahorič so tvorili polovico ubežne skupine. Moštvo je vse stavilo na svojega kapetana, ki je med dirko malce hranil moči. Vodilno skupino je najprej razpolovil, dva kilometra pred ciljem pa še enkrat napadel in si v samostojni vožnji zagotovil zmago. Drugo mesto je osvojil Slovak Maroš Kovač, tretje David Tratnik (Radenska KD Finančna točka), Durasek in Omulec sta bila uvrščena na peto in šesto mesto. »Dirka je bila izjemno težka, saj smo praktično od starta zelo aktivno dirkali. Vsi so pazili na nas, a nam je vseeno uspelo sestaviti zelo ugodno ubežno skupino. Za zmago se moram zahvaliti obema so-
tekmovalcema, saj sta opravila ogromno dela. Sam nisem šel povsem na polno, saj tudi preostala trojica ni povsem stoodstotno sodelovala,« je Mahorič komentiral svojo šesto letošnjo zmago.
... v Avstriji pa Stare
Po nočnem povratku na Ptuj so perutninarji že zgodaj zjutraj krenili naprej. Doma sta ostala le Luka Rakuša in Gre-
gor Gazvoda, zamenjala sta ju Kristjan Fajt in Matej Stare. V avstrijskem Judendorfu so nastopili na 11. Grand Prix Raiffeisen, dirki, kjer je bil pred dvema letoma najboljši Mahorič. Stare si je tokrat zmago zagotovil na podoben način kot dan prej njegov klubski kolega, a takšne premoči Ptujčani niso imeli. Veliko dela je moral v družbi šestih ubežnikov 29-letni Gorenjec opraviti sam. Glavnini so »ušli« že v drugem
Foto: Marjan Kelner
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) je s pomočjo sotekmovalcev Andreja Omulca in Kristjana Duraska suvereno zmagal na enodnevni dirki v Srbiji.
Foto: Marjan Kelner
Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) - zmagovalec dirke v Avstriji.
od desetih krogov 175 kilometrov dolge dirke, do konca so si nabrali kar osem minut prednosti. Drugo mesto je osvojil Čeh Jan Barta, tretje domačin Josef Benetseder. »Do pobega pride, ko se pojavi ugodna kombinacija tekmovalcev, ko so tiste najbolj aktivne ekipe zadovoljne s položajem na dirki. Veseli smo bili, da je bil od naših v ospredju Stare, saj je bil bolj spočit. Za lovljenje ubežnikov je bila zainteresirana le
ena italijanska ekipa, kar pa je bilo premalo. Brez smo težav nadzirali položaj. Po ravnini so Italijani zmanjševali razliko do vodilnih, na vzponih pa smo jih »raztegnili«, da so potrebovali nekaj časa, da so se spet sestavili,« je povedal Mahorič.
Vodja ptujskega moštva je brez skrbi glede pripravljenosti svojih varovancev, a pred nadaljevanjem sezone ostaja previden. »Pred nami so zelo pomembne dirke. Tem rezultatom ne smemo 'nasesti', imam slabe izkušnje iz prejšnjih let.
Morda bi celo raje videl, da zdaj ne bi toliko zmagovali, ker bi potem bili še bolj motivirani,« je povedal Srečko Glivar. Testiranja pripravljenosti je zdaj konec. Naslednja dirka, nedeljska Velika nagrada Ptuja, bo potekala pred domačim občinstvom. Izgovorov takrat ne bo smelo biti. S tem se niz pomembnih tekmovanj na domačih tleh šele prav začenja. Sledila bo VN Kranja, pa dirka Po Sloveniji in državno prvenstvo ob koncu junija.
Uroš Gramc
Plavanje • V Termah Ptuj največji letošnji miting v Sloveniji
Rekordna udeležba in vrhunsko plavanje!
Plavalni klub Terme Ptuj je ta vikend uspešno pripravil že četrti mednarodni plavalni miting za pokal Terme Ptuj 2008. Miting se v vseh pogledih razvija, kar dokazuje tudi letošnja rekordna udeležba, saj je v bazen skočilo kar 820 plavalcev in plavalk iz desetih držav, 38 klubov, izmed katerih je bilo 19 slovenskih. Med njimi je bilo tudi deset plavalcev in plavalk, ki bodo letos nastopili na Olimpijskih igrah v Pekingu. Iz slovenske reprezentance, ki že imajo izpolnjeno normo za Olimpijske igre so tako plavali Peter Mankoč, Sara Isakovič, Matjaž Markič, Anja Klinar in Luka Turk.
Iz domačega plavalnega kluba Terme Ptuj je tekmovalo kar
Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj: »Od doživetega v preteklih dneh sem še vedno nekoliko v oblakih, saj smo po odmevih udeležencev izpeljali dobro prireditev. Pri tem organizacijskem projektu je sodelovalo več kot 50 ljudi, katerm se za njihov prispevek iskreno zahvaljujem. Dodal bi samo znano misel, ki po mojem mnenju najbolje ponazarja naš skupen trud: ni velikih voditeljev, so samo velike ekipe, ki lahko vse to izpeljejo!
Vesel sem tudi odličnih dosežkov tekmovalcev, ki so trud organizatorjev z njihovim maksimalnim trudom poplačali.«
42 plavalcev in plavalk. Večina jih je popravila svoje osebne rekorde, medtem ko so v revi-
alnem delu plavali tudi otroci iz Plavalnega kluba Terme Ptuj. Najboljše rezultate in uvrstitve
Foto: Črtomir Goznik
Sara Isakovič je postala zmagovalka letošnjega plavalnega mitinga na Ptuju; njena dosežka sta bila po madžarskih tablicah vredna kar 1866 točk.
pa sta v izredno močni konkurenci dosegla Gregor Šerbec in Blaž Kekec.
Seštevek dveh disciplin po madžarskih plavalnih lestvicah je dal najboljše posameznike na četrtem mednarodnem plavalnem mitingu na Ptuju: na tretjem mestu je s 1701 točko pristala beloruska plavalka Aleksandra Herasimenia. Pred njo je bil na drugem mestu s 1731 točkami ukrajinski plavalec Denys Sylantyev. Zmagovalka in dobitnica največjega dela denarnega sklada je postala Slovenka Sara Isakovič, ki je z nastopoma na 200 prosto in delfin zbrala kar 1866 točk Odlična slovenska plavalka je imela tudi najboljši rezultat mitinga, in sicer je na 200 metrov prosto plavala 1:59,17. Po zmagi je povedala: »Zares sem maksimalno izkoristila to trening tekmo in dosegla super rezultate. Ker smo v polnem treningu, nisem pričakovala tako dobrega plavanja, zato sem nad rezultati malo presenečena. Prvič sem nastopala na mitingu na Ptuju, ki je zelo dobro pripravljen in navdušena sem, da vidim toliko mladih plavalcev in plavalk.«
Poleg rekordne udeležbe so bili tudi nekateri rezultati zares vrhunski. Zraven mitinga je bilo organizirano še tekmovanje v toboganskem spustu in za klube še nekaj dodatnih aktivnosti. Po tem uspešno izve-
Foto: Črtomir Goznik
Anja Klinar .
denem četrtem mednarodnem	Po njihovih besedah so raz-
plavalnem mitingu najboljši	mere za trening na Ptuju zares
plavalci ostajajo na Ptuju, kjer	zelo dobre.
so v Termah Ptuj na pripravah.	UR
Foto: Črtomir Goznik
... in Žiga Turk bosta Slovenijo zastopala na OI v Pekingu.
Nogomet • 2. SNL
Zavrč 4:1, Aluminij 1:4
Zavrč - Mura 05 4:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Ristic (37), 2:0 Ristič (49), 3:0 Letonja (58), 4:0 Letonja (62), 4:1 Kljajič (73)
Zavrč: D. Golob, Greguric, S. Golob (od 64. Gabrovec), Murko, Ristic (od 65. Buzeti), Letonja, Kokot, Čeh, Lenart, Murat, Kuserbanj (od 69. Ko-rez). Trener: Miran Emeršič.
Ekipa Zavrča je v soboto uspešno prestala (prvi) dan D, saj je v svojem športnem parku visoko premagali muraše.
Na tribuni se je v soboto zbralo več kot 300 gledalcev, ki
so prišli spodbujat svoje igralce v pomembni tekmi za obstanek. Zavrč je tekmo pričel odločno, z željo po zadetku. Le-ta bi se jim lahko uresničila že v 3. minuti, a Murat ni bil dovolj zbran pred vrati gostujočega vratarja. Mura ni ostala dolžna, saj je legendarni Bozgo nevarno poskusil s strelom od daleč. V nadaljevanju so domačini prevzeli pobudo na terenu, medtem ko so se gosti organizirano branili. V 29. minuti je gledalcem na tribunah zastal dih ob strelu Bozga s približno 35 metrov, ko je žoga zadela
prečnik vratarja Goloba. To domačih ni zmedlo in so nadaljevali z ofenzivo na vrata Mure, kar se je obrestovalo v 37. minuti, ko je Goran Ristic prejel od soigralcev lepo podajo v kazenskem prostoru Kamnika, ki ga je matiral v desni spodnji kot za 1:0.
Drugi polčas se je začel sanjsko za domače, ko je po podaji Gregurica Ristic v 49. minuti še drugič zadel v polno. Zadetek je pristrigel krila murašem, saj se do konca tekme niso več pobrali. Zavrčani so to nezbranost gostov s pridom iz-
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Zavrča (beli dres) so bili tokrat »dva koraka« hitrejši od tekmecev iz Murske Sobote.
2. SNL
REZULTATI 25. KROGA: Zavrč -Mura 05 4:1 (1:0), Aluminij - Rudar Velenje 1:4 (0:3), Krka - Krško 2:5 (2:2), Zagorje - Bela krajina 0:0, Bo-nifika - Triglav Gorenjska 2:2 (1:1).
1.	RUDAR (V) 25 14 4 7 64:29 46
2.	BELA KRAJINA 25 12 7 6 39:27 43
3.	BONIFIKA 25 11 7 7 41:24 40
4.	ALUMINJ 25 11 5 9 36:27 38
5.	TRIGLAV GOR. 25 10 5 10 36:38 35
6.	MURA 05 25 9 6 10 27:40 33
7.	KRŠKO 25 8 8 9 30:40 32
8.	ZAGORJE 25 8 7 10 40:43 31
9.	ZAVRČ 25 8 6 11 34:35 30
10.	KRKA 25 4 5 16 21:65 17
koriščali in v miru pripravljali priložnosti drugo za drugo. Uspevalo jim je vse, kar so si zamislili in plod tega je bil še tretji zadetek Letonja v 58. minuti. Slavje v Zavrču se je začelo, še slajše pa je bilo nekaj minut kasneje ob Rokovem drugem zadetku, s čimer je kronal svojo izjemno igro kakor tudi igro vseh svojih soigralcev. Domači so v nadaljevanju igrali umirjeno, medtem ko so gostje čakali na konec tekme. To umirjenost in padec koncentracije Zavr-čanov je v 75. minuti kaznoval Kljajič, ki je dosegel častni zadetek za Muro.
Zavrč je svojo nalogo več kot odlično opravil, vendar bode v oči nedeljska zmaga Krškega v Novem mestu ter točka Zagorja proti Beli krajini. Ob takšnem razpletu Zavrč še naprej ostaja na vročem predzadnjem mestu v 2. SNL.
Peter Golob
Aluminj - Rudar Velenje 1:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Mujanovič (14. z 11 m), 0.2 Mujakovič (28), 0:3 Mujano-vič (44), 0:4 Krajcer (55. avtogol),
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Učinkovit krog ligašev MNZ Ptuj
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: Stojnci
-	Dravinja 1:2, Odranci - Malečnik 2:3, MU Šentjur - Paloma 3:2, Pohorje - Roma 2:1, Črenšovci - Kovinar Štore 2:1, Tehnostroj Veržej
-	Šmartno 1928 4:1, Koroška Dravograd - Trgovine Jager 3:0.
1.	MU ŠENTJUR 24	16	3	5	53:23	51
2.	ŠMARTNO 1928 24	12	5	7	42:41	41
3.	DRAVOGRAD 24	11	6	7	53:29	39
4.	TEHNO. VERŽEJ 24	10	8	6	50:30	38
5.	ČRENŠOVCI 24	11	5	8	42:33	38
6.	MALEČNIK 24	11	5	8	48:34	38
7.	DRAVINJA 24	9	9	6	39:32	36
8.	TRGOV. JAGER 24	10	5	9	39:38	35
9.	ODRANC 24	9	7	8	33:35	34
10.	STOJNCI	24	7	9 8 35:33	30
11.	PALOMA	24	8	5 11 31:41	29
12.	KOV. ŠTORE 24	6	9 9	45:42	27
13.	POHORJE	24	4	2 18 22:65	14
14.	ROMA	24	3	4 1 25:71	13
V 3. slovenski nogometni lig vzhod je vse jasno. Zadnja dva kroga se bosta igrala le še za prestiž in kakšen »kozmetični« popravek na prvenstveni razpredelnici. Vodeči Šentjur je premagal Palomo iz Sladkega Vrha, drugouvrščeno Šmartno pa je izgubilo v Veržeju. Omeniti pa velja končno tudi zmago Pohorja, ki je premagalo Romo.
Nogometaši Stojncev so s porazom proti Dravinji prekinili serijo uspešnih rezultatov, čeprav so tokrat igrali dobro in si pripravili številne priložnosti.
STOJNCI - DRAVINJA 1:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Vidojevič (6), 1:1 Pernek (30), 1:2 Močič (52)
STOJNCI: Starčič, Milošič, Rižnar, Mlinarič, Janžekovič, Rumež, Topolo-vec, Habrun (od 59. Gaiser), Žnida-
rič, Klinger, Pernek (od 59. Fridauer). Trener: Ivan Zajc.
Štajerska liga
REZULTATI 24. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Mons Claudius 3:1, GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram 1:2, Peca - Šentilj Jarenina 3:0, Oplotnica - Holermuos Ormož 1:2, Železničar - Simer šampion 0:2, Podvinci - Šoštanj 0:0, Zreče - AHA EMMI Bistrica 0:1.
1.	SIMER ŠAMP. 24 19	3	2	75:33	60
2.	MONS CLAUD. 24 16	2	6	57:36	50
3.	GEREČJA VAS U. 24 15	3	6	66:32	48
4.	HOLER. ORMOŽ 24 14	3	7	61:45	45
5.	ŠOŠTANJ 24 12	6	6	51:29	42
6.	PARTIZAN FRAM 24 12	1	11	45:34	37
7.	A. E. BISTRICA 24 11	3	10	48:45	36
8.	ZREČE 24 11	2	11	45:36	35
9.	PODVINCI 24 10	3	11	46:47	33
10.	PECA	24	9	1	14	41:51	28
11.	GIC ROGAŠKA 24	7	4	13	39:59	25
12.	ŠENTILJ - JAR.	24	6	4	14	29:57	22
13.	ŽELEZNIČAR	24	6	0	18	31:79	18
14.	OPLOTNICA	24	2	1	21	23:74	7
Tudi v Štajerski ligi nekateri klubi, predvsem tisti, ki niso dosegli zastavljenih ciljev pred sezono, komaj čakajo konec prvenstva. Celjani so prvaki, zraven Oplotnice in Železničarja pa čakamo še tretjega potnika za selitev v nižjo ligo. Nogometaši iz Gerečje vasi so premagali Mons Claudius, Ormožani so s težavo strli odpor Oplotnice, nogometaši iz Pod-vincev pa so remizirali s Šoštanjem. V lokalnem derbiju so Bistričani premagali Zreče na njihovem igrišču.
PODVINCI - ŠOŠTANJ 0:0
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Toplak, Petek, Kralj, Lah, Bratec (od 70. Toplak), D. Petrovič, R. Petrovič, Belšak, Brumen (od 58. Strgar). Trener: Slavko Petrovič.
OPLOTNICA - HOLERMUOS ORMOŽ 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Zidarič (55), 1:1 Vr-hovnik (55), 1:2 Zadravec (65)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Kolarič, Druzovič, Mlinarič, Zidarič, Prapotnik, M. Jerebič, Zadravec, Jurčec, Piberčnik. Trener: Bojan Novak.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 20. KROGA: Središče - Skorba 6:3, Gorišnica - Bukovci 0:2, Zgornja Polskava - Apače 1:4, Rogoznica - Boč 1:1, Dornava - Haj-dina 2:1, Videm - Cirkulane 7:1.
1.	BUKOVCI	20 12	3	6	41:19	39
2.	BOČ	20 10	6	4	33:25	36
3.	VIDEM	20 9	7	4	50:32	34
4.	APAČE	20 9	6	5	36:24	33
5.	HAJDINA	20 10	3	7	43:32	33
6.	DORNAVA	20 8	8	4	37:21	32
7.	GORIŠNICA	20 9	3	8	37:41	30
8.	SREDIŠČE 20 8 5 7 38:33 29
9.	ROGOZNICA 20 5 9 6 28:35 24
10.	CIRKULANE 20 4 5 11 31:44 17
11.	SKORBA 20 2 6 12 30:61 12
12.	ZG. POLSKAVA 20 2 3 15 23:62 8 ROGOZNICA - BOČ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Šket (7), 1:1 Lah (77) VIDEM - CIRKULANE 7:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Pečnik (6), 1:1 Kova-
čič (11. z 11 m), 2:1 Pečnik (24. z 11 m), 3:1 Bedrač (35), 4:1 Lah (50), 4:2 Žuran (53), 4:3 Žuran (66), 5:3 Lah (73), 6:3 Kokol (82), 7:3 Pečnik (88) ZG. POLSKAVA - APAČE 1:4 (1:2) STRELCA: 0:1 Tramšek (3), 1:1 Mesiček (9), 1:2 Tramšek (18), 1:3 Tramšek (65), 1:4 Tramšek (78) GORIŠNICA - BUKOVCI 0:2 SREDIŠČE - SKORBA 6:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Žalik (11), 1:1 Cvikl (20), 2:1 Kosec (34), 3:1 Miljevič (42), 4:1 Prapotnk (70), 4:2 Malek (71), 5:2 Lesjak (72), 5:3 Mlakar (80), 6:3 Kosec (91)
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Aluminija (rdeči dres) so kljub solidni igri visoko izgubili z vodilnim moštvom lige.
1.4 Dugolin (65. z 11 m)
ALUMINIJ: Bratušek, Gašparič, Topolovec, Bingo (od 64. Purišič), Krajcer, Pavlin, Dugolin, Medved, Ve-selič (od 53. Rampre), Lemezovič (od 71. Šimenko), Stojnič. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so se s porazom proti velenjskemu Rudarju dokončno poslovili od možnosti za osvojitev drugega mesta. Na domačem igrišču so sicer visoko izgubili, vendar rezultat ne kaže pravega razmerja na igrišču. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvem polčasu, ko so Velenjčani trikrat zadeli v polno. Prvi so zapretili Kidriča-ni že v četrti minuti, ko je po desni strani prodiral Veselič, lepo preigral Cipota, poslal močan predložek pred velenjska vrata, kjer pa je bil nekoliko prenizki Pavlin. Deset minut kasneje so gostje povedli, in sicer s strelom z bele točke; gledalci s(m)o imeli občutek, da je sodnik Čeferin gostom podaril ta kazenski udarec. Nekaj minut kasneje je iz proste-
ga strela Dugolin zadel "le" levi vratnik. V 28. minuti so gostje izpeljali hitro akcijo, Šmon je z leve strani podal Mujakovi-ču, ki je premagal domačega vratarja, 0:2. Minuto pred odhodom na odmor je Mujakovič še drugič presenetil domačega vratarja in svojo ekipo popeljal do neulovljive prednosti.
V drugem polčasu so gostje po desetih minutah igre še zvišali rezultat (0:4) in dišalo je po pravi katastrofi Aluminija, kar pa se na koncu ni zgodilo. Domačinom je namreč v 65. minuti uspelo doseči zadetek, kar pa je bilo za popolni preobrat vendarle premalo. Gostje so po drugi strani predobra ekipa, da bi kaj takšnega tudi dovolili.
Rudar se na začetku tekme darilu v obliki enajstmetrovke ni odrekel, kar jim je na koncu močno olajšalo delo. Veliko namreč pomeni, če na "lahek" način preideš v vodstvo, ki ga lažje braniš, kot loviš.
Danilo Klajnšek
DORNAVA - HAJDINA 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 R. Novak (29), 2:0 D. Novak (39), 2:1 Flajsinger
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 16. KROGA: Grajena - Hajdoše 5:6, Tržec - Podlehnik 7:0, Spodnja Polskava - Lovrenc 2:7, Pragersko - Slovenja vas 1:0. Markovci - Leskovec 8:1.
1.	PRAGERSKO
2.	MARKOVCI
3.	HAJDOŠE
4.	TRŽEC
5.	LESKOVEC
6.	GRAJENA
7.	SP. POLSKAVA
8.	LOVRENC
9.	SLOVENJA VAS
10.	PODLEHNIK
16	15	1 0	64:8	46
16	9	3	4	44:17	30
16	6	2	6	39:34	26
16	7	4	5	40:31	25
16	5	3	8	30:44	18
16	5	3	8	37:54	18
16	5	3	8	18:39	18
16	5	2	9	23:29	17
16	4	4	8	20:38	16
16	4	1 11	10:31	13
GRAJENA - HAJDOŠE 5:6 (4:3) STRELCI: 0:1 Vilčnik (4), 1:1 Bra-čič (12), 2:1 Belšak (33), 2:3 Šadl (39), 3:3 Bračič (43), 4:3 Bračič (44), 4:4 Drevenšek (58), 5:4 Belšak (60), 5:5 Petek (65), 5:6 Petek (70) MARKOVCI - LESKOVEC 8:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Golob (12), 2:0 Kukovec (13), 3:0 Janžekovič (25), 3:1 Merc (32), 4:1 Kukovec (47), 5:1
Podgoršek (55), 6:1 Zver (63), 7:1 Kukovec (85), 8:1 Klinc (88) TRŽEC - PODLEHNIK 7:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Trafela (9. avtogol), 3:0 Krajnc (21), 3:0 Emeršič (28), 4:0 Emeršič (43), 5:0 Krajnc (46), 6:0 Šeliga (59), 7:0 Sitar (90)
PRAGERSKO - SLOVENJA VAS 1:0 (0:0) STRELEC: Žolek (80) SPODNJA POLSKAVA - LOVRENC 2:7 (1:3)
STRELCI: 0:1 Pišek (12), 1:1 Pola-nec (13), 1:2 Pišek (25), 1:3 Polajžer (35), 1:4 Pišek (50), 2:4 Kampl (55), 2:5 Kolar (64), 2:6 Polajžer (73), 2:7 Muzek (85)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: REZULTATI 17. KROGA: Gorišnica -Podvinci 4:0, Grajena - Tržec 1:3, Leskovec - Videm 1:1, Ormož - Dornava 7:1, Stojnci - Markovci 2:1.
1.	GORIŠNICA	17	10	7	0	41:13	37
2.	VIDEM	17	11	4	2	49:28	37
3.	STOJNCI	17	9	1	7	37:34	28
4.	PODVINCI	17	7	4	6	28:24	25
5.	GRAJENA	17	7	4	6	26:31	25
6.	ORMOŽ	17	6	5	6	29:29	23
7.	MARKOVCI	17	6	5	6	28:34	18
8.	TRŽEC	17	5	3	9	25:34	18
9.	LESKOVEC	17	1	6	10	15:28	9
10.	DORNAVA 17 2 3 12 20:43 9
ZAHODNA SKUPINA: REZULTATI 17. KROGA: Zgornja Polskava - Pol-skava 2:1, Hajdina - Boč 5:2, Pragersko - Prepolje 2:0, Skorba - Apače 3:2, Lovrenc - Podlehnik 3:2.
1.	PRAGERSKO 17 13 1
2.	HAJDINA 17 13 0
3.	ZG. POLSKAVA 17 11 2
Nogometaši Tržca so sosedom iz Podlehnika »podarili« sedmico.
4.	SKORBA
5.	POLSKAVA
6.	BOČ
7.	PREPOLJE
8.	APAČE
9.	LOVRENC
10.	PODLEHNIK
17 11 1 17 8 2
7 2 7 1 5 1 1 4 1 2
3	55:15	40
4	53:20	39
4	44:29	35
5	52:29	34
7	34:29	26
8	44:39	23
9	34:51	22
11	29:45	16
12	18:49	7 14	14:71	5
Danilo Klajnšek
Foto: DK
28. maraton treh src v Radencih
Nogomet
4. mednarodni turnir U-8 in U-10
V soboto, 24. maja 2008, bo na Ptuju v organizaciji NŠ Poli Drava Ptuj potekal tradicionalni mednarodni turnir selekcij U-8 in U-10 - letos že četrti. Na glavnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj (U-8) in na igrišču z umetno travo (U-10) se bo skupno pomerilo 40 ekip, 20 v vsaki kategoriji, ki bodo razdeljene v 4 skupine. Poleg domačih selekcij NŠ Poli Drava se bodo gledalcem predstavili tudi številni drugi uveljavljeni slovenski in hrvaški klubi. Tekmovanje v skupinah se bo pričelo ob 9. uri, zaključni obračuni bodo na sporedu ob 17. uri, finale pa je predviden ob l9. uri.
Nogomet nas združuje
Športno društvo in ženski nogometni klub Dornava prirejata športno-zabavno prireditev, s katero želita spodbuditi razvoj ženskega nogometa v občini. Prireditev se bo odvijala v nedeljo, 24. maja, s pričetkom ob 9. uri na igrišču v Dornavi.
Program prireditve:
ob 9. uri: nogometni turnir selekcij U-8 in U-10 (Dornava, Markovci, Bukovci, Cirkulane);
ob 11. uri: prvenstvena tekma starejših dečkov med ekipama Dorna-ve in Cirkulan;
ob 14. uri: prijateljska tekma moških članskih ekip: DORNAVA - INTERBLOCK;
ob 16.30: prijateljska tekma med ženskima ekipama NK DORNAVE IN NK POMURJE;
ob 19. uri: ekshibicijska tekma med ekipo veteranov NK Dornava in znanimi medijskimi osebnostmi (Dejan Zavec, Milan Zver, Mladen Dabanovič, Štefan Čelan, predstavniki NzS, župani sosednjih občin ...). Sodniško delo bo opravil Robert Krajnc.
Med polčasi tekem bodo gledalce zabavali glasbeni gostje in plesne skupine!
JM
Rokomet • RŠ Ptuj
Po odlični sezoni 7. mesto
Starejši dečki A - igralci letniki 1993 (trener Marko Kac) - so se ta vikend v Radečah pomerili na zaključnem turnirju za mesta 5-8 v DP.
Po sezoni, v kateri so dosegli velik kakovostni napredek, so vse razveselili še s končnim rezultatom in dosegli odlično 7. mesto v državnem prvenstvu! ČESTITAMO!
Na zaključnem turnirju so pre-
magali ekipo RK Radeče MIK Celje, tesno izgubili z RK Trimo Trebnje in gladko z zelo dobro ekipo Krškega.
Rezultati:
RK RADEČE MIK Celje - RŠ PTUJ 19:23 (9:9)
RŠ PTUJ - RK KRŠKO 17:29 (6:14)
RŠ PTUJ - RK TRIMO TREBNJE 21:22 (9:10)
UR
Planinski kotiček
Tabor na Koči na Planini pri jezeru
Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj organizira v času poletnih počitnic planinski tabor na Koči na Planini pri Jezeru. Tabor bo potekal v terminu od 29. 6. do 4. 7. 2008. Letos se bo dogajal v osrčju Julijskih Alp na koči, ki leži nad Bohinjskim jezerom in pod Triglavskim pogorjem. Na tabor se bomo odpeljali z vlakom čez pol Slovenije ter si ogledali lepote severozahodnega dela naše dežele. Odhod vlaka bo v nedeljo, 29. junija, ob 6.45 izpred železniške postaje na Ptuju. V času tabora bomo raziskovali okolico koče, kjer si bomo postavili naš bazni tabor. Osvojili bomo nekaj vrhov, se kopali v jezeru, se ob večerih greli ob tabornem ognju, za pogumne postavili šotore, v prostem času pa se igrali, počivali in prevračali »kozolce«. Tabor je namenjen vsem generacijam, program bo prilagojen osnovnošolski mladini.
Cena tabora znaša 140 EUR za otroke in 155 EUR za odrasle in vključuje prevoz, polni penzion v koči na Planini pri jezeru, program tabora. Znesek je možno poravnati v dveh obrokih: pri mentorju planinskega krožka, v pisarni PD Ptuj ali s položnico na TRR PD Ptuj: 04202-0000493764.
Nujno potrebna oprema je naslednja: nahrbtnik, planinski čevlji, topla oblačila, rezervna oblačila, krema za sončenje, kopalke, družabne igre, nujno spalna vreča ali posteljnina.
P. S. Do koče nam bo večino opreme pripeljal traktor!
Rok prijave: 6. junij! Prijavite se lahko v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27 v času uradnih ur ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro ali pri mentorju planinskega krožka oziroma pri vodji tabora Doroteji Plajnšek na GSM: 041/478-527 ali na mail: doroteja.plajnsek@gmail.com
Doroteja Plajnšek
Že dvanajsto zmagoslavje Javornikove
Praznik teka in rekreacije je v Radence privabil rekordno število udeležencev. Okrog 3000 pohodnikov ter več kot 4000 tekačev so organizatorji zabeležili na tokratnem že 28. maratonu treh src. V ospredju je bil tek na 42 kilometrov, ki je štel, tako v moški kot tudi v ženski konkurenci, za državno prvenstvo.
V	ženski konkurenci je do-minirala Mariborčanka Helena Javornik, ki je brez težav premagala skromno žensko konkurenco ter s časom 2:39,23 le za 50 sekund zaostala za rekordom proge Italijanke Gigliole Borghini iz leta 2000. Javornikova je nazadnje na 42 kilometrov v Radencih tekla leta 1999, ko je zmagala, tokrat pa se je veselila že dvanajste zmage na tekaški prireditvi v Radencih. Na 42 kilometrov je slavila petkrat, na 21 kilometrov šestkrat, enkrat pa je premagala vse nasprotnice na 10 kilometrov dolgi preizkušnji. »Razmere niso bile najprimernejše za tek. Motila sta me predvsem močan veter in toplo vreme,« je po prihodu v cilj dejala Javornikova, ki jo je do polovice proge še lahko spremljala pozneje drugouvrščena Rusinja Ulijana Pastuhova. »Takrat sem začela teči hitreje, saj si nisem želela dovoliti, da bi se zgodilo kakšno presenečenje,« je še dodala Mariborčanka, ki se bo v nadaljevanju sezone posvetila pripravam na olimpijske igre.
V	moški konkurenci je zmaga na 42 kilometrov znova
Na 21 kilometrov sta bila najboljša Damjan Slapnik (1:15,38) in Jana Strahinič (1:33,02), Bernarda Ivančič
iz ormoškega atletskega kluba pa je bila s časom 1:36,58 četrta. Špela Kržan (41:09) in Sadet Čauševic (34:23) sta zmagala na 10 kilometrov, na pet kilometrov je zmagala Simona Gomboc (21:34), med atleti pa je se je najbolje odrezal Marjan Krempl (18:20). Pri paraplegikih na vozičkih je na 21 kilometrov slavil Matej Led-nik (21:12).
Helena Javornik je na maratonu v Radencih slavila že 12-krat.
odšla v Kenijo. Slavil je Silas Rutto s časom 2:24,45, ki je za 12 sekund prehitel Rusa Vladi-mirja Ponomareva (2:24,45) in za skoraj minuto rojaka Cleop-hasa Ropa (2:25,36). »Nastopil sem na svojem prvem maratonu v karieri, pred tem pa sem lani zmagal na polmaratonu v Bergamu. V prvi polovici sem tekel za tekmovalci, ki so bili zadolženi za ritem, ti svojega dela niso najbolje opravili, ker so bili prepočasni. Ko je
V absolutni konkurenci je prvo mesto pripadlo Kenijcu Silasu Rut-tu.
končal še zadnji 'zajec', sem skušal pospešiti, vendar je bil veter premočan, da bi tekel 2:15, kolikor sem načrtoval pred svojo najpomembnejšo tekmo sezone,« je po zmagi dejal Rutto. V odsotnosti Romana Kejžarja, ki je minulo soboto nastopil v Zagrebu in osvojil
Rokomet
Zmaga mladih Ormožanov
V Ormožu je potekal turnir letnikov 1997 in mlajših, ki so se ga poleg gostiteljev udeležili še Gorišnica in rokometna šola Ptuj; povabilu se žal ni odzvala Velika Nedelja. Gledalci, predvsem starši, so lahko videli solidne rokometne predstave, trenerji pa so ponudili priložnost vsem igralcem. Vse tekme je sodil Peter Zorli. V petek, 23. maja, se bodo ekipe ponovno zbrale, tokrat v Gorišnici.
Rezultati: Jeruzalem - Gorišnica 12:12 (4:3)
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Rajh; Plavec 1, Štumberger, Ulaga, Ozmec, Kosi 2, Horvat 3, Jovanov, Niedorfer, Grabovac, Lukman 2, Kolmančič 4 (1), Lukner, M. Hebar, Kociper, G. Hebar.
drugo mesto, je državni naslov pripadel Toniju Venclju, ki je bil s časom 2:46,22 skupno peti. »Pred kratkim sem saniral poškodbo, zato je bila moja poglavitna naloga prihod skozi cilj,« je povedal Vencelj, ki je po letu 1991 ponovno postal državni prvak. Drugouvrščeni za državno prvenstvo je bil domačin Bojan Brus (2:50,52), tretji pa Zdenko Klemenčič, prav tako član tekaške sekcije Radenci (2:53,25).
Najstarejša udeleženca letošnje 28. izvedbe maratona treh src sta bila 89-letni Stane Kon-štantin iz Škofje Loke in 74-let-na Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, ki sta tekla na 21 kilometrov dolgi preizkušnji.
Niko Šoštarič
Gorišnica: Zebec, L. Petek; Geč 2, Mendaš, Šandor 1 (1), Zagoršek 1, F. Petek, Tement, Arnejčič, Vesenjak 7 (2), Bezjak 1, Bračič, Kolarič, Ozmec, Sok. Gorišnica - Ptuj 11:10 (6:6) Gorišnica: Zebec, L. Petek; Geč 2 (1), Mendaš 1, Šandor, Zagoršek 1, F. Petek, Tement 1, Arnejčič, Vesenjak 4 (1), Bezjak 1, Bračič, Kolarič, Ozmec, Sok 1.
Ptuj: Bukovič; Lazič, Gašparič, Žmavc 4 (1), Vrbnjak 3, Črnivec, Pšajd, Krajnc, Kopitar, Rosič, Damiš 3.
Jeruzalem - Ptuj 19:11 (11:3) Jeruzalem: Korpič Lesjak, Rajh; Plavec, Štumberger, Ulaga, Ozmec, Kosi 3, Horvat 4, Jovanov, Niedorfer, Grabovac 2, Lukman 2, Kolmančič 8, Lukner, M. Hebar, Kociper, G. Hebar.
Uroš Krstič
Jadranje
Na Ptujskem jezeru uspešno izvedena regata
Minuli vikend je bilo zaradi dveh razlogov na Ptujskem jezeru pravo mravljišče. Prvi je bil tekmovanje v jadranju, drugi pa lepo vreme, ki je ob vodo privabilo veliko ljubiteljev tega športa in ljudi željnih rekreacije. Prostor ob ptujski Ranci pa vse to omogoča. »Mi smo s prireditvijo absolutno zadovoljni, tako v organizacijskem kakor tudi v tekmovalnem smislu. Dobili smo veliko pohval, kar nam daje samo še dodatni stimulans pri delu,« je dejal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič.
V konkurenci Optimst laser za deklice je nastopilo enajst tekmovalk, 1. mesto pa je osvojila Kim Pleti-kos iz JK Burja; v Optimstu v skupni konkurenci je prvo mesto pripadlo Domnu Stepančiču iz istega kluba, ki je slavil tudi v ekipni konkurenci. Za domače je bilo najbolj zanimivo v razredu Laser Radial, kjer je domačin Uroš Judež zasedel tretje mesto; v Laser 47 je bil Jure Jaušovec osmi.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mladi jadralci so imeli na ptujskem jezeru dobre pogoje za tekmovanje.
Foto: NS
Foto: NŠ
Območna služba Ptuj
AVTOMEHANIK - M/Ž; vzdrževanje osebnih in lahkih tovornih vozil, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc.dragica@siol.net. AVTOMEHANIK, SERVISER MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE - M/Ž; serviser male kmetijske mehanizacije, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. T-CENTER TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., MAISTROVA ULICA 20 A, 2250 PTUJ.
ZIDAR, MIZAR, MONTER SU-HOMONTAŽNIH SISTEMOV
- M/Ž; montaža po sistemu knauf, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. DU-CATUS DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO, PROMET, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., DEŽNO PRI PODLEH-NIKU 5 A, 2286 PODLEHNIK, SAKELŠEK ZLATKO, 041 343
936, ducatus.d.o.o.@gmail.com. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK, ELEKTRO MONTER, DELO JE NA TERENU IN V TUJINI - M/Ž; elektro monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 77108-23, info@mzkelektro.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektri-kar, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom. do.o.o@siol.net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR-ELEKTRO-
NIK - M/Ž; serviser molzne in hladilne opreme, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO,
041 782-824.
MIZAR, IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
- M/Ž; izdelava in montaža pvc oken in vrat - mizar, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ARNUŠ BOŠTJAN S.P.-ROLETARSTVO ABA, ŠTUKI 26 A, 2250 PTUJ, ARNUŠ BOŠTJAN, 041 716-251, roletarstvo.aba@siol.net. MONTER VODOVODNIH NAPRAV, OBDELOVALEC KOVIN, MONTAŽER - M/Ž; mon-tažer, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. EKOINŽENIRING PODJETJE ZA EKOLOŠKI INŽENIRING D.O.O., NOVA VAS PRI MAR-KOVCIH 99, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ERHATIČ BISERKA, 031/55-66-95, biserka.erhatic@-ekoinzeniring.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, STROJNI TEHNIK, MONTER-OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; mehanska in monterska dela na terenu in v tujini, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽARGI MARJAN, 02 771-
08-23, info@mzkelektro.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLESALKA-SPREMLJE-VALKA - M/Ž; ples v nočnih klubih, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SOLE STORITVENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., GRADIŠČA 37 A, 2282 CIRKULANE, RAK PETER, 051 301-375. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; pranje vozil, vzdrževanje poslovnih prostorov in ostala pomožna dela v avtomehanski delavnici, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc.dragi-ca@siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI MONTER GIPS PLOŠČ - M/Ž; montaža gips plošč, izolacije, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GLAŽAR BRANKO S.P. - "GIPSI" MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, HAJDOŠE 106, 2288 HAJDINA, GLAŽAR BRANKO, 041 629-069, branko.
glazar@triera.net.
SLAŠČIČAR, ŽIVILSKI TEHNIK, SLAŠČIČAR-PRODAJA-
LEC - M/Ž; priprava in prodaja peciva, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik , govorjenje dobro, nemški jezik, govorjenje dobro, urejevalniki besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno, 600 EUR bruto / mesečno. ŠTUMBERGER BRANKO S.P. - SLAŠČIČARNA SLADKI BUTIK, VINARSKI TRG 2, 2250 PTUJ, ŠTUMBERGER BRANKO, 041 715-201, slascicarna.slad-ki_butik@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; varilec, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TIL-LI JOŽEF S.P.- IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MOŠKANJCI 85 A, 2272 GORIŠ-NICA, TILLI JOŽE, 041 462-341, joze.tilli@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; voznik v mednarodnem cestnem prometu, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit C-, E-kategorije, angleški
jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 1500 EUR neto / mesečno. EMERŠIČ DUŠAN S.P.-AVTOPREVOZNIŠTVO, FORMIN 15 A, 2272 GORIŠNI-CA.
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS), SVETOVALEC/-KA - IZTERJE-VALEC/-KA V REFERATU ZA IZTERJAVO - M/Ž; najzahtevnejše ugotavljanje premoženja in dohodkov dolžnika, pripravljanje sklepov iz premičnega premoženja in vrednostnih papirjev, reševanje najzahtevnejših rubežev in vodenje javnih dražb, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece. MF DURS LJUBLJANA; DAVČNI URAD PTUJ, TRSTENJAKO-VA ULICA 2 A, 2250 PTUJ, MENDAŠ MIRA, 02 748-23-26, gp.durs-pt@gov.si.
evrov izplačil za direktorico Lekarn (sicer izplačilo za delovno uspešnost po sklepu znaša 4.217,50 evra in ne 4.123,70 evra), zdaj javno objavljamo dokument (gre za izvleček zapisnika 12. seje SZ), ki so ga žetalski svetniki (morda pomotoma?) dobili med ostalo dokumentacijo s predlogom sklepa za izplačilo delovne uspešnosti. V izvlečku zapisnika sta povsem jasno zapisana še dva sklepa o dveh (dodatnih) izplačilih delovnih nagrad direktorici, o katerih sicer občinski sveti niso odločali. Prav na osnovi tega izvlečka in sklepov so žetalski svetniki povsem logično sklepali in izračunali, da direktorici pripadajo tri vrste izplačil v skupni vrednosti nekaj čez 19.000 evrov. Če je bilo njihovo sklepanje nepravilno, potem bo pač treba razložiti, čemu sta "služila" dodatna dva sklepa, ki jih je sprejel Svet zavoda, in komu potem denar (9.037,50 evra in 6.025 evrov) pripada.
SM
Ptuj • Še o izplačilu delovne uspešnosti direktorici JZ Lekarne Ptuj
Zakaj so žetalski svetniki izračunali 19.000 evrov izplačil
Svet zavoda Lekarn Ptuj se je ostro odzval na del članka z aprilske seje žetalskega občinskega sveta s podnaslovom "Megalomanske nagrade direktorici Lekarn Ptuj".
Sporno za Svet zavoda je bilo naslednje navajanje v članku: "Čeprav so lahko svetniki potrjevali le en sklep, po katerem bo direktorica dobila nekaj čez 4000 evrov nagrade za delovno uspešnost, je bilo iz priloženega poročila razvidno še zanimivo dejstvo, da direktorici pripadata še dve ločeni nagradi za uspešnost, in sicer druga v višini 9.037 evrov in tretja v višini 6.025 evrov. Skupno (seveda v
skladu z zakonodajo) si bo tako lahko direktorica Lekarn Ptuj na račun treh vrst nagrad izplačala kar dobrih 19.000 evrov! Žetalski svetniki sicer niso posebej oklevali pri soglasju k nagradi, imeli so pa nekaj pripomb, ki je jih povsem razumeti." V odgovoru Sveta zavoda Lekarn Ptuj, ki je bil objavljen 25. aprila, je bilo med drugim zapisano: "Javni zavod Lekarne Ptuj je vsem občinam ustanoviteljicam
posredoval predlog, da izdajo soglasje za izplačilo redne delovne uspešnosti, saj so izpolnjeni kriteriji v skladu z zakonom, pravilnikom ter uredbo, in sicer v višini 70 % dovoljene mase, to je 1,4 osnovne plače, kar znaša 4.123,70 EUR bruto. Predlogu je bila priložena natančna obrazložitev o izpolnjevanju kriterijev in predlog sklepa, v katerem je jasno in nedvoumno napisana višina. Zakon o
LEKARNE PTU¡
Štev.:
Datum: 10.3.2008
ZADEVA: IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 12.SEJE SZ, kije bila 6.3.2008 ob 14.00 uri.
PRISOTNI: člani sveta zavod Lekarne Ptuj: Tilčka Šuman, dr.Vladimir Korošec, Mirko
Kekec, Jožica Zelenko in Silva Mesarič. Na seji prisotni: direktorica zavoda Darja Potočnik Benčič, mag.farm.,spec. Stanislava Novak, predsednica sindikata SIFARM Darja Fajt in g.Čeh (pri 7. tč.) Opravičeno odsotna: Janez Rožmarin in Alenka Žirovnik.
DNEVNI RED:
1.	Pregled sklepov in potrditev zapisnika 11. redne seje in 7. korespondenčne seje
2.	Poslovno poročilo za leto 2007
3.	Gospodarski načrt s kadrovskim in finančnim načrtom za leto 2008
4.	Dodatna delovna uspešnost za zaposlene
5.	Dodatna delovno uspešnost in delovna uspešnost za direktorico
6.	Investicija v obnovo počitniških kapacitet
7.	Občina Destrnik — širitev lekarniške mreže
8.	Občina Juršinci — izstop od ustanoviteljstva
9.	Pobude in vprašanja.
10.	Razno.
Zaradi odsotnosti predsednice SZ vodi sejo namestnica ga. Tilčka Šuman, ki prečita dnevni red in predlaga se spremembo dnevnega reda tako, da se točka 7. »Občina Destrnik - širitev lekarniške mreže« prenese na točko 2, vse ostale točke se ustrezno preštevilčijo. SKLEP 1:
Člani sveta zavoda sprejmejo predlagano spremembo dnevnega reda in ga potrdijo.
Ad. 6. Dodatna delovna uspešnost in delovna uspešnost za direktorico.
plačah, pravilnik in uredba so glede višine zelo natančni, tudi razvrstitev direktorjev v plač-ne razrede je določena. Zato nikakor ni jasno, kako so občinski svetniki prišli do te številke. Za javni zavod veljajo vsa pravila javnega sektorja, in ko govorimo o plačah in delovni uspešnosti, so zneski nekajkrat nižji od omenjenih 19.000 EUR. Nagrade pa v javnem sektorju sploh ne obstajajo! Svet zavoda
se ne bi podpisal pod sklep, ki je v nasprotju z zakonodajo! Objava neresničnih in skrajno zavajajočih podatkov je zavajanje javnosti. Povabilo na sejo občinskega sveta ali vsaj telefonski klic bi prihranilo nepotrebne zaplete in rušenje ugleda vseh organov upravljanja javnega zavoda Lekarne Ptuj." Ker se v svetu zavoda sprašujejo, kako so lahko žetalski svetniki prišli do cifre dobrih 19.000
Direktorici pripada del plače za dodatno delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev in sicer v višini največ treh osnovnih mesečnih plač za mesec december preteklega leta. Del plače za dodatno delovno uspešnost direktoijev določi organ pristojen za njegovo imenovanje (4. člen Uredbe o delovni uspešnosti v javnem sektorju). Dinamiko izplačil določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktoija (5.člen Uredbe o delovni uspešnosti v javnem sektorju).
Masa treh osnovnih plač za direktorja Lekarn Ptuj za mesec december 2007 znaša 9.037,50 €. Predlaga se določitev mesečne dinamike izplačil dodatne delovne uspešnosti v višini 753,12 (1/12).	-
Člani sveta za voda soglasno sprejmejo SKLEP 8:
Direktorici Lekarn Ptuj se za leto 2008 odobri izplačil» dodatne delovne uspešnosti v višini 9.037,5046 €.
Dodatna delovna uspešnost se izplača po dvanajstinab, v višini 753,12 € mesečno.
Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravstva določa višino dela plače za delovno uspešnost direktorjev na osnovi naslednjih meril: poslovna uspešnost, kakovost in strokovnost ter razvojna naravnanost. Direktorju pripada del plača za delovno uspešnost, če delno izpolni vsako posamezno merilo iz Pravilnika. Posamezni kriteriji so obrazloženi.
0:oili sveta zavoda soglasno sprejmejo SKLEP 9:
Na osnovi meril Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja zdravstva se direktorici Lekarn Ptuj odobri izplačilo delovne uspešnosti v višini 70 % dovoljene mase. Dovoljena masa znaša dve osnovni mesečni plači direktorice v mesecu decembru 2007 v skupni vi Sini 6.025,00 6.
Zapisala: Marija Petek
ißctr^cuT^
Podpredsednica Tilčka Š;
ißt) m;
reta zavoda: lan
Srečko Šorli • Svarogove sanje (11.)
Lahkota brezčasnosti
Pot proti alpinističnemu taboru pod Anapurno je magična. Globoko pod mano so nasadi palm in riža, bližje proti meni polja rži in žita. V daljavi se bohoti osem tisoč metrov visok vrh pokrit s snegom. Hodim sam, v vaseh ob poti mi ponujajo vodiča, ker ga nočem, mi včasih pokažejo napačno pot. Hočejo zaslužiti z mano, pa se ne dam.
Četrti dan hoje sem že visoko, gora je vse bližje, polja zmeraj bolj spodaj. Vstopam v nov svet, čist, brez človekovih zakonov, morale, dobrega in slabega. Počutim se praznega, misli žuborijo, brez da bi lahko dojel njihov pomen. Moči neba se krepijo, moči zemlje slabijo. Ustavim se pri kmetiji ob poti, spijem kozarec vode, možakar se smeji in pravi: rice drink,
rice drink...... Prinese mi velik
kozarec bele tekočine, ki jo po-pijem. Dobra je, čutim moč kobre. Spijem še enega in se odpravim naprej. Hodim šest ur brez postanka, postanem telo, um presahne, uživam v hoji kot še nikdar. Gibljem se samo še v prostoru, čas se je izgubil.
Proti večeru se ustavim na kmetiji ob poti. V bližini teče potok, voda je mrzla, na hitro se umijem. Po večerji kramljava ob svečah z Henrikom, mladim Nemcem iz Hamburga. Pove mi, da sem pil krepčilno pijačo nepalskih nosačev narejeno iz riža in domačih zelišč. Henrik potuje z dvema kreditnima karticama, zavarovalno polico za potovanje, ima krasne planinske čevlje in nahrbtnik. Vprašam ga, če bi kupil mojo zape-stno uro znamke Ornega. Imel sem samo še par rupij, pot do tabora in dva tisoč kilometrov nazaj do Bombaja. Henrik se je sekiral cel večer in mi pridigal o nevarnostih, ki ti pretijo, ko ostaneš brez denarja. Jaz pa sem se smejal, kajti bilo je jasno, da Henrik teh nevarnosti
ne pozna. Zjutraj je kupil uro, darilo mojega starega strica, ki je bil načelnih železniške postaje v Gradcu. Hotel je, da bi hodila skupaj, pa sem ga poslal naprej, kajti govoril je zmeraj o tretjih stvareh: bivših puncah, službah, potovanjih.
Tabor pod Anapurno je 4200 metrov visoko. Srčni utrip in dihanje sta hitrejša, meja med zavednim in podza-vednim je zrahljana. Ponoči me tlači mora, sanjam se v opravi bojevnika: galopiranje s konji po stepah in gorskih planotah, mečevanje, oklepi, sulice, kri, smrt...
Ob priliki sem vprašal Anan-
do, če se spomni preteklih življenj. Rekel je: »Spomnim, spomnim, ampak zame so to le še sanje, prividi, iluzije«. Rabil sem deset let za dojetje njegovega odgovora. Evolucija sončnega sistema in življenja na Zemlji se je in se še odvija v a-tem-poralnem prostoru, kjer se vse neprestano spreminja, kjer ne obstaja »prej«, ne »pozneje«. Če reinkarnacija obstaja, se tudi ta dogaja v istem a-temporalnem prostoru. Ko odkrijemo brezčasni prostor, postanejo pretekla življenja le še sanje. Brezčasni prostor je čista zavest, iz katere se oblikuje materija, življenje, človekov um in v katero se vse
vrača. Rodimo se v tem prosto-ru-zavesti, živimo in umremo v njem in se ga skoraj nikoli ne zavemo.
V modernem svetu je smrt tabu. Meditacija odganja tesnobne misli o smrt, oplemeniti nas s spoznanjem, da sta rojstvo in smrt dvoje vrat, ki vodita k istemu izviru, k zavesti. Človek naj bi se po štiridesetem letu, ko je polovica življenja mimo, začel posvečati meditaciji, ki nas popelje onkraj vrat smrti in nam omogoči, da pri osemdesetih sprejmemo smrt kot prijateljico. Danes je človek navezan predvsem na materialne dobrine, pogosto tudi v trenutkih pred smrtjo.
Umirajoči oče je ležal na postelji. Najmlajši sin pravi: »Najemimo Bentleyja, oče je bil bogat, zasluži bogat pogreb«. Srednji sin pravi: »Vzemimo Mercedesa, Benteley je predrag.« Najstarejši sin pravi: »Vzemimo Forda, oče je bil bogat, toda skromen možak«. Oče odpre oči in zahrope: »Oh, ljubi sinovi, ne zapravljajte, pokopališče je blizu, odpeljite me v samokolnici«.
Se nadaljuje
Foto: SS
Zakonski in družinski center Midva
Ali se naj že odločim za otroka?
Stara sva 22 let in že pet let skupaj. Fant je že zaposlen, jaz pa še študiram in oba še živiva pri starših. Zadnje čase je začel pritiskati name, da si želi otroka in da je pripravljen celo prekiniti zvezo, če si jaz tega ne želim. Vse skupaj se mi zdi malo otročje in prehitro, saj nimava niti svojega doma, niti službe. Doma pa ne želim živeti. Kaj naj naredim? Rada bi ostala z njim, ker ga imam rada.
Odločitev za otroka bi vedno morala biti posledica želje, ki se prebudi pri obeh. Če eden od partnerjev v odnosu čuti, da še ni čas, je vredno poslušati svoja občutja. Osnovne stvari, kot je služba, ki je vi še nimate, saj ste še študentka, odločitev in zaveza k odnosu, ki da veliko varnosti ter dom oz. vsaj nek prostor, kjer veste, da se boste kod družina lahko sprostili. To so tisti temeljni kamni v odnosu dveh, ki se imata rada in ki veliko doprinesejo k varnosti in sproščenosti, kamor je otroka veliko lažje sprejeti kot v situaciji, ki jo opisujete.
Moj nasvet: stari ste šele 22 let. Zaključite študij in si poiščite zaposlitev. V letih, ki so pred
vami, se bo še veliko dogajalo in marsikaj še spremenilo. Morda vaju čaka tudi kakšen otrok. Vsekakor pa prečutite in si iskreno odgovorite, koliko ste vi in vaše telo v tem trenutku pripravljeni na otroka in vse tisto, kar dete prinese v odnos.
Tudi vaš fant je dokaj mlad. Fantje pri 22 še ne razmišljajo o otroku, običajno je ravno obratno. Je ta njegova želja iskrena ali pa je le želja po tem, da bi imel družino, ki bi mu dajala varnost, kjer bi čutil, da je sprejet in ima dom? Ne vem, kaj ga nagovarja k temu, da vam postavi pogoje, otrok ali pa greva narazen. Sprejeti otroka v odnos je velika odgovornost. Najverjetneje se ne zaveda odgovornosti, ki ga čaka kot očeta.
Ali je pa ta želja po otroku le odraz neke stiske, ki se med
vama prebuja in je ne znata in ne zmoreta rešiti? Ali je otrok resnično spočet zato, da reši stisko v odnosu med partnerjema?
Iskreno si odgovorite, kaj je ta želja po otroku in kaj so ti pritiski od fanta. Predvsem pa poslušajte svoje telo in svoje občutke. Vi najbolj veste, kaj
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
je prav za vas in ali je že čas za otroka, ali ste pripravljeni na materinstvo. Sledite sebi in svojemu telesu.
Želim vam vse dobro v prihodnje in uspešno zaključen študij, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 20. maj
Danes goduje Bernard / Danes je dan meroslovja
1506 je umrl Krištof Kolumb, Italijanski pomorščak, ki je na raziskovalni poti, ki jo je opravil za Španijo, nevede odkril Ameriko. 1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša.
1795 so sprejeli v Parizu konvencijo o metru, ki je s tem postal mednarodna dolžinska mera.
1799 se je rodil francoski pisatelj Honore de Balzac.
1926 je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler, ki
je v »osamosvojitveni« Narodni vladi leta 1918 vodil oddelek za industrijo in
trgovino.
1991	je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA.
1994 so v Novi Gorici odprli novo stavbo Primorskega dramskega gledališča.
Sreda, 21. maj
Danes goduje Feliks / Danes je dan tajnic Slovenije
1349 je bil v državnem zboru v Skopju razglašen prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1527 se je rodil španski kralj Filip II, edini legitimni sin Karla V. in Izabele Portugalske. 1688 se je rodil angleški pesnik Alexander Pope. 1904 so v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1942 se je druga grupa odredov s Savinjskim in Pohorskim odredom poskušala prebiti prek nemško-italijanske meje in reke Save na Štajersko.
1948	so z zakonom preimenovali AZU (Akademija znanosti in umetnosti) v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti - SAZU.
2006 so v Celju slovesno razglasili novo slovensko škofijo in umestili za prvega škofa Antona Stresa. Četrtek, 22. maj Danes goduje Milan
337 je umrl rimski cesar Konstantin Veliki.
1455 se je začela vojna med belo in rdečo rožo v Angliji.
1781 se je rodil Anton Melzer, eden iz znane rodbine zdravnikov, kirurgov in
porodničarjev iz Ljubljane.
1932 so takrat prepovedane SLS v Šenčurju na Gorenjskem razbili shod nove režimske Jugoslovanske nacionalne stranke. 1953 je jugoslovanska zvezna skupščina sprejela zakon o kmetijskem zemljiškem skladu, ki je pomenil »drugo agrarno reformo«.
1989	so srbski pritiski na Slovenijo dosegli vrhunec z izjavo Slobodana Milo-ševica, da gre pri Sloveniji za »pojave fašistoidnih izlivov nerazumne mržnje«.
1992	je bila Slovenija sprejeta v OZN kot 176. polnopravna članica. Petek, 23. maj
Danes goduje Željko
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike. 1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne. 1892 se je rodil v Dobrunjah gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah.
1918 so se uprli v Radgoni slovenski vojaki 97. tržaškega pešpolka. 1941 je umrl slovenski skladatelj, glasbeni pedagog, pisec in organizator Slavko Osterc.
1971 je Unija Italijanov v Sloveniji sprejela spremembo svoje organizacijske strukture. 1991 so oklepniki JLA obkolili učni center s prvo generacijo slovenske vojsk v Pekrah v Mariboru. Sobota, 24. maj
Danes goduje Suzana / Danes je evropski dan parkov
1851 je umrl najvidnejši zagovornik ilirizma na Slovenskem Stanko Vraz.
1869 so po velikem taboru v Vižmarjah nemški turnarji naredili izlet v Janče
in je prišlo do hujšega izgreda s slovenskimi kmeti.
1869 so v Avstriji sprejeli zakon na osnovi katerega so znižali davke.
1885 je izšel zakon s katerim so v Avstriji začeli ostreje preganjati potepuštvo,
beraštvo, delomrzništvo, odklanjanje dela in prostitucijo.
1903 so bile v Ljubljani protinemške demonstracije kot solidarnostno gibanje
s Hrvati ob njihovem »narodnem pokretu«.
1915 je avstrijski cesar Franc Jožef II. izdal manifest z naslovom Mojim narodom, v katerem je razglasil, da je Italija prelomila zvestobo Trojni zvezi in napovedala vojno Avstro-Ogrski. Nedelja, 25. maj Danes goduje Gregor
1722 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Anton Cebej. 1868 je Liberalna stranka Avstrije uspela, da so bili sprejeti trije cerkveni zakoni, ki naj bi zmanjšali določbe konkordata. 1892 se je rodil v Kumrovcu predsednik ZKJ in predsednik Jugoslavije Josip Broz Broz - Tito. 1918 je cesar Avstro-Ogrske Karl sprejel v avdienco Nemce s slovenskega ozemlja in se pri tem izrekel proti ustanovitvi Zedinjene Slovenije.
1949	je začel delovati Radio Koper/Capodistria.
1990	se je v Ljubljani razpustila ena pomembnejših družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije - Zveza socialistične mladine Jugoslavije.
1991	je prišlo do prve smrtne žrtve vojne v Sloveniji. Ponedeljek, 26. maj
Danes goduje Zdenko
1891 se je rodil na Rodinah pri Žirovnici slovenski pisatelj Janez Jalen.
1941	je bila v Ljubljani pod vodstvom dr. Marka Natlačna seja tako imenovane eksekutive Slovenske ljudske stranke.
1942	je Varnostnoobveščevalna služba OF v Ljubljani usmrtila voditelja akademskega kluba »Straža v viharju«, univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.
1945 je angleški poveljnik taborišča v Vetrinju podpisal ukaz, na osnovi katerega je bila naslednji dan vrnjena prva skupina 600 otrok slovenskih domobrancev.
1945je predsednik začasne vlade Jugoslavije Josip Broz - Tito v govoru z balkona ljubljanske univerze napovedal krvav obračun z domačimi nasprotniki. 1964 je devet sodelavcev ukinjenih Perspektiv političnim oblastnim telesom ter časopisom poslalo izjavo s protestom proti ukinjanju revij. 1971 so študenti zasedli Filozofsko fakulteto v Ljubljani in je imeli v rokah do 2. junija.
AvfoD£OM
Najpomembnejši Kiin avtomobil cee'd dobiva nove izpeljanke
Na azijskem polotoku so dolgo menili, da so največji zaslužki v ZDA, a so jih Američani naučili izdelovati avtomobile in jim pomagali pri odpravljanju začetnih težav. Pred dobrim desetletjem so ugotovili, da bodo zares uspešni le, če prepričajo Evropejce. Azijska finančna kriza je korejsko avtomobilsko industrijo spravila na kolena in tudi Kia pri tem ni bila izjema, a se je iz nje rešila in danes velja za eno najuspešnejših znamk v domovini. Vodilni pri Kii so našli »recept« za to, kako biti uspešen tudi na drugih trgih - kio cee'd so namreč zasnovali, razvili in tehnično opremili v Evropi, nenazadnje jo tukaj tudi izdelujejo. Tako resno, kot se je Kia s ceedom lotila evropske konkurence, je upravičeno tudi odrezala svoj kos prodajne pogače v razredu kompaktnih kombijev. Karavanu so nadeli ime sporty wagon (SW) in čeprav tak cee'd ni ravno športen avtomobil, mu atraktivnosti ne moremo odreči.
Kia cee'd je zagotovo eno od prijetnejših presenečenj avtomobilskega sveta v zadnjih nekaj letih. Še do pred kratkim s(m)o pri tej korejski znamki izpostavljali predvsem ugodno ceno, danes pa lahko zaradi sposobnega vodstva in ogromnega napredka Kie brez težav pohvalimo obliko, ergonomijo, prostornost, še posebej pa kvaliteto izdelave. Časi nekon-kurenčnosti njihovih modelov so pozabljeni in če ne drugega bo to dalo misliti evropskim konkurentom.
Cee'd sporty wagon je nastal na osnovi petvratnega modela, po katerem povzema prednji del, mehaniko in potniško kabino. Z oblikovnega stališča gre torej za logično nadaljevanje kombilimuzine, ob
tem pa moramo zapisati, da smo takšne poteze karoserije že videli. Posebno zadnje luči spominjajo na renaulta megana grandtour ali celo na volva V50, ki sta postavljena (vsaj cenovno) višje na lestvici. So pa pri Kii uspešno rešili odpiranje vrat prtljažnega prostora, saj se ta zajedajo precej globoko v streho avtomobila. Posledično je odprtina prtljažnika veliko večja, kot bi bila sicer, in to olajša nalaganje prtljage. Prtljažnik ima že skoraj obvezno dvojno dno z velikim predalom in se sodeč po litrih prostornine uvršča v zgornjo polovico v svojem razredu. S podiranjem zadnje klopi je na voljo skoraj ravno dno, kar olajša prevažanje daljših predmetov. Takšen cee'd je za 23 cm daljši od petvratne izvedbe, osnovna prostornina prtljažnika je s 534 litri kar za 200 litrov večja in če je bil v petvratni izvedbi prtljažnik le v povprečju razreda, je sporty wagon med najprostornejšimi.
Kiini inženirji so prijetno presenetili še z ureditvijo in uporabo materialov v notranjosti. Mehka plastika na vrhu armaturne plošče je dovolj kakovostna, razporeditev merilnikov, ročic in drugih upravljal pa logična. Ob na dotik in pogled prijetnih materialih so Korejci razblinili predsodek o cenenosti, s katerim je bil marsikateri voznik obremenjen zaradi izvora in nekaterih preteklih izkušenj s temi avtomobili. Dokaz, da korejski izdelovalci poznajo pričakovanja in želje evropskih kupcev, je mogoče najti tudi v delovanju podvozja, se pravi v legi na cesti - cee'd ni športnik, zato tudi ni ekstremno natančen v zavoju, a je za povprečnega voznika vodljiv, predvsem pa varen avto.
Sporty wagon je serijsko opremljen s štirimi varnostnimi zračnimi blazinami, dvema varnostnima zračnima zavesama, zavornima dodatkoma ABS in EBD, progresivnim električno podprtim ser-vovolanom, potovalnim računalnikom, avdio sistemom s stikali za upravljanje
na volanskem obroču in sidrišči isofix za otroška sedeža na zadnji klopi. Še več opreme najdemo v izvedbi LX fresh, in sicer klimatsko napravo s hlajenim so-voznikovim predalom, električno pomični zunanji ogledali, v usnje oblečen volanski obroč in alarmno napravo. Za najbolj izbirčne je na voljo paket EX europe s samodejno klimatsko napravo, sistemom za dinamično uravnavanje vozne stabilnosti ESP, 16-palčnimi platišči in dodatno zatemnjenimi stekli.
Motorna paleta je pričakovana in sposojena pri petvratnem modelu. Pri Kii največ stavijo na 1,6-litrski dizelski štiri-valjnik z vbrizgom goriva po skupnem vodu, variabilnim turbopolnilnikom in največjo močjo 90 KM oziroma 116 KM v zmogljivejši različici. Več voznih užitkov ponuja 2,0-litrski dizel s 140 KM in pomembneje, s 305 Nm navora. Bencinske barve zastopajo 1,4-litrski, 1,6-litrski in 2,0-litrski štirivaljniki s spremenljivim krmiljenjem ventilov in razponom moči od 105 do 140 KM, od katerih sta lahko močnejša opremljena s samodejnim menjalnikom.
Tako kot za vse izpeljanke, velja tudi za cee'd SW podaljšana garancija do sedem let. A vam priporočamo, da ob nakupu preberete natančne pogoje, navedene v garancijski knjižici. Sedemletna garancija se namreč nanaša na motor in menjalnik, ob pogoju, da uporabnik v tem času ne prevozi več kot 150.000 kilometrov. Enaka omejitev glede prevoženih kilometrov velja do petih let uporabe, kolikor traja garancija za celoten avtomobil. Je pa res, da je to več, kot ponujajo ostali tekmeci. In prav v tem, pa tudi v ugodni ceni ter ob upoštevanju drugih karakteristik vozila, je treba iskati njegovo pravo vrednost.
Nekoč je za korejske avtomobile veljalo: skromna kakovost za skromno ceno, danes pa bi lahko zapisali: veliko avtomobila za to, kar ste plačali. Kia cee'd sporty wagon je nov, srednje velik karavan korejskega proizvajalca, ki se utegne zaradi navedenih adutov resno spopasti z evropsko konkurenco.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega nog in stopal (3.)
Deodorantno delujejo različne kopeli, kreme in pršila.
Posebno neprijetno je prekomerno potenje. Lahko ga zmanjšamo z učinkovinami, kot sta npr. metenamin ali urotropin, ki ožijo pore znojnic in tako uravnavajo količino izločenega znoja. S tem preprečimo tudi razvoj glivic, za rast katerih je vlažno in toplo okolje zelo ugodno.
Pomembno je, da pripravke proti znojenju - tekočine, posipe, tekoče pudre in gele, ki istočasno hladijo kožo - uporabljamo le predpisani čas. Naravnega procesa znojenja namreč ne smemo popolnoma preprečiti.
Glivice so mikroorganizmi, ki uspevajo v temnem, toplem in vlažnem okolju. Običajno jih najdemo v zemlji, na živalih in ljudeh.
Toplota in znoj v zaprtih čevljih ustvarjata idealno okolje za njihov razvoj.
O glivičnem obolenju govorimo, kadar glivice okužijo našo kožo. Naselijo se v njeni najbolj povrhnji plasti odmrlih celic in običajno ne prodirajo globlje. Za njih sta ugodna tudi la-sišče in sluznice.
Pogosto se pojavi značilno neprijetno srbenje, ote-klost, mehurji in izrazito luščenje kože.
Glivice imajo najraje vlažne telesne predele, kjer se kožne površine stikajo, to je med prsti na nogah, v dimljah, ob nohtih in pod dojkami. Obolenje se lahko pojavi ob stiku z živalmi in ob poškodbi kože. Pri sladkornih bolnikih so okužbe pogostejše.
Glivične okužbe na stopalih so zelo pogoste. Najpogostejša povzročitelja sta trichophyton ali epider-mophyton, glivici, ki ljubita
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.
tople in vlažne predele med prsti na nogah. Spremljajo jih lahko le blagi znaki ali pa močno luščenje s srbečim, hrapavim in bolečim izpuščajem med prsti in ob straneh stopal. Včasih nastanejo s tekočino napolnjeni mehurji. Koža zaradi glivične okužbe marsikdaj razpoka. Zato se lahko pojavi drugotna bakterijska okužba, zlasti pri starejših ljudeh, katerih obnavljanje kože je upočasnjeno, in pri tistih s slabo prekrvavlje-nostjo stopal.
Na nohtih je povzročitelj glivičnih okužb trichophy-ton. Prizadeta sta novona-stajajoči del nohta in ob-nohtje. Okuženi noht izgubi sijaj, postane na prostem koncu in včasih že tudi ob straneh rumenkast in moten ter se zadebeli. Počasi se sprememba barve razširi na cel noht, ki postane zadebeljen, iznakažen in lomljiv. Okužba se z enega nohta lahko razširi še na druge na rokah oziroma nogah.
Glivice najdemo povsod, kjer je toplo in vlažno, torej v plavalnih bazenih, savnah in tuš kabinah. Nikoli ne pojdimo tja bosi. Temeljito si po kopanju obriši-mo noge, še posebno med prsti. Izogibajmo se nošenju pretesne obutve in obutve, ki ne prepušča zraka. Prednost dajmo usnjenim čevljem in se izogibajmo sintetičnim materialom. Uporabljajmo nogavice iz naravnih materialov.
Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Za nami je suh in vroč teden
Suh in vroč teden za nami je na mnoge vrtove že prinesel obveznost zalivanja. Zato naj vas spomnim na osnovna pravila zalivanja na vrtu.
Namakanje moramo začeti pravi čas
To je zelo pomembno pravilo. Zemljo si lahko predstavljamo kot posodo z vodo. Voda počasi izhlapeva in suši se proti vrhu. Bolj debela plast zemlje se posuši, dalj časa je potrebno namakati, da z vodo napolnimo celotno zgornjo plast. Še en razlog je, zakaj je smiselno začeti namakati hitreje, kot nas to stori večina. Spomnite se, kaj se zgodi, če pozabimo kdaj zaliti rastline v koritih ali lončkih. Vsa voda steče skoraj v trenutku skozi lonec v podstavek ali na tla. Poletne nevihte občasno v kratkem času postrežejo z večjo količino vode, pogosto pa tarnamo že drugi dan, da je spet vse suho. Zato moramo kljub napovedi meteorologov, da bo v torek deževalo, v ponedeljek prav posebej poskrbeti za to, da vrt namočimo.
Zemlja mora biti pred poletnimi nevihtami in plohami pripravljena sprejemati vodo
Če je zemlja zbita in trda, potem vsa voda steče po njej kakor po betonu. In ravno s tako zemljo imamo opravka sedaj.
Namakanje naj bo redkejše, a takrat izdatno
Zalivanje vsak dan je lahko celo škodljivo, saj na tak način dosežemo samo to, da rastline ne razvijejo globljega koreninskega sistema. Pri tem v začetku preverjamo globino namakanja, da dobimo občutek, koliko vode smo prinesli na vrt.
Zelo dobro je na vrt postaviti posebne merilnike padavin. Enkratno zalivanje v suhem vremenu naj prinese vsaj 10 mm padavin.
Nekatere rastline ne marajo zalivanja po listih
Ta podatek vam je večini že poznan. Posebej, če je težava samo pomanjkanje vlage, temperature pa so še dokaj zmerne, je lahko zalivanje po listih problematično. Večina bolezni se namreč razvije samo s pomočjo vlage, ki se zadržuje na listih daljši čas.
Foto: Miša Pušenjak
Danes že dobimo tudi za vrtičkarje v trgovinah posebne, preluknjane ali porozne cevi, s katerim lahko rastlinam priskrbimo potrebo vodo samo tam, kjer jo potrebujejo, v zemlji. Te cevi napeljemo po okrasnih gredicah, pokrijemo pa jih z zastirkami. Tako ne bodo motile videza gredic, pa še zemlja bo ostala dalj časa vlažna.
Za posamezne okrasne grmičke in drevesa si lahko pomagamo z domačim namakalnim sistemom. Uporabimo plastično steklenico z odstranjenim zamaškom, narobe obrnjeno zakopljemo v tla v bližini rastline - grmička ali drevesa. Dno steklenice tako gleda iz zemlje. Odrežemo ga in dobimo poseben lijak. V steklenico nalijemo vode. Rastlina si bo tako skozi majhno odprtino v zemlji vzela toliko vode, kot je potrebuje. Zato lahko uporabimo samo steklenice z manjšim zamaškom. Pri tem pa zemlja ne sme biti izsušena, saj drugače vsa voda hitro spolzi iz steklenice. Zato moramo okolico rastline prej dobro zaliti.
Za večje rastline, kot so grmovnice, je to zelo primeren, predvsem pa enostaven način namakanja. Pozorni moramo biti predvsem na grmičke in drevesa, ki smo jih posadili spomladi, pa seveda na tiste, ki vedno potrebujejo nekoliko več vode. To so predvsem rododendroni in hortenzije. Čeprav okrasne trave dobro prenašajo sušo, pa imajo po drugi strani plitev koreninski sistem, zato vam bodo tudi one hvaležne za občasno zalivanje.
Kako zadržati čim večjo količino vode v tleh
Zemlja naj bo čim bolj pokrita. Pomagamo si tudi z zastiranjem tal. Najbolj idealna zastirka je pokošena trava z zelenic. To imamo na razpolago vsi. Samo nekoliko posušiti jo moramo prej, da ne bo na vrtu gnila. Tudi lubje je dobra zastirka, posebej danes, ko ga lahko uporabimo tudi v okrasne namene.
Pred dežjem tla prerahljamo, po dežju pa obnovimo za-stirko, če je ta iz posušenih rastlin. Na spletni strani ARSO lahko spremljajte podatke o padavinah, še bolje pa je imeti enostavno merilno posodico. Včasih namreč nimamo občutka, koliko padavin je padlo in pričnemo ponovno prepozno zalivati. S to posodico, ki stane nekaj evrov, pa lahko spremljamo situacijo ves čas sami, na svojem vrtu. Ker se nam obeta še veliko vročih in suhih poletij, bo postalo tudi namakanje pomemben del nege našega vrta, dokler bomo imeli dovolj vode seveda.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Letošnja evrovizijska popevka je pred vrati. Nocoj bomo v beograjski Areni lahko slišali prvih 19 polfi-nalnih skladb, v četrtek pa še preostalih 19 polfinalistov. Naša ekipa, z Rebeko Dre-melj na čelu, je že nekaj dni v Beogradu in se vneto pripravlja na svoj prvi nastop, nastopila bo kot osma. Za Rebeko je že prva novinarska konferenca in nastop na privatni beograjski televiziji Pink TV. Obiskala je tudi slovensko veleposlaništvo, kjer jo je sprejel bivši ptujski župan, sedaj slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci. Rebeka bo v svojem nastopu na Evroviziji uporabila vrtečo kletko z zelenimi diodami, oblečena bo v plašč, za dodatek pa še vklenjena z verigo. Slovenski delegaciji, v kateri so zraven Rebeke še vokalistke: Sandra Feketija, Jelena Majič in Marina Du-rovič ter plesalca Matej Bedič in Željko Božič, ob prihodu v Beograd ni primanjkovalo zaščite. Od srbske meje do hotela v neposredni bližini centra Sava jo je spremljala
policijska patrulja.
®®®
Ena izmed najbolj uspešnih britanskih glasbenic Dido bo v jeseni izdala težko pričakovani tretji studijski album. Zadnji album Life for Rent je izdala leta 2003. Material za novi album je nastajal polna tri leta. Pro-ducent albuma je Jon Brion. Pri nastajanju novega albuma so ji med drugim pomagali tudi Brian Eno, Mick Fleetwood in njen brat Rollo Armstrong. Njen prvi album je izšel leta 1999 in je eden
izmed najuspešnejših albumov 21. stoletja.
®®®
Kot trdijo neuradni viri, bo 23. septembra v sklopu svoje nove velike svetovne glasbene turneje Sticky & Sweet Tour v Zagrebu koncertirala kraljica popa Madonna. To novico je na spletni strani objavila njena produkcijska hiša Live Nation. Zaenkrat še ni znano, kje se bo koncert odvijal, omenjajo dve možni lokaciji, prva je zagrebški hipodrom, druga pa Dina-mov stadion v Maksimirju. V sklopu evropskega dela turneje Sticky & Sweet Tour bo Madonna nastopila še v Madridu in Atenah. Torej velika priložnost za vse ljubitelje Madonne v Sloveniji. Cena vstopnice naj bi bila po neuradnih podatkih 300
kun (cca. 40 EUR).
®®®
Po samo treh letih od svojega zadnjega gostovanja se na Hrvaško vrača legendarni Chuck Berry. Tokrat bo njegov koncert 10. julija v Opatiji. Na koncertu bosta nastopila še mojster akustične kitare Tommy Em-mannuel in hrvaški pevec Neno Belan. Chuck Berry je glasbena ikona, ki je gradila temelje rock'n'rolla. Kariero je pričel leta 1955, ko je na priporočilo Muddy Watersa podpisal pogodbo s Chess Records. S prvo uspešnico May-bellene je dosegel veličasten uspeh in z njo si je začrtal nadaljnjo glasbeno pot. Le kdo ne pozna njegovih velikih uspešnic, kot so Sweet Little Sixteen, Johnny B. Good, Nadine, No particular Place to Go, You Never Can Tell...
Madonna
V prvi polovici 60. let so se z njegovo glasbo srečali The Rolling Stones, Beatles ter drugi in kaj kmalu prevzeli njegov slog rock'n'rolla. V začetku 70. je dosegel zlato naklado s kontroverzno skladbo My Ding-A-Ling. Med številnimi priznanji, ki jih je Chuck Berry prejel za svoje izjemno plodno delo, je eno najpomembnejših gotovo grammy za življenjsko delo leta 1985, kmalu zatem pa je bil povabljen v Rock and Roll Hall of Fame v Clevelan-du in New Yorku. Koncert z legendo, kot je Chuck Berry, je zagotovo glede na bližino Opatije velika priložnost za vse ljubitelje njegove glasbe v Sloveniji.
Ameriški alt-rocker Beck (rojen leta 1970 kot Bek David Campbell), najbolj znan po uspešnici Loser, je v sodelovanju s slavnim produ-centom in članom skupine Gnarls Barkley, Brianom Danger Mouse Burtonom posnel novi album. Material za novi album, katerega ime še ni znano, vsebuje 10 skladb in je nastal zelo hitro.
To je Beckovo osmo studijsko delo, prvo po albumu The Information iz leta 2006.
®®®
Bobnar zasedbe Oasis Zak Starkey je zapustil skupino zaradi nesoglasij s frontmanom skupine Noe-lom Gallagherom. Zak Starkey je sin legendarnega bobnarja skupine The Beatles, Ringa Starra. Skupini Oasis se je pridružili leta 2004 kot njihov četrti bobnar v 17. letih. Skupina Oasis v teh dneh zaključuje snemanje svojega novega albuma.
Kralj popa Michael Jackson, ki mu zadnja leta ne gre vse po načrtih, se je po številnih aferah in glasbenem zatonu znašel še v velikih finančnih težavah. Zato je bil prisiljen prodati svoj znameniti ranč Neverland, ki gaje leta 1987 kupil za neverjetnih 30 milijonov dolarjev. Ranč, na katerem je bilo zaposlenih kar 70 delavcev, mu je postal predrag in so ga minuli vikend prodali na dražbi.
Janko Bezjak
Skupina Oasis
stvica
NAJ
Dido
MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIM.
2.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
3.	MERCY - DUFFY
4.	NEW SOUL - YAEL NAIM
5.	WITH YOU - CHRIS BROWN
6.	IF '
7.	STC
8.	CRY
9.	LOVE
10.	IN I
11.	SA
IA
Y. JEZZY
THE LIGHTS GO OUT - KATIE MEL 1 AND STARE - ONE REPUBLIC RY FOR YOU - SEPTEMBER
THIS CLUB - US HER fea 1Y ARMS - KYLE MINOGUE JOHN MEYER
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS & CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.	WEARING MY ROLEX - WILEY
3.	BLACK&GOLD - SAM SPARRO
NEMČIJA
1.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
2.	MERCY - DUFFY
3.	SO SOLL ES BLEIBEN - ICH + ICH
Zanimivosti
Grajena • Revščina v svetu in pri nas
Foto: Vanja Majcen
Revščina je v svetu in pri nas še vedno prisotna. V letošnjem šolskem letu posvečamo nekaj časa tudi tej temi. Sodelovali smo v humanitarni akciji zbiranja igrač. Zbrane igrače smo izročili Centru za socialno delo Ptuj. Ti pa so jih nato izročili otrokom, ki so se teh igrač zagotovo razveselili.
Sodelujemo v projektu z naslovom Revščina v svetu in pri nas. Cilj projekta je vzpostaviti sodelovanje med posameznimi slovenskimi ekošolami in šolami v nekaterih najbolj revnih državah, kot so Zambija, Madagaskar, Angola, Botsvana, Malavi... Na naši šoli s pomočjo dopisovanja v angleškem jeziku in ob pomoči slovenskega misijonarja gospoda Staneta Kerina vzpostavljamo stik z eno izmed šol v državi Malavi. Na ta način se bodo učenci spoznavali in izmenjevali informacije o življenju in delu njihovih vrstnikov v posamezni državi. Učenci bodo tako v "živo" spoznali probleme in način življenja njihovih vrstnikov v nerazvitem delu sveta. Že v decembru smo jim poslali prvo pismo. Še vedno nestrpno pričakujemo njihov odgovor. Projekt je namenjen tudi zbiranju pomoči. Izvedli smo akcijo 1 evro za lepši jutri in zbrali 273 €. Ob dnevu šole smo imeli tudi ekotržnico, kjer smo za simboličnih 0,50 €pro-dajali izdelke, ki so jih učenci izdelali sami. Tako smo še dodatno zbrali 72 €. S pomočjo misijonarja gospoda Staneta Kerina bomo tako lahko malavijskim otrokom podarili 345 £ Za ta denar bodo ti otroci dobili nekaj šolskih potrebščin, da bo lahko tudi njihovo učenje postalo zapisano. S skupnimi močmi nam je uspelo - zato hvala vsem, ki ste sodelovali in prispevali evro. V tej državi že 24 € zadostuje, da lahko en otrok hodi v šolo eno leto in prejme topel obrok. Šolanje in pridobivanje izobrazbe pomeni pri njih čudežno investicijo, ki za polovico zmanjša možnost, da se bo deklica, ki hodi v šolo v Malaviju, okužila z virusom HIV: naraščaj bo imela pri 20 in ne pri 12 letih ter rodila bo 2 ali 3 otroke in ne 8 ali 10. V Malaviju je namreč ogromno otrok, ki so osiroteli zaradi AIDSA. Gospod Stane Kerin nas je obiskal tudi na naši šoli. Z nazornimi slikami in doživetim pripovedovanjem nam je predstavil življenje ljudi v tej državi. Učenci so osupli spremljali slike otrok, ki živijo od kuhane polente, včasih tudi več dni brez hrane, brez vode, živijo pod streho, ki pušča, spijo pa kar na zemlji. Ob pogledu fotografije njihove prenovljene šole so učenci dejali le: "Ojoj!" Želeli smo, da bi tudi naša šola lahko vsaj malo pripomogla k boljšemu življenju otrok v tej revni državi. Vsakega zbranega evra smo se razveselili, še srečnejši pa bodo otroci v Malaviju.
"Svet postaja boljši le z dejanji dobrote," kot je zapisal misijonar gospod Stane Kerin na obisku na naši šoli.
Vanja Majcen, vodja projekta
Markovci • Na obisku učenci iz Italije
Foto: Vida Vajda
Učenci pri izbirnem predmetu nemščina v 7. razredu že od novembra v tem šolskem letu sodelujejo pri E-twinning projektu z učenci iz italijanske šole Don Rinaldo Baretta iz okolice Milana. Projekt nosi naslov "Unsere Freunde, ihr Leben" - Naši prijatelji in njihovo življenje. Najprej so začeli s skupnim internetnim časopisom v nemškem, italijanskem in v angleškem jeziku - Korant in menegino, v katerem objavljajo svoje članke, fotografije in novice iz šolskega življenja na internetu. Časopis lahko najdete na naslovu http://www2.edu.fi/magazinefactory/magazi-nes/Korant_Markovci_Meneghino in na spletni strani OŠ Markovci. V petek, 18. 4., pa so se italijanski šolarji (23 učencev) in 2 učitelja oglasili pri njih na šoli. Najprej so jim pripravili Markovčani kratek sprejem, na katerem so jim zapeli člani ansambelske igre, prihitele so tudi markovske tradicionalne maske, kot so koranti in piceki, zaigrali pa so jim tudi na naš nacionalni inštrument, na harmoniko. Pozdravila sta jih tudi ravnatelj g. Ivan Štrafela in župan občine Markovci g. Franc Kekec. Ravnatelj jim je v spomin na naše druženje podaril koranta, oni pa so prinesli njihove tradicionalne kolače colombe. Potem so jih učenci David Vertič, Alen Bezjak, Monika Mernik, Jan Pihler in David Letonja z učiteljico nemščine Vido Vajda popeljali po šoli in jim razkazali učilnice, telovadnico itd. Dan seje nadaljeval z delavnicami v nemškem jeziku, na katerih so se učenci najprej podrobneje predstavili drug drugemu, se eni naučili malo italijanščine, Italijani pa nekaj manj slovenščine. Potem je bil na vrsti kviz v nemščini o Italiji za Markovčane in kviz za Italijane o Sloveniji. Nekateri učenci so pripravili tudi predstavitve ptujskega gradu, Slovenije, Markovcev z okolico. Svoje italijanske prijatelje so tako spoznali "v živo". Po skupnem kosilu so se po 14. uri odpravili še na ogled ptujskega gradu.
Učenci osnovne šole Markovci upajo, da jim bodo obisk lahko vrnili (mogoče že prihodnje leto) in da se bodo kje našla kakšna sredstva za to, saj je bil dan nepozaben, spoznali so le delček načina življenja sosednjih vrstnikov, v spominu je ostala kaka italijanska beseda, stkala so se nova prijateljstva, izmenjali so se naslovi ... _Vida Vajda
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Pečen krompir z ajvarjem
TOREK
pečene hrenovke, pomfri, solata SREDA
gratiniran ribji file*, solata ČETRTEK
pečen krompirček z ajvarjem, solata PETEK
testenine z drobtinami, zelena solata SOBOTA
ričet s prekajenim mesom NEDELJA
gobova juha z ajdovo kašo, ražnjiči na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
njoki s tunino omako**, solata
*Gratiniran ribji file
10 paradižnikov, sol, pol kilograma ribjih filejev, 5 žlic kisa, 5 žlic paradižnikove mezge, 5 žlic belega vina, 1 velika sesekljana čebula, 3 žlice sesekljanega peteršilja, 5 žlic drobtin, 20 dag
naribanega sira, 30 g masla.
Paradižnike narežemo na kolobarje in jih posolimo. Fileje pokapljamo s kisom in jih posolimo. V pomaščeno ognjevarno posodo položimo fileje, nato paradižnik in postopek ponovimo. Paradižnikovo mezgo, vino, čebulo, peteršilj in malo soli zmešamo in polijemo po ribah. Nato posujemo z drobtinami in sirom, po vrhu pa damo še kosmiče masla. Pečemo 25 minut pri 200 stopinjah.
**Njoki s tunino omako
1 konzerva tunine, nariban sir, malo peteršilj, sol, poper, 1 kisla smetana, 250 ml sladke smetane, njoki.
Njoke najprej skuhamo, da priplavajo na površje. Medtem ko se kuhajo, naredimo omako. Konzervo tunine solimo in popramo po okusu, dodamo peteršilj, sladko smetano, kislo smetano in nariban sir. Segrevamo in vse skupaj dobro mešamo (da se ne sprime na dno posode) tako dolgo, da prevre. Omako prelijemo preko kuhanih njokov.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Tudi hudič lahko citira Sveto pismo za svoje potrebe.
-k-k-k
Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno jih je mogoče uporabiti.
•k-k-k
Kjer ni krave, občudujejo koze.
-k-k-k
Ministrom je treba držati kahlice, dokler so v službi, in jim vsebino zliti na glavo, ko niso več ministri.
-k-k-k
Če molčiš zato, ker si neumen, ravnaš pametno. Če pa si pameten in zato molčiš, ravnaš modro.
-k-k-k
Javnost je kakor ječmen na polju - nagne se po vetru.
-k-k-k
Samo največji modreci in največji bedaki se nikoli ne spreminjajo.
-k-k-k
Bedak vedno najde večjega bedaka, ki ga občuduje.
-k-k-k
Malo iskrenosti je nevarna zadeva, veliko pa usodna.
-k-k-k
V politiki lahko izbiramo samo svoje sovražnike, ne pa tudi prijatelje.
-k-k-k
Predsedniki Rusije, Beloru-sije in Srbije so se sestali, da se dogovorijo o novem imenu nedavno ustanovljene zveze držav. Po nekaj odklonjenih predlogih je rekel Miloševic: "Nova veza naših držav se bo imenovala Srbija!"
Jelcin in Lukašenko sta ga začudeno pogledala in ga vprašala: "Zakaj pa Srbija?"
"Kaj ne vidita, da je le to pravo ime naše zveze? S kot Srbija, R kot Rusija, B kot Belo-rusija In JAz!"
Žena rešuje križanke. "Dragi, kje je umrl Napoleon?"
"Na sveti Heleni!" "Oh, kako žalostno!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREDMET, REČ
Štajerski TEDNIK
ŽENSKA, KI PASE
ODPRT AVTOBUS
PODSTEBER-JE, TEMELJ
TRENJE
TOVARNA V CELJU
NAIVEN, NEUMEN ČLOVEK
NEDELJIV DELEC KAKE PRVINE
VZDEVEK SLIKARJA TOULOUSE-LAUTRECA
LAHKA PENASTA UMETNA SNOV
AMERISKI FILMSKI IGRALEC AVERY
LADO LESKOVAR
GOETHEJEVA
MATI
MODEL CITROENA
FINSKI BIATLONEC
ENOVALENTNI RADIKALI
UKRAJINSKA OPERNA PEVKA TKAČENKO
AMERIŠKI DUHOVNIK (LAWRENCE
PISMENO POTRDILO
NOGOMETAŠ HAAN
NASELJE PRI ROGATCU
TONE ANDERLIČ
STARI SLOVANI
REKA SKOZI INNSBRUCK
SKUPINA TREH NOT, TROJICA
NAŠA FLAVTISTKA (IRENA)
RANOCELNIK
POLJSKA REKA
GRENKA SNOV
FRANCOSKI DRAMATIK (DENYS)
SLOVESNOST
DEL SKLADBE
KLAVIRSKA HARMONIKA
IZ BESEDE JONEC
BRALNI POMNILNIK
SOKRATOVA ŽENA
BRZICE REKE VUOKSI NA FINSKEM
LEDVICE
NAS ANSAMBEL
GORSKE REŠ. SANI
LETALIŠČE
VLADO NOVAK
POŽETA N
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
MELODIČNI OKRASEK
KOŠAKOV FILM IZ LETA 1996
SPANSKI SLIKAR (JOSE MARIA)
ČILSKI PESNIK (ARMANDO)
RASTLINSKE BODICE
SILVA NOVLJAN
IZ BESEDE MARITA
še niti enkrat ni nasmehnil!"
Peter je zmerjal prijatelja Janka in mu dejal, da je osel.
"Res je! Vem da sem osel. Le tega ne vem, ali sem osel zato, ker sem tvoj prijatelj, ali pa sem tvoj prijatelj zato, ker sem osel."
"Natakar, prinesite mi dunajski zrezek." - "Z veseljem!" - "Ne, s solato in krompirjem!"
"Alkohol je krivec vseh naših življenjskih težav," ugotavlja doktor.
"Tisočkrat hvala gospod doktor: glavno, da jaz nisem kriv ... " mu reče pacient-alko-holik.
"S slabim moškim je tako kot s slabimi zobmi! Najbolje jih je vreči stran!" je rekla Barbara prijateljici Sonji.
"Res je, toda manjka ti pa vseeno!"
"Zakaj nočeš biti moje dekle?" proseče sprašuje fant dekle. - "Iz dveh razlogov." - "Katerih?" - "Prvi razlog si ti, drugi pa je nekdo drug."
V parku sta že desetletja stala kipa - rimski vojščak in boginja. Nekega dne pa je k njima pristopila dobra vila in jima rekla, da lahko za eno uro zapustita svoje podstavke in se sprehodita po parku.
Takoj sta pričela skakati po grmovju in po dolgih mukah je rimski vojščak ujel goloba, boginja pa je rekla: "Hitro! Samo še deset minut imava časa! Ti ga dobro drži, jaz bom pa srala po njem!"
"Zakaj pa jokaš, Tone?" "Ali nisi bral da je v Ameriki umrl neki milijarder?"
"Saj vendar nisi bil v sorodu z njim!" "Saj zato jokam."
Direktor uradnega tujega zastopništva za vozila visoke kategorije je poskušal ministru za storjene usluge podariti avtomobil.
"Tega pa ne smem sprejeti, saj me bodo zaprli!" je bil ogorčen minister.
"Potem pa vam ga bomo prodali - za simbolično ceno 1000 tolarjev."
"No, potem bom vzel pa štiri - še za ostale člane moje družine."
"Zakaj si tako prepričana, da Jure misli resno s teboj?" "Ker hodiva že pol leta pa se
Vlak na Škotskem.
"Ali ima kdo vžigalice?" vpraša prvi potnik. - "Ne kadim," odvrne drugi. - "Sem jih doma pozabil," se oglasi tretji. - "Jaz sem pa vse poku-ril," pravi četrti potnik. - "Nič za to,"zamahne z roko prvi potnik, "si bom pa s svojimi prižgal."
»Odkar te poznam, ne morem več ne piti ne jesti!« je zavzdihnil mladenič svojemu dekletu.
»Kaj me tako zelo ljubiš?«
"Ne, bankrotiral sem!"
Ugankarski slovarček:
AMIEL = francoski dramatik (Denys, 1884-1977); I KOLA = finski biatlonec (Heikki, 1947-); MALE = nemška punk skupina, ustanovljena 1976; NASIR = muslimansko moško ime; RISIM = narodno moško ime; ROA = čilski pesnik (Armando); SERT = španski slikar (Jose Maria, 1876-1945); STILOBAT = podstebrje, temelj; TAPA = naiven, neumen človek.
■ai}eiu| 'oouap 'u|y 'uoapjo>|e '|8U|N 'iuo}e 'sjp '}jed 'nue 'edei 'uoq 'HUV 'e(V 'OLU3 'nsjqo 'isaie '~n 'jo} 'uj}s 'jeuej 'leqoms 'jan -euajejo 'je>|0}Ae '}souAe|s 'eojjised 'e>||eps|S 's|e|/\|
'LUjSjy 'OLUU} 'J6A}S :0UA6J0p -OA :3)|UeZIJD| A3)IS3||
Foto: AS
KUMA
Govori se ...
... da sploh ni res, da je srečanje županov evropskih mest v najstarejšem slovenskem mestu odpadlo zaradi premlahavosti domačih organizatorjev, ampak je krivo dejstvo, da se je tudi v Bruslju razvedelo, da je v deželi dobrega vina najlepše prav jeseni.
. da eden haloških županov očitno zelo skrbi za duševno zdravje svojih svetnikov: ker je namreč slutil, da bi jih razprava o kandidatih za ravnateljico tamkajšnje šole morda premočno razburila, seje sploh ni sklical. Brez pravočasne seje pa tudi razprave ni bilo. Svetniki so tako zdravi in zadovoljni (manj pa so zdravi in zadovoljni starši otrok in zaposleni v šoli, ki niso navdušeni nad "ta pravo" kandidatko).
... da se po dolgem času po poetovionskem morju spet vozi ladjica, zgradili so že tudi nekaj pomolov, a za-
enkrat na njih ladjica še ne more pristajati. In nekateri se nad tem celo jezijo.
... da kadar ima ravnateljica neke šole majhen problem, gre takoj po nasvet k županu. Ta sicer o šolstvu ne več bogve kaj, lahko pa mimogrede svetuje kaj o avtoelektriki rav-nateljičinega avtomobila.
... da je bila nedeljska pr-voligaška nogometna tekma celo za tiste z najtršimi živci zelo stresna; na koncu je bila
upravičeno potočena kakšna solza radosti. Slednje niso manjkale tudi pri rekordnem "poletu" najboljše športnice MO Ptuj.
Vidi se ...
... da so mirovne sile na Kosovu dobile močno okrepitev iz podalpske dežele, a se še vedno ne ve, ali se domačini bolj bojijo ostrega novinarskega peresa ali njegove uniforme.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: mama Mateja
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija, ki jo je poslala Jelka Hadler, je nastala konec marca na domačem dvorišču, ko je mama Mateja slikala Tomaža, ki se pogovarja sam s sabo: "Ena, dve, tli ... bo dovolj za mamico?"
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9	4		1	2			
8				7			5	
5	3						4	
		5	3			6		4
6				2				3
1		3			4	8		
	1						8	9
	5			4				6
			9	6		4	3	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bik	vv	©	€€€	00
Dvojčka	vvv	©©©	€	0
Rak	vvv	©©	€€	000
Lev	vv	©	€	00
Devica	vvv	©©	€€	0
Tehtnica	v	©	€€€	00
Škorpijon	vvv	©©	€€	0
Strelec	vv	©©©	€	000
Kozorog	vvv	©	€€€	00
Vodnar	vv	©©	€€€	0
Ribi	v	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. maja do 26. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 23. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Žan Redek, Prijateljeva cesta 2, 8210 TREBNJE.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Ko je nastopal v nekem pruskem gledališču, je nemški igralec Wolfgang Neuss pripravil poseben program, da bi ga poslušalci razumeli in se mu smejali. Prusi, ki jih v Nemčiji razglašajo za ne preveč bistre, so se samo kislo nasmihali.
Zjutraj je Neuss slabe volje zajtrkoval, ko ga je gostilničar začel hvaliti, kako da so se prejšnji večer krohotali njegovim šala. Res ne v gledališču, je priznal Prus, so se pa toliko bolj kasneje v gostilni, ko jim je domači učitelj razložil šale.
Prijatelj je francoskemu književniku in državniku Chretien Guillaume Lamoigne de Malesherbesu predstavil svojo zaročenko in ga vprašal, ali meni, da bosta v zakonu srečna. Književnik mu je odgovoril: "Vse je odvisno od prvega ljubimca, ki ga bo imela vaša žena."
Nemški politik Theodor Heuss, ki je postal leta 1949 prvi predsednik Zvezne republike Nemčije, je svoje govore večinoma pisal sam. Kmalu po letu 1950 je imel glavni govor pri odpiranju razstave moderne umetnosti v Baden-Badnu. Navzoči so govor pohvalili, nekdo pa je hotel vedeti, koliko je časa je porabil, da ga je napisal.
»Štiri steklenice,« je dobil natančen odgovor.
Nekoč je igral francoski politik in diplomat Charles Maurice de Talleyrand-Perigord šah z bajno bogatim Rothschildom. Ko je bilo treba plačati, je bogatašu padel na tla kovanec. Začel ga je divje iskati. Dvigal je preprogo, prestavljal stole, gledal pod omare. Ko je Talleyrand to videl, je vzel iz listnice bankovec za sto frankov, ga preganil, prižgal na plamenu sveče in rekel: "Dovolite, da vam posvetim!"
Angleški pisatelj in dramatik irskega rodu Oscar Wilde je nekoč na sprehodu srečal prijatelja. Ta je peljal na vrvici ogromnega in na videz nevarnega psa.
»Odkod pa imaš tega psa?« ga je vprašal Wilde.
»Ne boš verjel,« je odgovoril prijatelj, »ampak našel sem ga premraženega in sestradanega v parku. Dal sem mu jesti in ga spravil domov, on pa me sploh ni poskusil ugrizniti. Samo poglej ga, kakšen je!«
»No, vidiš,« mu je rekel avtor Slike Doriana Graya, »ravno v tem je bistvena razlika med psom in človekom.«
Ker se avstrijski cesar Jožef II. nekoč ni strinjal z neko listino, ki mu jo je predložil njegov kancler Kaunitz, je pod njo zapisal: "Kaunitz je osel. - Jožef il."
Kaunitz je na seji ministrskega sveta listino glasno prebral: "Kaunitz je osel, Jožef drugi."
Ptuj • Javna tribuna o starem mestnem jedru
Ne le ponos, tudi kruh
V prostorih Stare steklarske delavnice na Ptuju bo v sredo, 21. maja, ob 18. uri javna tribuna o tem, kaj lahko Ptujčani naredimo za staro mestno jedro.
Celje • Na sejmu Energetika tudi Elektro-Maribor
V ospredju odgovornost do okolja
Med 537 domačimi in tujimi razstavljavci se je na letošnjem mednarodnem sejmu Energetika, ki je potekal v Celju od 13. do 16. maja, predstavljala tudi družba Elektro Maribor.
Pripravlja jo ČS Center na pobudo štirih mestnih svetnikov, častnega občana MO Ptuj Albina Piška, Jožeta Gla-zerja, Vlada Čuša in Janeza Rožmarina. Pobudniki javne tribune so prepričani, da bi mestno jedro moralo biti ne samo ponos, temveč tudi kruh meščanov.
Mestni svetniki ugotavljajo skrb vzbujajoče razmere v ptujskem starem mestnem jedru, območje zapuščajo obrtniki in trgovina. V tem trenutku naj bi bilo tako ali drugače zaprtih kar 72 lokalov, pri čemer pa ni opaziti, da bi se stanje obračalo na bolje, da bi se trenutno prazni lokali, za katere naj bi bilo veliko zanimanje (tako pravi ptujski župan dr. Štefan Če-lan), pričeli polniti. Mesto zanemarja svojo zgodovinsko jedro, čeprav ga sočasno izrablja kot svoj edini mestni (pokrajinski) identifikacijski
simbol. Štirje mestni svetniki ugotavljajo, da je stanje skrajno kritično in da je potrebno takojšnje ukrepanje, pri tem jih vodi izključno skrb za mesto in ne strankarski interesi. Četrtna skupnost Center pa je v danih razmerah po njihovem mnenju poklicana, da sproži gibanje za oblikovanje čim širše koalicije vseh tistih, ki jim ni vseeno, kaj bo z najstarejšim slovenskim mestom, ki bi ob ponosu moralo biti tudi kruh meščanov. Svet ČS Center se je na pobudo odzval, z organizacijo in izvedbo javne tribune želi zbrati čim več predlogov in idej za razvoj mestnega jedra, za prepoznavnost ljudi, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v oživljanju ptujskega mestnega jedra. Tako ponudnikom kot ČS Center ni vseeno, v kakšnem mestu živimo in kako se bo to mesto v bodoče razvijalo, poudarja Bo-
n

ris Miočinovic, predsednik sveta ČS Center. Javno tribuno so si zamisli kot prvi korak k zastavljenemu cilju. Na njej bodo iskali odgovore o tem, kaj lahko naredijo stanovalci starega mestnega jedra in ostali meščani, kaj podjetniki, kaj ostali, ki jim tudi ni vseeno za usodo starega Ptuja, in kaj lahko za to naredi MO Ptuj, da bo cilj dosežen, da bo staro ptujsko mestno jedro polno živelo. Pri tem pa bodo koristni tudi vsi primeri dobrih praks, saj so problemi ptujskega mestnega jedra identični številnim podobnim okoljem doma in v svetu. Po predstavljeni analizi stanja uvodnih referentov bodo iskali predloge za rešitev na področjih urbanizma in arhitekture, varovanja dediščine in življenjskih pogojev, infrastrukture, podjetništva in turizma, financ, pravnega okvira, kulture, nevladnih organizacij, javnosti in komuniciranja.
Pobudniki javne tribune si skupaj s ČS Center in vseh, ki jim ni vseeno za stari Ptuj, prizadevajo za to, da bo zaživel s polnimi pljuči na gospodarskem in kulturnem področju, da bodo zadovoljni meščani, nosilci najrazličnejših dejavnosti in vsi tisti, ki v mesto prihajajo kot obiskovalci oziroma turisti.
MG
Drugi največji distributer električne energije v državi Elektro Maribor na sejmu predstavlja številne novosti v svoji ponudbi poslovnim in gospodinjskim odjemalcem električne energije. Med drugim predstavljajo novo energijsko znamko OVEN, s katero želijo v prihodnje sooblikovati trende na področju izkoriščanja in uporabe
obnovljivih virov energije. "OVEN je energijska znamka kakovosti, s katero investiramo v prihodnost. Z odločitvijo zanjo odjemalci prevzamejo del skrbi in odgovornosti za okolje v svoje roke," je povedal predsednik uprave Stanislav Vojsk.
Pot do uporabe obnovljivih virov je lahko tudi enostavna, saj v Elektru Maribor zagotav-
ljajo celoten servis storitev - od zasnove elektroenergetskega objekta do njegove predaje v uporabo, poskrbijo pa tudi za odkup oziroma trženje pridobljene energije iz obnovljivih virov. OVEN je energija, ki nima škodljivih vplivov na okolje, kjer je prispevek vsakega posameznika pomemben, saj lahko le s skupnimi močmi ohranimo naše okolje čisto, poudarjajo v Elektru Maribor.
Kot pojasnjujejo v Elektro Maribor, odprtje trga električne energije omogoča nove možnosti delovanja na trgu, med drugim je mogoče kupcem ponuditi zakup energije za določeno, daljše obdobje v prihodnosti. Prednost takega dolgoročnega zakupa je vnaprej znan strošek energije in lažje načrtovanje poslovanja. Kupci električne energije morajo najkasneje do 21. maja 2008 vrniti podpisano izjavo oziroma z Elektrom Maribor skleniti pogodbo (za nove kupce) in do konca leta 2009 bodo za električno energijo odšteli enako kot v maju 2008.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ker proizvodnja in distribucija električne energije v Sloveniji nenehno narašča, je obnovljivih virov energije vse manj, v ospredju pa je odgovornost do okolja.
Foto: Črtomir Goznik
Vtem trenutku naj bi bilo najmanj 72 praznih lokalov.
Privoščite si!
NE ODLAŠAJTE, IZBERITE GOTOVINSKI KREDIT.
Privoščimo vam idealno poletje, zato vam za vse vaše poletne nakupe ponujamo gotovinski kredit v evrih z ugodno obrestno mero in 50-odstotnim znižanjem stroškov odobritve.
Poleg tega lahko svojemu otroku poklonite darilo, saj vam bomo ob najemu gotovinskega kredita zanj brezplačno odprli otroški, mladinski ali študentski bančni paket in nanj položili 20 evrov.
Ponudba velja do 31. julija 2008.
WWW.UNICREDITBANK.SI
fcUniCredit Bank
Prireditvenik
Torek, 13. maj
16.00 Ptuj, CID, ples za udeležence mladinskih delavnic
19.00 Ptuj, Krempljeva ulica, Visokošolski zavod REVIVIS, brezplačna delavnica Meditacija in
duhovna glasba, spoznali boste lahko različne tehnike dihanja, vaje dihanja, umirjanje misli, preseganje negativnih čustev ter občutenje notranjega miru in sreče
19.30 Maribor, drama, Vse ob pravem času, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
-	Ptuj, Gostišče Lužnik, razstava slik Jožeta Ekarta in Bogomira Jurtela, na ogled do junija
-	Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
-	Lendava, v Majskem salonu, tradicionalna likovna razstava slovenskih likovnih umetnikov, članov Zveze likovnih umetnikov Slovenije, sodeluje preko 120 slikarjev in kiparjev, dva sta tudi iz Ptuja - kipar Viktor Gojkovič in slikar Jože Foltin
-	Ptuj, razstavišče Blagovnice, razstava slik Igorja Dolenca iz Ljubljane
Sreda, 14. maj
10.00 13.00
19.30 20.00
Slovenska Bistrica, v knjižnici tradicionalno srečanje slovenskih mladinskih knjižničarjev Ptuj, CID, predstavitveno srečanje EVS SPO za potencialne nove prijavitelje, srečanje je namenjeno vsem društvom, zavodom in drugim organizacijam Maribor, Drama, Vse ob pravem času, StaDvo, za izven
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, izjemen glasbeni dogodek, 10. koncert iz cikla Glasbeni večeri Niziol Quartet (Švica)
Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov, Židovska 10, odprtje likovne razstave Preslikano 2008 - izhodišče narava, kuratorja razstave Marka Paka
Četrtek, 15. maj
9.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, dan odprtih vrat šole
13.00 do 15.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, predavanje ob vpisu v Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic, po predavanju individualni pogovor z zdravnikom Ormož, Zelena dvorana Glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, na gradu, razstava Gospodje Ptujski, srednjeveški vitezi, graditelji in meceni, ki so na ptujskem gradu živeli več kot 300 let
Ptuj, Amfiteater gimnazije, koncerti cikel Arsana 2007/2008, 7. koncert Jararaja Ptuj, Mestno gledališče, Der Besuch der alten Dame, predstava v nemškem jeziku, za izven
18.00 18.00
30.30 20.00
V Živex-ovi trgovini na PTUJU zaposlimo:
-poslovodjo, -pomočnika poslovodje, -prodajalce, -vrtnarskega tehnika, -kmetijskega tehnika, -dipl. agronoma.
Sprejemamo samo pisne prijave s tel. številko: ŽIVEX d.o.o. , Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
DMW SERIJA 3 COUPE: 330 CD	2005	24.990	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DV.KUMA	ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CDR	2003	10.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41.6 HOI	2006	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANT1A 2,016VISX	1998	2.490	KUMA	ČRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	7.690	KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES RAZRED KARAVAN 270 CDI	2003	17.990	DV.KUMA	ČRNA
OPEL CORSA 1.3 DTI	2005	7.690	KUMA	KOV. SREBRNA
RMEGANE SCENIC 1.6	1999	4.590	EL POM. STEKEL	KOV. T. SIVA
VW GOLF 2,0 TDI	2004	12.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	1999	4.290	KUMA	BELA
VWSHARAN 1.9 TD1110 KM FAMILY 1999/2000		6.990	AVT. KLIMA	RDEČA
VW SAHARAN 1.9 TDI TREND LINE	2003	12.990	AVT. KLIMA	ČRNA
SCOOTER SPRINT EXSAC1LY 50	2008	1.099	NOV SKUTER	BELA
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, z nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica in prijatelja
Jerneja Šerbaka
IZ DOKLEC 29, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala patru Gavdenciju za opravljen cerkveni obred, govornici ge. Hedviki za ganljive poslovilne besede, podjetju Mir, za odigrano Tišino, pevcem, Splošni bolnici Ptuj. Zahvala tudi predstavnikom zveze borcev.
Žalujoči: žena Apolonija, sestra Terezija, hčerka Irena, sinova Tone in Jože z družinami
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peti P.
Dornava 76a, teh	-1
Mali oglasi
STORITVE
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
KUPIM teličko simentalko, belgijsko plavo, staro okrog 10 dni. Tel. 792 33 81.
PRODAM brejo svinjo. GSM 041 403 197.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicio v voznem stanju. Telefon: 041 837 077.
IŠČEMO delavca za suhomonta-žno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., Tel. 041 250 933.
NEPREMIČNE
PRODAM zazidljivo parcelo, 12 a, Vrhe - Majšperk, skupna dovozna cesta, bližina centra in mirna lokacija, na parceli je 200 trsov in nekaj sadnih dreves. Inf. 041 764 426.
PRODAM stanovanje, 65 m2, na Ptuj, tel. 041 883 792.
RAZNO
PRODAM avtomatik Tomos Spre-it, let. 02, in stružnico za les. Tel. 746 0 4 21.
ZAHVALA - Cenjenim strankam se iskreno zahvaljujem za dolgoletno zaupanje! Frizerski salon Mira Irgolič, s. p., Sodin-ci 20 a, Velika Nedelja. Zaprto je zaradi zdravstvenih razlogov od dne 15. 5. 2008! Hvala za razumevanje!
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
t
POSKOČNIH
1.	MODRIJANI-Pusti mi pesmi
2.	NOVI SPOMINI-Šopeksuhih rož
3.	TAPRAVIH 6 - Iz oči v oči
4.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
5.	SICER - Gospodar življenja
6.	Ans. VRISK - Oj ta Mazurka
7.	POLKA PUNCE-Čokolada
A
POP 7 TOP
1.	NATALIJA VERB0TEN - Ko te zagrabi
2.	ČUKI - Uuu
3.	AT0MIK HARMONIK - Sladko vince
4.	SKATER - Roke proč
5.ADI	SMOLAR-Dnarja ni
6.	KRISTINA - Nisem tvoja lutka
7.	MAREB- Edina
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice polljltc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Vlado LET0NJA Popove! 16
2323 FTJJSKA GORA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
www.tednik.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stara kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili.
Iz teme zdaj vznika drevo, a raste dalje. Hrani ga upanje, da je tudi v temni noči nekje globoko v neznancem skrit ljudem nedoumljiv smisel.
SPOMIN
22. maja 2008 mineva 10 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi
Jože Bavdek
IZ APAČ 194
Zahvaljujemo se vsem, ki prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te, mamica, nič več ne boli. V življenju boriti si se znala, a v tihem večeru za vedno si zaspala.
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mamice, tašče, babice in prababice
Anice Krajnc
STANUJOČA NA ZAGREBŠKI 104
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pospremili mojo mamico na zadnji poti, darovali za sveto mašo, cvetje in sveče. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala sodelavcem Taluma.
Žalujoči: mož Franci, sin Franci z ženo Marijo, vnuki Roman z Majo, Boštjan s Simono in Uroš s Petro ter
pravnuki Nik, Maj in Jan
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
Marije Zupanič
Z ZGORNJE HAJDINE 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala g. naddekanu M. Feslu in p. M. Vidoviču za opravljen obred, pevcem, govorniku g. Šegulu in pogrebnemu podjetju Mir.
Sin Stanko z družino
Ptuj • Krst ladjice Čigre
Še en list v poglavju ptujskega vodnega turizma
17. maj 2008 ni bil navaden dan, na Ptujskem jezeru so krstili ladjico Čigro, ki bo poslej vozila na relaciji Zabovci-Ranca-Terme in obratno. Ptujski vodni turizem je tako odprl še en list v svojem poglavju.
»17. maj je v zgodovini ptujske Rance prav poseben dan. Na ta dan je leta 1995 še zadnjič po Dravi oziroma Ptujskem jezeru zapeljala Jessi. Na njej je bil tistega dne poseben gost, bivši predsednik slovenske vlade in predsednik države dr. Janez Drnovšek,« se z nostalgijo spominja predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič.
V soboto so bili na Ranci številni gostje, ob udeležencih jadralne regate, ki se je začela že v petek, se je dogajanja udeležil tudi Stanislav Žbogar, predsednik Jadralne zveze Slovenije, ki se je lahko sam prepričal, kaj vse že premore Ptujsko jezero in da na njem piha celo močnejši veter kot na morju. Na jezeru so redne vaje opravljali tudi avstrijski gasilci.
Ob 11. uri se je začela slovesnost, na katero je bilo potrebno čakati dolgih trinajst let. V vmesnem obdobju se je sicer večkrat govorilo o tem, da se bo za ladjico Jessi našla
v kratkem zamenjava, a ni bilo tako. Čigra je ladjica, ki je na Ptujsko jezero »priplula« iz Italije. Njen lastnik je podjetje Radial, d. o. o., oziroma Milan Zupanič. Dolga je 10 metrov, široka 2,5 metra, poganja pa jo izvenkrmni motor s stotimi konjskimi močmi. Sprejme do 30 ljudi. Uradno je pričela voziti včeraj, dnevno pa bo imela tri vožnje - dopoldansko, opoldansko in popoldansko. Natančen urnik bodo objavili v teh dneh. Vožnja od ene do druge postaje bo simbolična, dva evra.
Milan Zupanič je v soboto povedal, da si želi, da bi Čigro čimprej osvojili Ptujčani in gostje. Namenjena je vsem ljubiteljem vodnega turizma, ljubiteljem narave, še posebej pa jezerskega življa in lepega okolja. Kompletna flota firme Radial nosi imena ži-vlja Ptujskega jezera. Zupanič že v kratkem načrtuje njeno številčno obogatitev, ladjo z gostinsko ponudbo, ker si skupaj z vsemi snovalci turi-
Foto: Črtomir Goznik
Po ptujskem morju ponovno z ladjico; po Jessi, ki se je upokojila leta 1995, bo na relaciji Zabovci-Ranca-Terme in obratno vozila Čigra Milana Zupaniča.
stične ponudbe na Ptujskem ladjice se je razveselil tudi promocijsko vožnjo je Čigra jezeru želi, da bi se na njem ptujski župan dr. Štefan Če- v soboto razveselila kar nekaj
lan, ki se je tokrat prvič ura- Ptujčanov in ostalih gostov.
MG
čimveč dogajalo. Botrinstva nove ptujske dno pojavil v vlogi botra. S
Turnišče • Varnostne razmere in problemi
Za večjo prisotnost policije
Člani sveta četrtne skupnosti Breg-Turnišče so na aprilski seji vzeli pod drobnogled tudi varnostne razmere in probleme na območju te četrti. S Policijske postaje Ptuj se je seje udeležil Boris Kozenburger.
Boris Kozenburger je povedal, da v okviru možnosti nadzorujejo vsa tista območja oziroma točke, kjer se pojavlja vandalizem (vrtec, območje pri Roku, osnovna šola, park), in da so se kršitve javnega reda in miru omejile. Kljub temu krajani s strahom pričakujejo poletje, ko je neželenega dogajanja največ.
Kar zadeva promet, letos niso zabeležili najhujših nesreč, po nesrečah izstopajo Mariborska, Selska in Zagrebška cesta. Na Mariborski cesti so od 1. novembra do
začetka aprila izrekli kar 107 represivnih ukrepov - kazni in izvedli kup opozoril zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. Trudijo pa se, da bi na omenjenih cestah vsaj enkrat tedensko izvedli radarsko kontrolo prometa.
V ČS Breg-Turnišče želijo, da bi za umirjanje prometa postavili več ležečih policajev, v nekaterih občinah so jih postavili pred vsako šolo, vrtec oziroma povsod tam, kjer so vozniki pretiravali s hitrostmi. Eden od »dirkaških poligonov« je na tem obmo-
čju Selska cesta, kjer so se zadeve po poruštvi viadukta sicer nekoliko umirile, a nekateri še vedno pretirano pritiskajo na plin. Martin Ivan-čič je prepričan, da bi na tej cesti morali pogostje meriti hitrost; najhuje je ob koncu tedna, ko jim divji motoristi ne dajo spati. Za drugo dirkališče pa so si ljubitelji pretirane hitrosti izbrali Puhovo cesto. Podobno kot v drugih četrtih MO Ptuj si krajani želijo več prisotnosti policije tako v prometu kot pri obhodih kritičnih točk posameznih
Napoved vremena za Slovenijo
Majnika dosti dežja -obeta jeseni dosti vsega,
območij, kjer se evidentno dogajajo kršitve javnega reda in miru ter vandalizem.
Boris Kozeburger je četr-tne svetnike tudi seznanil s podatki s področja kriminalitete. V zadnjem času je bilo na območju ČS Breg-Turnišče več vlomov v gostinske lokale, vlomov v stanovanjske hiše, ki so bili nekoč na tem območju pogosti, pa ne beležijo.
Na območju parka za gradom naj bi postavili rampo, da se ne bi več vozilo na igri-
šče. Lidija Kokol je predlagala, da bi postavili tudi več košev in namestili več klopi. V akciji spomladanskega čiščenja in urejanja okolja so očistili tudi območje turniškega parka, ki je lepo sprehajalno območje, še posebej pa se je lepo sprehoditi ob ribniku. Poskrbeti pa bo potrebno tudi za popravilo kosilnic, sicer turni-ški hišnik ne bo mogel kositi. Zdaj namreč nihče ne ve, kdo bi moral dati denar za njihovo popravilo.
MG
Danes bo oblačno in večino dneva deževno vreme. Manj dežja bo v vzhodni Sloveniji. Šibka burja na Primorskem bo proti večeru ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od9 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C.
V sredo in četrtek bo spremenljivo vreme. Občasno bodo še manjše, krajevne padavine. V četrtek bo že nekoliko topleje.
. a.';. - „.¿VJ. Hp	i "-¿.-ijlčlli			KPIBFSSSKÍB ■^ií'V-jfcjrSE
p«		MH» "tejBjii»		* fill MnBEMrnM
'¡"■[-.''iT-^ifi -ti ffiSS «S&^T&sšS»		lilásll		
Foto: Črtomir Goznik				
V ČS Breg-Turnišče se po najboljših močeh trudijo, da bijbilo območje turniškega parka čim bolj privlačno za sprehode. Še posebej lepo je ob ribniku. Turniški park pa bi bilo mogoče hortikultur-no urediti tako, da bi tudi Ptuj imel svoj gaj oziroma arboretum, če ne bi bilo lastniških, finančnih in strokovnih ovir. Turniški park pa je žal tudi eno izmed območij, kjer se dogaja ptujski vandalizem.
Osebna kronika
Rodile so: Irena Junger, Sp. Hajdina 38, Ptuj
-	Aljo; Nataša Brili, Šikole 55, Pragersko - Hano; Irena Sabler, Partizanska c. 7, Lenart - Žiga; Blanka Zavratnik, Strezetina 11, Ivanjkovci - Tio; Jasna Jančič, Obrtniška ul. 7, Ptuj - Gala; Sara Krajnc, Hvaletinci 7, Vitomarci -Lano; Nataša Petrišič, Vinarje 18, Zg. Ložnica - Gašperja; Lidija Vičar, Stre-jaci 8, Dornava - Jana; Tina Perger, Ciril-Metodov drevored 10, Ptuj - Roka; Štefka Dornik, Krčevina pri Vurbergu 36/c, Ptuj -Matica;Anita Lozinšek, Ul.
25.	maja 17, Ptuj - Mašo; Karmen Voda, Zg. Korena 27/a - Lynno; Nea Ivano-vič, Starošince 1/b, Cirkov-ce - Zojo; Renata Brmež, Strjanci 12, Podgorci - Reneja; Anica Levart, Mestni trg 9, Slovenske Konjice -Žiga; Smiljana Čeh Kokot, Kettejeva ul. 2, Ptuj - Špelo; Monika Kelenc, Stojnci 99, Markovci pri Ptuju -Diona; Aleksandra Bratu-ša, Ptujska c. 12/b, Ormož
-	Meto; Natalija Svenšek, Kajuhova ul. 1, Kidričevo - Kevina; Leonida Ladinek, Kicar 89, Ptuj -Manco; Monika Žokš, Zg. Porčič 112, Lenart - Žana; Martina Antonič, Mlinska c. 1/c, Ptuj - Marušo; Doris Šimenc, Razlagova ul. 27, Maribor - Tio in Lio; Karlinka Hernja, Loperši-ce 45, Ormož - Alena.
Umrli so: Anton Bub-njar, Grajenščak 74, rojen 1934 - umrl 7. maja 2008; Ludvik Leber, Selska c. 30, Ptuj, rojen 1943 - umrl 7. maja 2008; Franc Meško, Ul. Borisa Kraigherja 18, Kidričevo, rojen 1928 -umrl9. maja 2008; Marija Fifnja, Bratislavci 32, rojena 1933 - umrla 8. maja 2008; Ana Krajnc, rojena Gerdak, Zagrebška c. 104, Ptuj, rojena 1931 - umrla
9.	maja 2008; Angela Iv-nik, rojena Vrabič, Preša
26,	rojena 1936 - umrla
10.	maja 2008; Marija Zupanič, rojena Dreven-šek, Zgornja Hajdina 5, rojena 1922 - umrla 11. maja 2008; Jernej Šerbak, Doklece 29, rojen 1928 -umrl 11. maja 2008; Milan Muršec, Ločki Vrh 28, rojen 1932 - umrl 13. maja 2008; Ana Kolarič, Kicar 85, rojena 1920 - umrla 9. maja 2008; Franc Krošl, Sestrže 34, rojen 1931 -umrl 1. maja 2008; Alojz Vihar, Videm pri Ptuju 40, rojen 1922 - umrl 14. maja 2008; Terezija Gaberc, Ul. Lackove čete 13, Ptuj, rojena 1937 - umrla 10. maja 2008; Marija Brec, Para-diž9, rojena 1936- umrla 15. maja 2008.
Poroke - Ptuj: Jožef Bratušek in Renata Krivec, Soviče 4/a; Damjan Petek, Tibolci 34, in Saša Cafuta, Juršinci 19/a; Edi Zorko, Vintarovci 70, in Franč-ka Polanec, Vintarovci 66; Zvonko Ber in Helena Butolen, Doklece 28; Jožef Letnik, Ločič 26, in Mateja Vidmajer, Zabovci 76; Boštjan Anželj, Ul. 5. preko-morske 11, Ptuj, in Dijana Lekic, Kanada; Branko Čuš, Hlaponci 5, in Darja Škrila, Borova vas 5, Maribor; Denis Golob, Markov-ci 33/e, in Jožica Vuzem, Hrastovec 129.