y poročilu nekega gveta za zdravstvo (fled drugim bere- jo: »Svojo dejav- nost je osredotočil predvsem razvoju preventivne zdrav- stvene dejavnosti - jn o razvoju zdrav- stvenih institucij.« Ne bi bilo slabo, ko bi se vsaj mal- ce osredotočili tu- di na lepši razvoj naše pereče mate- rinščine! IZSILJEVANJE SIROMAŠNIH Z NERAZVITIH OBMOČIJ DAN ZA DNEM ODHAJA DELOVNA SILA, MLADI IN TISTI, KI BI LAHKO V NAJ- VEČJI MERI DOPRINESLI K RAZVOJU. STROKOVNJAKE, KI JIH OBČANI TEH OB MOČIJ NUJNO POTREBU- JEJO, PA MORAJO SNUBITI IN KUPOVATI • Kadrovska politika v nekaterih občinah je takšna, da ne zasluži vzdevka »politika«, saj jo oblikujejo neorganizirano. Zato nudi videz palice. Ta pa ima dva konca. Žal daljši konec nenehno udarja tiste, ki bi jih moral zaščititi! • Zaradi prešibke organiziranosti družbeno- političnega vodstva občin pri reševanju kadrov- skih problemov, ostajajo nerazvita območja brez strokovnjakov, čeprav jih najbolj potrebujejo. Zato nastale vrzeli rešujejo na vsemogoče načine, kar najpogosteje povzroča še večjo škodo. • Danes ni več nobena skrivnost, da razni strokovnjaki za prihod na nerazvito območje zah- tevajo neverjetne zahteve, ki jih občani le s teža- vo zmorejo. Četudi jim ugode, s tem še nimajo nobene garancije, da jih ti strokovnjaki čez leto ali dve, ne bodo zapustili! Pred meseci intenzivne razprave o srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih pro- gramov so v zadnjem času nekoliko utihnile. Strokov- njaki z različno vnemo pri- pravljajo načrte. Ponekod bolj, drugod le načelno načr- tujejo svoje razvojne progra- me. To je razumljivo, saj so tudi pogoji dokaj različni. V marsikateri občini namreč ni- ti strokovnjakom ni jasno, na kaj naj svoje programe obesijo... Analizirajoč minulo obdob. je nekaj let začenši z refor- mo, razprav o njej, napove- dih in strahu pred njo in končno z ugotovitvijo, da ta- ista, toliko opevana reforma ni prinesla pričakovanih uspehov (vsaj ne v tolikšni, napovedani meri), se je mar- sikomu prav pri pripravljanj- teh razvojnih programov vs. lil dvom o realnosti. Gre nenehno prisotno dejstvo, d zelo radi tudi stvarne pr blem rešujemo teoretičn Pri tem smo zelo glasni, k vsevedneži, ki lahko s čude/ no palico razblinjajo še tak grenko vsakdanjost. Nadaljevanje na 6. strar Celje, dne 7. oktobra 1970 — številka 40 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasi o občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec Ш M. ŠPILJAK: IZREDEN TEMPO DELA Pred konec tedna se je v Celju mudil predsednik Zbo- ra narodov zvezne skupščine Mitja Spiljak, ki se je ob tej priložnosti izčrpno pogovarjal s predstavniki občinske skup- ščine in družbeno političnih organizacij o življenju v obči- ni. Med drugim je predsed- nik špiljak obiskal v sprem- stvu Olge Vrabič, Štefana Ko- rošca, Janeza Zahrastnika in Ivana Kramarja dve po- membni proizvodni organiza- ciji: najprej EMO, potlej pa še tovarna AERO. V EMO so gosta sprejeli direktor Rado Bremec in drugi predstavniki podjetja. Tu je po ogledu proizvodnih Obratov sedel k zanimivemu razgovoru o položaju EMO, njegov: zastarelosti in drugih problemih. Predsednik špi- ljak je ob tej priložnosti de- jal, da je sicer precej vedel o proizvodnji te tovarne, to da šele tokrat je lahko spo- znal kaj vse v Celju proizva- jajo. Predstavniki EMO so gosta seznanili s težavami, ki jih je imelo in jih še ima podjetje v zvezi s preorienta- cijo na moderno tehnologijo. Svojega perspektivnega pro- grama ne morejo realizirati, ker nikjer ni moč dobiti po- trebnih kreditov. Za temelji- to rekonstrukcijo bi potrebo- vali vsaj 70 milijard starih din. Kritično so obravnavali tudi bančni sistem in zaprtost bank. V kreditnem poslova- nju bi moralo priti do večje javnosti. Proizvodni uspehi, ki jih EMO 'dosega, so pred- vsem plod notranjih naporov, vendar finančni rezultati ob koncu leta ne predstavljajo prave podobe vloženega dela. Ostanek dohodka je razme- roma nizek. Predstavniki EMO so -se tudi zanimali za usodo državnega kapitala. Predsednik špiljak je po- hvalil izreden tempo dela v EMO in povdaril, da se je tovarna zadržala na tem nivo- ju in ob takšni tehnologiji samo zahvaljujoč izredni marljivosti ljudi. V zvezi s prihodnostjo podjetja je de- jal, da je tu potreben večji, enkraten skok. Po ogledu proizvodnih obratov tovarne »AERO« je predsednik Špiljak izrazil iz- redno zadovoljstvo nad orga- niziranostjo tovarne in naj- sodobnejšo tehnologijo. Po- drobno ga je zanimala formu- la uspeha in perspektiva ter kako namerava AERO obdr- žati svoj primat. Predstavni- ki tovarne so imeli gostu, ra- zumljivo, kaj pokazati in po- vedati. Mika Špiljak je odha- jal iz AERA naravnost navdu- šen. K. F. Slovo ANGELE VOLK-MAMKE. Minuli teden se je iz Dobrne vrnila v Su- horje 51-letna Angela Volk, ki je celo vrsto let neštetim otrokom zamenje- vala - mater. Bila je namreč vzgojiteljica v domu Zavoda Ivanke Uranjekove v Dobrni. Čeprav je svojo dokončno odločitev odlagala nešteto dni in me- secev, se zdaj navzlic ljubezni do otrok ni mogla več odpovedati drugi dolžnosti - oskrbi svojih dveh pomoči potrebnih bratov. O »mamki«, kot so jo vsi klicali, njeni skromni osebnosti in delu boste lahko več prebrali v reportaži, ki jo bomo objavili v prihodnji številki. Foto: J. Sever FRANČEK FRAKELJ — Kakšen bo kaj zaslužek pri grozdju? — Mej duš, tako kot vsako leto, vse bodo tr- govci pozobali! CELJANI POZOR! Tedenska tribuna in Avto- moto zveza Slovenije prireja- ta letošnji 5. RALLY STARIH AVt<) MOB I LOV »VETERAN 70« Na progi Celje — Laško — Hrastnik — Trbovlje — Za- gorje — Litija — Ljubljana Glavni del popularne prire- ditve bo tokrat v Celju V soboto 10. oktobra od 14. ure dalje si boste Celjani lah- ko ogledali spretnostno vož- njo s spoštljivimi starinami na pomožnem igrišču ob Gla- zsiji. V nedeljo 11. oktobra ob 8. uri zjutraj pa bodo stari avtomobili in motorji startali v Kocbekovi ulici. K OBČINSKEMU PRAZNIKU POBRATIMSKE OB- ČINE ĆUPRIJA IZREKAJO NAJLEPŠE ČESTITKE Z ŽELJAMI PO NADALJNJEM PLODNEM SODELO- VANJU NA VSEH PODROČJIH. SKUPŠČINA OBČINE CELJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNI- STOV CELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV CELJE OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE MLADI- NE CELJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA NOVEGA TEDNI- KA IN RADIA CELJE TRČIL JE V OGRAJO Vozjnik osebnega avtomobila BRANIMIR FLU- HAR, 34, iz Velenja je vozil proti Šoštanju. V Pre- logah zaradi prevelike hitrosti ni mogel izvoziti ovinka. Zaneslo ga je v betonsko ograjo mostu. Zlomil si je tri rebra ter si poškotoval glavo, ško- de na avtomobilu je za 6000 dinai*jev. NEPRAVILNO PREČKANJE Motorist JOŽE PADEŽNIK, 23, iz OLešč, se je pnipeljal v Laškem iz pivovarne na cesto II. reda. Izven prehoda za pešce sta prečkala cesto AMA- LIJA MESARIČ, 75, in njen mož JOŽE MESARIC. Ko je Mesaričeva zagledala motorista, se je zme- dla. Kljub zaviranju jo je zadel. Poškodovala si je levo nogo. NESREČA NA CELJSKI CEST» Po Celjski cesti v Velenju sta vzporedno hodili MARJANA ROS KAR in VERA ŠKORJANC, obe iz Velenja. Za njima je pripeljal motorist ŠTEFAN KRANJC, 28, s Paškega Kozjaka. Pred prehiteva- njem mu je pripeljal nasproti neznan motorist. Kranjc je zaviral, vendar kljub temu zadel Roškar- jevo in Škorjančevo. Pri padcu si je Roškarjeva poškodovala glavo in hrbtenico. KOLESAR Z DEŽNIKOM Voznica osebnega avtomobila ANTONIJA JAGO- DIC, iz Celja, je vozila iz Grobeljnega proti ¡Šent- jurju zgodaj zjutraj s kratkimi lučmi. Nenadoma je zagledala pred sabo kolesarja, ki je vozil v isti smeri brez luči ali odbojnega stekla, v roki pa je držal dežnik. Kljub zaviranju je kolesarja zadela. Dobil je lažje poškodbe. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ANICA ZUPANC, 21, iz Celja je hodila po levi strani ceste od trgovine Pod gradom proti Galu- sovi ulici v Celju. Nasproti je pripeljal preveč po svoji desni strani z osebnim avtomobilom MILAN GAČNER, 22, iz Celja in jo zbil po cesti. Nadalje- val je vožnjo in pred trgovino že trčil v parkiran osebni avtomobil BORISA BOŽIČA. Zupančeva je dobila pretres možganov. Gačner je vozil brez izpita. OTROK NA CESTI JANKO ČRETNIK, 44, iz Radeč je vozil z oseb- nim avtomobilom proti Radečam ter prehiteval sku- pino pešcev, iz katere je stopila štiriletna ZVE- ZDANA ROTER iz Radeč. Zaletela se je v desno stran avtomobila in se laže poškodovala. KLJUB UMIKANJU - TRČENJE Po Mariborski cesti se je proti Celju peljal z osebnim avtomobilom BORIVOJ RANČIGAJ, 25, iiz Trnovelj, ko mu je na, križišču s Pokopališko ulico pripeljal nasproti kolesar ENES MUJANOVIC, 21. Kolesar je pred avtomobilom zavil v levo. Voz- nik se mu je umikal, vendar ga je kljub temu zbil po cesti. Kolesar je dobil pretres možganov. ČELNO V TOVORNJAK Po Levstikovi ulici je proti Mariborski v Celju vozil s tovornjakom FRANC VOLK, 32, iz Celja. Nasproti je pripeljal po Mariborski cesti z oseb- nim avtomobilom FRANC ŠTOR, 41, i¡z Trnovelj, ki je zavil v levo v Stanetovo ulico in čelno tre., v tovorni avtomobil. Voznik Štor in njegov sopot- nik MARTIN ZUPANC, 24, iz Celja sta dobila težje poškodbe. ZADELA JE MOPEDISTA Preti Vranskemu je vozil z mopedom MILAN PUŠNIK, 19, iz Prapreč. V Dobrteši vasi je s stranske ceste pripeljala z osebnim avtomobilom LJUDMILA MAK, s Polzele, ki je v križišču izsi- ljevala prednost in zadela mopedista. Dobil je laž- je poškodbe. S CESTE V GOZD VINKO FOLIONJLK, '¿¿, iz LjuDijane je vozil z osebrnm avtomobilom proti Solčavi, ko ga je na ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v gozd. Težje poškodovanega so ga prepeljali v bolnišnico. Lažje poškodbe pa so dobili JOŽL KNEZ, 27, GRACIJ ROBNIK, »1, oba iz Solčave in STANKO KRIVEC, 18, iz Ljubljane. Na avtomo- bilu je škode za 6000 dinarjev. MOPEDiST IN AVTOMOBILIST Voznik osebnega avtomobila KONRAD KNEZ 30, iz Vedenja je vozil skozi križišče ceste za Slo- venj Gradec im šaleške ceste v Velenju, ko je izsiljeval prednost mopedist ANTON SOVIČ, 67, iz Verdiža. Pri trčenju se je mopedist teže poško- doval. NESREČA PEŠCA Proti Celju je vozil z osebnim avtomobil a JOzE GUZE J, 35, iz Kamne Gorice in v Bez.:, prehiteval tovornjak s prikolico. Pri tem je zadel pešca JOŽETA KOŽELJA, 65, ki je šel peš po levi strani ceste. Pešec je dobil težje poškodbe. NEPREVIDEN MOTORIST Proti Rogaški Slatini je vozil s kombijem MILAN JUTERšEK, 31, iz Celja in v Tekačevem zadeu IVANA JANŽEKA, 18, iz Topole. Janžek je " tik pred tem stopil z motorja in neprevidno pre*'" cesto. Janžeka so zaradi težkih poškodb prepeljali v bolnišnico. Josip Posilovič, 41, Irje pri Rogaški Slatini, poškodoval si je levo zapestje; Alojz Vi- rant, 31, Gorica pri Slivnici, poškodoval si je desno ro- ko; Franc Ograjenšek, 34, Beli potok pri Frankolovem, poškodoval si je levo roko; Milan Razdrih, 34, Velenje, poškodoval si je levo nogo; Avgust Blazinšek, 52, Zado- brova, poškodoval si je desno ramo; Ivanka Plahuta, 39, štore, poškodovala si je des- no koleno; Tone Žabkar, Za- dobrova, poškodoval se je po glavi; Zdenko Kukovič, 18, Zadobrava, poškodoval si je desno roko; Novak Sanča- nin, 32, Velika Pirešica, sod mu je poškodoval desno sto- palo; Jernej Kline, 22, Bu- kovje pri Frankolovem, po- Franjo Zadravc, 31, Podvrh škodoval si je desno roko; pri Braslovčah, poškodoval si je desno roko; Peter Germ, 26, Celje, poškodoval si je de- sno roko; Mehmed Bekič, 16, Velenje, stojka mu je poško- govala prsnico; Alojz Očko, 19, Celje, poškodoval si je desno roko; Marko Hladin, 20, Rajgorje pri Lesičnem, poškodoval si je desni komo- lec; Viktor Oprešnik, 22, Ce- lje, poškodoval si je levi ko- molec; Alojz Prosenjak,-31, Velenje, poškodoval si je desni gleženj; Marija Jan, 29, Vinska gora pri Velenju, poškodovala si je hrbtenico; Branko Svetko, 16, Polzela, rezkalni stroj mu je poško- doval levo roko; Božo Gaj- šek, 19, Leskovec pri Škofji vasi, poškodoval si je levi mezinec; Miha Jelen, 33. škofja vas, poškodoval si je desno roko; Marko Ivič, 40, Brezno gorje; poškodoval si je levo stran prsnega koša; Borislav Zgonjanin, 31, Vele- nje, premog ga je poškodo val po glavi; Stevan Zečevič, 17, Celje, poškodoval si je desno zapetje; Franc Lorger, 35, Velenje, vrtalni stroj mu je poškodoval levo podleht; Marjan Pavlic, 30, Doropolje pri Planini pri Sevnici, po- škodoval se je po glavi. CELJE Luigi Nadalin, Italija in Zora Cešnik, Celje; Jožef Le- skošek, Celje in Rozalija Za- pušek, Laška vas; Stanislav Gjuran, Lokrovec in Gabri- jela Vodeb, Štore; Stanislav Kolenc, Homec Brdo in Da- rinka Palčič, Celje; Anton Beg, Celje in Vida Grešak. Vrb je. HRASTNIK Alojz Petrin, radiomehanik in Majda Bratec, oba iz Hrastnika. ŽALEC Janez Drnovšek, 27, Dobrlje- vo in Ivana Veteršek, 22. Mi- klavž pri Taboru; Karol Šmit, 24, Gomilsko in Dragi- ca Primožič, 20, Vransko; Ferdinand Kobol. 50 in Maj- da Nemec, 37, oba iz Pre- bolda ter Mirko Vran jek, 21, Loznica in Ana Površnik, 21, Založe. CELJE 21 dečkov in 26 deklic ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 1 deklica CELJE Gregor Pinter, 66, Grmov- je; Vincenc Drolc, 50, Ločica; Bojan Zupane, 5 dni, Celje; Josip Višligaj, 45, Gora; Jo- žefa Varšek, 65, Log pri Vr- kovem; Jera Kolar, 73, Bu- kovje; Ivan Einfalt, 72, Ro- gatec; Karel Kostevc, 66, šmarno ob Paki; Janez Po- llar, 80, Močivno; Antonija Savinek, 80, Šmatevž; Marti- na Štrebelj, 86, Šentjanž nad Štorami; Anton Lužar, 46, Šempeter; Stanislav Papež, 55, Žalec; Ljudmila Kovač, 38, Brezova; Gabrijela Založ- nik, 11, Selce. HRASTNIK Marija Mlakar, 66, gospodi- nja, Hrastnik. ŽALEC Franc Žgank, 61, kmet Zgornje Roje; Janez Jerin 72, čevljar, Prebold; Viljem Cas, 29, inv. upokojene, Do briša vas; Tartin Tamše, 57 upokojenec, Breg pri Pol zeli; Gabrijela Kores, roj Zupane, 33, gospodinja, Libo- je in Frančiška Kosu, roj. Kervinšek, 86, gospodinja, Šempeter. DELAVSKA UNIVERZA V sredo, 7. oktobra prireja celjska Delavska univerza ob 19.30 uri v Narodnem domu zanimivo predavanje, sprem- ljano z 200 barvnimi diapo- zitivi z naslovom »čez mejo med slovenske Korošce«. Pre- daval bo Mirko šoštarič iz Maribora. Vstop je prost. KOPALNI BAZENI Vsak dan sta odprta po- krita kopalna bazena v La- škem in na Dobrni. PROSTE KAPACITETE Dovolj prostih ležišč ima- jo zdravilišča Rogaška Sla- tina, Laško in Dobrna, turi- stični center Golte nad Mari- borom, na področju Savinj- skih Alp — Logarska dolina, Solčava, Rabanov kot in v planiskih postojankah. Za večje skupine ob koncu ted- na priporočajo rezervacije. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Zaprta je koča na Klemen- či jami in v Grohatu. Odprti so: Dom na Okreš- lju, Dom na Gori Oljki, Celj- ska koča, dom na Svetini, bi- fe pod Slapom Savinje Rin- ka, izletišče Stari grad, ne- kropola v Šempetru, restav- racija ob Braslovškem jeze- ru. PRIREDITVE V Celju je v hotelu Celeia vsak dan razen nedelje med- narodni barski program s plesom. V Rogaški Slatini je plesna glasba vsako sredo in soboto zvečer v restavraciji Pošta, vsak četrtek in nedeljo popoldne pa na vrtu iste re- stavracije. Na Dobrni imajo plesno glasbo vsako sredo in soboto zvečer ter ob nede- ljah popoldne. V Velenju je plesna glasba vsako soboto in nedeljo v restavraciji Jezero, vsak dan razen ponedeljka pa v hotelu Paka mednarodni barski program s plesom. LIKOVNI SALON Do 24. oktobra je odprta razstava oljnih slik Franceta Godca pod naslovom »Rože in krajine«. Raztavljena de- la so tudi naprodaj. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 10. oktobra je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote od 12. ure dalje pa Nova lekarna. Tomšičev trg 11. METROPOL: 7. oktobra še francoski barvni film »Bodi tako dobra« od 8. do 11. ok- tobra ameriški barvni film »Thomas Moor, človek za vse čase« od 12. do 14. oktobra fran- coski barvni film »Podari ji tudi luno z neba« DOM: od 7. do 8. oktobra angleški barvni film »Lju- bezensko igranje« od 9. do 11. oktobra nem- ški barvni film »Pekel v Ma- nitobi« od 12. do 15. oktobra ame- riški barvni film »Legenda o Lylah Clare« DOBRNA: 10. i* 11. okto- bra ameriški barvni film »El- dorado«. Sreda, 7. oktobra ob j* uri O. Zupančič: »Vera«? Deseniška« za abonma ^ kojenci in izven. 1 Četrtek, 8. oktobra »ve nika Deseniška« ob 19.3g f4 za IV. mladinski abonné • izven. Petek, 9. oktobra ob m uri »Veronika Deseniška« 3. šolski abonma in izveti 4 Sobota, 10. oktobra ob Цк uri »Veronika Deseniška« gostovanje v Drami Sto Ljubljana. * NOVOST] S POLIC CELJSKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Malovrh C.: Ekonom^ prostora. Ljubljana 190 (1970). S. II 4503. Konsultativna delavnost Ljubljana 1968. S. II 4505/4 Služba informacija u p№ duzeču. Ljubljana 1968. S v 4505/5. Marc P.: Gospodarsko рц vo. I. V Ljubljani 1970. S J 4510. Jeler S.: Oplemenitenje tet stili j. Maribor 1969. S. t 4514. Hrastelj T.: Organizacija à tehnika mednarodne trgovine I. Ljubljana 1970. S. II 4516 Praunseis A.: Osnove termo dinamike. I—III. Marito- 1969. S. II 4517. Popović M.: Kompresorji it ventilatorji. V Mariboru 19® —1969. I—II. S. II 4518. PELE SO SEKIRE IN ŽAGE V zmagovalni ekipi Slove- nje sta nastopila tudi člana (jG Celje Oto Jakob iz Vita- ta in Ivo Mlačnik iz Nazarij. Dva dni so na poligonu sre- di bogatih gozdov v Rogaški Slatini pele sekire in brnele ¿age, s katerimi so upravljali gozdarji — sekači iz vse Ju- goslavije. Prostor je bil iz- redno okusno urejen iz sa- mih lesenih elementov, po- trebovali so samo žeblje, da 50 te elemente zbili. Več tisoč ljudi, ki si je prireditev ogle- dalo, je bilo navdušenih nad spretnostjo, močjo in atrak- tivnostjo gozdarjev — seka- čev. Velik uspeh so tokrat dosegli slovenski tekmovalci, ki so osvojili prvo mesto med ekipami in posamezniki. Rezultati: ekipe: 1. Sloveni- ja (Ambrožič, Vogrič, Mlač- nik, Jakob, Vidmar, Bobnar, štrumbelj, Krašovec, Krajne in Tomažič (4252 5 točke, 2. Hrvatska 4161,5 točke, sledijo BiH, Srbija, Crna Gora in Makedonija. Posamezniki: 1. Štrumbelj (Slov.) 739 točk, 2. Kraševec (Slov.) 737,5f ... 10. Mlačnik (GG Celje, obrat tNazarje) 691 točk... 23. Jakob (GG Celje, obrat Vitanje) 589 točk. Nastopilo je 47 tekmovalcev, izven kon- kurence pa še trije gozdarji — sekači z Madžarske. Ob tekmovanju so organi- zatorji pripravili še ogled ste- klarne »Boris Kidrič«, spre- jem pri predsedniku skupšči- ne občine Šmarje Benu Bo- žičku in razstavo plastik Iva- na Napotnika. Zanimivo raz- stavo na prostem ob poligonu je pripravila tudi sindikalna podružnica GG Laško. Raz- stavili so razne gozdne pred- mete dopolnjene tako, da so dobili umetniško vrednost. Pokrovitelj srečanja je bil predsednik IS SRS Stane Kavčič. T. VRABL mm MALOMARNOSTI OB PUMA? Mladi atleti Kladivarja da- leč najboljši na stezi, zaradi nepredloženih potrdil o staro- sti pa je večina tekmovalcev v uradnem tekmovanju di- skvalificirana, ekipa pa zaradi tega šele peta! V Osijeku je bilo ekipno prvenstvo SFRJ za mladinske ekipe. Na tekmovališčih je premočno zmagala celjska : ekipa Kladivarja, ki v ostalih štirih ekipah ni imela resne- ga nasprotnika. Ob koncu pa je delegat tekmovanja vso stvar preobrnil na glavo. V propozicijah je jasno nave- deno, da morajo vsi tekmo- valci predložiti potrdila o sta- rosti, tega pa nekateri tek- movalci — največ jih je bilo iz Celja in Sarajeva — niso naredili. Odločitev je bila rigorozna: nekaj celjskih tek- movalcev so enostavno di skvalificirali, v skupnem se- števku odbili njihove točke in tako je prvak postal do- mačin (!), Celjani pa so pri- stali na predzadnjem četrtem mestu! O celotni situaciji bo razpravljal za to odgovoren organ pri osrednji AZJ. Ka- korkoli že je škoda, da so mladi Celjani doživeli takšno razočaranje in kdo bo odgo- voren za malomarnost, ki lahko Kladivarja stane tudi prvo mesto? Mladi Celjani so osvojili več prvih mest: Dvoršak (400 metrov: 51,7), Ilovar (1000 m: 2:37,4), Hladen (110 m ovire: 15.2), škof (1500 m zapreke: 4:34,2), Hladen (daljina: 680 cm), Peterka (palica: 405 cm), Boh (krogla: 11,90 m) in Skok (kopje: 59,30 m). Ob tem so osvojili še več drugih in tret- jih mest. Končni vrstni red (neuradni): 1. Kladivar 18044 točk, 2. Železničar 15509 točk itd. Vrstni red (uradno): 1. Slavonija 15271, ... 5. Kladi- var 9793 točk! Več kot polo- vico točk odbitih! T. VRABL CELJANI V PADOVI Atletska reprezentanca Slo- venije je nastopila v Pado- vi, kjer je bil tradicionalni troboj Slovenije, Veneta in Baden Wiirttemberga. V re- prezentanci Slovenije so na- stopili tudi mnogi celjski at- leti. Največji uspeh je dose- gel Vivod, ki je zmagal v sko v višino — 209 cm. Kocu- van (na sliki) je bil dvakrat drugi (100 m: 10,7 in 400 m: 47.3), tekel pa je še v štafeti, ki je postavila republiški re- kord (41,4). Tudi ženska šta- feta je dosegla nov republi- ški rekord (47,9), v njej pa sta tekli tudi Celjanki Marol- tova in Pavšerjeva Urankar- jeva je bila druga na 400 m z dobrim rezultatom 58,4! V ekipi so še nastopili Žuntar, Obal, Leskovšek, Pikula, Svet in Podpečan. KATASTROFA BRANIKA Končano je tekmovanje v I. republiški ligi. Celjski ko- šarkarji so med tednom go- stovali na Jesenicah in izgu- bili s 88:72, v soboto pa so v zadnjem kolu na domačem igrišču visoko premagali ma- riborskega Branika s 125:66. Zdaj so Celjani na 7. mestu. S tem so se skoraj gotovo rešili izpada, kajti prav lah- ko se zgodi, da iz lige iz- pade pet ekip, vsled raz- pleta v I. zvezni ligi pa la- hko izpade tudi šesta ekipa. Tudi na zadnjih dveh tekmah so bili najboljši igralci Ce- pin, Tone Sagadin, Zmago Sagadin in Leskovar. škoda bi bila velika, če bi per- spektivna ekipa celjskih ko- šarkarjev izpadla, kar se je že zgodilo šoštanj ski Elektri. če bi se to zgodilo — ver- jetno se ne bo! — potem bi celjsko področje bilo brez predstavnika v republiški li- gi, kar bi nedvomno pustilo precejšnje posledice na raz- voju košarke na našem pod- ročju. ŽALEC PREMAGAL ŠE DRAVO Na igrišču v Žalcu je to- krat morala »poMettcniiti« tudi ekipa Drave iz Ptuja. Domačini so zaigrali dobro in preipričljivo zmagali s 65:55. Najboljši pri Žalcu so bili Krušič, Pur in škrbec, največ košev pa je dosegel Šeligo 27. MLADINCI ZMLELI SOVRSTNIKE V okviru republiške mla- dinske košarkaške lige so mladinci Celja dobesedno »zmleli« sovrstnike Branika iz Maribora s 139:30! Celja- ni so pokazali odlično igro in znova potrdili, da je v Celju bogat rod košarkarskih naraščaj nikov! O. HOLZINGER TRZAN DRŽAVNI PRVAK V Zagrebu je bilo letošnje državno prvenstvo v strelja- nju s pištolo, kjer je velik uspeh dosegel član SD »Branko Ivanuš« Jože Tržan. V streljanju z MK pištolo serijske izdelave »drullov« je dosegel prvo mesto (534 kro- 8ov) in postal državni prvak. poleg tega je bil odličen tu- di v streljanju z MK pišto- lo proste izbire, kjer je os- vojil tretje mesto (548 kro- gov). Tretje mesto je osvo- jil tudi v disciplini, kjer je še vedno rekorder, v stre- ljanju z revolverjem velike- ga kalibra (567 krogov). Tr- žan je z zadnjimi uvrstitva- mi potrdil odlično formo in uvrstitev v državno reprezen- 'tanco. REPUBLIŠKI DERBI CELJANKAM V derby srečanju so Ce- ljahke na domačem igrišču premagale vodečo ekipo Fu- žinarja s 3:1. S to zmago so se ponovno povzpele na vrh razpredelnice, v zadnjem ko- lu pa igrajo v nedeljo na Jesenicah. Tokrat so za celjsko mo- štvo igrale Kolar, Stojkovič, Mežnarič, Grum, šoštar, A- škerc, Kastelic, m Hvala. Vse so prikazale dobro igro, odstopala pa je odlična Gru- mova. Njeni udarci so bili za mlado moštvo Fužinarja nerešljiv problem. jfc IZOLA PREMOČNA ZA GABERJE Igralci Gaberja so proti Izoli prikazali eno svojih najboljših iger, kljub temu pa so bili poraženi 0:3. Toda po igri sodeč bi lahko osvo- jili vsaj dva seta, žal pa so preveč grešili pri servisih. Za Gaber je so igrali: Žilnik, Golner, Aškerc, Tr- buc, Jager, Kajtner, Vodenik, Roje. Najboljšo igro je po- kazal Žilnik. J. Kuzma NOVA ZMAGA ROKOMETAŠSC Mlade celjske rokometašice so v štajerski ligidoživele j nov uspeh. Pravzaprav mora- I mo zapisati, da neuspehov 1 sploh ne poznajo. V IV. ko- I lu so gostovale v Ptuju in i visoko premagale Dravo s 9:3 (4:0). Najboljše so tok- rat bile Obu, Lupše, Hud- I nik in Pavlovič. Gole so do- j segle Pavlovič 3, Hudnik 4 ! in Lupše 2. Celjanke so na ! prvem mestu in edina ekipa brez poraza. ф Na občinskem sindikal- nem prvenstvu v rokometu je zmagala železnica, sledijo železarna štore, Prosveta, Klima, EMO, Cetis, Cinkar- na, Libela, Ingrad m Toper. ф V nogometu je nastopi- lo 28 ekip v treh ligah. Tek- movanje je končano, v I. li- gi je bil najboljši AERO pred Cetisom, Prosveto - itd., v ligi starejših članov (mali nogomet) pa je zmagal EMO, sledijo Izletnik, Cin- karna itd. ф Pred zaključkom so le- tošnje sidikalne šporatne ig- re, v katerih je nastopilo 2500 športnikov iz 40 delov- nih kolektivov. To so bile do sedaj najmnožičnejše sin- dikalne športne igre. Kdo bo prvak? Trenutno vodi EMO 178 pred Železarno štore 177 (oba sta najresnejša kandi- data za prvo mesto), Ceti- som 154, Libelo 148, Ingra- dom 146 itd. Do konca iger bodo nastopili še v keglja- nju in kolesarjenju. ф Odbojkarji Partizana : šem,peter so v nadaljevanju tekmovanja v II. republiški odbojkarski ligi doma s te- žavo premagali borbene goste s črešnjevca s 3:2. ф Po daljšem premoru so v Gotovljah pri Žalcu zopet ustanovili nogometno sekcijo TVD Partizana. Vključili so se v prvenstveno tekmovanje CNP in še minulo nedeljo na- stopili. @ Nogometaši Partizana Polzele so v 5. kolu prven- stva CNP gostovali v Bre- žicah in srečanje izgubili s 5:2. Na lestvici so z dvema točkama na desetem mestu. O Občinskega sidikalnega prvenstva občine Žalec v od- bojki se je udeležilo devet ekip. Zmagali so odbojkarji SIP Šempeter pred TN Pol- zela, Garantom Polzela itd. T. TAVČAR ZMAGE VODEĆIH EKIP Prvenstveno tekmovanje v vseh treh skupinah celjske nogometne podzveze je v polnem teku. V prvi skupini so Brežice, Senovo in Šoštanj brez težav v gosteh nremagali domače ekipe. Rezultati I. skupine 4. kola: Radeče — Bre- žice 0:4, Vojnik — Ljubno 4:1, Opekar — Šoštanj 0:4, Stra- ža — Celuiozar 5:1 in Žalec — Polzela 2:1. Lestvica I. skupine po 4. kolu: CRNA NEDELJA ZA CELJSKI NOGOMET — Zadnja nede- lja je bila za celjske nogometne predstavnike manj uspešna. Celo več, lahko bi jo imenovali »črno nedeljo«, kajti vsi tri- je predstavniki so prepustili točke nasprotnikom. Vodeči Kla- divar je v Ptuju izgubil proti Dravi 1:2 in s tem prepustil vodstvo Aluminiju. Celjani so trenutno na tretjem mestu In zaostajajo za vodećima moštvoma za točko. Edini zadetek za celjsko moštvo je dosegel Žavski. V nedeljo bodo celjski no- gometaši gostili Kovinarja. Oba celjska predstavnika v nogometni conski ligi sta prav tako ostala brez izkupička. Kovinar je visoko podlegel doma proti Steklarju 2:5 (1:2). Gostje so prišli v vodstvo preko Koresa 2:0 in z zadnjimi močmi je Dvornik izenačil. Toda to ni bilo dovolj, kajti ponovno je Kores skupaj z Dobra- vičem dosegel naslednje tri zadetke. .Celjski Olimp je izgubil že v prvem polčasu proti velenj- ski ekipi. Končni rezultat so postavili že v prvih 45. minutah — 3:2 (3:2) za Velenje. Na razpredelnici je Olimp s sedmimi točkami na tretjem mestu, Kovinar pa deveti s šestimi toč- kami. J. KUZMA PRVO MESTO ŠE ODPRTO! V nedeljo so v medobčinski košarkarski ligi odigrali že predzadnje kolo. Po tem kolu je na vrhu postala še veöja gneča, saj so se tudi Štore resno približale vodeči trojki. V XIII. kolu so domačini razen ŠŠD Prebolda ostali praznih rok, saj je Prebold v Konjicah premagal Old boys, Štore so dosegle presenetljivo toda zasluženo zmago v Vitanju, Tor- pedo je dosegel lahko zmago v Šentjurju, ŠŠD Prebold pa je na domačem terenu visoko premagal Žalec »B«. V XIII. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Old boys Konjice : Prebold У7:81 (33:36), Vitanje : što- re 52:56 ( 24:38), ŠŠD Prebold : Žalec »B« 95:66 (47:33), Šentjur : Torpedo 67:87 ( 27:41). LESTVICA PO XIII. KOLU: NOV CELJSKI REKORD DVIGALCEV Čeprav so v predzadnjem nastopu v republiški itgi dosegli nov klubski rekord so bili celjski dvigalci zasluženo poraženi od mnogo boljše ekipe Olimpije, katera je postavila rezul- tat, ki mnogo pomeni tudi v zveznem merilu. Olimpija je dvignila 1450 kilogramov, Celje pa 1378,5 kilogramov. Na razpredelnici so tekmovalci Olimpije in Partizana Ce- lje prvi z enakim številom točk. Toda dvigalci Olimpije so v celotnem tekmovanju dvignili 400 kilogramov več kot Ce- ljani in zaradi tega bodo tudi letos osvojili prvo mesto. Uvrstitev Celjanov je razveseljiva. Dosegli so večkrat bolj- še rezultate od 1300 kilogramov, kar pomeni, da so med najboljšimi v Jugoslaviji. Njihov predstavnik Jože Urankar pa nima v slovenski ligi v svoji kategoriji resnega nasprotni- ka. Tudi tokrat je bil daleč najboljši s 377 in pol kilogrami. Njegov brat Slavko je z rezultatom 335 kilogrami osvojil tret- je mesto. Omeniti moramo še Bevca 280, Lichtenegera 290 in Paootnika 300 kilogramov, ki so dosegli svoje najbofljše re- zultate. Edino Glavač je zaradi skromnega treninga dosegel slabši rezultat — 285 kg. >k JOŽE URANKAR V DRŽAVNI REPREZENTANCI — Znani celjski dvigalec uteži Jože Urankar je prejel od osrednje zveze iz Beograda obvestilo, da je določen v jugoslovansko državno reprezentanco, ki bo sodelovala čez pol leta na Donavskem tekmovanju najboljših dvigalcev Bolgarije, Romunije, Mad- žarske. Avstrije, čehoslovaške in NDR. Jože Urankar je poleg Metanska iz Velenja edini predstavnik Slovenije. Nastopil bo v lahko-težki kategoriji skupaj s Stošičem iz Novega Sada- јк HOKEJISTI ZMAGALI V ZAGREBU V četrtem kolu zvezne hokejske lige so celjski igralci osvo- jili dve točki. V Zagrebu so premagali Concordijo z 1:0 (1:0). Zadetek je dosegel v 30. minuti Nikolič. Srečanje samo je bilo kvalitetno S tem uspehom so Celjani med vodeč imi moštvi. V nedeljo ni tekmovanja v zveznem merilu. Zato se bodo ob 10. uri pomerili Celjani na Skalni kleti za republi- ško prvenstvo. Jk Ob prazniku občine ću- prije je občanom celjske c beine posredoval posebno izjavo politični sekretar tamkajšnjega občinskega komiteta Zveze komuni- stov, tovariš MIODRAG MILAĆIĆ: »Dragi naši prijatelji iz bratskog Celja Naš grad se priprema na proslavu 13. oktobra — dana oslo- bodjenja ćuprije. To je praznik za sve na- še gradjane kada ćemo su- mirati postignute rezulta- te za proteklih 26 godina socialističke izgradnje, a posebno razvoja bratstva i jedinstva naših naroda. U okviru ove proslave prvi najtopliji pozdrav u- pučujemo vama sa pozi- vom da svojim prisustvom uveličate ovo naše slavje čime ćemo probuditi nase duboko prijateljstvo isko- vano u godinama rata i so- cialističke izgradnje i dati svoj doprinos učvršćenju bratstva i jedinstva naših naroda.« 13. OKTOBER - PRAZNIK POBRATIMSKE OBČINE ĆUPRIJA Pobratinski odnosi med ob- činama ćuprija in Celja ima- jo svoje korenine v času obo rožene vstaje naših narodov, ko so številne srbske družine sprejele v krog svojega tople- ga ognjišča naše, od Okupa- torja pregnane izseljence. Ve- zi, ustvarjene v teh težkih in nepozabnih letih, so pogna- le globoke korenine. Med ob- činama se ustvarjajo vse te- snejši stiki, ki se manifesti- rajo na rajrazličnejših pod- ročjih. Medsebojnni stiki so vse češči in vedno več je ob- čanov, ki se srečujejo s svo- jimi prijatelji bodisi v ću- priji, bodisi v Celju. Ob letošnjem občinskem pra- zniku bo v ćupriji še poseb- no slovesno. V sklop prosla- vljanj je vključena tudi »KA- RAVANA PRIJATELJSTVA« — vlak s katerim bodo ne- kdanji izseljenci ponovno obi- skali svoje gostitelje. Pripra- ve za sprejem karavane so v polnem teku posamezne družine pa težko pričakuje- jo svoje drage goste. oOo Tako kot pri nas je tudi ćuprija in mesto samo do- živela v povojnih letih izred- ne dosežke na vseh področ- jih. število prebivalcev se je povečalo za cca 10.000, tako da šteje celotna občina da- nes preko 36.000 prebivalcev, od katerih je vsaki sedmi zaposlen. Sama zaposlenost se je v povojnih letih pove- čala več kot trikrat, kar ne- dvomno kaže na veliko go- spodarsko ekspanzijo. V pri- log tej trditvi naj dodamo še to, da sta obstajali ob koncu vojne v občini 2 pod- jetji, danes pa je njihovo šte- vilo narastlo na 13, pri čemer pa je potrebno upoštevati še to, da so se med tem Časom izvedle še nekatere integraci- je, ki so stimulirale še hi- trejši gospodarski, socialni in kulturni napredek. Razumljivo je, da je tak hiter razvoj pogojeval tudi hitro rast nacionalnega do- hodka, ki se je v povojnih letih povečal skoraj šestkrat. Ni pa v teh dinamičnih letih napredovala samo industrija. Hiter razvoj so doživljala tu- di vsa ostala področja. Kljub temu, da so v tem obdobju dosegli pomembne delovne rezultate tudi na področju kmetijstva, so vsa njihova današnja prizadevanja usmer- jena predvsem v specializaci- jo kmetijske proizvodnje. V zadnjem času si še prav po- sebej prizadevajo za hitrejši razvoj in napredek individu- alne kmetijske proizvodnje, s čemer bi predvsem zajezili odhod delovne sile v tujino. Bruto produkt v kmetijstvu se je povečal za več kot tri- krat, število živine pa se je več kot podvojilo. Velik na- predek in razvoj je doživela tudi trgovina, saj se je samo število prodajaln od nekda- njih 46 v teh letih povečalo na 112. Na področju terciar- nih dejavnosti pa se ni raz- vijala samo trgovina, temveč je velik razmak doživelo tudi gostinstvo, ki se je izredno moderniziralo. Julija letos je ćuprija poleg obstoječih go- stinskih objektov (ki so zdru- ženi vsi v okviru enega go- stinskega podjetja s trinaj- stimi obrati) dobila tudi nov hotel »RAVNO« (staro ime za Ćuprijo iz časov Obrenovi- čev), ki ima 42 ležišč in šest apartmanov. Skupno razpo- laga mesto ćuprija s 92 le- žišči v večinoma novih go- stinskih objektih. Izreden na- predek je doživela obrt, saj se je samo število delavnic povzpelo na 345, kar je za skoraj petkrat več kot ob koncu vojne. Napredek na področju go- spodarskih dejavnosti je de- jansko izreden. Vendar pa moramo poudariti, da je bil istočasno dosežen še večji na- predek na področju družbenih služb. Zdravstvo, prosveta in kultura so tista področja ak- tivnosti občanov bratske ću- prije kjer je napredek naj- vidnejši. ćuprija ima odlično organizirano zdravstveno slu- žbo, katere središče je velika in moderna bolnišnica z vse- mi oddelki. Nobena skrivnost ni, da delajo v čup ri j ski bol- nišnici nekateri zdravniki- specialisti, katerih sloves se- ga tudi preko republiških meja. će smo zgoraj zapisali, da je vsak sedmi občan prije zaposlen, potem zapi^, mo na fcfem mestu, da je p^ tako vsak sedmi občan uč& nec ali dijak. Tri osnovne šo- le s podružnicami po vaseh, tri srednje šole in nižja glas- bena šola predstavljajo pro- svetni potencial, v katerem širijo svoja spoznanja naj- mlajši in doraščajoči občani Ćuprije. še in še bi lahko naštevali, ^še bi lahko podrobneje ana- "lizirali posamezna področja, vendar bi vedno in povsod prišli do enakih ugotovitev. Napredek, izredno velik na- predek! Dosežki skupnih pri- zadevanj vseh občanov so ne- dvomno takšni, da lahko s ponosom zrejo na prehojeno pot. še več, ustvarili so si tako trdne osnove, da lahko brez bojazni zrejo jutrišnje- mu dnevu nasproti. In prav je tako. Središče Ćuprije z novozgrajenim hotelom »Ravno« v ozadju. Pred hotelom so v zaključni fazi dela pri urejanju zelenic in vodometa PIK - CENTER GOSPODARSKE AKTIVNOSTI »Poljoprivredni industrijski kombinat« je osrednja in naj- večja gospodarska organiza- cija občine ćuprija. Kombi- nat, ki je nastal po združitvi nekaterih manjših gospodar- skih organizacij, zaposluje preko 1.200 delavcev, poleg tega pa še vsako leto za ob- dobje štirih"" mesecev dodat- nih 700 v času, ko teče kam- panja predelave sladkorne repe. V okviru kombinata deluje- jo štri samostojne organiza- cije združenega dela, in sicer kmetijsko posestvo »Dobri- čevo«, obrat kooperacije »Na- predak«, tovarna sladkorja in dve tovarni bonbonov in kek- sov. Kmetijsko posestvo, ki ob- sega 2.880 hektarjev zemlje, Ima že dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že leta 1852. Nekdanjo razdrob- ljeno proizvodnjo so uspeli specializirati, in sicer pride- lujejo semensko pšenico in sladkorno peso. Specializacija je pogojila tudi visoke hek- tarske donose, ki se pri pše- nici gibljejo med 45 in 50 mc po hektarju, pri sladkorni pe- si pa od 350 do 400 mc na hektar. Na področju živino- reje se ukvarjajo predvsem s pitanjem prašičev in gove- di. Vsako leto izporočajo do- mačemu tržišču cca 10.000 pitanih svinj in 5.000 glav goveje živine. Obrat za kooperacijo »Na- predak« vključuje skoraj 5.000 gospodarstev s področja ce- lotne občine ćuprije, kar predstavlja 52 % vseh obde- lovalnih površin. Vezi s ko- operanti so zelo trdne, saj je bila tudi za potrebe koope- rantov v okviru tega obrata zgrajena tovarna živinske kr- me. S preko 300 individual- nimi proizvajalci so sklenili pogodbe za dolgoročno kom- pleksno kooperacijo, kar bo seveda pozitivno vplivalo na započete procese kmetijske specializacije. Glavni industrijski objekt v okviru PIK je nedvomno to- varna sladkorja. Stari tovar- niški obrati (ustanovljeni 1911. leta) so bili rekonstrui- rani, s čimer so povečali dnevno količino predelave sladkorne pese od prejšnjih 200 vagonov na dan na seda- njih 250 vagonov. V času kam- panje predelave repe predela tovarna do 30.000 vagonov re- pe, kar je za 9 % celotne ju- goslovanske proizvodnje slad- korja. Kot posebno zanimi- vost naj omenimo, da se pre- ko 30 % celokupne proizvod- nje nanaša na sladkor v koc- kah, za katerim je v naših trgovinah včasih tako hudo povpraševanje. V obeh tovar- nah bonbonov in keksov se letno proizvede okoli 3.400 ton različnih proizvodov od- lične kvalitete. Kot celota predstavlja Kom- binat organsko zaključno ce- loto, saj je kmetijska proiz- vodnja na eni strani osnova za industrijske obrate, na drugi strani pa industrijski obrati (tovarne krmil) dajejo svoje proizvode kmetijski os- novi. Vsa prizadevanja v ko- lektivu so usmerjena v na- daljnjo specializacijo in višjo kvaliteto proizvodnje, kar vse bo pogojili, da se bo doho- dek v prihodnjih letih še po- večal. V lanskem le- tu je kombinat ob po- vprečnih osebnih dohodkih skoraj 1.000 novih dinarjev dosegel preko 5 milijonov skladov. S takšnimi gospo- darskimi rezultati se ne mo- rejo pohvaliti povsod, čeprav v Kombinatu zatrjujejo, da poti njihove rasti še ni ko- nec. Z nadaljnjimi prizadevanji kolektiva in še posebej vod- stva podjetja bodo v čuprij- skem gigantu nedvomno tudi v prihodnjih letih dosegli še večje poslovne rezultate. Nedaleč od Ćuprije, v neposredni bližini znanega samostana »Ravanica« so letos zgradili udoben in lep motel v moravskem stilu. Motel ima restavracijo, manjšo dvoranico in dvanajst ležišč v lepo urejenih sobah. Med kuhinjskimi specialitetami vam postrežejo tudi s postrvmi. Osrednji del tovarne sladkorja, kjer so po osemmesečnem premoru zopet stekli stroji za predelavo repe v sladke kristale. TEKST IN SLIKE: BERNE STRMČNltf NIČ VEČ KALDRME Kaldrma — z okroglim reč- nim kamnom tlakovana ce- sta, je že od nekdaj nek po- seben simbol starejših srb- skih mest. ćuprija bo ta sim- bol kmalu izgubila. Da bi re- šili pereč problem kanaliza- cije in asfaltiranja mestnih ulic, so se občani na refe- rendumu odločili za samopri- spevek v višini 2 % osebnih dohodkov. S tako zbranimi sredstvi bodo v treh letih uredili sleherno mestno uli- co. Na mnogih področjih so dela že v teku. Medtem ko v nekaterih ulicah urejujejo kanalizacijo, pa mnoge ča; kajo samo še na asfaltno pre vleko. Čez tri leta torej bodo izginili zadnji sledovi kaldr- me — izginili bodo na osno- vi skupne akcije vseh obča- nov. (CENA GOSPODARSTVA V POLLETJU I Relativno dobri uspehi kar zadeva dohodek. I Majhna rast zaposlenosti, nizki osebni dohod- ' ki, šibka amortizacija, padec izvoza in kre- ditov za obratna sredstva. I V težavah zlasti lesna industrija, »VOLNA« in Rudnik. I Težišče razprave o kadrih in samoupravljanju. « Za delegata na prvi konferenci ZKJ ing, An- drej Marine in Miha Golobic. Jjinuli ponedeljek je bila j^šlcem peta seja konferen- 12fi v občini, ki se je je •e]ežil tudi sekretar sekreta- la CK SKS tovariš ing. ,jrej Marine. glavna točka dnevnega re- . je bila ocena gospodar- v letošnjem polletju. Mi- ju prejetega gradiva so de- ^[i na konferenci poslušali počilo skretarja Srečka ¡jtjurca, ki je poudaril, da , bili gospodarski uspehi v relativno dobri, do- ji pa predvsem zato, ker je ¿¡na dosegla v primerjavi z jUlcim obdobjem za 16.4 <% ¿ji celotni dohodek. Vendar drugi kazalci razvoja niso tako ugodni. Zlasti se je le malenkost premaknila stop- nja zaposlenosti, osebni do- hodek v občini je globoko pod republiškim in regional- nim povprečjem, težave so tudi z amortizacijo, pod lan- skoletnim nivojem je tudi iz- voz, zlasti pa so bili globoko pod lanskimi letošnji krediti za obratna sredstva. Med podjetja, ki se naha- jajo v velikih težavah je na- štel sekretar Srečko šentjurc lesnoindustrijski podjetji »Pe- to« in TLG, nadalje »Volni«, ki je v sanaciji ter seveda rudnik, ki je tik pred pre- usmeritvijo iz rudarstva na drugo panogo gospodarstva. Konjunkturnost, rast vseh oblik potrošnje, inflacijske tendence, nelikvidnost so pro- blemi, ki pestijo večino de- lovnih organizacij. Veliko teh težav je pripisovati slabi ka- drovski zasedbi v mnogih podjetjih in očitek je, da so obstoječi vodilni kadri pred- vsem metodološko šibki. Na seji so zelo kritično ob- ravnavali stanje gospodarstva v občini. Iskali so vzroke iz- ven dosega gospodarskih or- ganizacij, kot tudi v njih sa- mih. Večji del so vsi raz- pravljavci o kadrovskih vpra- šanjih in zaključek teh raz- prav je, da so dobri kadri ključ za rešitev mnogih pro- blemov, o katerih je bilo go- vora. Nekateri so zelo pla- stično naslikali začaran krog, da stvari v podjetjih ne gre- do, da so nizki osebni dohod- ki, ker ni sposobnih kadrov, sposobnih ljudi pa ni, ker so so osebni dohodki nizki in ker kolektivi premalo mislijo tudi na druge oblike stimuli- ranja, kot so stanovanja za strokonjake, kot so vzdušja v kolektivih itd. Precej razprave je bilo tudi o nadaljnjem razvoju sa- moupravljanja, ki se zadr- žuje predvsem na nivoju sa- moupravnih organov, ne se- ga pa globje in širše v kolek- tive. Predsednik občine Miha Prosen je celo omenil cemen- tarno v Zidanem mostu in »Merksov« sektor v laški ob- čini, ki sta brez samouprav- nih teles, brez delavskih sve- tov. O tem in še mnogih dru- gih vprašanjih so na seji sklenili pooblastiti komite za izdelavo ustreznih sklepov. Sprejeli so načrt dela konfe- rence, pomiteja in pomož- nih organov za prihodnje ob- dobje ter ocenili izvršitev do- sedanjega programa dela. Pravtako so na seji izvoli- li za delegata na prvi konfe- renci ZK Jugoslavije in to: Sekretarja CK ZKS tovariša ing. Andreja Marinea ter Mi- ho Globiča, kmetijskega teh- nika iz Zagorja. JURE KRAŠOVEC V CELJU BODO GRADILI DOM UPOKOJENCEV Devetnajsta skupna seja «anov obeh zborov skupšči- Џ občine Celje v torek 29. ¡eptembra je minila v tak- tom delovnem vzdušju kot ta bi ne bile vmes tako ime- povane parlamentarne počit- nice. Sicer pa je bil tudi fcevni red zasedanja tak- im, da je zahteval polno tagažiranost vseh. In. lahko Memo, da so novo jesensko (lelovno obdobje odborniki teljske občinske skupščine uo tudi začeli. Odborniki so na začetku se- le z enominutnim molkom počastili spomin umrlega dr- Bvnika, velikega borca za Dir 4n sožitje med narodi, Predsednika ZAR, Gamala ibdela Naserja. Začetek dela je veljal oceni pbanja proizvodnje in poslo- vanja v prvem polletju letos. Vsi pokazatelji kažejo, da so bila predvidevanja realna in da je industrija izpolnila svo- je naloge. Skupen rezultat zlasti v finančnem obsegu proizvodnje, izvozu in; zapo- slenosti je sicer slabši od predvidevanj, toda, pri vsem tem je opozoriti, da je na ta pokazatelj oplivala predvsem cinkarna, kjer sta letošnja proizvodnja in izvoz manjša od lanskega. Sicer pa so dru- ga industrijska podjetja pre- segla ne samo obseg proiz- vodnje, marveč tudi izvozne dosežke. Slabe strani se kažejo v ne- likvidnosti, četudi se ta zbolj- šuje, zatem v večanju zalog gotovih izdelkov, v pomanj- kanju sredstev za investicije in obratne namene in ne na- zadnje v tem, da je šest go- spodarskih organizacij poslo- valo v prvem polletju z izgu- bo. Med njimi sta cinkarna in Izletnik na prvem mestu. Izredno zanimivi sta bili informaciji o stanju v cin- karni ter v avtoturističnem podjetju Izletnik. Vse kaže, da bodo v cinkarni prej kot so nameravali ukiniti delo v topilnici, zato pa bodo sto- rili vse, kar bi pospešili in- vesticijo v grafičnem obratu in ne nazadnje pri titanovem dioksidu. Tu so celo predlo- gi, da bi povečali kapacitete. Problem zase v tem kolektivu je fluktuacija zaposlenih in v tej zvezi osebni dohodki. Da bi stimulirali delo, je skup- ščina pooblastila svet za pri- marno gospodarstvo, da so- deluje v razpravah o rešitvi nagrajevanja. Boleče je nam- reč to, da tudi zaradi neu- streznih osebnih dohodkov kolektiv zapuščajo strokov- njaki, ki so mu potrebni. Izletnik je pravzaprav na poti notranje konsolidacije. Tu je kolektiv sprejel ne sa- mo odpoved direktorja, mar- več je dal nezaupnico drugim vodilnim. Novi direktor naj bi imel nekatera pooblastila pri izbiri bodočih vodilnih kadrov, sicer pa so tudi od- borniki nakazali smer takšne- ga ali drugačnega povezova- nja ali celo pot integracije z močnejšim sorodnim podjet- jem. Odborniki celjske občinske skupščine so na tej seji spre- jeli odlok o spremembi od- loka o komunalnih taksah, ki se v skladu z republi- škim zakonom razširjajo. Brez pomislekov so podprli tudi predlog o gradnji doma upokojencev v Celju, četudi so se zavedali, da ta sklep prinaša finančne obveznosti glede anuitet in pozneje pri odobravanju dotacij za redno delo te ustanove. M. BOŽIČ S SPOSOBNIMI K VEČJEMU USPEHU Te dni so sicer v večih ob- toah občinske konfepence Zveze komunistov dale na foevni red svojih zasedanj ferašanja kadrovske politike & naloge Zveze komunistov 1 tem v zvezá. Na videz iz- feda kot da gre za kampa- vendar spričo teže to- "^ne problematike tega le gre tako obravnavati. To k^bolj, ker so v večih ob- rtah zelo analitično pristopi- obravnavanju sklopa ce- ftoe problematike kadrov v plovnih organizacijah kot v ®Užben«ih službah. Prisotno * zavestno hotenje, da se s njjeljitimi premiki, z ciru- jano kadrovsko politiko po- J^Sa k pričakovanemu raz- /K k večjemu napredku na rj»očju gospodarstva in ne- j0sPodarstva. So na zadnji seji občin. ,'e konference Zveze komu- rtov v Slovenskih Konjicah ^apravi j ali o usmerjanju i^rovske politike, so med t^gim ugotovili, da je po- j^rio vzpodbuditi samo- Pfavne dejavnike in organi- le ZK k temu, da se kon- ico zavzemajo za spremin- 3e stanja v občini ter za javljanje ovir, ki prepre- či0 izvajanje že sprejetih /^Pov. v občini npr. mo- odstope, dejanska iz- r**zba vodilnih kadrov od zahtevane ter se razmere na tem področju zadnja leta ni- so bistveno spremenile. Tako npr. 60 odst komercialnih ka- drov nima predpisane iz- obrazbe, vtem ko je pri raču- novodjih ta odstotek že po- raznejši. V obeh sektorjih dela precej mlajših ljudi, ki bi si lahko takšno izobrazbo in nova znanja pridobili z iz- rednim šolanjem. Na podro- čju strokovnega izobraževa- nja za potrebe gospodarstva je bil dosežen lep premik; saj se vedno več delavcev vključuje v strokovno šola- nje oz. dopolnilno šolanje prek različnih izobraževalnih Oblik, ki jih organizira de- lavska univerza. Kar zadeva stipend irar.je, ki naj bi omogočilo dotok novih strokovnih kadrov na delovna mesta v občini, ugo- tavljajo, da je prenizko šte- vilo štipendistov za ekonom- sko smer študija. V manj- ših delovnih organizacijah štipendistov sploh nimajo. Za potrebe gospodarstva je trenutno skupaj 245 štipen- distov (od tega 155 na po- klicnih šolah). Višina šti- pendij na splošno ne ustre- za in tudi to vpliva na kon- čne rezultate in prizadevanja za izboljšanje kadrovske strukture. Mimo drugil» tehtnih ugo- tovitev v zvezi s kadrovsko politiko v občini ne gre pre- zreti dejstva, da večina de- lovnih organizacij v konjiški občini nima programov o dolgoročnih potrebah po ka- drih, nadalje imajo v podjet- jih premalo izostren čut za delo s pripravniki. Tudi to delo ni programirano. Ugo- tavljajo prav tako, da so ka- drovske službe v delovnih or- ganizacijah slabo organizira- ne in strokovno prešibke, premalo se preverja znanje zaposlenih, nezadostna je po- moč tistim zaposlenim, ki se dodatno izobražujejo ter da je pogrešati sprotno izobra- ževanje strokovnjakov ali pa je leto prepuščeno zgolj slučajnostim. Idejno-politič- no znanje strokovnih kadrov ni zadostno, bilo pa je tudi premalo družbenoekonom- skega izobraževanja članov samoupravnih organov. Z razpravo o kadrovski problematiki in s številnimi ugotovitvami s tega področja je organizaciji Zveze komu- nistov v občini nedvomno la- že zastaviti konkreten pro- gram. Ta slednja konferenca je prav tako utrdila prepriča- nje, da je kadrovska politika eno osnovnih gibal našega družbeno ekonomskega raz- voja in da je ZK najbolj od- govorna za naprodek na tem področju. K. V GiRENJU - OBISK IZ POLJSKE Prejšnji četrtek je kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju obiskala gospodarska delegacija Polj- ske z ministrom za strojno industrijo Jamiszem Hryn- kiewiczem na čelu. Goste je sprejel generalni ciirektor Go- renja Ivan Atelšek ter jih seznanil z nastankom, raz- vojem in perspektivo kolek- tiva, razen tega pa so si ogledali proizvodne prosto- re ter posamezne proizvodne procese. Obisk iz Poljske je prišel v času, ko kolektiv tovarne gospodinjske opreme širi poslovno in proizvodno sode- lovanje s tujimi partnerji in ko se tudi razgovori o skup- nem delu med poljskimi pro- izvajalci in gorenjskim ko- lektivom bližajo uspešnemu koncu. M. B. SREČANJE MLADIH PLANINCEV NA SNEŽNIKU V nedeljo 13. septembra so slavili planinci po vsej Sloveniji svoj dan zato so bile ob lepem vre- menu vse slovenske gore lepo obiskane. Naš notranjski Snežnik pa je tega dne doživel še posebno lep dan. Mladi planinci štajerske, Gorenjske in Notranj- ske so včerajšnji dan izkoristili za prijetno mla- dostno srečanje na njegovem 1796 m visokem vrhu. Na povabilo mladih planincev iz Ilirske Bistrici se je srečanja udeležilo nad 160 mladih planincev iz Gorij pri Bledu, Poljčan na Štajerskem, Kute ževega, Pivke in Ilirske Bistrice. Pred planinskim domom na Sviščakih je mlade planince pozdravila tajnica obč. zveze prijateljev mladine tov. Cerkvenik Suzana ter predsednik PD Ilirska Bistrica tov. Drago Karolin, kd je mladim iz« Gorij in Poljčan v spomin na srečanje poklonil knjigi »UPORNI SVET POD SNEŽNIKOM«. Opoldne so se mladi planinci podali na vrh Velikega Snežnika. Nad 300 m dolga strnjena ko- lona se je vila po ozki planinski poti skozi snež- niško ruševje proti vrhu. Večina udeležencev je bila prvič na Snežniku ravno tega dne. Lep raz- gled na mcirje, Istro, velik del ožje domovine in na dinarske vrhove je bil bogato plačilo za trud mladim planincem, ki so pršli tako daleč in se povzpeli na Snežnik. Vsi udeleženci so na Snežniku še pokosili in se vrnili na Sviščake. Ob slovesu so obljubili, da postanejo taka sre- čanja tradicionalna. Prihodnje leto se srečajo na Boču na štajerskem naslednje pa na Gorenjskem. Da je srečanje mladih planincev v organizaciji PD Ilirska Bistrica tako lepo uspelo, gre zahvala tuda sodelovanju in razumevanju obč. odboru ZB, Prijateljev mladine, mladinski organizaciji, turistič- nemu društvu in tovarnama Lesonit in TOK, ki sta udeležence nagradla z vzorci svojih izdelkov. SREČANJE Z UPOKOJENCI Osnovna sindikalna organizacija РТГ podjetja Celje je sredi septembra 1970 priredila piknik pri Vrunčevem domu na Svetini. Na piknik so bili povabljeni vsi aktivni člani kolektiva in ptt upoko- jenci. Okrog 370 udeležencev se je prijetno razve drilo. Ponovno so se srečali upokojeni in aktivni člani kolektiva ter obujali spomine na čase, ko so še skupaj delali in se veselili delovnih uspehov. Ptt upokojenci so se predvsem zanimali za do- k sežke podjetja, avtomatizacijo poštnega, telegraf- skega in telefonskega prometa, mlajši pa so od njih slišali marsikatero modro in poučno besedo. Ob prijetnem kramljanju, dobri kapljici in jedači jim je dan hitro minil tet- jim bo ostal v prijetnem spominu! L. J. NE MOREM SE STRINJATI Novi tednik z dne 2. septembra objavlja na 6. strani članek V zadovoljstvu vprašajte občane. Kot prizadet se ne morem strinjati, da je v celjski bolnišnici vse v redu. Zena je 8. maja 1962 zbolela za srčno ka/pjo. Po treh dneh je že prišla nazaj domov. Ni govorila, niti jedla ni. Bolan sem bdi in zelo težko sem jo prisili', da je pojedla dnevno vsaj 1 do 3 žlice hrane, pa še to je zbruhala; bolečine je imela v tre- buhu. Komaj sem ji toliko pomagal, da se ji je stanje malo izboljšalo. Leta 1965, ko sem jo hotel posaditi na invalidski voziček, sva oba padla in žema si je zlomila desno roko. Roka je popolnoma uničena, ker zdravniška pomoč ni bila zadostna. Leta 1966 je žena zopet zbolela na žolču. Od jutra do večera sem jo vozil od zdravnika do zdravnika, zvečer pa sem jo zopet pripeljal domov. Nihče mi ni rekel, kako naj ravnam z njo. V tire buhu jo je zelo bolelo, dal sem ji česen, drugi dan zdravila in po treh dneh je izločila gliste in bole čine so se zmanjšale. Dne 22. junija 1970 je žena ponovno zbolela na žolču, saj je bruhala zelenkasto-sivo tekočino. Zdravniki so jo zdravili doma, v avgustu pa sem zahteval, da so jo spravili v bolnico na interni oddelek, kjer se je zdravila 12 dni. Ko sem jo od- peljal domov, sem vprašal zdravnika, kako naj jo hranim, saj ni nič jedla, je samo zmignil z rameni. Dejal je tudi, da so bolečine v trebuhu posledica kapi. Po mojem mnenju so jo premalo preiskali, saj takšne bolečine, da ni mogla zaužiti več kot 1/4 1 hrane*dnevno, morajo biti znak neke bolezni. Takrat, ko sem ženo peljal v bolnico v Celju, sem pri vratarju oddal tudi napotnico za očala, saj sean si mislil, da jih bom med tem, ko se ona zdravi, dobil nova. Moja so namreč že stara, imam jih že od leta 1962. Dvakrat sem vprašal, pa so mi rekli — boste klicani! Pred desetimi dnevi sem ponovno pismeno vprašal, pa še nisem dobil od- govora. Pivka Anton in Matilda, Šmartno ob Paki 125 IZSILJEVANJE SIROMASNIH Nadaljevanje s 1. strani Pri reševanju, oziroma pred- logih, kako pomagati nera omočjem v naši republiki, če locete tudi v širši celjski regiji, ci obi človek neprijeten priokus, cía se stvari ponavljajo. Nekate- ' predlogi in načrti so zasrv t ni na dokaj trhlih temeljih, oe izločimo vse ostalo in se ustavimo le ob vprašanju stro- kovnjakov na hitrico ugotovimo, da je to velika in boleča rana' jutrišnjega dne. 2e podatki ra- '•n.ih političnih organizacij, ki so bile dovolj smele, da so upa- le vgrizniiti v to kislo jabolko kažejo, da smo tu dokaj bomi. fi nalizirajoč posamezne materi- ale, ki so jiih omenjene organi- zacije skrbno pripravile, pridemo do spoznanja, da zdaj, ko je že minilo toliko let od prve petlet- ke, poskušamo graditi najprej c+reho in šele nato — temelje. Ponekod sicer delajo izjeme, ven- dar naprej od dveh vogalnih no- silcev le s težavo prerinejo. Da se ne bi napak razumeli, nimam nobene ambicije in že- lje, da bi karkoli napovedoval, želim le opozoriti na bolečo resničnost in vsakdanjost. LOV ZA STROKOVNJAKI Danes več ni nobena skrivnost, da nam primanjkuje strokovnja- kov. Začenši s prosveto, pa vse do zdravstva. Ña vseh področ- jih. Toda zaradi prav tako zna- nih izgovorov in opravičili, je le malo kolektivov spremenilo svo- jo politiko do kadrovskih proble- mov. Tako marsikje niso dojeli pomen štipendiranja, ker sma- trajo, da je še vedno dovolj strokovnjakov, ki bi na njihov poriv bili pripravljeni pri njih pljuniti v roke. Delno je to res. Ni več nobena redkost, da podjetja strokovnja- ke kupujejo. Lepo in enostav- no. Ponudijo mu večje dohodke, če to ni dovolj, navržejo stano- vanje. V primeru občutne stiske dodajo tudi garažo. Zdaj so že pojavi, da dobi strokovnjak, ki ga potrebuje to in to podjetje ndeg lepih dohodkov tudi na- mesto stanovanja bivam je lični vili z garažo, v kateri bo celo avtomobil. Drugod, kjer nimajo tako glo- bokega žepa, so obljube skrom- nejše. Zato je tudi strokovnja- kov — manj. O povpraševanju raje ne govorimo. Zaradi te, splošno uzakonjene prakse, ki nima ničesar skupnega z mora- lo in socialističnimd načeli, osta- jajo nerazvita območja v glav- nem brez strokovnjakov, če pa jih imajo, jih marajo preplača- ti. Kajti dober strokovnjak ali kot moderno pravimo, izobliko- van profil, je moral to svojo fazo vrednosti pridobiti z delom v nekem kolektivu, kjer njego- vo vrednost poznajo in cenijo, zato na slabše ne bo šel. Kaj šele iz mesta v pro vinco. Ne- razvito (zabito) provinco (čeprav je bil mogoče in najpogosteje prav tam rojen). Zato pač v lovu za strokov- njaki za nerazvito področje in območje ne segajo po najbolj- ših, ki bi jih najbolj rabili, temveč po začetnikih. TI se tu- di v glavnem za nekaj let »žrt- vujejo«. Točneje: do tačas, ko si ustvarijo dobre materialne ali ne najdejo boljših pogojev. Po tem pa vkljub obljubam, pogod- bam in poslanstvu — zbogom. Za nj:imi ostajalo le oguljeni kovčki s katerimi so pripotova- li, ker jih zapuste z avtomobili in usnjenimi torbami. MLAČNOST ODGOVORNIH Začudenje preprostih občanov je ob teh dogodkih toliko večje, ker ne morejo razumeti, kako to, da jih strokovnjaki nenado- ma za.mi;Občni zbori osnovnih sindi- kalnih organizacij bodo v decem- bru in morda še januarju. Zakaj takšen poudarek kadrovskim pri- pravam? Predvsem zato, ker v bodoče ne želimo več, da bi vse najboljše kadre pobrale druge or- ganzacije, sindikat pa bi moral vzeti tisto, kar ostane. S takš- nimi kadrj ne moreš niiti delati pa tudi ugleda organizacija ni- ma. Zdaj smo se odločili za te- meljite kadrovske priprave, kaj- ti le z dobro in kvalitetno ekipo bomo lahko izpeljali zahteven program. V bodoče- predvideva- mo več aktivnega in direktnega sodelovanja z zvezo komunistov, mladino in samoupravnimi orga- ni Boljši kadri so pogoj za iz- vajanje ciljev in načrtov, ki jih bomo sprejeli na konferenci. Pri vsebinskih pripravah pa bomo strmeli predvsem za tem, da obč- ni zbori ne bodo samo formalni ali navadni sestanki, temveč m<> rajo biti podlaga za konkretna program za prihodnje obdobje.« Če vas prav razumem že- lite v bližn jem obdobju do- seči zlasti to. da sindikat v okviru drugih ortran?7acij ne hI bil več nekakšna »cokla«, ki ga vsi zanostav- lfaîo, temveč da se mora trdno post?Mtf "a non izo- braževanje pri občinski konfe- renci SZDL v Celju je tekla raz- prava o nekaterih aktualnih vprašanjih celjskega gledališča. Kot povzemamo iz uvodnih Obrazložitev upravnika Bojana Stiha, ki je govoril predvsem o funkciji SLG v slovenskem kul- turnem prostoru in njegovem vključevanju v družbeno življe nje sploh, je trenutno v ospred- ju vseh prizadevanj pridobiva- nje novega občinstva, pri čemer je hvalevredna tako oomoč ob- činske sindikalne organizacije kot tudi SZDL. Po njegovem mnenju je lahko takšno sodelo- vanje obojestransko koristno in omogoča lažje delovanje SLG. Letošnji abonmajski razpis ka- že spodbudne rezultate; gledali- šče je v zelo dobrih odnosih s šolsko mladino in prosveto splcih, računa pa tudi z večjim odzivom podeželskih prebivalcev in de lavcev. Takšna pričakovanja vsekakor utemeljuje umetniška :n kultur- na usmeritev ustanove, ob kate- ri je v ospredju skrb za umet- niški razvoj ustanove, vendar ne na račun komunikativnosti. Slovensko ljudsko gledališče je v letošnji sezoni sicer v nekoliko boljšem finančnem položaju, kot je bilo doslej, za kar ima zaslugo predvsem celjska občinska skup- ščina, urejeni odnosi s sloven- sko televizijo in skladom za po- speševanje kulturnih dejavnosti. Toda ta položaj je po besedah Bojana Štiha še vedno dokaj te- žaven. Osebni dohodki se nam- reč gibljejo v razponu od 104 do 155 tisoč starih din, kar je daleč pod poprečjem drugih gle- dališč. Profesionalizacija SLG ter- ja nujno ureditev tudi tega vpra- šanja, še posebej, ker bi bilo iluzorno misliti, da bi bilo lahko rešeno že s tem, če bá bil obisk predstav večji. Obstoji predlog, po katerem bi osebne dohodke gledaliških delavcev skušali pri- bližati katalogu I (čeprav je medtem zunaj že katalog II s korekturami), in tako naj bi se ti gibali v razponu od 120 do 210 tisoč starih din. Za uresniči- tev takega načrta bi morala biti subvencija za 15 do 20 odstotkov večja. Na seji sekretariata sekcije za kulturo so izrazili podporo sa- nacijskemu programu SLG, saj bodo osebni dohodki tudi po predvidenem poprečju še vedno močno zaostajali za dohodki v drugih gledališčih. Poleg tega se odpira tudi problem rekonstruk- cije gledališke hiše, kjer je zla- sti električni park (po 20 letih) povsem odslužil. V ta namen so pripravili tri variante za adap- tacijo, prilagojene gmotnim mož- nostim občine. dhr POMOČ ZVEZNEMU FESTIVALU REPUBLIŠKI PLENUM O PRIPRAVAH NA MFP 1970 V okviru priprav na deseti ju- bilejni Mladinski pevski festival se je v Celju sestal plenum slo venskih zborovodij. Udeleženci so več ur trajajočo razpravo v glavnem posvetili nekaterim spremembam festivalskih propo- zicij in izboru obveznih pesmi, poleg tega pa obravnavali še okvirni program prireditev. Plenum se je po daljši, zelo razgibani razpravi soglasno od- ločil, da imajo pravico nastopa na prihodnjem festivalu vsi tisti zbori, ki jih bodo izbrale repub- liške kulturno prosvetne organi- zacije, in ne avtomatično, kot doslej, tudi nosilci plaket. Meni- li so namreč, da plakete same po sebi še ne zagotavljajo, da so zbori ohranili kvaliteto, saj je znano, da se v dveh letih pev- ci tudi menjajo. Precej polemike Je vzbudil predlog spremembe propozicij, kar zadeva številčno omejitev zborov posameznih skupin, če- prav naj bi bilo zborovsko pet- je predvsem množično, je na koncu prevladalo mnenje, da ima festival tekmovalni enačaj, topa pomeni, da je mogoče prikazati dosežke tudi z manjšim števi- lom pevcev. Tako bodo zbori A skupine lahko šteli največ od 40 do 60, B skupine od 40 do 80 in C skupine od 30 do 50 pev- cev (doslej je bila gornja moja 90 in še to so večkrat prekora- čili). V razpravi ( posvečeni obvez- nim pesmim, se je plenum od- ločil le za obvezno pesem A sku- pine — Osterčevo Nezgodo na piru, medtem ko bodo drugi dve določili v nekaj dneh. V tej zvezi so menili, naj bi na pri- hodnjem kot bodočih festivalih izbirali obvezne pesmi iz klasi- kov slovenske zborovske ustvar- jalnosti (od Gallusa dalje), zbo- rom iz drugih republik po mož- nosti uvrstili v prosti program tudi slovenske avtorje. Na seji je bilo izrečenih mno- go kritičnih pripomb na račun zveznih institucij, ki priznavajo celjskemu Mladinskemu pevske- mu festivalu sicer zvezni status, vendar mu od 1967. leta dalje ne nudijo nikakršne finančne pomoči. Plenum je zato sprejel stališče, da je treba ta problem ustrezno rešiti, saj nikakor ne bi bilo pravično, ko bi celotno breme za jugoslovansko (in tudi mednarodno) prireditev nosili le celjska občina in republika. D. HRIBAR Ob 50-letnici ustanovitve me- ščanske šole v Šoštanju so v nedeljo dopoldne odkrili spomenik prvemu in edine- mu ravnatelju, zaslužnemu pedagogu in zgodovinarju Francu Hriberniku- Spome- nik, ki je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja, stoji pred poslopjem bivše me- ščanske šole. PROGRAM KULTURNE- GA DOMA V VELENJU Te dni se je sestal programski svet kulturnega doma v Velenju in razpravljal o programu za no- vo sezono. Lani so na svoj pro- gram vezali več kot dvesto abo- nen tov. Letošnji program bo za- jel deset kvalitetnih prireditev, med njimi bo sedem gledaliških. Gostovala bodo gledališča iz Ljubljane, Maribora in Celja. Omenimo naj le nekatere pred- stave: Sosedov sin, Scapinove zvijače, Veronika Deseniška itd. Med glasbenimi prireditvami bo nastop slovenskega okteta, večer opernih arij in po vsej verjetno- sti Gobčeva opereta Planinska roža, ki jo pripravljajo doma- čini. K desetim abonmajskim prire- ditvam bodo dodali še dve. -v- OLIA FRANCETA GODCA V celjskem Likovnem salonu so v petek odprli razstavo oljnih slik Franceta Godca. Avtor, ki sodi v starejšo generacijo slo- venskih likovnikov, je študiral slikarstvo v Zagrebu, 1937. leta pa je prvikrat samostojno raz- stavljal v Ljubljani. Odtlej je imel še več kot 100 razstav do- ma in v tujini (Burmi, Indiji, Danski, Zahodni Nemčiji, ZDA). France Godec je slikar, ki upo- dablja predvsem značilnosti slo- venskih pokrajin, pri čemer se najpogosteje izraža v tehniki gva- ša, pastela, tempere in olja. Prvi- krat se je celjskemu občinstvu predstavil 1953. leta, razstava v Likovnem salonu pa bo odprta do 24. tega meseca. dhr AMATERJI ZDRUZEII Ob koncu prejšnjega meseca je bil v Štorah občni zbor čla- nov bivšega amaterskega gleda- lišča Celje in dramske sekcije Svobode štore, na katerem so ustanovili novo amatersko gle- dališče Zelezar. Amaterski gle dališki delavci so se za združi- tev odločili že pred tem. Na občnem zboru so sprejeli osnutek novih pravil kot zača- sen, pa tudi delovni program za letošnjo sezono. Poleg štirih že naštudiranih predstav bo v njem tudi nekaj novih, kot prvo skup- no delo pa naj bi postavili na oder dramo o Pernjakovih. Za predsednika novega gleda- lišča so izvolili Štefana Gerkeša, prav tako pa so imenovali gleda- liški odbor, umetniški svet in nadzorni odbor. Po vsem tem sta se podmor- nici »Hrabri« in »Nebojša« po- slovili od britanskega otočja in preko Biskaja in Gibraltarja od- pluli v jadranske vode. To je bi- lo leta 1927 in Štumberger je bil imenovan za prvega oficirja na prvi podmornici. Toda le dolo- čen, kajti spet se je zataknilo, spet so zaplesale zahrbtne sile. Z enim članom komisije sta ob odhodu v Anglijo bila dobra pri- jatelja, toda počasi so se začela nabirati nesoglasja in prerašča- ti v nasprotovanja, in še nekaj je bilo ,drenj za prestiženim, bit- ka za časti, tu pa je bil štum- berger prešibkih komolcev, tudi če bj bilo v njegovem značaju, da bi se za čem takim gnal. ŽIVEL KRALJ! DOL S ŠTUMBERGERJEM Podmornici »Hrabri« in »Ne- bojša« sta z novopečenima po- sadkama končno zapustili angle- ške obalne vode in zapluili pre- ko Biskaja, Gibraltarja, skozi Mesinsko ožino in Otrantska vrata v domovino. Tu so jima pripravili svečan sprejem, kapi- tanu štumbergerju pa novo pre- senečenje, neljubo, kot. so bila vsa presenečenja. Miroslav Štumberger je bil sprva dodeljen k starejši, to je prvi podmornici, »Hrabremu«. Toda spotoma so ga mimogrede premestili na drugo, »Nebojšo«. Zakaj. Prva je bila prva in vsi, kii so kaj več pomenili, so se kot gostje hoteli voziti na prvi. Ker pa so to bile visoke živine, je nastal drenj med oficirji, kdo bo na tej podmornici smel sti- skati roko admiralom, genera- lom in ministrom. Sicer sta na vožnjo z gosti šli obe podmor- nici. Tudi »Nebojša« je svojega dobila. Z njo se je vozil admi- ral Koh, za katerega pa je bilo vsakemu mornarju znano, da ni priljubljen v vrhovih. Tako je bilo v začetku. Prvo leto je bil štumberger na »Ne bojši« prvi ofioir, komandant podmornice pa je bil Pfajfer, Štumberger j ev bojni tovariš iz prvih dni po zlomu .Avstrije v vodah pred Reko, kjer sta s kon- zervami vabila posadko na lad- jo. Leto pozneje so Pfajferja, bil je iz Krškega, upokojili, kot večino starejših oficirjev in ko- mandant je postal štumberger. Da to imenovanje admiiraliteti ni šlo od srca je hitro spoznal. Dobival je takšne »orakelske« u- kaze, da karkoli je že ukrenil, nikoli ni bilo nič prav. Toda štumberger ja je čakalo še kaj drugega, še hujše poni- žanje. Leta 1929 se je v Split pripe- ljal kralj Aleksander in izrazil željo, da bi se peljal v pod- mornioi. Toda takrat je bila v pristanišču le »Nebojša«. Začel se je drenj, da nikoli takega, štumbergerjev podrejeni oficir ni izbirail sredstev, da bi se do- kopal do časti, da vozi kralja. Kapitan štumberger še danda- nes ne ve točno, kakšne sile so stopile v igro in kako so delo- vale. Zgodilo se je pač, da je bil štumberger v hipu razrešen dolžnosti poveljnika podmorni- ce, da jo je moral brez primo- predaje izročiti mlajšemu in v dveh urah zapustiti podmornico. Tudi z matične ladje, kjer je imel svoje priročno imetje, dva motorna kolesa in motorni čoln, so ga hoteli pri priči odsloviti in si je komaj izprosil nekaj ur, da je zadeve uredil. štumbergerja je vse to močno prizadelo. Ne tisto, da ob njem ni stal kralj, ko bi poveljeval na vožnji. Bolelo ga je, da so ga tako brezobzirno in nesram- no spodili, toot kakšnega prite penca. Ob teh pripovedih je v kapita- novem domu v Baošičih ogenj s kamina metal medlo trepetajočo luč po oljih na stenah. Zazdelo se mi je, da te temne turobne slike, ki jih je kapitan sam naslikal, mnogo bolj razumem. Mnogo je senc, ki so se zgri- njale nad življenjem človeka, ki je zrastel iz živahnega in hudo- mušnega fantiča iz zelene šmar- ske doline ... TRDO DELO TOVARIŠ V KRIZI Kaj je po vsem tem storil ka- pitan fregate Miroslav štumber- ger? Se je vrgel v bitko? Ni se. S kom bi se boril. Z intriganti se je bilo moč boriti le z njiho- vim orožjem, tega pa štumber- ger ni zmogel, četudi bi sploh znal. Se je zapil iz obupa? Ni. Enostavno ne prenese pijače, tu- di če bi hotel. Dve leti je bil na razpoloženju, brez sleherne zadolžitve — enostavno številka na plačilnem seznamu. Lahko bi veseljačil in lenaril, toliko je njegova oficirska plača že pre- nesla. Toda ne. Z vso zagrize- nostjo se je lotil dela, ki mu ga nihče ni naročal, kot je prva leta po vojnii iz lastnih nagibov reševal dragocen material za tor- pedistiko in minerstvo. Več ča- sa je imel za svojega konjička. Za zbiranje starin, umetnin, za svojo ljubezen do prirode, živih bitij, za slikarski čopič, za pes- nikovanje. Obsodili so ga na brez- delje, on pa se je pognal v delo z vso šmarsko trmo. Zgodilo se je včasih, da je mo- ral v vrsto z drugimi mornari- škimi oficirji, zlasti kadar je prišel na obisk v garnizijo ko- mandant mornarice. Navadil se je, da je komandant spustil ro- ko k nogi, ko je šel mimo njega, medtem ko je vsem osta- lim stiskal roko. Zdržal je tako dve leti, potem pa je začelo vrtati po njem. Za- kaj? Cemu prenašati ponižanja? Dovolj je delal, štumberger se je odločil za upokojitev. Sporo- čil je svojo odločitev enemu od redkih prijateljev v komandi mornarice. Toda prijatelj ga je rotil, naj malo počaka, da bo napočil tudi njegov dan. štum- berger v ta dan ni verjel, je pa na prigovarjanje dobrega to- variša še ostal. Potem je nekega jutra počilo ... (Se nadaljuje) Iz albuma kapitana Štumbergerja. Prizor ko z ladje nesejo na kopno krsto s truplom ubitega kralja Aleksandra. Nekaj let pred tern je prihod kralja na obisk v mornarico povzročil spletke in intrige s tako bolečimi posledicami za kapitana Štumbergerja. Dvajset let pred tem je bil štumberger na- vzoč, ko so takole prinesli krsto z nadvojvodo Ferdinandom, le da so jo vkrcavali. AVTORITETA ћТп vi?« »40 dkg govejih prsi in dve, tri cevne kosti.« Obrisal si je roke, se čez mene zazijal v lepo zalito plavolasko in odrezal kos me- sa. Zabrisal ga je na tehtnico, z enim okom poškilil na kazalec in meso zavil. Nato je poiskal kosti, ponovil obred in na ovojni papir zapisal ceno. Blagajničarka je enolično prekladala z levo roko zavitke, z desno pa pristiskala na številčnico. Pri zavitku, ki ga je mesar pripravil, se je ustavila. Otipavala in z roko potehtavala. »Ali je to res samo 96 par?«, se je za- drla čez vso trgovino Potrošniki so se za- zrli v njo, nato vame. Jaz sem se obrnil nazaj, ker sem mislil, da so njih pogledi namenjeni komu, ki stoji zamano. Bil sem sam. Mesar ni slišal prvega vprašanja, zato je blagajničarka zvišala svoj glas. Končno se je mesar odzval. »Toliko je, .kolikor piše! Jasno?!« Malo $em si oddahnil in iz pljuč tiho izpustil zrak. Torej nisem lopov. P omemb- no sem se ozrl naokoli po scene lačnih obrazih, ki so kot bije iz ajde zijali vame. Nepremično in pomenljivo. Pograbil sem košaro in jo počasi ucrvl iz trgovine. Doma sem iz košare pospravil nakupljeno blago in se spravil k pripravi kosila. Ko sem odvil mesarjev zavitek, sem ugtovil, da. je bilo v enem ovitku sprav- ljeno meso in kosti. Pogled mi je zdrsnil na ovojni papir, kjer je pisalo 96_ Torej se je mesar le enkrat vsekal v svojo škodo. Kaj zdaj? Zložil sem nekaj praznih steklenic v košari in hop, nazaj v trgovino. »Oprostite tovariš mesar, vi ste se prej zmotili. V zavitku je bilo poleg kosti še meso, ki je po toliko in toliko din, vi pa ste napisali na papir številko 96!« »In kaj potem? Mogoče sem se res zmotil za par dinarjev. Mogoče! Toda to nisem smel priznati! Kam bi pa prišli, če bi blagajničarka podvomila v mene?1 Ha! Z mojo avtoriteto bi bilo fuč! Razumete? Za njo je moj napis sveto pismo.« »Toda v mojem primeru ste se očitno zmotili. Meni je nerodno, jaz sem prišel v trgovino, da bi pošteno plačal, zato rni zdaj ponovno izstavite račun.« »Zakaj? Boste kaj kupili?« »Saj sem že prej. Želim le, da bi popra- vili napako.« »Nisem se zmotil in pika. če vas denar tako tišči, ga nesite Rdečemu križu.« »Nočem, da' bi komu drugemu denar manjkal.« »Ha, za tistih nekaj dekagramov? Ne bodite smešni Nič niste dolžni, ker se jaz nisem zmotil! Gospa, kaj Pa iH želite?. .« Nani DVAINDVAJSET VRTNIC S podelitvijo zlate, dveh srebrnih in devetnajst bro- nastih vrtnic se je končalo letošnje tekmovanje za naj- lepše cvetlice, ki ga že pet- nast let organizira celjsko olepševalno in turistično dru- štvo. Letos je strokovna ko- misija pod vodstvom prof. Silve Puntar-Vrhovec zabele- žila nad 1.800 gojiteljic cvetja. Mnogi med njimi so dosegli visoke kvalitetne dosežke. Na zaključni slovesnosti je govoril tudi predsednik olep- ševalnega in turističnega dru- štva Rado Jenko, ki je med drugim opozoril na skrb, da bi bilo mesto čim lepše in da bi imelo veliko cvetlic, urejenih nasadov in vrtov. Zlato vrtnico, v resrîici zla- to, je dobila Erna Jurički iz Grčarjeve 18, srebrni družina Kramar (Ulica Tončke čeče- ve 8) in Joško Rozman iz Groharjeve ulice, bronaste pa: Zora Lednik cesta na Ostrožno 100; Milica Lednik, cesta na Ostrožno 102; Marija Kolar cesta na Ostrožno 104; Marica Špes, Ulica Dušana Kvedra 6; Avgust Jakše, Gr- čarjeva 10; Lina in Jože Tan- ko, Robova 12; Martin Guze j, Ulica bratov Vošnjakov 53; Nuša Poznik, Ulica bratov Vošnjakov 21 a; družina Pe- tan, Dobojska 19; blok Tru- barjeva 18 , 20, 22, 24; Ma- rija Lesjak, Nazorjeva 15; Katica Poženel, Celestinova 2; Ana Smrkol, Celestinova 1; Slavko Marinič, Celestinova 3; družina Faganelli, Jenkova 12; Javne naprave, Teharska cesta; EMO, Mariborska ce- sta; Petrol in hudinjska os- novna šola. M. B. KOMEMORACIJA OB OBLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA še nekaj dni nas loči od pomebnega, posebno še za nas Slovence toliko usodnega spominskega dne. V soboto, dne 10. oktobra bo poteklo 50 let, odkar je bil izveden ko- roški plebiscit. Medtem ko potekajo na avstrijskem Ko- roškem obrežne priprave za proslavitev plebiscitne zmage, smo pa dolžni mi vsi, ki ži- vimo v svoji narodni državi, obuditi misel na čas in do- godke, ki so nas tako kruto ločili od naših rojakov. Mestni odbor borcev za se verno mejo 1918—1919 v Ce- lju priredi v soboto, dne 10. oktobra s pričekom ob 15. uri popoldne v dvorani dru- štva upokojencev na Muzej- skem trgu v Celju komemo- rativno žalno zborovanje. So- deluje pevski zbor ukopojen- cev. Prireditelji vabijo — brez pismenih obvestil — k ude- ležbi vse svoje člane in prija- telje-rodoljube, predvsem pa tudi predstavnike naše ljud- ske oblasti in družbenih or- ganizacij . KONZORCIJ ZA GRADNJO JAVNIH SKLADIŠČ Pet delovnih kolektivov: Kovinotehna, Aero, celjska poslovna enota Interevropa iz Kopra, stanovanjsko pod- jetje ter železniško transport- no podjetje iz Maribora, so ustanovili konzorcij za grad- njo javnih in carinskih skla- dišč pri tovornem kolodvoru v Čretu. Na čelu poslovnega odbora konzorcija je direktor Kovinotehne, Beno Krivec. Predvideno je, da bi v prvi fazi zgradili okoli 10.000 kv. metrov skladišč, poleg tega pa še poslovno zgradbo, za katero se posebej zanimajo carinska uprava, Interevropa, Transjug in še nekateri dru- gi- člani konzorcija sodeluje- jo pri gradnji z denarnimi deleži razen železniškega transportnega podjetja, ki da- je na voljo zemljišče za po- stavitev skladišč ter indu- strijski tir. Seveda pa krog- sodelavcev in sofinancerjev s tem ni za- ključen. V konzorcij bodo lahko vstopili še drugi kolek- tivi. V 9 MESECIH ZA 2,000.000 DOLARJEV IZVOZA LIK »Savinja« v Celju je le- tos dosegel svoj rekord v iz- vozu, saj so v 9 mesecih re- alizirali 2,000,000 dolarjev, kolikor so prvotno predvide- li za vse 1970. leto. Do konca leta računajo še na 800.000 dolarjev izvoza. To je vseka- kor izreden skok še zlasti, če upoštevamo, da so izvoz pre- težno realizirali na zapadnem tržišču. LUDVIK REBEUŠEK V PORTUGALSKI Tajnik zveze naravnih zdra- vilišč Slovenije mg. oec. Lud- vik Rebeušek je te dni sode- loval v glavnem mestu Portu- galske na kongresu medna- rodne zdravstvene organizaci- je. Tu je imel skupaj s fran- coskim in švicarskim stro kovnjakom referat o marke- tingu v termalizmu. MALI INTERVJU Vprašuje: Milan Božič Odgovarja: Ivan Stropnik V programu prireditev in proslav za praznik velenjske občine so Ravne pri Šošta- nju zapisane z velikimi črka- mi. In ne zaman. Tokrat je ta vasica, ki bo izvedla glav- no proslavo, in tokrat so zla- sti njeni prebivalci oni, ki se bodo osmega oktobra le- tos še dolgo spominjali. Ta dan bodo izročili namenu ne samo asfaltirano cesto iz šo fctanja do Raven, marveč od prli tudi novo šolo. Na vsak način veliki pridobitvi; izred no pomembni pa tudi zavo ljo tega, ker so pri tem, zla- sti še pri modernizaciji ceste, dali svoj veliki prispevek do- mačini sami. In zato tudi naš mali intervju s predsed- nikom krajevne organizacije SZDL, Ivanom Stropnikom. »Kako ste se lotili akcije, v kateri ste našli tako velik odmev in tako pripravljenost domačinov?« Moram priznati, da nismo imeli težav. Sicer pa segajo začetki tega dela dve leti nazaj, že takrat smo sklenili, da moramo dobiti novo cesto z asfaltno prevle- ko. In ko so nam še občinski ljudje obljubili, da bodo po- magali z denarjem, če prispe- vamo tudi sami, smo se lotili dela. Zbrali smo deset mili- jonov starih dinarjev. Potem je prišel še krajevni samo- prispevek in cesti se je pri- ključila še nova šola. Dela so stekla. Po programu bi moral biti prvi kilometer naše ceste širok 3,5 metra, drugih pet pa 2,5 metra. Nam se je to zdelo premalo. V tem delu smo ho- teli imeti cesto široko 3 met- re. Zato smo šli v novo akci- jo in v času, ko je cesta že imela prvi asfalt, smo v enem tednu zbrali dodatna dva mi- lijona, druga dva pa je dala krajevna skupnost. Ljudje so se spet izkazali.« Kako pa je bilo z mostom?« »Tudi v tem primeru je imela krajev- na skupnost odločilno bese- do. Most smo zgradili že la- ni, saj je bil tudi pogoj za izvedbo modernizacije ceste. Takrat smo tudi uredili ob- vozno pot, da promet ni za- ostal. Delali smo vaščani.« »Pri gradnji ceste so vam pomagali še drugi, mar ne?« »Tudi to drži. Na pomoč so prišli zlasti šoštanj čani pa tudi občinski uslužbenci. Ta pomoč je prišla do veljave tudi v zadnji fazi, ko smo urejevali bankine.« »Kolikšen je bil delež domačinov pri gradnji ceste?« »Poleg že omenjenih dvanajstih milijo- nov starih dinarjev, je v tej cesti še okoli 5.000 ur pro- stovoljnega dela.« »Kakšna usoda pa bo doletela staro šolo?« »V njej bo stanovanje pa tudi prostori za delo dru- žbenih oragnizacij.« »In vaš delež pri gradnji nove šole?« »Ta je manjši, saj je financi- ranje potekalo iz sredstev krajevnega samoprispevka. Naš delež, predvsem učite- ljev in učencev, pa se je po- kazal v zaključni fazi pri ure jevanju okolja.« NOVI PRIDOBITVI NA OTOKU Prvega oktobra sta na Oto- ku zaživela nova poslovna prostora. Vtem ko je kolektiv trgovskega in proizvodnega podjetja Merx odprl v okviru preskrbovalnega središča ob Ljubljanski cesti novo pro- dajalno »Tekstil«, je kolek- tiv trgovskega podjetja Cen- ter izročil namenu pri samo- postrežni trgovini ob Trubar- jevi ulici novo slaščičarno. V tem ko je Merx za novo trgovino namenil nekaj nad 70 milijonov starih dinarjev, je ureditev slaščičarne stala okoli 24 milijonov dinarjev. M. B. PIKNIK NA TEHARJU Ob 20-letnici delavskega samoupravljanja v LIK »Savi- nja« je kolektiv pripravil pri- »Mlinarjevem Janezu« piknik. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do srečanja z vsemi do- sedanjimi upokojenci — nek- danjimi člani kolektiva. Prav tako so ob 20-letnici podelili priznanja vsem tistim članom kolektiva »Savinje«, ki delajo v podjetju neprekinjeno že več kot 15 let. 80 NOVIH STANOVANJ Za člane kolektiva tovarne gospodinjske opreme Gorenje bo bržčas že prihodnji me- sec na voljo osemdeset novih stanovanj. Z njimi bo le del- no zamašena vrzel, ki je gle- de stanovanj tako značilna za mesto ob Paki. -v- DRUŠTVO GLASBE- NE MLADINE Na seji glasbenega sosveta pri občinskem svetu zveze kulturno prosvetnih organi- zacij Velenje so predvsem go- vorili o izbiri programa za novo šolsko leto. Le-ta je po- membna tudi zato, ker bo služil kvalitetnemu koncertu, ka ga vsako leto pripravljajo za dan žena. Na sestanku so govorili tudi o ustanovitvi društva glasbene mladine za velenjsko občino. Gre predvsem za tež- njo, da bi si glasbena vzgoja sistematično utirala pot med mladino. RAZGOVORI S KMETI Občinska konferenca SZDL in občinska skupščina v Ve- lenju sta v sedmih krajih sklicala sestanek s kmeti. Na njih so obravnavali srednje- ročni program razvoja občine s posebnim poudarkom na kmetijstvo. -v- SREČANJE METALURGOV V Velenju je bilo 24. in 25. septembra srečanje metalur- gov in njihovo dvanajsto strokovno posvetovanje. Na sporedu je bilo več stro- kovnih predavanj ter izme- njava delovnih izkušenj. -v- PRIREDITVE OB rj ČINSKEM P«RA2|\|| V okviru prireditev ^ slav na čast praznika - J ske občine bo danes, v s 7. oktobra ob 17. uri v i>J šici mladinski tabor, v ? nju ob 18. promenadni ! cert rudarske godbe, v §! nju pa ob 19.30 večer Zav? in narodne glasbe. ^ Jutri, v četrtek, 8. oku bodo osrednje prirej Tako bo v šoštanju ob i tih komemoracija pri &J niku talcev, medtem ko v novo asfaltirano cesto stanj—Ravne odprli ob q tih, se bo ob enajstih ^ v Ravnah glavna svečano, otvoritvijo nove šole ter delitvijo Kajuhovih nagt» V petek, 9. t. m. bo , lenju večer narodne in ^ ne glasbe ter zaključek lavskih športnih iger. p, in sobota sta rezervirana 1 za srečanje pionirjev-dop, kov pionirskih glasil v veniji. V soboto, 10. okto .bo v Šmartnem ob Paki s nostna akademija v 4 Partizana; v nedeljo, ц tobra pa bodo še nekaj športne prireditve, tako v berkah turnir v malem m metu, v šoštanju pa relly mačih mopedistov. PRVE PRIREDITVE! PRAZNIK VELENI SKE OBČINE Prve prireditve in prosi za praznik velenjske obč osmi oktober, v spomin prvi partizanski napad na štanj, so bile že v nedeljo poldne. Tako so v Veli odprli razstavo NOB, v št nju pa razvili zastavo zi ter odkrili spomenik pio ju srednjega šolstva v šali dolini, Francu Hriberniku. leg tega so v šoli Karla stovnika-Kajuha odprli še stavo likovnih del učene« ! Prireditve v šoštanju ji biskalo veliko število Ij ! Zastavo krajevne organizi ZVVI je v imenu pokro lja, kolektiva šoštanjske moelektrarne razvil inž. ( Misle j, o pomenu praznila je spregovoril predsedniki jevne organizacije ZVVI, van Glušič. Spomenik Francu Hribe ku, edinemu ravnatelju L šole v Šoštanju, pe r in zgodovinarju, je v Гnekdanjih učencev od tooslav Vrečko, o delu ,¡enju Franca Hriberni- je govoril Franjo Vajd Jiirja- obeh proslavah v šošta- 1 sodelovali še recitator- ^itiača godba na pihala, *ki Pevski zbor in dru- M. B. TITOVA PRIZNANJA ! dolgoletno družbeno, üöno delo je predsednik odlikoval , z najvišjimi wvanji 59 občanov v и občini. Odlikovanja je josebnem sprejemu pode- jjedsednik skupščine ob- I Žalec Joško Rozman, t med drugim omenil ve- pornen vseh odlikovancev ,za njih same, kot za ce- 0 občino in tiste sredine, : delajo. Največ odliko- ¡ev je bilo iz vrst sindi- ¡ih delavcev, kar 32! Od- ganja so dobili: Viktor 1er, Stane Skok, Jože ¡Kijeek, Franc Iivar.čič, ¡2 Diacci, Franc Je- täc, Avgust Dobriha, Is Smodiš, Milan Zabav- Heri Kopše, Franc mar, Vid Korbar, Stane ji, Mirko Žilnik, Mar- Vučer, Leopold Rihter, ш Brilej, Nada Ferencek, m štorman, Martin No , Drago Božič, Majda 1er, Vinko Podbrežnik, ¡tor Kristan, Branko Pi- , Andrej dr. Ločniškar; lej Veber, Vinko Jordan, nc Herman, Jože Lube j, e Korun, Kati Kač, Da- ) Podgornik, Pavel Bader, m Brinar, Stanislava lah, Pavla Korun, Vladi- : Skok, Ivan Banko, Alojz art, Jože Krašovee, ine Kasesnik, Ivan Kro- "šek, Franc Caglič, Vla- Gorišek, Ludvik Pre- j, Ivan Uranjek, Maks Hropot, t Anton Turinek, Martin Krajne, Janko Zago- de, Ivan Pospeh, Renata Vi- potnik, Blaž Arlič, Franc Jelen, Janez Meglic in Jože Tkavc. USTANOVITEV MLA- DINSKEGA AKTIVA V novembru pripravljajo problemsko konferenco Ob- činske konference ZMS za žalsko področje. Do takrat bodo obiskali vse mladinske aktive, zbir vtisov pa bo slu- žil kot osnova za glavno to- čko problemske konference: delo in problematika mladin- skih aktivov v žalski občini. Po besedah Janeza Krofliča, do sedaj učitelja iz Andraža, od septembra dalje pa usluž- benca Občinske konference ZMS v Žalcu, želijo v pri- hodnjem obdobju doseči zla- sti tesnejše in pristne j še so- delovanje s kmečko, delavsko in študentsko mladino. Pred konferenco pa bodo ustanovi- li v Žalcu in Petrovčah osrednje mladinske aktive, ki jih imajo že po vseh več- jih centrih v žalski občini, izjemi sta samo omenjena kraja. POTREBUJEJO TELEFON Občani Griž so na zadnjem skupinem sestanku raznih krajevnh organizacij poveda- li, da bi nujno potrebovali te- lefon in to na relaciji Zabu- kovica — Griže — Žalec. Zla- sti nerodno je takrat, ko ijudje potrebujejo zdravnika in ga iz Žalca, kjer je ne morejo takoj poklicati. Spre- jeli so sklep, da se bodo z odgovornimi faktorji o nape- ljavi telefona pogovorili, pri napeljavi pa bodo pomagali tudi sami s prostovoljnim delom ali določenimi prispev- ki. KRVODAJALSKA AKCIJA Krajevna organizacija Rde- čega križa v Šempetru bo s pomočjo občinske zveze RK Žalec organizirala 16. oktob- ra v kino dvorani odvzem krvi. Potrebe po krvi so vsak dan večje zato organizatorji pričakujejo, da bodo prebi- valci tega okolja izpolnili pričakovanja in s tem dali svoj nepogrešljivi delež. TEDEN GASILSTVA Pretekli teden je bil teden požarne varnosti in gasilci Savinjskih gasilskih društev so mu dali poudarek z ve- rižnimi gasilskimi vajami. Vaje, ki je bila ob koncu tedna se je udeležilo okoli 250 gasilcev iz 14 gasilskih društev. Na tej vaji so po- kazali kako spraviti vodo na kraj požara z razdalje 1500 m. ASFALTIRANJE CEST Polzelam so se odločili, da bodo asfaltirali še zad- nji neasfaltirani odsek kra- jevnih cest na Polzeli. Ob- čani so za to delo prispevali 35 tisočakov med tem ko bo ostanek stroškov krila Kra- jevna skupnost Polzela. Od- sek bo dolg 1500 m in bo stal približno 170 tisoč din. Tav- POŽAR V JUTEKSU Kolektiv »Juteksa« v Žalcu bi skoraj doživel katastrofo. V skladišču je prišlo do sa- movžiga jute. Gašenje je bi- lo izredno težko in je tra- jalo malo manj, kot cel dan. Tlečo juto so morali namreč sproti odkopavati in gasiti. Zaradi ozkega manevrskega prostora pa je bilo gašenje okrnjeno. Gasilci so si mo- rali pomagati celo s plinski- mi maskami. Po dosedanjih vesteh za- radi požara proizvodnja ne bo okrnjena, zato k sreči škoda ne bo večja. Posebna komisija, ki je raziskovala vzroke požara je ugotovila, da je prišlo do samovžiga. Podobno, kot je bilo to pred leti v Nemčiji in na Fran- coskem. SPREJET PROGRAM ZK Občinska konferenca ZKS je sprejela akcijski program svojega dela do konca letoš- njega leta. Predvidoma bo i- mela še dve seji, od katerih bodo na prvi obravnavali ak- tivnost komunistov v družbe- nem življenju, organizacijah, društvih in samoupravnih or- ganih, medtem ko bo druga posvečena oceni dosedanjih prizadevanj v premagovanju nerazvitosti v občini. Občinski komite pa bo še ta mesec razpravljal o uspo- sabljanju članov ZK, kadrov- ski politiki in sprejemanju novih članov, v nadaljevanju svoje aktivnosti pa bo obrav- naval delo aktiva mladih ko- munistov in drugo. V občini bodo priredili seminar za se- kretarje organizacij ZK, raz- mišljajo pa tudi o politični šoli v strnjeni obliki. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri zjutraj ob 7. uri se bodo sestali člani obeh zbo rov občinske skupščine Šent- jur. Glavna tema jutrišnje seje bo obravnava analize, o gibanju gospodarstva in proračuna občine Šentjur za obdobje januar — avgust v tem letu. PODATKI 0 MANI RAZVITIH V Sloveniji so objavili za- nimivo tabelo o dvanajstih slovenskih občinah, Iki so pod nivojem splošne stop- nje razvitosti Jugoslavije. Med njimi je seveda Šent- jur. Kaj pravijo podatki. Na- rodni dohodek na prebivalca v šentjurski občini v letu 1968. je bil 3.105 dinarjev. V družbenem sektorju je za- poslenih 9,2 odstotka prebi- valcev. Kmečkega prebival- stva je 50,3 odstotka. Do- hodek občmskega proračuna na prebivalca je 235 dinar- jev. En avtomobil pride na 64 šentjurčanov in en tele- vizijski sprejemnik na 26. SEJA SKUPŠČINE Na zadnji seji občinske skupščine sta bili osrednji točki dnevnega reda posveče- ni problematiki šolstva in in- formaciji sveta za zdravstvo in socialno varstvo o stanju zdravstva v občini. Poleg te- ga so sprejeli odlok o popisu gospodinjstev in pravilnik o podeljevanju nagrad in čast- nih naslovov občanom za nji- hove zasluge. Predsednik občinske skup- ščine Beno Božiček pa je in- formiral odbornike o pogovo- rih s predsednikom IS SRS Stanetom Kavčičem in drugi- mi predstavniki republiških forumov. dhr OBISK V ŠKOFJI LOKI Predsednik občinske skup- ščine Slovenske Konjice dipl. inž. Franjo Tepej in politič- ni sekretar občinskega komi- teja ZKS tov. Franc Ban sta pred kratkim obiskala obči- no Škofja Loka. Skupaj s predstavniki občine in z za- stopniki nekaterih večjih go- spodarskih organizacij so ob ravnavali možnosti večjega sodelovanja med podjetji obeh občin. " V. L. DELOVNI PROGRAM ZVEZE KOMUNISTOV Občinski komite ZKS v Slovenskih Konjicah je pri- pravil enodnevni seminar za svoje člane >n za sekretarje osnovnih organizacij in akti- vov. Obravnavali so osnutek delovnega programa občin- ske organizacije ZK in de- lovne načrte osnovnih orga- nizacij , politični gospodarski položaj v občini ter druge te- koče zadeve. V drugem delu seminarja, na katerem je bilo prisotnih več prosvetnih delavcev, ki niso člani ZKS, je imel član sekretariata CK ZKS tov. Milan Kučan predavanje o odnosih med Vatikanom in našo državo po uvedbi di- plomatskih stikov na ravni veleposlaništev. V. L. POUDAREK NA PRIJATELJSKEM SREČANJU, NE TEKMOVANJU! Sredi gozdne jase nad Rogaško Slatino je bilo v so- boto in nedeljo VIII. zvezno tekmovanje gozdarjev — sekačev, ki so se ga udeležili predstavniki vseh repub- lik. Pokrovitelj srečanja, ki je bilo že tretje v slovenskih gozdovih, je bil predsednik IS SRS Stane Kavčič. Go- zdarji— sekači, katerim je izredno prijetno bivanje sredi Rogaške Slatine pripravil organizator Gozdno gospodar- stvo Celje, so tekmovali v osmih panogah in v vseh pokazali znanje, ki ga je več tisoč gledalcev samo ob- čudovalo. Mnogi so priznali, da je bilo v tekmovanju gozdarjev—sekačev več atraktivnosti, dinamičnosti in bor- benosti, kot v marsikateri standardni športni panogi. VLADO ing. VRTAČNIK, GG Celje, obrat Vransko: »Vsi smo zelo srečni, da smo po treh letih ponovno osvo- jili prvo mesto. Do sedaj je zmagovala Hrvatska, ki smo jo na domačem terenu visoko premagali. Levji de- lež za uspeh nosijo sami tekmovalci, ki so pokazali veliko znanja, »poleg tega pa so se za samo tekmovanje temeljito pripravljali; tudi v slabem in deževnem vreme- nu. Uspeh je tudi to, da sta v zmagovalni ekipi nastopila dva člana GG Celje.« OTO JAKOB. GG Celje, ob- rat Vitanje: »že večkrat sem tekmoval na podobnih sre- čanjih, vendar še nikdar ni- sem dosegel tako lepega us- peha, kot letos. Nastopil sem v zmagovalni ekipi, med po- samezniki pa sem osvojil 23. mesto. Tekmoval sem v vseh devetih disciplinah, najlažji pa se mi zdi nastop v cilja- nju s sekiro in kleščenju vej, vse ostale discipline pa zahtevajo zvrhano mero zna- nja in spretnosti. Poligon je bil lepo urejen.« JOŽE KUNTARIČ, GG Celje: »Organizacija celotnega tek- movanja je zahtevala nemalo naporov. Največ preglavic so nam povzročili v Rogaški Slatini, kjer niso bili zmož- ni organizirati recepcije in zadostno število sob za pre- ko 300 udeležencev. To je bilo zelo neurejeno. Vsi tek- movalci in gostje pa so bili izredno zadovoljni z uredit- vijo poligona ter programom prireditev, ki smo jih pri- pravil ob samem tekmo- vanju.« JOŽE ing. ZUPANC, GG Ce- lje: »Prepričan sem, da gre ob podobnih tekmovanjih za tri bistvene stvari: za samo tekmovanje, za prikaz našega dela občinstvu in ne nazad- nje za zbližanje in srečanje gozdarjev, ki so razkroplje- ni daleč po gozdovih. Na podobnih srečanjih se vsak nekaj novega nauči, med se- boj izmenjujejo mnenja o delu, delovnih pripomočkih itd. Zato je pravilen povda- rek na prijateljskem sreča- , nju, ne toliko tekmovanju.« JOŽE K RAŠE V EC, GG Ko- čevje: »Tekmoval sem že na dveh republiških prvenstvih, takšnega uspeha kot letos pa nisem pričakoval. Postal sem republiški prvak, na dr- žavnem prvenstvu pa sem osvojil drugo mesto. Tri- najst let sem že sekač pa še nisem doživel težje nesre- če, razen da sem se enkrat malo porezal. V Rog. Slatini je bilo vse »prima«: obdari- li so nas, dobro smo jedli, tekmovali na lepo urejenem poligonu in še med stare »mačke« sekače sem prodrl!« Tekmovanje, kjer ni bil toliko poudarek na tekmova- nju, kot na prijateljskem srečanj'.:, je uspelo. Udeleženci se upravičeno strinjajo, da bo organizatorjem podobnih tekmovanj v naslednjih letih težko talco odlično pripra- viti tekmovanje, kot je to uspelo Gozdnemu gospodar- stvu iz Celja. CELJSKI RAKETARJI SO ZNOVA POTRDILI SLOVES NAJBOLJŠIH V DRŽAVI. Z USPELO IZSTRELITVIJO RAKETE V LIBOJAH SO OPRAVILI ODLOČILNI KORAK PRI OSVAJANJU ELEKTRONIKE ZA VODENJE RA- KET. TA USPEH CELJSKIH AMATERJEV JE ZNOVA PRESENETIL IN OSUP- NIL STROKOVNJAKE O V desetih letih, kar ob- stoja celjski astronavtski ra- ketni klub, je peščica članov s svojimi uspehi presenetila domače in tuje strokovnjake. Celjski klub je zaslovel po svetu. • Žal v istem obdobju klub ni bil deležen podpore širše družbe. V nasprotnem bi Celjani že v tem času do- segli nesluteni razvoj amater- skega raketarstva v svetu. 9 Danes je jasno, da so uspehi celjskih raketarjev živ- ljenjsko vezani na dobro vo- ljo in pripravljenost redkih celjskih delovnih kolektivov in na pomoč dveh, treh klu- bov Ljudske tehnike. Izstrelitev prve rakete, v ka- teri bi bilo vgrajeno več elek- tronskih naprav, so celjski ra- ketarji pripravljali več kot ci ve leti. Medtem ko so v doseda- njem, desetletnem obdobju osvo- jili tehniiJko izstreljevanja, pripra- vo goriv in počasi prešli s trde- ga pogonskega goriva na tekoče, je bistvo njihovega dela zidaj po- svečeno predvsem izpopolnjeva- nju v elektroniki. Minulo sredo, ko so v lepem sončnem vremenu s skupnimi močmi dvigali rampo za izstreli- tev na kateri je počivala rake- ta, jih ni skrbela izstrelitev, tem- več uspeh delovanja zapletenih naprav v glavi rakete. V tej isti glavi, ki so jo predtem prenašali iz Celja tudi na Svetino, da bi iz stanovanja Omerzeiovih, kjer so imeli v spalnici privozorični komandni pult lahko »uglasili« naprave s komandami. Peter Omerzel, ki je malo predtem uspešno opravil diplomo na fa- kulteti prav z načrti amatersko vodene rakete, je namreč zadnje tri mesece živel in delal samo na pripravi teh instrumentov. Te- stov in računanja je bilo toliko, da si laik ne more predstavljati. POTRDITEV USPEHA У sredo, ko so v Libojah ne- strpno pripravljali raketo za iz- strelitev, je bilo točno tr¿ leta od uspeha z raketo na Frušiki go- ri. Torej od takrat, ko so osup- nili strokovnjake v svetu. Med- tem, ko je nekaj deset gledalcev nestrpno pričakovalo uspel po- let, so eni trepetali zaradi ne česa drugega. Pravzaprav zaradi dveh stvari. Najprej so izvedeli, da se občani z ogroženega ob- močja, čez katero bi naj raketa poletela m pristalo padalo' z in- strumenti, niso hoteli umakniti. Zato so morali iz pogonskega de la odstraniti okrog 30 kg goriva. S tem pa je bil ogrožen najpo- membnejši del. šlo je namreč za časovno dolžino poleta. Mehani- zem za aktiviranje padala je bil uravnan že prej in med monta- žo v Libojah ni bilo več časa za korekturo. Ko je Stane Divjak, direktor Cestnega podjetja, kot boter sim- bolično s pritiskom na gumb sprožil odštevanje, so bile vse oči uprte v raketo. Bo ali ne bo poletela. In ko je končno ra- keta z gromozanskim pokom, pozneje smo izvedeli, da sta bi- la v resnici dva, ker je raketa tik po aktiviranju poletela hitre- je od zvoka in prebila zvočni zid, v dimni zavesi zapustila zemljo, so si oddahnili tudi raketarji. Iz- zvočnikov je bilo namreč leipo slišati signale, ki so prihajali iz radijskih postaj, katere so vgra- dili v glavo rakete. Torej je elek- tronika ostala nepoškodovana in — poslušna, KAKO NAPREJ? Bojazen, da raketa zaradi od- stranitve enega dela goriva ne bo dosegla potrebne višine in s tem časnovno dolžnino za aktiviranje padala, se je uresničila. Ko se je raketa zopet z značilnim pi- skom pojavila v vidni razdalji, je lahko vsak opazil, da se glava rakete ni odvojila od motorja. Že naslednji hip je raketa izgi- nila za hribom, odkoder je bJlo slišati le še uglušujoč tresk. Dan pozneje smo od načrto- valcev rakete izvedeli razveselji- vo vest, da je ostalo nekaj in- strumentov kljub vsemu — ce- lih. Peteir Omerzel nam je v u- redništvu pokazal dvoje tranzi- storjev, ki so jih medtem žs iz- brskali iz razbitin. Tranzistorja sta bila nepoškodovana, ker sta bila zalita v posebno plastično smolo. Med pripravami so nam- reč vse naprave izredno zavaro- vali in so začuda ostale zvečinfe nepoškodovane. Aleksander Kerštajn, ki je pri- pravil načrte za raketo in Peter Omerzel, ki je bil vodja skupine za elektroniko, sta nam pri tem povedala tudi malo več o bodo- čih načrtih. Po njunem mnenju, so celjski rakeitarji zdaj prišli do pomembne odločitve pri nadalj- njem delu. Ne glede na tip ra- ket ali bodo to navadne balistič- ne ali vodene, so s tem uspehom opravili najpomembnejši korak pri osvajanju elektronike. Torej tistega dela, ki je najbistvenejši in poglaviten. Nedosegljiv za marsikateri amaterski klub ra- ketarjev. Zato so Aleksander Kerštajn, dipl. ing. Peter Omerzel, ki je v četrtek odpotoval na odsluže- nje vojaškega roka, dipl ing. Franc Sendelbach, Oto Tajhmaj- ster, Vili Vengust, inž. Marjan Žolnir, Igor Debeljak, Srečko Centrih, Zvone Tofanit, Ervin Za- bav, Hari Flis in Pika Tajhmaj- ster, ki so v glavnem sodelovali pri izdelavi te rakete, tembolj zadovoljni. To zmagoslavje jim vsaj v sredo ni krnilo dejstvo, da se je navzlic vabilom inzstre- litve udeležilo le malo vabljenih, izjema je predsednik občinske ga sindikalnega sveta in dva, trije direktorji celjskih kolekti- vov. Niti to. da ne vedo, kako premostiti gmotne težave, če namreč ne bi biflo razumevanja pri klubih Ljudske tehnike v Cin- karni, Tovarni EMO, v Libeli in Cestnem podjetju, je jasno, da ne bi bilo tiudi uspehov. Ob tem pa radi poudarjamo, da so ti fantje Celjani, da so s svojimi uswhi ponesli v svet. tudi vest o Celju. Tekst in slike: J. SEVER Pok. dim in nič več. Fotografskemu aparatu gre zasluga, da smo ujeli raketo nekaj stotink sekunde po izstrelitvi, ko je elegantno šinila pod oblak. Raketa je nared. Priključiti je le še treba vžigalni mehanizem in bo poletela. To, najnevarnejše delo je opravil Aleksander Kerštajn sam. Usodno padalo. Kljub previdni in precizni pripravi padala, ki so ga vstavili v glavo rakete, je bilo delo odveč. Neodgovornost peščice občanov je okrnilo večletno delo. Pogled na komandni pult, ki so ga prvič uporabili. Doslej namreč v raketah ni bilo preciznih aparatov. Od tu je raketa dobivala povelja, sem so se vračali odzivi- (Nadaljevanje) XVIII NEVIDNI ČLOVEK SPI Utrujen je bil in ranjen, pa vendar se je nevidni bvek branil Kempove častne besede, da mu ne bo ratil svobode. Sam je pregledal okna in poskusil klju- ivnice ter se lastnoročno prepričal, da se dajo izlahka dpreti in da je beg Skozi nje brez težav mogoč. Končno je bil zadovoljen. Kemp je čul zehanje. »škoda, da vam ne morem že nocoj pripovedovati, aj vse sem doživel. Preveč sem utrujen. Moja zgodba je fava groteska. Ampak verjemite, mi Kemp, vkljub vašim bkazom — stvar je možna! Telesna nevidnost je moj ¡um. Hotel sem ga prikriti svetu. Pa ni bilo mogoče, bmočnika moram imeti. In vi! Kaj vse bova dosegla! Jïipak jutri več o tem! Sedaj pa, Kemp, moram spati ti pa umreti!« Kemp je stal sredi sobe in nemo z»rl na prazno brez- zavo obleko, iz katere je prihaja] glas. »Vidim, da vas moram zapustiti. Stvar je kratkomalo- neverjetna. Trije taki dogodki, ki stavijo na glavo vse moje pojmovanje — pa bi moral znoreti! Ampak stvar je resnična. Ali vam moram še s čim postreči?« »Lahko noč mi še voščite!« »Torej lahko noč!« Kemp je stisnil nevidra roko in je stopil k vratom. Hipoma se mu je približala prazna obleka in z na- glimi koraki. »Dobro me razumite! Ne poskušajte me ukaniti ali pa ujeti, sicer . . .« Kemp je izpremenil barvo. »Mislim, da sem vam dal svojo besedo!« Rahlo je zaprl vrata za seboj in takoj se je obrnil ključ v njih. Za trenutek je stal pred vrati in se držal za čelo. »Ali sanjam? Ali je svet znorel? Ali sem jaz...?« Nasmejal se je in poskusil kljuko. »Izključen iz lastne spalnice!« šel je proti stopnicam, pa se je vrnil k zaklenjenim vratom. »Stvar je dejstvo!« je mrmral in se tipal za kosti, ki so ga bolele od trdih Griffinovih pesti. »Golo, ne- dvomno dejstvo.« »Ampak...« Brezupno je zmajeval z glavo in šel v obednico. Naredil je luč, si prižgal smotko in začel dolg spre- hod po sobi. Prepiral se je sam s seboj in zdaj pa zdaj polglasno vzkliknil. »Neviden!« »Ali so nevidna živa bitja na svetu?« »V vodi, v morju — da! Na tisoče in milijone. Ш- kroskopična, drobna bitja. Mikrobe. V morju je več new vidnih nego vidnih živih bitij. Niti mislil nisem poprej na to Ampak v zraku? Ne!« »Ni mogoče!« »Toda končno, zakaj ne?« »Človek ulit iz stekla — tak človek bi ne bil neviden.« Globoko se je zamislil. Pepel treh smotk je ležal po preprogi, preden je spet govoril. In še tedaj je le polglasno vzkliknil. šel je v knjižnico in prižgal plin. Časopisi so te- žah na mM. Jutranji dnevnik je nepregledan ležal na vrhu. Vzel ga je v roke, razgrnil in bral »Čudno zgodbo Ippinga«, ki jo je mornar v Port Stowe prebiral Mar- velu. »Zavit—«, je ponavljal, »ves v povojih.« »Nihče ni vedel za njegovo nesrečo.« »Kaj vraga namerava ta člo- vek? Djal je časopis v stran in poiskal drugega. »Ah!« je zagrabil St. Jamess Gaz&cto. »Sedaj bom zvedel res- nico!« Hlastno je razgrnil papir. Par polnih stolpičev o naj- novejših dogodkih je ležalo pred njim. »Cela vas je zno- rela!« je bral napis. »Dobri Bog!« je vzkliknil in poželjivo požiral never- jetno pripovedovanje: »Dirjal je skozi vas in razbijal. Jaffers nezavesten — Hurter ranjen. — Nezmožen, da bi pripovedoval, kaj je videl. — -Major oropan, — ženske blazne od strahu. — Okna pobita. — To neverjetno poročilo je najbrž izmiš- ljeno.« Kemp je strmel v vrste. »Najbrž izmišljeno!« Spet je pograbil list in iznova bral. »Toda kedaj nastopi postopač? In čemu si je izbral postopača?« Trdo se je sesedel na stol. »Ta človek ni samo neviden — pamet se mu je zme- šala. Znorel je! Ubijalec!« Ko je zora pogledala v sobo in pomešala svojo ble- do svetlobo z lučjo svetiljke in s tobačnim dimom, je Kemp še vedno hodil po sobi gorindol in skušal razu- meti nerazumljivo dejstvo. Preveč razburjen je bil, da bi mogel zaspati. Slu- žinčad ga je našla v sobi in mislili so, da je vso noč študiral. Dal je nenavadno, pa izrecno naročilo, nati pripravijo zajuterk za dve osebi in naj ostanejo v pritličju. Nato je nadaljeval svoje sprehode po obednici in čakal na ča- sopise. Ti so mnogo pripovedovali, pa malo povedali Tudi sinoćnji dogodki v Port Burdocku so že bili v listih. Iz njih je posnel Kemp, kaj se je zgodilo »Pri veselih kvartavcih« in zvedel za Marvelovo ime. »22 ur sem bdi pri njem,« je pravil Marvel. Tudi netkaj novih podrob- nosti iz Ippinga je bilo v časopisih. Med njimi to, da je nevidni človek prerezal brzojavne žice. Niti besedice pa ni bilo o razmerju med postopačem in nevidnim člove- kom. Marvel ni ničesar povedal o knjigah in o denarju. Hlastno je požiral Kemp vsako besedico in je poslal deklo še po več časopisov. Tudi te je željno prelistal in nabral. -^daijuje Nedavno so iz taborišča za prisilno delo : gustili sovjet- skega književnika Julija Da- niela, ki je bil obsojen na pet let prisilnega dela za- radi svojih povesti in črtic, ki jih je sodišče ocenilo kot klevetanje Sovjetske zveze. Ko so ga po prihodu iz ta- borišča obiskali novinarji, ga je nekdo vprašal, če bo še pisal »Ne vem, je odgo- voril Daniel, ustvarjalno de- lo je težko in občutljiva na- loga«. Po takih izkušnjah mu to vsi verjamejo . .. Jordanski kralj Husein je zaman Ш eleganten in svetov- Ijanski človek, ki ima tudi smisel za humor. Toda po zadnjih dogodkih v Jordani- ji, ko je njegov položaj moč- no omajan, je tudi^ njegov humor bolj črn. Nedavno je na vprašanje koliko let mu je, odgpvoril: »Vprašajte me raje, koliko let bom še« . .. V ZDA so Objavili uradne podatke, po katerih je bilo lani v državi 5 milijonov zlo- činov, od tega samo umorov 15.000. To je za dvanajst od- stotkov več kot leta 1968 in ameriški tisk žalostno ugo- tavlja, da je nasilje postalo značilna poteza ameriškega vsakdanjega življenja .. . Šnanski ribič Francisco Si- mo toži vlado ZDA. V začet- ku leta 1966 je namreč našel blizu obmorskega mesta Pa- lomares vodikovo bombo, ki jo je izgubilo neko ameriš- ko letalo. Ameriške vojaške oblasti so najditelju obljubi- le veliko nagrado, toda Simo ni doslej dobil še ničesar. Zato je zdaj vložil tožbo proti ameriški vladi, od ka- tere zahteva, naj mu izplača vsaj toliko, da bo lahko ku- pil novo ribiško barko ... Ugledni sovjetski zunanjepo- litični tednik »Novoje vrem- ja« je v zadnji številki zapi- sal tudi tole ugotovitev: »Dejstvo, da je albanski na- rod zdàj izoliran od ZSSR, od socialistične skupnosti têr od sk-џтеда boja proti reakciji in imperializmu, povzroača ogorčenje pri sov- jetskih ljudeh.« Ni opaziti, da bi to povzročilo ogorče- nje tudi pri Albancih... ŠIRŠE PRAVICE LASTNIKOV GOZDOV Kdo sme odkupovati les? Ali samoupravni organi lastnikov gozdov lahko prodajo les mimo komercialne službe gozdnega gospodarstva? - Različni mnenji v skupščini SR Slovenije Izpopolnjen zakon o goz- dovih je prinesel lastnikom širše samoupravne pravice, kot so jih imeli doslej. Pri gozdnih gospodarstvih bo- do imeli samoupravne or- gane, ki bodo lahko odlo- čali o gospodarjenju v nji- hovih gozdovih, prodaji le- sa in delitvi dohodka. Vzlic temu se je v republiški skupščini pojavilo vpraša- nje, ki ga še ni utegnila razvozlati, in sicer, kdo sme odkupovati les. Ali le gozdna gospodarstva ali tu- di nekateri porabniki, ki bi dobili posebna pooblastila? Poslanci republiškega zbo^a so na zadnji seji še vedno vztrajali, naj bi po- leg gozdnih gospodarstev imela pravico odkupovati les še nekatere pooblaščene gospodarske organizacije. Le tako bi razbili sedanji monopol gozdnih gospodar- stev v trgovini z lesom. Po mnenju večine poslancev gospodarskega zbora pa je ta monopol moči odprav- ljati s samoupravljanjem lastnikov gozdov. Samoupravne pravice lastnikov gozdov v okviru gozdnih gospodarstev po dosedanjih razpravah po- menijo, da bodo lahko od- ločali tudi o prodaji lesa. Na gozdnih gospodarstvih sicer to razlagajo različno. Zato naj bi dopolnjeni za- kon o gozdovih te pravice natančno določil. Kadar samoupravna sku- pnost lastnikov gozdov, ki je s samostojnim gospo- darskim računom obrat v okviru gozdnega gospodar- stva, lahko odloča, o delitvi plodov svojega dela, menda ne bi smelo biti sporno, ali bo prodajala les preko cen- tralne komercialne službe ali mimo nje. Odvisno bi moralo biti le od podjetno- sti in stroškov te službe. Možnost neposredne pro- daje pooblaščenim gospo- darskim organizacijam bo silila komercialiste k zni- ževanju stroškov. Zato jo lastniki gozdov morajo imeti, sicer bo njihovo sa- moupravljanje okrnjeno. Razmere na trgu z lesom bi se lahko poslabšale le, če bi pooblaščene gospo- darske organizacije — miš- ljena je predvsem lesna in papirna industrija — odku- povale les neposredno od lastnikov gozdov, torej mi- mo njihovih samoupravnih organizacij. Od takega od- kupa bi včasih imeli korist prodajalci lesa, drugič kup- ci. O tem imamo veliko iz- kušenj- v kmetijstvu. Ver- jetno se le redki navdušu- jejo za tako svobodno trgo- vino, ki ne mara odkupiti ponujenega blaga. Kadar bi samoupravne organizacije lastnikov goz- dov prodale les mimo ko- mercialne službe svojega gozdnega gospodarstva, bi seveda morale plačati vse stroške dela osrednjih or- ganov v njihovih gozdovih, ki jih zdaj obračunavajo ob prevzemu lesgi. Gre za osnovno vpraša- nje, ki se pojavlja tudi v drugih gospodarskih orga- nizacijah in ga rešujejo raz- lično: ali obrat s samostoj- nim gospodarskim raču- nom sme prodajati svoje proizvode mimo centralne komercialne službe svojega podjetja, če najde boljše kupce? Nekateri to zavra- čajo, češ da škoduje orga- nizirani prodaji, drugi pa pravijo, da jih k temu sili neuspešna komerciala. Ta- ka možnost samoupravnih organizacij lastnikov goz- dov lahko le spodbuja k boljšemu poslovanju, kajti prodaja lesa bo še vedno organizirana. JOŽE PETEK MIR V AM ANU — Po hudih bojih med Palestinci in jordansko armado vlada zdaj v glavnem mestu Jordanije mir. Toda polovica mesta je še vedno brez vode in elektrike, primanjkuje pa tudi hrane. Na sliki je središče Amana, ruševine pa 1 pričajo, kako hudi so bili boji- TELEGRAMI BRUSELJ — Predsednik repub- like Tito se mudi na uradnem obi- sku v Belgiji. Po pogovorih z naj- višjimi belgijskimi voditelji bo obiskal še Luksemburg, proti kon- cu oktobra pa še Nizozemsko. ' AMAN — Iz jordanskega glavne- ga mesta so se umaknile jordan- ske in palestinske čete. V mestu in v vsej deželi je v glavnem mir- no, pač pa še vedno hudo pri- manjkuje zdravil,' hrane, odej in šotorov. PHNOM PENH — Nacionalna skupščina in senat Kambodže sta soglasno sprejela sklepe o ukinit- vi monarhije v Kambodži. Repub- liko bodo uradno- razglasili 9. ok- tobra. PARIZ — Na francoski sredo- zemski obali so tri dni besneli hudi gozdni požari. Enajst ljudi je v ognju izgubilo življenje, veli- ke površine gozdov pa so uniče- ne. BONN — V zahodnonemškem glavnem mestu so obnovili pogaja- nja med Poljsko in Zahodno Nem- čijo. Cilj pogajanj je sklenitev sporazuma, s katerim bi državi normalizirali odnose, Zahodna Nemčija pa priznala poljsko me- jo na Odri in Nisi. NEW YORK — Senator Edward Kennedy, brat pokojnega ameri- škega predsednika Johna Kennedy- ja, je sporočil, da bo na prihod- njih predsedniških volitvah leta 1972 kandidiral za predsednika. MOSKVA — Predsednik fran- coske republike Georges Pompi- dou se mudi na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. tedenski zunanjepolitični pregled Smrt predsednika ZAR Ga- mala Abdela Naserja je moč- no odjeknila po vsem svetu, med njegovimi prijatelji, sov- ražniki in tistimi, ki niso bili ne to ne ono. Predsednik Naser je bil nedvomno naj- močnejša oseba v arabskem svetu in njegov osebni vpliv na politično dogajanje na srednjem vzhodu je bil zelo močan. Znano je, da je arab- ski svet hudo neenoten, poln medsebojnih nasprotij in pro- tislovij in celo tako vpliven voditelj, kot je bil Naser, ga je velikokrat le s težavo ob- vladoval. Pristanek na mi- rovna pogajanja z Izraelom s posredništvom Gunnarja Jarringa je bil mogoč edino zato, ker ga je dal Naser. Arabska javnost namreč še vedno v precejšnji meri živi v utvarah, da bi bilo mogoče Izrael vojaško uničiti, neka- teri arabski voditelji — po- sebno tisti, ki so daleč od Izraela — pa zaradi svojih računov tako mnenje še raz- pihujejo. Mirovna pogajanja z Izraelom niso naletega na navdušenje pri arabskih množicah, toda ker se je zanj zavzel Naser, so bila vseeno mogoča. Zdaj ko Naserja ni več, bo položaj veliko težji. V vsem arabskem svetu ni videti osebnosti, ki bi ga lahko na- domestila in ki bi si lahko pridobila njegov ugled in av- toriteto. Prav zaradi tega mo- ramo žal pričakovati, da bodo spori med arabskimi država- mi zdaj še resnejši in da bo še težje voditi pametno in re- alistično politiko. Nedvomno prispeval delež tudi Izrael, ki bo skušal seveda izkoristiti bo skušal zeveda izkoristiti Naserjevo smrt. Že zdaj ni bil navdušen za mirovna po- gajanja, komaj nekaj dni po Naserjevi smrti pa je — kot vse kaže — s pogajanji sploh konec. Gunnar Jarring, ki jih je vodil, je že napovedal, da se bo vrnil k prejšnji dolžnosti švedskega velepo- slanika v Moskvi. Takoj po Naserjevi smrti je besednjak izraelskih voditeljev postal znatno bolj bojevit in ob- rambni minister Moša Dajan na primer že razglaša, da je Izrael močnejši kot vse arab- ske države skupaj. Razen te- ga je prav te dni ameriški kongres dal predsedniku ZDA pooblastila, da proda Iz- ' raelu poljubno količino in vrste orožja. Vse to seveda ne obeta nič dobrega. Ameriški predsednik Ric- hard Nixon je med svojo ev- ropsko turnejo obiskal Jugo- slavijo. Pogovori Tita in Ni- xona in njunih sodlavcev so bili zelo izčrpni in so obse- gali vsa pereča mednarodna vprašanja. Kot je bilo .pri- čakovati, sta obe strani ostali pri svojih pogledih, kar po- meni, da se glede nekaterih važnih vprašanj — na pri- mer Srednji vzhod in Viet- nam — ne strinjate. To pa pomena obiska ne zmanjšu- je, kajti neposredna izmenja- ' va mnenj in informacij, daje obema stranema obilo snovi za razmišljanje in jima omo- goča boljše poznavanje raz- ličnih stališč. Nixonov obisk in njegovo zanimanje za ju- goslovansko mnenje je poka- zal, da ZDA le morajo upo- števati stališča neuvrščenih držav, med katerimi zavzema Jugoslavija zelo vidno mesto. Obisk je bil pomemben tu- di zaradi naših gospodarskih odnosov z ZDA. • Z njimi imamo namreč močno razvito sodelovanje, ki je za naš go- spodarski razvoj velikega po- mena. Nedvomno je zelo po- membno, da sta obe strani pripravljeni to sodelovanje še naprej razvijati, kjub razli- i kam v političnih ocenah med- j narodnega položaja. Razen tega je za Jugoslavijo velike- ! ga pomena, da ima normalne odnose z obema velesilama — ZDA in ZSSR — saj se na- ! haja na zemljepisno, politično in strateško zelo občutljivem področju. Za našo neodvis- nost in varnost je izrednega pomena, da nas velesili jem- 1 ljeta take kot smo in da ne skušata spremeniti naše os- j novne politične usmeritve k neodvisnosti in suverenosti. ; Nixonov obisk je bil dokaz, j da so ZDA pripravljene raču- nati z Jugoslavijo takšno kot je in da v celoti priznavajo in upoštevajo njeno neod- visno politiko. V sodobnem svetu je to za našo nacional- no varnost velikega pomena, zato smo z Nixonovim obi- skom lahko samo zadovoljni. QUITO — V Ekvadoru že nekaj dni trajajo izredno močne demon- stracije študentov, delavcev in že- na, ki so naperjene proti dikta- turi predsednika Velasca Ibarre. Demonstranti zahtevajo obnovitev demokratičnih svoboščin v drža- BUDIMPEŠTA — Madžarski parlament je sprejel spremembe v dosedanjem volilnem sistemu. Po novem bo za eno poslansko mesto odslej kandidiralo več lju- di. Doslej je bil praviloma za eno mesto en sam kandidat. KAIRO — Med pogrebom pred- sednika Naserja je v strahoviti gneči, ki je vladala na kairskih ulicah izgubilo življenje 48 ljudi, okrog 700 pa so jih zaradi poškodb dobljenih v gneči prenesli v bol- nišnice. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m IZHODIŠČA ZA REFORMO POLITIČNEGA SISTEMA — Pred sedstvo Zveze komunistov Jugosla vije je v nedeljo obravnavalo in sprejelo izhodišča za reformo poli- tičnega sistema. Prvič je o tem spregovoril tovariš Tito na svojem nedavnem obisku v Zagrebu, tova- riš Kardelj pa je v svoji razpravi za sejo predsedstva ZKJ obrazlo- žil bistvo predlaganih sprememb, ki so izredno daljnosežnega pomena. Na seji predsedstva ZKJ je pred sednik Tito pojasnil, kako se je ro- dila zamisel o tem, da bi predlagali reorganizacijo najvišjih družbenih in državnih organov. Opozoril je, da so se za to odločili po daljšem razglabljanju, ka.j bi bilo treba sto- riti, da bi se v prihodnje izognili raznim razprtijam in da bi se na- ša skupnost bolj normalno razvija- la. Porodila se je misel, da bi usta- novili en sam avtoritativen najvišji državni organ — predsedstvo SFRJ. V tem organu naj bi sodelovale vse republike s svojimi najvidnejšimi, najuglednejšimi tovariši. Tako bi se izognili raznim špekulacijam o tem, kaj se bo zgodilo, ko nekega dne ne bom več na tem položaju, je dejal Tito. Edvard Kardelj je nato poudaril, da bo morala Zveza komunistov ustrezno odgovoriti na nekatera vprašanja oziroma težave, ki so se pojavile v našem razvoju. To še zlasti velja za družbenogo- spodarske oziroma proizvodne od- nose, za politični ' sistem v ožjem pomenu besede ter za funkcije fe- deracje in položaj republik. V raz- pravi, ki je sledila, so navzoči pod prli predlagane spremembe. Pou- darili so, da je zamisel o ustanovit- vi predsedstva SFRJ plod spoznanj, da moramo iskati nove oblike or- ganizacije naše socialistične skup- nosti. Predsedstvo SFRJ naj bi kot izvršno -poli tičnii organ zagotovilo stabilnost in enotnost glede bistve- nih vprašanj našega razvoja. Na- tančno je treba določiti vlogo fede- racije ter odnose med republikami in federacijo ter med republikami samimi. Po tej poti naj bi pomaga-'"' li razrešiti vprašanja, ki so v skup- nem interesu naših narodov in do- segli višjo stopnjo enotnosti med našimi narodi in narodnostmi na temelju njihove popolne enakoprav- nosti. Z vsem tem naj bi razširili prostor samoupravljanju oziroma vplivu delovnih ljudi na politiko. B SINDIKATI O PODRAŽITVI KRUHA — Predsedstvo centralne- ga sveta jugoslovanskih sindikatov je izjavilo, da razume razloge za podražitev moke in kruha, vendar pa se je kruh marsikje podražil bolj kot je bilo določeno. Predsed- stvo sindikatov je ob tej priliki iz- reklo zahtevo, naj se minimalni o- sebni dohodki povečajo v skladu z večjimi življenjskimi stroški. ■ VSKLADITEV POKOJNIN Z ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI — Na zasedanju skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja je prevladal predlog, naj bi upo- kojenci dobili od novega leta dalje okrog 12 odstotkov večje pokojni- ne na račun večjih življenjskih stro- škov. Poleg tega naj bi k pokojni- nam primaknili še odstotke, s ka- terimi bi pokojnine vskladili s po- rastom osebnih dohodkov. ■ OLJE SE NE BO PODRAŽILO — Ponekod je v trgovinah začelo zmanjkovati olja, ker so ga ljudje kupovali čez običajno potrebo zara- di govoric, da se bo podražilo. Zve- zni sekretariat je te govorice zani- kal. Poudaril je, da je v tovarnah nepredelanega olja dovolj in tovar- ne samo zaradi pretiranega naku- povanja ne morejo kriti dnevnih potreb. Razen tega bomo 50 tisoč ton olja tudi uvozili. ■ SINDIKATI O STANARINAH — Slovenski sindikati podpirajo predloge, naj bi z Novim letom »od- mrznili« stanarine in ukinili seda- nji način Subvencioniranja stana- rin. Sindikati namreč pravijo, da imajo od sedanjega načina subven- cioniranja največ koristi tisti, ki že imajo visoke dohodke. Zato se sindikati zavzemajo za takšno sub- vencioniranje stanarin, da bodo družbene pomoči deležni predvsem tisti, ki jo najbolj potrebujejo. ■ ODKUP KLAVNE ŽIVINE — V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo odkupljenih v Sloveniji 30.254 ton klavnih govedi, lani v ena- kem času pa 39.387 ton. Povečal pa se je odkup prašičev in perutnin- skega mesa. ■ RAZSTAVA SODOBNE ELEK- TRONIKE — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v torek odprli sedemnajsto razstavo sodob- ne elektronike. Na njej sodeluje ka- kih 260 podjetij iz Í9 držav. Širši prostor samoupravljanju RADEČE SO SLAVILE PRAZNIK j^deški teden ob proslavit- jjrajevnega praznika in 25. petnice osvoboditve je mi- jpf* Brez dvoma je bila četrtko va prireditev eden od vrhun- cev. Nastopili so pevci, god- beniki, mladi občani pa v tekmovanju, kdo ve več o zgodovini NOV v Jugosla- viji in domačem kraju, nasto- pili so tudi domači zabavni ansambli. Pevcem so ta večer podelili zlate, srebrne in bro- naste Gallusove znake. Med mladimi tekmovalci na kvizu so bili najboljši zastopniki terena Radeč pred ekipami iz Pete, Papirnice, Kore in splošnega trgovskega podjet- ja. Posebno slovesno je bilo, ko je v imenu posebne komi- sije tovariš Janez Zahrastnik podelil najzaslužnejšim Ra- dečanom plakete. Za dosežke v minulih letih so plakete do- bili: upokojeni ravnatelj osem- letke Viktor Pergar, upoko- jeni zdravnik dr. Kari Matko, kulturno - prosvetni delavec Ivan Pešec in dolgoletni poli- tični delavec ter revolucionar Ferči Miler. Plakete so dobili tudi aktiv- ni občani in sicer: direktor papirnice Stane Koselj, prof. Janez Pešec in predsednik KS iz Vrhovega tovariš Karlo Kržan. Prav prisrčno pa je bilo, ko so plaketi izročili tu- di dvema osmošolcema, ki sta na republiškem tekmova- nju mladih matematikov do- segla prvo in drugo mesto in sicer Romanu Matku in Iva- nu Gorencu. Toda ker je njun uspeh plod dela njunega uči- telja matematike, je enako plaketo dobil tudi on. V petek je radeška amater- ska gledališka družina pred- stavila hvaležnemu občinstvu popularno igro »Revna kot cerkvena miš«, v soboto pa so v Radečah svečano odprli novo stavbo za otroški vrtec in novo ambulanto. Zvečer je bilo na osrednjem trgu Radeč množično zborovanje, na ka- terem so nastopili pevci in godbeniki, zbranim občanom pa sta govorila predsednik krajevne skupnosti Srečko Brilej in ravnatelj osemletke Janez Pešec. Zlasti pa so bile toplo po- zdravljene besede tovarišice Lidije Šentjurčeve, predvojne revolucionarke iz rudarskih revirjev, ki je ta dan obiskala še Papirnico in Vrhovo, Kr. Od leve proti desni so nagrajenci: Ivan Pešec, dr. Kari jlatko (skrit za prvoimenovanim), Viktor Perger, Kar- lo Keržan in Ferči Miler. Foto: J. Kr. VESTI IZ EMO POTROŠNIKI O IZDELKIH EMO t Kolektiv EMO dobiva številna pisma svojih potroš- nikov, ki so dragocen prispevek k prizadevanju za naj- boljšo kvaliteto njegovih izdelkov. V svojih pismih, po- trošniki izdelkov EMO pošiljajo štavilne pohvale in pred- loge, ki jih strokovnjaki v EMO prouče in presodijo nji- hovo uporabnost. Na ta način je postavljen direkten stilk med proizvajalcem in potrošnikom. Sodelavci' ser- visa EMO obiskujejo potrošnike, jim svetujejo in poma- gajo. Iz velikega kupa zahvalnih pisem in predlogov lahko pc^sredujemo našim bralcem le majhen del. Hinko Kuhar iz Hrastnika piše: »Vaš izdelek KA- MIN EMO ß sem v redu sprejel. Z velikim zadovolj- stvom se vam najlepše zahvaljujem, posebno vašim so- delavcem za tako skrbno in kvalitetno montažo.« Horvat Anica, pa piše v svojem pismu med drugim tole: »Zelo sem bila presenečena nad veliko ekspeditiv- nostjo vaše firme. Zahvaljujem se vam za opozorilo in dajem vse priananje kvaliteti vaše peći EMO-8. Vsi smo zadovoljni z njo, zato smo kupili še dve peči, EMO-8 in EMO-6. To smo storili zato, ker smo se prepričali, da se dobra kvaliteta vaših peči ni menjala, kar je sicer redna praksa na že uglajenem tržišču, zaradi tega sem priporočila vaše izdelke tudi svojim znancem.« ' Mihajlo Filipovič iz Pančeva piše med drugim: »Ku- pil sem vašo peč KAMIN EMO-5. Moja družina, še po- sebej pa dveletna hčerkica Vesnica, smo zelo veseli, ker ni dima v sobi. Ta peč je prinesla veselje v našo družino. Priporočil sem jo svojim prijateljem in znan- cem. Več kot štirideset od njih je vzelo to peč in vsi so zadovoljni. Vaša reklama je stvarna in resnična. Kdor ima to peč, lahko to potrdi,« Selma Sahinagič iz Mostarja pa piše: »Zahvaljujem se vam za hitro intervencijo v zvezi z mojo reklamacijo. Vaš delavec i je takoj prišel in odpravil napako. Peč EMO-5 je odlična. Moje zaupanje v vaše izdelke je še bolj utrjeno. Ker se bom selila v novo stanovanje, bom kupila še dve vaše oljne peči.« Jovan Petkovič iz Beograda je pisal kolektivu obširno pismo. Med drugim navaja sledeč?: »Vašo peč KAMIN EMO-5 sem kupil in jo uporabljam. Zelo sem zadovo- ljen. Kurim premog »Banoviči«. škoda je, da se potrošniki bolje ne seznanijo z last- nostmi te peči. Mislim, da bi morali za reklamo tega vašega izdelka več storiti in tudi bolj organizirano. Svo- jim prijateljem in znancem svetujem, da nabavijo to peč, ki je odlična.« Fadila Saračevič ш, Sarajeva je prav tako poslala ko- lektivu zelo obširno pismo. Med drugim ptiše: »Vašo peč KAMIN EMO-5 sem montirala v svoji hiši. Imam sobo in kuhinjo in potrošnja goriva je trikrat manjša kot prej, ko sem te prostore ogrevala z navadno pečjo, vendar je bolj toplo. Kurim premog »Kreka« in »Zenica«. Ta peč je boljša od vseh električnih peči in je zelo ekonomična.« Če je potrebno zaradi reklame, lahko to moje pismo v celoti objavite.« Andrej-Jurij Grampovčan z Vrhnike med drugim piše: »KAMIN EMO-5 sem kupil v trgovini MEIRKATOR. Tam imajo tudi nemške pečd. Odločil sem se za vaš izdelek, ker ima večje kuri- šče in ni viden šamot pri prednjih vratih kot je pri nem- ških pečeh. Vaša peč ima garancijo dve leti, nemška pa samo pol leta. Želim vašemu kolektivu mnogo uspehov v prid vas in republike.« Ladislav Pohor iz Ljubljane pa piše: »Kupil sem vašo oljno peč EMO-5, s katero sem zelo zadovoljen. Pri uporabi postopam po vaših navodilih, čistiti sem poskus.il s FLUMINOM, ki pa ne pomaga. Prosim za nasvet.« To so le drobci vsega, kar potrošniki pišejo kolekti- vu EMO. Pisma so polna pohval, pa tudi opozoril na morebitne napake. Tako sodelovanje podjetja s potrošni- ki še nadalje razvijajo in krepijo, za kar skrbi pred- vsem sektor komerciale, ki ima v svojem resorju dobro organiziran servis. NOVI TEDNIK - Glasilo >bčmsk.ih organizacij So- îiahsticne zveze delovnega -judstva. Celje, Laško ir Zalee - Uredništvo it aprava Celje, Gregorčičev« 5, poštni preda) 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- nik Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK Izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje — Tisk In klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujino znaša naročnina 60 din — Tekoč) račun 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo 23 69 in 31-05, malt oglasi in naročnine 28-00 Brezštevila lepih besed smo ljudje že povedali na račun otrok. In prav toliko spodbudnih sklepov smo sprejeli v zvezi z njihovo bodočnostjo. Le-ta je gotovo najbolj odvisna od izobraževanja in vzgoje, na katerega nas še posebej opozarja letošnji prvi teden v oktobru — teden otroka. Pomislimo na to, ko bomo v delovnih organizacijah in predstavniških organih odmerjali sredstva za gradnjo novih varstvenih ustanov, šol, otroških igrišč... Foto: I. Burnik Vsaj še mesec dni bo Hmezad Žalec sprejemal hmelj od hemljar- jev. S tem je neločljivo povezano določevanje kvalitete hmelja. V katero kakovostno vrsto spada hmelj določata tudi prevzemalca Bučar in Prevolšnik, ki to delo opravljata že več let. Foto: T. IŠČEMO NAJSOLJ PODOBNE DVOJČKI TINČEK in TONČEK sta METLIČARJEVA iz Ostrožnega pri j> nikvi. Stara sta 23 let. Ne moreta biti eden brez drugega. Skupj sta v eni enoti odslužila vojaški rok, zdaj sta skupaj v službi n, železnici. O podobnosti dvojčkov ni dvoma ... Predsednik Zbora narodov skupščine SFRJ Mika Špiljak si je v A( do nadrobnosti ogledal proizvodne obrate in laboratorije. Gost bil presenečen nad sodobnostjo proizvodnje jn organizacijo de Foto: I. Prer Toni Hercfeîer OCVIRKI Med obiskom Mika Špi- ljaka v EMO je direktor tovarne razlagal težave v poslovanju in to, kako so že nekajkrat za več zadev intervenirali v Beo- gradu. »Mi smo se že dvakrat v Beogradu o tem pošteno skregali«, je podkrepil direktor Bre- mec svoje izvajanje. »Oh, saj to nam ni nič težko«, ga je potolažil Špiljak. ASTRA Ljubljana ima s svetlobnim napisom v celjski Miklošičevi ulici kar naprej težave. Stvar se namreč toliko pregre- je, da naposled zagori. Ta pojav bi si potrošnik lahko preprosto razlagal, da pride do ognja zaradi nenehnega trenja cen. Za iskrico ki je povzročila požar na napisu Kredit- ne banke, pa bi zagotovo lahko trdili, da je nasta- la spričo sproščanja na- petosti v trdnosti dinar- ja — če bi se ; kajpak, to zgodilo 1. aprila. Verjemite, da se sliši naravnost fantastično, če sredi pohorskih gozdov — v Vitanju — žagajo smrekovino, uvoženo iz Rusije. Saj bi navsezad- nje raje svoj les, pa ga dobijo premalo za razres. Še dobro, da imajo Rusi viške hlodovine. Ko sem napisal, da so v novi velenjski termo- elektrarni — velikanki — opravili prvo tlačno pre- izkušnjo kotlovnega je- dra, me je urednik po- šteno okaral, češ, saj gre vendar za šoštanj sko ter- moelektrarno. Toda že sem mu postregel z us- treznim odgovorom. »če je lahko pred dne- vi sekretar občinske kon- ference ZK Franc Korun vabil visokega gosta naj si pride ogledat novo ve- lenjsko termoelektrarno, potlej res ni takšen greh zame, kadar zamenjam šoštanj sko z velenjsko. / Čudna so pota seksualne revolucije. Koliko je potrebno ilegalne dejavnosti (kot v vsaki revoluciji) in koliko je hkrati povsem odprte, da ne rečemo, gole aktivnosti! Ljudje božji, zaupajte se zaupljivi zaupnosti najrazličnejših časopisnih rubrik, segajte po »specializirani« literaturi in razumeli boste, kako je človek pod kožo krvav in kako ga je nesmiselno spravljati na antirevolucionama pota! In tudi nevarno, kajti pradedje naših očetov so bili vendar tudi krvavi pod kožo, le da niso bili revolucionarji, danes pa je svet tako in tako ves zrevolucio- niran. Ko bi ljubezen svetila, bi lahko recimo raz- svetlila nerazsvetljeno Jenkovo ulico v Celju. S tem pa bi uničila samo sebe. Zato je bolje, da ne sveti. Ko se stemni, se namreč pod tem- nimi krošnjami temnih dreves ustavljajo raz- lični avtomobili. Tako rekoč na parkirišču ljubezni. Avtomobili od fičkov do kakega sta- rega opel rekorda. Avtomobili, iz katerih silita vselej po dve senci človeških glav, običajno moške in ženske. Običajno se obe senci zdru- žita m sta delj časa združeni, in ker pride običajno mimo tudi kakšen popotnik, se obe senci tudi' razdružita ali pa ne- »Križ božji,« pravijo slučajni starejši pešci, -prestari, da bi razumeli smisel seksualne revo- lucije. »Ali ne morejo najti bolj primernega me- sta?« se vprašujejo konservativno seksualno usmerjeni posamezniki, nedostopni za avant- gardne oblike edine vesoljske revolucije, ki ne potrebuje orožja (če izvzamemo topiče) in ne zastav, ki zaupno povedano, padajo A zakaj bi navsezadnje srečneže bezali iz pločevine? Naša revolucija ne pozna nikakrš- nih omejitev ali ovir in gre nezadržno naprej do popolnega individualnega zmagoslavja. V pločevini ali kje drugje, kjerkoli, celo v porod- nišnicah ali bolnišnicah, v poplavi ilegalnih splavov, torej v revolucionarni ilegalni dejav- nosti, ki pa jo naj rešuje socialna kontrare- volucija! (oh) Proslave in prireditve z» praznik velenjske občii* so se začele z razvitjem zastave krajevne organi^ cije Zveze vojaških vojni' invalidov v šoštanju. N> sliki: inž. Ciril Misle j raz vija zastavo v imenu krovitelja, delovnega № lektiva šoštanjske ternit elektrarne. Na desni: pred sednik krajevne organih cije ZVVI šoštanj. Ival Glušič. (Foto: MBI V R F. M E OD 8. DO 18. OKTOBRA Nekako okrog 8. i«1! 13. oktobra nestalno s padavinami, v ostale^1 pretežno lepo vreme. Dr. V- M ___>