XII. leto. 1. Št. 1916. Januar. 7J& 'JZ P I / V7TCV V^ltV VTEV k ~wi K. «1 'ei h, /ia 8» čSs "ismi <2 MARIJIN LIST Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmožna GospA Vogrska. ■ POBOŽEN MESEČEN LIST. ■ \sl3r m Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CŠERFfiLD (Žalamegye.) BalkAnyl BrnS Alsdlendva 1 Muraszombat Dari na samostan sv. Družine 1. 1915-ga. t Drobec Jožef z Bodonec 5 Km f Sakovič Treza z 0. Sinika 5 Km Diindek Antona dovica z Bodonec 2 Km Pavel Elizabeta z Poterne 4 Km Vučak Štefan z prašič 5 Km Flegar Jožef i žena zLousville-ja 9 Km K^rarnpač Ve-rona z Chikage 20 Km Skraban Jožef z S.-Bethlehema 7 K-> interes od penezT&nsko leto do časa v hranilnico položenih 17 K- '1 f-, tretjeredniki z Črensovske skupščine za 1. 1914-0 30 Km Zver Ivan od Lipe 10 Km N. N. z Celja 20 !(., Balažic Ana z D. Bistrice 10K-,Radoha Andraš z Adrijanec 5 Km Seriiga Kata 30 Km Edšidt Jožef z Gederovec 8 K-,. 21 roža živoga rožnoga venca z Gederovec 7 Km Arenda od hiše i domačega funduša 60 K., Markoja Kjaia z Gomilic .2 Km Hozjan Marija z Adrijanec 20 K., N. N. z Trnja 3 K.-, Kuhar Ferenc i žena z Bakovec 6 Km Kožar Mihal z Satahovec 12 Km Žižek Verona iz Žižkov 6 K-, Kreslin Ana z D. Bistrice 1 Km Tkalec Ana z Trnja 1 Km Smej Orša z Lipovec 10 Km Bakan Ferenc z Turnišča 1 Km čizmazia Ana z Turnišča 1 K-- Trboča Bara z Turnišča 6 Km Škapulerska bratov-čina z Turnišča 1 K->,Ftičar Kata z Hotize 2 K. Zagorec Ana z Turnišča 2 K--. ŠerOga Jožef od sv, Sebeštjana 20 K-, fttroša Jožef z Chicage 2 Km f Dravec Alojzij z Žide 6 K-, K'eiderman Martin i Sv. Bistrice 200 Km Horvat Geta z Turnišča 1 Km Kovač Janos z črensovec 1 K-, Kovač Matjaš z Črensovec 1 Horvat Treza z Črensovec 1 K-, Kovač Jožef z Črensovec 1 K-» Kovač Tre-zika z Črensovec 1 K-. Serec Štefan z Lousville-ja 7 Km Klekl Treza z Petanec 11 Km ŽižkoVske rože 20 K-, Ot-roša Jožefa žena z Sr. Bistrice 10 K-, Rože z V. Po-lane 40 K-» Diindek Treza z Bodonec 1 K-, Hren Martina žena z G. Bistrice 2 Km Horvat Marko z Trnja 1 K-, Hren Jožef z Sv. ^Bistrice 20 fil., Hren Ivan z Sr. Bistrice 5 Km Glavač Andraš z Chicage 10 Km Golob Mihal z Bridgeporta 14 Km Šrotar Marija z Hotize 72 fil., Koren Matjaš z Renkovec 4 Km arenda 90 Km 1 i 6. Roža z Nedelice 6 Km Donša Jožefa žena z NorŠinec 2 Km Ivanič Magda z Filovec 3 Km N. N. z Bogojine 1 Km Plej Ivan nabrao v Chicagi 1 76 K- 25 fil., Raduha Marija z Hotize 1 Km yogrin Janoš z Bogojine 3 Km N. N. z Iž&kovee 10 Km N. N. z Ižekovec 4 K-, N. N. z Hotize 2 K., Ko^ar Janoš i žena z Lukačavec 5 K > Horvat Ana z Lukačavec 5 !(., Horvat Treza z Lukačavec 1 K-i Drva-rič Ferenc z Lukačavec 1 K, Sampt Roza z Lukačavec 1 K-, 44. Roža z Lukačavec 1 K, Žerdin Jožef z Chikage 10 K-, Škafar Bara z V. Polane J K- 20 fil., Gabor Ivan z M. Polane 4 K-, Žunič Kata z Črensovec 1 K-, Vučak Marija z K^ašič nabrala 21 K- 20 fil., Salaj Verona z Črensovec 2 K-> Horvat Franca z D. Bistrice 2 K-, Glavač Ana z Beltinec 1 K-, Frank Rožman z Clevelanda 60 K- (pr> pošilanji drugih penez od pošte to više prišlo) Lukač Ana z Bakovec 2 K-- Martin K°hek z Bivabika 7 K-, Forjan Geta od Lipe 10 K-» Benko Manka z Hotize 1 K-, Krampač Štefan z G. Bistrice 1 K-> Hozjan Štefan z M. Polane 40 fil., Škraban Anton z M. Polane 40 fil., Šarjaš Ana z Trnja 1 K-> Hrebrica Ana z Lipovec 1 K-, Jakšič Pavla dovica z G. Bistrice 2 K-> Ritlop Marija z Črensovec 3 K-> Rogan Ferenc z Nuskove 5 K-» Forjan Štefan z Lipovec 10 K-> Jagerič Ivan vojak iz 48. peš-polka 7 K-, Plej Ivan nabrao v Chicagi 54 K-. Vučak Marija z Krašič 1 Luk Marija z Domajinec nabrale 51 K-80 fil. (imena darovnikov so niže objavljena); z Hotize: Novak Marija 2 K-> Matjašec Mihal 2 K-. Matjašec Ro-zika 1 K-, Šobočan Martin z Trnja 3 K- 20 fil., žerdin Jožef iz Žižkov 20 K-,Gonza Marija z G. Bistrice 4 K-» N. N. vojak z Szombathelva 5 K-. Ritlop Kata z Bednjaj 1 K, Lonec Marija z D. Bistrice 2 K-. Marijanskoga Družba z Sr. Bistrice 4 K, Z D. Bistrice: Djorek Manka 20 fil., Kreslin Ana 50 K-. Čakovski romarje z V. Polane 1 K-, Dečki z Male Polane 3 K-. arenda 200 K-, Bedek Ferenc z Boreče 1 K-. z Hotize: Magyar Janoš 2 K-, Ritlop Janoš 2 K-- Farkas Ana 40 fil., Farkas Manka 80 fil., Gerič Ana 70 fil., Balažic Kata 90 fil., Zver- Kata 50 fil., Ftičar Manka 1 K., Horvat Manka 70 fil., N. N. 6 K-> Kustec Marija 80 fil., z Kapce: Zenkovič Ana 1 K> Zen-koviš Manka 1 K-, N. N. z Nedelice 3 K-> Zorko Marija z Ižekovec 10 K-, N. N. z Dokležovja 20 K-> K'ein Ana z Sebeborec 14 K- Tretjerednice z Bratonec 20 K-» Edšidt Janoš trenski desetnik z Beča 10 K-, Prša Janoš z Žižkov 1 K-, Žižek Ivan z Chicage 10 K-. Tornar Štefan-z Chicage 10 K-, N. N. z Male-Polane 20 K-, Smej Jožefa žena z Tiirnišča 3 K- 10 fil-, arenda i za seno pa ostavo dobljeno 436 K-. Z Gederovec: Kranjec R°za 10. K., N. N. 10 K., Edšidt Lujza 5 K., Benko Jula z Krajne 12 K., Meolic Marija z V. Bakovec 20 K., Gvor-k<3s Bara z Chicage 6 K. 25 fil,, Kral Martin z Chicage 6 K. 25 fil. Z Hotize: Ftičar Štefan 2 K., Horvat Bara 1 K., Edšidt Herman samostanski vratar pri misijonarah 2 zvezka sv. Pisma, Marinič Andraš z Chicage 6 K., Rogač Ivana žena z Petanec 2 K., Šeruga Ivan črno-vojnik v 20. dotnb. p. polki nabrao pri pajdašah 7 K., Gaber Ferenc z Srdice 2 K., Zenkovič Kata z Hotize 1 K., Tretjerednice z V. Polane 8 K., Mujdrica JanoŠ četovodja v 48. pešpolki i njegovi tovariši z taljanskoga bojišča 10 K., Puhan Jožef pešak 48. polka nabrao pri pajdašah 5 K., Doma Jožef z Trnja 1 K., Bobovec Martin z Lipovec 5 K., Matjašec Mihal od Lipe 2 K., Z Bel-tinec: Smeh Marija 10 K., Plečko Marija 10 K., Z Iže-kovec: Zver Orša 20 K., Cigan Magda 2 K., Za jaboka dobljeno 36 K., Edšidt Treza z Krajne 20 K., Komin Fana z Brulenyja 7 K. 50 fil., Kolarič Ivan z Duguesne-ia 10, K., Mataič Roza z Črensovec 1 K., Sakovič Ivan z Vadarec 2 K., Kramar Jožef nabrao v Chicagi 20 K., Forjan Martin z Lipovec 4 K., Maučec Kata z Ižekovec 1 K., Jagerič Ivan ranjenec z Ivanec 3 K., Puhan Treza z Bridgeporta 40 K., štajar Janoš z Virice 4 K., Kožar Mihal z Satahovec 5 K., Lah Ivan z Gerlinec 2 K., Lebar Geta z Gumilic 2 K., z AcMjanec: Tkalec Marija 40 fil., Zver Kata 40 fil., Kociper Lena 60 fil., Zver Kata 40 fil., Kociper Treza 1 K., Ros Ana 20 fil., Ferenčak Marija 1 K., Borovnjak Verona 1 K., Zakojč Marija 1 K., Kociper Bara 20 fil., Copot Orša 40 fil.,' Tkalec Kata 40 fil., Kavaš Treza 40 fil., Balažic Marija 50 fil., Smolko Kata 1 K, Smolko Verona 1 K- Vegič Marija 60 fil., Maric Leng 1 K-> Smolko Ana 60 fil., Kociper Marija 1 K-, Hozjan Marija 1 K-, Balažek Kata 1 K-> Zver Agota 1 K-, Mlinarič Treza 40 fil., Raduha Kata 1 K-» Smodiš Agota 40 fil., Kociper Marija 60 ftl.r Kociper Magda 1 K-, Ferenčak Marija 1 K., 'Lutar Kata z D. Bistrice 1 K-> t Cigan Jožef pešak 48. pešpolka z Žižkov 50 kor., Cigan Matjaš pog. topničar z Žižkov 50 K-> Crensovski farniki 20 K-, Cipot Štefana družina z Mlajtinec 20 K-, Rogač Ivana žena z Petanec 1 K-» Peterka Martin četovodja 20. domb. pp. z Beltinec nabrao med pajdaši 15 K-, Krampač Štefan z Vel. Polane 100 k., Raj Jožef z XII. leto. 1. št. 1916. Januar Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST. VREjOjE GA: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold (Zalamegye). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti. Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3. Marijin List prestopi prag novoga leta i se pokloni ljubim naročnikom : Marija bodi z vami. Njeno sladko materno ljubezen bo dale glaso, kazao i ž njov segrevao srca njene dece. Hrano bo z zveličavnimi navuki pravicelačne duše .i napajao bo ž njimi srca, štera po nebi žejajo. Vodo bo k materi nebeskoj njeno deco zemelsko i je skrivao pod njčni varen plašč, kde se tak dobro čuti ostavljena sirota. Kazao bo na tisto, kaj je ne prijetno dobroj materi, karao bo greh, varvao pred pogiibov. Hvalo bo dobro, priporačao je vrelo i čuvao ne-dužnost, jakost duševno. Vse Bogi na vekšo čast po Mariji bo delao. V te namen začne novo leto i se pokloni v vsako slovensko hišo. Ljubezen ga vodi, ljubezen ga naj tudi sprijme. Ljubite, verni Slovenci, Marijin List, ne odpovejte se njemi, dajte se ponjem voditi, častno mesto njemi pokažite v svojoj hiši, začnite ga čiteti vsfkdar po molitvi edne Zdravemarije i tak čtenje tudi dokončajte. Ta dvoja ljubezen, Marijinoga Lista do vas i vaša do njega bo gnezdo naredila, v šteroj do slovenske družine mirno živele, ar de to gnezdico pokrivao plašč Marije, nebeške kraljice. Ta gnezdica pa velika naj bo. Vse hiše slovenske naj v njej stojijo. Niedna naj ne izostane. Na vsako naj bo položena varvajoča Marijina roka po njčnom listi. Zato pa naročite, naročite si Marijin List verni slovenci. Cena ostane, kak je bila, 2 K na leto doma, v Ameriko pa 3 \{. \{ listi se da tudi kalendar vsele prihodnjega leta. Listi se skupno pošilajo v vekšem števili na eden naslov. K,i od deset menje naroči, je tudi dobi po više oznanjenoj ceni, samo prosi se ponižno kakši filer podpore od njega. Od siromakov ne želemo podpore. Vredništvo. Govor Sakovič Jožefa, tiirniškoga plebanoša ob priliki blagoslavlanja nove farne cerkve. „ Hiže tvoje se dostaja svetost, Gospodne, na večne čase." Ps. 92. Ka so krščeniki ete fare že 100 let želeli, ka se je v zadnjih 20 letaj že silno potrebno skazalo, toga se nam je milostiven Bog dopiisto včakati v teškom vremeni, med svetovnim bojom, kda se jezero naših farnikov prek mej domovine vojskuje za sloboščino i srečen obstanek naše stare domovine. Nova cerkev je blagoslovlena, za sveto mesto odebrana, prek smo stopili iz starodavne male cerkvi vu veliko novo i dnes je prvi boži aldov notri-prikazani vu toj novoj cerkvi. Kpmi mate zahvaliti to veliko imenite zidarske forme cerkev? Za Bogom vsako-jački milostivnomi grofi, tomi darovitnomi i pobožnomi gospodi, ki so patronuš ete cerkvi, ki so svojo pobož-nost i skrblivost za zemelske potrebčine sv. Materecerkvi eti z velikimi stroškami vopokazali. I ki so zdaj z svojimi ednako pobožnimi hčerami z nami vred delnik bili prve sv. Meše, štera se je v toj novoj cerkvi na tom novom oltari Bogi daruvala. Nazoči so tu, ne zato, naj dnes človečo hvalo primejo za svoje dobro delo, nego zato, naj oni večnomi Bogi hvalo dajo, ka njim je dopiisto na svojo diko to svetisče zozidati, zato, naj se z nami vred veselijo, ka je veliko delo skoro dokončano, ka je Jezus zdaj eti edno dostojno, veličansko prebivalno mesto dobo. Od nas ne želejo drugo, kak to, naj za njih, za njihovo visoko familijo Boga molimo. Dr. Kr- ci bi mi lani v marciuši naprej znali, kakši bojni vihčr se približava i za 4 mesece pretrosi vso Europo i tudi naš orsag: ne bi viipali začeti toga velikoga dela, ar ne bi meli viipanja, ka bi med takšim svetovnim bojom mogoče bilo dokončati zidanje edne velike cerkvi. Dobro je, ka smo toga ne znali naprej i začeli smo veliko delo i dnes med strašnim bojom v dogotovlenoj no-voj cerkvi damo Bogi hvalo, ka nam je dopusto med težkimi okolščinami dovršiti ono veliko delo, šteroga bi mi vu bojnom vremeni začeti ne vupali. V toj novoj cerkvi, vu šteroj daj Bog, da bi vi i vaša deca vnoge stotine let poslušali bože navuke, hranili svoje duše s kruhom žitka i daruvali Bogi sveti aldov: vam dnesed.no miseo, edno božo zapoved želem zapisati vu srca, štero božo zapoved so vsi narodje sveta vsikdar čutili v sebi i za božo pravdo spoznavali, i štero sv. pismo s temi rečmi glasi nam : „Hiže tvoje se dostaja svetost, Gospodne, na večne čase!" Da, dr. Kr. svetost, sveto oponašanje se dostaja ete bože hiže od vseh liidih na vse čase! Sveti strah, sveta bojaznost, sveto poštiivanje more vladati vu vaših srcah na etom svetom mesti; te de ta cerkev vam vu istinf vretina božega blagoslova i zveličanja. Dr. Kr. Starodavne lepe pelde nam svedočijo, kak so vsi dobri ludje poštuvali ona mesta, na šterih so se bliže čutili k Bogi, na šterih so Bogi aldove prikažiivali; i kak je sam Bog želo i zapovedao nam. Pred 3770 le-tami se je zgodilo, ka kda je Jakob patriarcha na svojem begi v noči spao na ednom poli, je vu sneh vido edno lestvico, štera je gorisegnola do nebe; na najvišišoj stopinji lestvice je stao Gospod Bog, po lestvici gori pa doli so pa angelje šli. Jakob se je od te čudne skazni prebudo i prestrašeno je pravo: »Zaistino O. Bog je na etom mesti i jas sam toga ne znao. O kak strašno je eto mesto! Ne je tu drugo, kak boža hiža i nebeška vrata!« Vidite dr. Kr. te pobožen židov je za sveto i strašno mesto držao ono mesto, kde je Boga vu sneh vido. I boiao se je bože kaštige, ka je on na tom mesti spati viipao. Zato se je izgovarjao: »I jas sam toga ne znao.« I naj odloči to mesto i naj vsaki potnik vidi, ka je to odebrano, Bogi posvečeno mesto, zato je vzeo kamen, na šteroga je svojo glavo vu sneli nagno, i postavo gaje za znamenje i vlejao je oli na njega, to je: posvčto ga je, i imeniivao je ono mesto za Bethel, to je: za božo hižo. Dr. Kr- tak bi mi celi svet, vsako mesto na sveti lehko imeniivali za bethel, za božo hižo; ar mi znamo, ka je Bog povsedi nazoči, njega povsedi lehko vidimo z očmi naše vere, povsedi ga lehko spoznamo vu njegovih stvorjenjaj, vu njegovih delaj. I tak bi mi na vsakom mesti lehko to pravili: Zaistino Bog je na etom mesti. O kak strašno je eto mesto! Ne je tli drugo, kak boža hiža i nebeška vrata. Ali zviintoga so vsi narodje vsikdar čutili i vervali, ka je Bog na ništerih mestaj bole nazoči, posebno nazoči, naimre na onih mestaj, štera so si liidje na to odebrali, ka so tam Boga molili i Bogi aldove prikažiivali, to je: vu cerkvaj. Ar vsi narodje, poganski tudi so vsikdar zidali cerkvi onomi na čast, koga so za Boga mislili i imeniivali. I vsi narodje so vsikdar vervali, ka je na teh mestah Bog bliže k njim, bole pos-liihne njihove prošnje i raj gori zeme njihove aldove. Zato so ta mesta, to je: cerkvi vsi narodje vsikdar gori-posvečiivali; to je: odločili so je od drugih mest, z molitvami i z namazanjem olija so je želeli blagosloviti i posvetiti, naj tak bodo vredna i čista mesta za molitev i aldove. Ar poganski narodje so tudi čutili, ka on, koga oni za boga držijo, žele sebi sveto, jedino na svojo službo odločeno mesto. I vu kak velikom poštiivanji so poganje svoje cerkvi držali! Za najvekši greh, so to računali, či je što cerkev oskrumo. Či je kakši hudodelnik v cerkev pobegno, ga je tam nikša oblast ne smela zgrabiti, dokeč je v cerkvi ostano, ar svetost mesta ga je brdnila. I tak so činili poganski narodje. Ar oni so tudi čutili vu sebi ono naturalsko pravdo, štero je Bog vsem liidem vu srce vcepo, i štera je vu svetom pismi setimi rečmi včpovedana: »Hiže tvoje se dostaja svetost Gospodne na večne čase,« Za 600 let po Jakobovoj prikazni je Mojzeš na Sinai bregi ovce paseo. Naednok je zagledno čiidno prikdzen: eden ščipkov grm je goro pa se je itak ne zgoro. Mojzeš je pravo vu sebi: »Šobom i poglednem, ka je to, ka se grm ne zgori.« Ali kda se je približavao h grmi, je zas-lišao z grma ete reči: »Ne približavaj se sem, nego od-veži obuteo z tvojih nog, ar mesto, na šterom stojiš, je sveta zemla.« Mojzeš je taki zarazmo, ka g. Bog govori k njemi, zato je od straha na zemlo spadno 2 obrazom i tak je odvežiivao obuteo svojo. Vidite dr. Kr. kakše poštuvanje žele Bog sam od človeka na tistom mesti, kde se on skaže človeki. Vu gorečem grmi vu onom plameni se je naimre Bog skazao Mojzeši i to je želo od njega, naj ne stopi na to mesto obuti, to je: naj ne stopi ta tak, kak na kakše drugo mesto, ar je to mesto, kde se njemi je Bog skazao, kde je Bog tak blizi k njemi i govori k njemi, to je sveto mesto, sveta zemla. Ali dr. Kr. keliko svetejše je ono mesto, kde se Bog ne samo ednok skaže ludem, ne samo ed-nok govori k njim, nego kde on stalno prebiva, vsaki den, celo leto, 10 let, 100 let posluša molitvi iudstva i govori k njim vu Iiibavi, vu blagoslovi, vu smilenosti! I takše mesto je vsaka krščanska katoličanska cčrkev, takse sveto mesto je eta nova, zdaj blagoslovlena cerkev. Da dr. Kr- tu je stalno on goreči ščipkov grm, za šterim se Bog stalno skažiije ludem; tu je oltar, na šterom vu maloj hižici skriti Bog prebiva, i vu ognji, vu plamčni liibavi se nazveščava svojemi ludstvi. 1 tudi vsem, ki se približavajo tomi sv. mesti, to pravi z oltara: Ne približavaj se sem, nego odveži obuteo z tvojih nog, ar mesto, na šterom stojiš, je sveta zemla.« To je: ne stopi na to mesto s posvetnimi i grešnimi mislami, ne stopi sem s praznim i gizdavim čiitenjom i ne stopi sem zamazani z gučami; nego vse to odveži i odvrži od sebe i bos, to je: ponižen i pobožen stoj na tom sv, mesti. Dr. Ki"- Vu starom teštamentomi je samo edna is-tinska cčrkev bila, pravomi Bogi na čast posvečena, naj-mre cčrkev odebranoga izraelskoga liistva v Jeruzalemi. Kda je Salamon krdo jezero let pred narodjenjom Zveli-čitela to jeruzalemsko cerkev blagosloviti dao, je 8 dni ddo obslužavati svčtek posvečenja cerkvi i pri toj priliki je 22 jezer juncov i 120 jezčr ovc aldiivao Bogi. Po tom veličanskom aldovi i po prelepoj molitvi se je Gospodin Bog oglaso v novoj cčrkvi i pravo je: »Posveto sam to mesto, da moje Ime tii bode na veke, i moje oči i moje sreč tu ostanejo vse dneve.« To je: posveto, odebrao sam si to mesto, tii bodo ludje moje Ime spoznavali, mene za Boga i Gospoda svojega vadliivali; bodo moje oči posebno gledale na vas, kda na to mesto pridete molit; i tu bode moje sreč vas liibilo, vam dare svoje liibavi delilo. — Dr. Kr- jeruzalemska cerkev je bila pred-kep krščanske cčrkvi, to je: vu kepi, vu tenji je naprej-kazala i znamenuvala krščansko cčrkev. I tak, ka je Bog od jeruzalemske cerkvi povedao, tisto dosta bole vala od krščanske cčrkvi. Jerusalemska cerkev je bila jedino svetišče pravoga Boga vu starom teštamentomi, je bila svčto mesto, kde je odebrani židovski narod Bogi aldove prikažiivao i kde je Bog posebno rad posliihno prošnje svojega ludstva. Ali ovak je ta cerkev ne bila v istini prebivalno mesto Boga, Bog je ne vu resnici prebivao vu njoj, ne je bio vu njoj bole nazoči, kak je povsedi nazoči. Edna katoličanska cerkev je pa ne samo posvečeno mesto, nego dosta več, naimre pravo prebivalno mesto Boga, ar v šteroj cerkvi se presv. Olt. Sv. čuva, vu onoj vu resnici, vu istinj Bog prebiva; i tak na takšo cerkev vu istini valajo te bože reči: »Posveto samoto mesto . . .« Da dr. Kr- Gospodin Bog je zdaj posvčto eto mesto, naj njegovo. Ime tii bode, naj ludjč tu bože Ime dičijo, njega vadliijejo i vsikdar bole spoznavajo; Bog si je odebrao zdaj to mesto, naj njegove oči tii ostanejo, naj nas smileno gledajo, naše potrebčine, nevole vidijo i nas pomilujejo: odebrao si je to mesto, naj njegovo Sred tu ostane vse dneve, naj nas liibi, naj tu za nas bije, za nas gori od nezkončane bože liibavi. Jeli, dr. Kr- ka ste si, že včasi mislili na to, kak srečni so bili oni liidje, šteri so vidili i čuli Jezuša, kda je eti na^zemli hodo; morebiti ste si i to mislili, ka či bi vi te živeli v židovskom orsagi, kak verno bi vi poslušali i naslediivali Jezuša. No či vi to mislite, ka bi vi te vu poniznoj človečoj formi radi spoznali Jezuša, tak spoznajte zdaj njega radi vu poniznoj formi Svestva, vu sv. oštiji; i te te ravno tak lehko k njemi šli, njega poslušali, od njega pomoč i blagoslov prijimali, kak či bi njega vidili... I vetoj njego-voj hiži prikažite njemi takše oponašanje, takše poštii-vanje, kak bi se pred njim oponašali i kak bi ga poštu-vali, či bi teda pred njega prišli... Dr. kr. Nikak pravi: Zakaj bi šo vcerkev, vej je Bog povsedi nazoči, povsedi čiije mojo molitev, pa me doma tudi posluhne. Nespameten guč. Ne je vse edno, kde šteč moliš... Ar Bog ma pravico odločiti, kde te šče posliihnoti i kde ga moreš prositi i on je tak odločo... 1 ne je vse edno, jeli doma ali v cerkvi moliš, ar doma nemaš presv. Olt. Svestva, doma si ne tak pri Jezuši, kak eti v cčrkvi. Kda je Jezuš na zemli hodo, so tisti zadobili od njega mi-loščo, šteri so se k njemi potrudili. Bilo je tč vnogo betežnikov, vnogo ločnih, vnogo grešnikov. — Tak zdaj tudi oni slobodno čakajo, ka do posliihnjeni, ki se k njemi potrudijo, ki do se radi bliž njega v njego-voj cerkvi zdržavali. Amen. Pridite... Pridite Dušice, Prestro sem vam, Vsakoj rad dam. Jelo je mo telo, Štero na križ, bilo, Pilo je draga kri Ki se z nebes cedi, Pridite k meni, Ne sem jaz v temi, Svetlost vužgana Kredi je hrana.. Večno življenje Pijte no jejte. Pridite Dušice, Prestro sem vam, Naj vam že dam. Sveta Genovefa. (3. januara.) Sv. Genovefa, štere god obslužavlemo tretji den prosinca, je nej tista Genovefa, od štere pravi pobožna pri-povest, ka je mogla bežati pred svojim lagojim možom, pa ka njoj je v logi srna hranila maloga sineka; sv. Genovefa, od štere de se tii pripovedavalo, je devica pa patrona francoske dežele, zlasti patrona glavnoga mesta Pariza. Sv. Genovefa je bila rojena koli leta 422. po Kjis-tuši v Nanteri, v vesnici poleg Pariza. Njeni oča je bio brščas eden z med tistih bogatih liidi, ki so, kak negda stari očaki, pasli svoje vnogoštevilne črede. Gda je bila deklica stara sedem let, sta potiivala skoz tistoga kraja svetiva piišpeka German pa Lup. Šla sta na Angležko, ka bi tam zatrla krivo vero, štero je tam razširo nekši Pelagij. Liidje so vreli vkiiper, ka bi videli svetiva človeka pa dobili od njiva blagoslov. Tudi mala Genovefa je prišla. Gda German zagledne deklico, pravi roditelom ete proitoške reči: »Srečni ste vi, ka mate takse dete! Vaša hči de velika pred Gospodom; njeni zgled de vno-gim pomagao, ka se spreobrnejo pa zmirijo z Bogom,« Zatem je položo svojo roko deklici na glavo pa njoj je pravo: »Skrbi se, ka boš v dejanji spunjavala, ka v srci verješ, pa ka z viistami govoriš.« Na tleh pred pušpe-kom je ležalo kufrno cecvo, na šterom je bila vtišnjena podoba sv. križa; piišpek je vzeo cecvo pa je je dao maloj Genovefi z opominom: »Obesi to na nit pa nosi podobo svetoga križa okoli šinjeka; nigda/ pa ne devli okoli šinjeka ali na roko zlata, srebra ali dragoga kamenja; zato ka či ne boš zametavala posvetnoga lepo-tičja, potom nigdar ne dosegneš večne nebeške lepote.« Sveti pušpek je dobro prerokiivao; Genovefa je bila vsigdar skrbna, vrla pa Bogi zvesta; zlasti je pa rada molila. Oda je ednok na nekši svetek šla mati k meši, je štela mala Genovefa ž njov iti. Mati njoj je pa branila. Deklica se nato razjoče pa pravi: »Pušpeki sam obečala, ka bom sveto živela, zato pa morem gosto v cerkev hoditi.« Mati se je razčemerila, ka njoj je dek-lička vupala proti praviti, pa jo je vdarila po lici. Mati je v tom megnjenji oslepnola. Bila je slepa več dvajseti mesecov. Te se je spomenola, ka je pravo sveti pušpek od njene hčeri. Zazove jo zato pa jo zgoni k studenci po vodo. Deklica je šla k studenci, se je tam na plot naslonila pa bridko jokala, ka je mati zavolo nje oslepnola. Skuze so kapale v vodo. Zatem je zajela z vrčom vodo pa jo je nesla materi. Mati zdigne roke prti nebi pa veli hčerki, naj napravi ober vode znamenje svetoga križa. Deklica je tak včinila, pa se je zatem mati trikrat mujla z vodov. Oda si je tretič oprala oči, je naednok nazaj dobila pogled. Oda je Oenovefa odrasla, je šla v Pariz, pa je tam v navzočnosti pušpeka napravila oblubo večnoga devištva. Od toga časa je bilo njeno živlenje ešče bole ostro pa sveto. Jela je samo ječmenski kruh pa sočivje. Vina ali kakše druge opojne pijače je nej nanč okusila. Tak je živela od svojega 15. pa do 50. leta. Te so njoj pa duhovni predstojniki zapovedali jesti tudi mleko pa ribe. Do sitoga se je najela samo dvakrat na tjeden, najmre v nedelo pa v četrtek. Vnoči med sobotov pa nedelov je nej spala, nego je neprestano molila. Od svetka sv. Treh kralov pa do velkoga četrtka je nej šla nikam med ludi, nego je v samoti molila pa premišlavala. Kak pravi stari popis njenoga živlenja, je mela dvanajset sester: vero, zdržnost, potrplivnost, velkodiišnost, preprostost, neduž-nost, mirolubnost, liibezen, zatajiivanje, čistost, resničnost pa modrost. Teh dvanajset sester jo je sprevajalo, gda jo je lii- bežen do bližnjega zvala z samote med svet. Bog njoj je dao moč, ka je delala čude. Pripovedavlejo od nje, ka je brezi računa betežnikov zvračila s tem, ka je napravila nad njimi znamenje svetoga križa, ali je je pa namazala z blagoslovlenim oljom. Frankovski kral Hilderih je šče v tistom časi bio nevernik, pa je zato meo takse spoštuvanje de Genovefe, ka njoj je nej viipao odpovedati niedne prošnje. Leta 451. je pridrvo v deželo Atila s svojimi divjimi huni pa je bio na poti prti Parizi. Ge-novefa je z drugimi pobožnimi ženskami molila pa se postila. Tistim, ki so šteli bežati z mesta, je branila, naj nikam ne idejo, zato ka bodo tisti kraji, kam ščejo bežati, razrušeni, mesto Pariz pa nej. Tak se je tudi zgodilo. Genovefa je mrla koli leta 512. stara več 80 let. Pokopali so jo v cerkvi svetih apoštolov, poleg KJodviga, prvoga krščanskoga krala francoske dežele. Cerkev je dobila sledkar ime sv. Genovefe; njene svete ostanke so djali v prelepo skrinjico, štera je bila vsa okinčena z dragimi kamni. V vnogih hudih časaj pa nesrečaj je sve-tica čiidovitno pomagala iudem, ki so se z zavupanjom k njoj obrnoli. Živlenje sv. Genovefe nas vči, ka je »pobožnost za vse dobra« pa ka >vnogo zmore molitev pravičnoga.« Naj nas zato ne moti pa ne zapela, či se v naših dne-vaj vnogi zosmejavlejo z tistih, ki radi Boga molijo. Ludje, ki sami nikaj ne molijo, nevejo, ka je molitev; i živalski človek ne razmi to, ka je sveto pa bože. List za deco. Nej sam mela takše rože na misli... Bilo je na sprotoletje. Bregovje pa doline so se odeli v zeleni plašč. Vsepovsedi so cvele rožice. V velkom ogradi ednoga imenitnoga gospoda je tudi cvelo vnožino najkrasnejših rož, pisanih pa belih. Poleg ograda je stao dečak, star komaj šest let, pa je poželivo gledao te lepe rožice. Njegova siromaška mati je pa sedela doma pa je neprestanoma šivala. S tem si je služila vsakdenešnji kruh. »Na mojih poteh je cvelo ešče jako malo rožic,« tak je pravila večkrat proti sosedi — »tomi imenitnomi gospodi se pa bole godi, njemi cvetejo rožice vsepovsedi.« Dveri na ograd so bile samo narahi naslonjene. Dečak je pogledno na prvo, drugo, tretje okno, pa je bilo vse prazno. Nindri je nej bilo viditi žive duše. Hitro se potegne v ograd. Že zdigne rokico pa segne po najlep-šoj roži, gda se njemi oglasi v srci karajoči glas: »Ne kradni!« Dečak potegne roko hitro nazaj, kak či bi se smekno na oster trn. Dečak si nato etak misli: Vej pa to znankar ne bi bio greh, či bi jaz prineso mojoj dobroj, lublenoj materi nekelko rožic. Njim je šče tak jako malo cvelo. — Pa me tudi zdaj nišče ne vidi. Ešče ednok pogledne boječi dečak na visika okna, pogledne ostro, kak či bi šteo s svojimi očmi pregnati vse tiste, ki bi ga znali motiti pri tom važnom deli. — Nikoga je nej bilo! — »Bog je vse povsedi!« — se oglasi znova karajoči glas v njegovom srci, zato je nej viipao vtrgnoti rože. Gde pa te je lubi Bog? —Tu v ogradi ga že nega! Kak bi on mogeo skriti svojo belo, dugo brado tak, ka je jaz ne bi vido, pa — ali se ne bi svetila vsa dreva, či bi Bog bio v ogradi? Nej, tu ga ne ga, vej je vse tak kak po navadi. Ka pa či je tam odzgora v nebesaj pa gleda doli na zemlo, ravno na mene? Ali kak, vej je neba z oblaki pokrita, pa skoz tak debelih oblakov ne more viditi. — Ka pa či li, tam za oblakom je edna mala luknjica, znabiti lubi Bog tam skoz gleda !.,, Dečaki so postala lica rdeča. Mislo je, ka ga je lubi Bog gledao, kak je on roko vtegno za rožov. Bilo ga je sram, pa je šče ednok pogledno ta gor, gde je liibi Bog, pa viš! Luknjice na oblaki je nej bilo več. Zakrila se je. »Odišeo je! - Liibi Bog je odišeo!« si je mislo dečak. Mene je gotovo nej vido. Hitro stopi bliže pa začne segati p'o lepo dišečih ro-žaj. Srce njemi triiple tak hitro, kak ešče nigdar, oko pa nemirno gleda proti nebi. — Natrgao si je precej veliki šopek rožic, pa je luboga Boga li nej bilo, mogoče ma v nebesaj vnogo dela. »Mati, mati!« pravi z veseljom dečak pa kiti rožice. »Zdaj več ne bote jokali, draga moja mati, zdaj več ne bote pravili, ka ste meli tak malo rožic.« Pa kak se je prestrašila mati, gda je pribežao sinček z veselimi očmi pa z lepimi rožicami v roki. »Nej, liibi moj sinko, jaz sam nej mela takših rožic na misli, gda svi se včeraj z sosedov pogovarjali, pa vkradnjenih rož mi nanč nej trebe,« je pokarala mati sinu. »Včasi idi k gospodi, njemi nesi rože nazaj, pa njemi povej, ka si včino pa ga prosi odpiiščenje.« Mirko — tak se je zvaO sin — je kaj takšega nej čakao. On je šteo materi napraviti samo veselje, zdaj pa ka se je zgodilo! Oči so njemi postale skuznate, pa je jočič šo z hiže. Težka je bila pot h gospodi, samo ka njemi je mati zapovedala, on je pa mogeo bogati. Gospod je bio do srca genjeni, gda njemi je mali grešnik pravo, ka je včino, pa njemi je velo z lepimi rečmi: »Samo nesi te rožice svojoj materi, pa odzdaj več ne jemli nikaj takšega, ka je nej tvoje. Bodi pošteni, pa se boj Boga tudi te, gda je neba z oblaki pokrita, potom zrastejo tebi pa tvojoj materi najlepše rože. Z veselim srcom je šo Mirko nazaj k svojoj materi, v desnoj roki je neseo. rožice, v levoj pa zlati penez, . šteroga njemi je dao gospod. Od toga časa se je mati nej več tožila, ka na nje-noj poti nega rož. Gospod je postao njeni dobrotnik. Mirko njoj je pa z lepim, zglednim živlenjom troso cvetje na pot živlenja. >Kk.< Marijine sedmere nebeške radosti. Marijine zemelske sedmere radosti poznate. Frančiškansko čislo je ž njih spleteno. Najdete je popisane v knigi »Hodi k oltarskomi Svestvi. Oc~a hvalo ti dam.« (Mat. XI. 25.) Znamo, ka je zahtevao, naj ljudje »hvalijo očo nebeskoga« (Mat. V. 16.) I kda je zvračo deset gobavcov, pa bi samo eden prišo nazaj hvalodavat, se je nad tov nezahvalnost-jov razdreselilo njegovo Srce i očitajoč jo, je pravo: k Ali jih ne bilo deset očiščenih? Kje je pa ovih devet? Se nieden ne najšeo, ki bi se vrno i Bogi hvalo dao, kak samo te tujinec? (Luk. XVII. 17—18.) Ce smo pa dužni Gospodi hvalo davati, pitanje je, za kakše dare smo dužni? Odgovorim z rečmi sv. pisma. ,,Hvalim te, Gospod Bog Israelov, ka si me kaštigao i reso." (Tob. XI. 17.) Sveti Tobijaš je molo tak. Bog njemi je njegovo ljubezen do bližnjega, zavolo štere je vso svoje imanje zgubo i večkrat prišo še v smrtno nevarnost, kda je mrtve pokapao i siromakom pomagao, pravim, Bog njemi je to ljubezen stem plačao, da njemi je vzeo pogled očih. Za svojo oslepljenost je davao Bogi hvalo. Ne li, ka je čudno ta zahvalnost? Pa ešče bole čudno vam povem. Kda je Jezusov dober prijateo, sv. Lazar mro, se je Jezus milo zajokao za njega. I stemi suznimi očmi se je pri njegovom grobi v nebo zgledno pa molo: »Oaz, hvalo ti dam, da si me uslišao« (Jan. XI. 41.) Hvalo je dao Oči, ka je mro njegov prijatel. Ne istina, ešče, bole čudna hvala. Pa je še od te čiidnejša. Davao jo je pa te sam Gospod Jezus Kristus, te, tisto noč, kda so njemi križ tesali, cveke kovali, trnjav venec pleli, te, kda je celi pekel dol z lanca puščen, ka bi nahujskao ves Jeruzalem, naj dela strahovite grozovitosti ž njim, z tem Pravičnim, te, v tom časi je vzeo kruh i je hvalo dao."- (Luk. XXII. 19.) Hvalo je dao, ka je prišla viira njegovoga trpljenja i njegove britke smrte, šteroj v spomin bo te kriih v njegovo telo spremenjen: „ To je moje telo, štero bo za vas dariivano." (Luk. XXII. 19.) Razumite to čudno hvalo? K' z vere žive, jo razmi. Z vere pa pravični žive. ,,Moj pravičen z vere žive" (Rim. L 17.) Te zarazmi, ka je trpljenje boži dar, po šterom stotera lepota pride na dušo na zemlji i dika v nebi. To je genolo Tobija na hvalodavanje za slopoto, to Jezuša, za smrt Lazarovo i svojo. Trpljenje spravi čisto ljubezen v diišo. Čem vekša je ta, tem več de mela ona neskončno lepoga Boga. Če bi se cerkev na zlat obrnola i bi smeo vsaki teliko ž njega si zagrabiti, keliko bi njemi v roke šlo, jeli, ka bi ga tisti dobo največ, šteri bi naj-vekšo prgiščo meo ? Dušo pa trpljenje raztegne, razžene, i zato z neskončane lepote i nedopovedljive dike Boga si tem več more ošepnoti zase, kem več prestala je. To je zrok, zakaj so svetniki hvalili Boga zo trpljenje i je prosili od njega. Te duh je živo v sv. Magdaleni Paciš-koj, kda je molila: »Trpeti, Gospod, ne vmreti.« Trpljenje nezmerno diišo olepša. Trpljenje nezmerno diko nebeško povekša. Jezušove svete rane se v nebi od jezero sune bole svetijo. Ne bi pa meo te dike, če ne bi trpo. Zato je pa prišo z blaženoga krila Oče na zemlo, da bi si tu odeo obleko trpljenja, štere je v nebi ne meo, kak je pravila sv. Magdalena Paciška že dušo puščajoča. To je zrok, zakaj moremo i za lanskoga leta težave podvojeno hvalo dati Bogi. Boj je rodio teliko ljubezni, požrtvovalnosti, potrpežljivosti i drugi jakost, kak predtem stotine ne. Inda z lancom ne smo mogli moške pod Marijin plašč spraviti, zdaj pa, ka se je smrt oglasila, v čuporah so pribežali i srčno prosili: Vzemite mene tudi med Marijino deco. Hvalimo, hvalimo Boga za to veliko zmago. Vojak je dobo odlikovanje za viteštvo. Pride z sve-tinjov pred Marijino podo. i kaj včini tu? Svetinjo dol-vzeme z svojih prs i jo položi pred Marijine noge. Spozna, da je ne njegova bila tista batrivnost, štero je kazao, nego ona njemi jo je posodila. Hvalimo Boga za te požrtvovalni duh. Pa je obleklo, pohodilo, podarilo vračilo kda Jezuša teliko duš, kak v tom bojnom časi ? Ne vete, kaj de pravo on na zadnji den tem zvoljenim? Te reči: ,,Pridite, blagoslovljeni mojega Oče! posedite kralestvo od začetka sveta vam pripravljeno. Lačen sem bio in ste mi dali jesti; žejen sem bio i ste mi dali piti; tiijinec sem bio i ste me pod streho vzeli; nagi sem bio i ste me obiskali; v vozi sem bio i ste k meni prišli... Zaistino vam povem, kaj ste včinoli šteromi teh mojih najmenjših bratov, meni ste včinoli. (Mati XXV. 34—40.) Sto no stojezeri ranjeni, neštete sirote, ubogi milijoni trpinov človeških so smilenost dobili lansko leto, štero je Jezus kak njemi samomi skazano gledao v tom preminolom bojnom leti. Srca so se odprla, prosti i gospoda so dvorili ubogomi ranjemi, ar so v njem gledal samoga Jezuša. Srca so se odprla i roke na darovitnost vtegnole. Milijoni so dani v dar smilenosti. Oh kakše veselje je melo smileno Srce jezušovo nad tov smilenost-jov. Hvala njemi zato naj bo za leto bojnsko. Ka pa molitvi? Je molo kda svet teliko, kak zdaj, se je ponižiivao pred Bogom, kak zdaj? Hvala zato naj bo Bogi za dar trpljenja. Pa ste vidili ranjence trpeti? Ste ne slišali, kak so prišli domači je obiškavat i ti ranjeni ne so je spoznali, ar so pogled v boji zgubili, ne so njim roke ponudili, ar jo je šrapnela odtrgala, ne se je mogla drobna dečica k nogam očinim spraviti, ar je je zgubo na krva-vom bojišči, pa Ii, pa li ne so mrmrali, ne se tožili na bolečine, edna tiha skuzica, to je bilo vse, kaj so povedali. I ta je to povedala, ka se je jezušova potrpljivost zoselila v nje, za štero smo dužni veliko, jako veliko hvalo dati Bogi. Pa čeravno je tu pa tam štera žena zablodila, najvekša večina je verna, poštena, pobožna ostala i pela življenje moško v ženskom teli, močna je v duši, kak mož v boji i brani doma čast Jezušovo, kak on na bojišči domovinsko. O, dajmo za te dar i druge nešteta dare, štere je strahovita bojna porodila Bogi hvalo, kak nam apoštol veli ,,Za vse v imeni našega Gospoda Jezuša Kristuša." (Eph. V. 20.) 1 te rečimo nam naznanijo tudi način, kak naj damo — hvalo: »V Jezuši Kristusi, Gospodi našem.« On nam naj bode hvala. Jezuš, ki je v oltarskom svestvi, je naša hvala. Oltarsko svestvo je vedno hvalodavanje. Zato se grčki veli: euharistija, to je hvalodavanje. 1 to je ta najpopolnejša hvala. Boga damo Bogi. Oltar de naša zemla, kje mo prebivali, če mo z Jezušom hvalo davali. V njegovo Srce pusti korenje naša duša i postane sveta, kak je zemlja, iz štere rasla bo. Zato pa li Jezusa darujmo v zahvalo. Na njega gledajmo i mislimo, kda to lepo slovensko navado držimo, ka pri vsakom prijetom dobrom deli pravimo: Hvala Bogi. Pa tudi zdehnimo večkrat: »Jezušek, ki si tu v oltari, ti si moja hvala,« ali »Oča večni, za dobrote nam skazane, vzemi v zahvalo Jezusa mojega.« On je naime tvoj* tudi, ne samo duhovnikov. Tvoj deo je, ti maš juš do njega. Odpovedati ti ga nišče ne more, če nesi v smrtnom grehi, kaj pa duhovnik spozna. Svojega Jezuša daruj zato v zahvalo. Kak milo je mislite Dete Božje na Marijinih naročjah i praviti: Tvojega Sineka darujem, mati, po tebi v zahvalo Več-nomi Oči. Zahvalnost je najlepša prošnja. Jezuš je naznano sv. Katarini Sienskoj, ka zahvalne duše reši mlačnosti, — sv. Magdaleni Paciškoj pa, ka je z brezmejnimi dari osiple. Bodimo zato za prijetne i neprijetne dare zahvalni, vse nam da Bog iz ljubezni. Blagoslavlanje torjanske cerkvi se je vršilo na den sv. Štefana mantrnika. Blagoslovo jo je Strausz Florijan, častni kanonik, esperes lendavskoga okraja z pomočjov duhovnikov iz sosednih far. Sveto meso je tudi on sliižo v tistoj obleki, štero je z svojimi rokami napravila hči premilostivnoga patrona, grofa Zichy Augustina, veleposestnika beltinskoga, pred svojov smrt-jov, štero je lani sprejela v službi pri ranjencah. Premilostivna grofovska familija je cela nazoči bila pri blagoslavlanji z sliižbe-niki i nunami vred. Predsednice Marijine dekliške družbe je tudi d&la sem pripelati. Pred sv. mešov je v precesiji prenešeno naj- svetejše oltarsko Svestvo v novo cerkev iz stare. Po meši je predgso domači plebanoš. Predga njegova je više objavljeno. Srčno prosimo, naj se Dev. Marija prav časti v toj cerkvi i mili Jezus ma veliko veselje nad pobožnostjov torjanskih farnikov. Povrnenje. Mathev, nadškov staroverski se je z svojimi petimi piišpeki vred povrno na angležkom v katoličansko mater-cerkev. V petih letah se je 86 protestanskih duhovnikov povrnolo v katoličansko matercerkev na angležkom, iz med šterih je 15 katoličanskih duhovnikov postalo. Samomor v cčrkev. V Rimi v cerkvi sv. Petra se je eden vojak moro. Cerkev je zavolo oskrunjenja zaprta i znova posvečena. Trnje med rožami. Med tjednom je veselo viditi, kak deca tudi od 6—7 naprej že delajo. Po nedelah in svetkih je pa vse nači. Deca teh let skoro nikaj ne hodijo k meši. Deklice ešče kaj hodijo, nego dečkeci pa malo malošteri. Po drugih farah na Dolenjskom ešče li kaj bole, nego v Torjanskoj fari je tak nikak v navado prišlo, ka dokeč je dete malo, ka je mama žene s sebov, ide večkrat k meši, gda pa pride v .7—8 leto, te tak do 14—15 leta je samo te pri meši, gda ide k spovedi in či na sveto noč, gda bi včasi bole bilo, či bi doma spalo. Mnogi starišje pravijo, ka dečak ali deklica more doma biti, ka pazi, ka pase ali kaj drugoga dela. Či je resan potrebno, ka morejo doma paziti ali pasti, to je dober vzrok, in Bog ne bo terjao od vas računa, zakaj ste ne svoje dece k meši pošilali, zato ka Bog nikaj nemogočega ne zapovedavle. (Ali to tudi po vrstah more iti, ednok da eden, drugoč drugi doma. — Vrednik.) Drugi pa pravijo: Ja, vej naši majo čas iti, samo ka nemajo obleča. Zakaj ga nemajo? Ga li nikak pa nikak ne morete kupiti? Vej takšoj deci" ne trbe mandžet-linov, svilnoga štofa, žamatnoga krščaka in obleke z dragoga kangara, ne trbe svilnoga robca deklici, ne z otlasa janke, vunatnoga reklina in žutih punčolov. Kupite njim kak najfalejše, samo da bo dostojno in čisto . za cerkev. Poleti lehko idejo bosi, po zimi že pa itak majo črevle za školo. Ništerna mati ne more kupiti obleča mlajšoj deci za svetek, ar jo njena hči, ki je že velka dekla, preveč dosta košta. Vsaki tjeden njoj trbe novi robec, vsaki mesec novi reklin, vsake vekše svetke novo janko in ešče kaj dru-goga, to pa dosta pride. Mati moja, vi te davali dvoji račun od svoje dece. Ednoga zato, ka starešoj deci preveč obleča kupujete, drugoga pa zato, ka mlajšoj deci nikšega ne kupite, ka bi mogla k sv. meši. Je pa li musaj deci iti k meši? Či je li mogoče, deca morejo iti tak k meši kak stareši, od 7-ga leta mal in to vsako nedelo pa tudi svetke. Zato pa deco navčite, ka či ne bi šteli iti k meši, majo greh. Dokeč so deca ne tak pametna, ka bi se sami znali dobro obnašati v cerkvi, naj idejo s stariši ali z drugimi starešimi. Zdaj pa poglejmo, ka delajo doma deca, gda drugi odidejo k meši. Po zimi se zbirajo po štalah m po drugih toplih krajih. Tam se kartajo, kunejo, se vlačijo itd. Poleti pa ešče slabše. Hodijo od potoka do potoka, se bijejo, delajo kvar na njivah, na travi, kradnejo sadje in drugo, norca se delajo z drugih itd. Zdaj vidite, kelko lagojega napravijo, in velko dobroga zgubijo, či ne idejo k meši. Vsa odgovornost pred Bogom in pred liidmi spadne na stariše. * * Mladi liidje se radi goriščejo, se radi srečavlejo, se smejejo in pogovarjajo. Toga njim nišče ne brani, dokeč je vse tak v redi, ka jih ne bi bilo sram ne pred stariši, ne pred drugimi, či bi jih vidili ali čiili. Pri nas na dolenjskom je pa že tak nikak v navado prišlo, ka si mladina med sebov ne pogovarja slovenski, nego vogrski, da jih tak ne bi starišje razmeli. Ali pa morebiti tudi mislijo, ka se stem bole dopadnejo pajdaši ali pajdašici, slovenski je rekši preveč po domačem, naj gučijo stari po slovenski. (To je tiipatam jako redki pripetlaj. V velikoj poznanoj krajini smo toga še ne opazili. — Vrednik.) Namesto, da bi se pozdravlali lepo kak inda: »Hva-len bodi Jezus Kristus,« pravijo: »Jo napot!« in giz-davo dale idejo, rekši jaz nikaj znam. Tudi med šolskov mla-dinov se žalibog vidi te moderni duh. Vse to se mi je prle čiidno vidilo, nego eden deč-keč mi je razložo vse, zakaj je namreč mlade liidi tak nikak sram slovenski gučati, gda mi je pravo, ka njihov g. vučitel večkrat pravijo v školi deci, naj ne gučijo slovenski, ka je to jako grdi jezik! (To skoro ne bi vervali. Vsaki jezik ma v sebi lepoto, ešče ciganski, ma jo zato lepo doneči slovenski tudi. Zato, če tisti vučitel zna slovenski, je to ne mogeo praviti, če pa ne ve, tem bole ne, ar sodbe ne morem povedati nad tisto rečjov, štere ne poznam. Dete je ne moglo svojega vučitela dobro zarazumeti. — Vrednik.) Bog moj, kam smo prišli!... Tudi pri tom morejo stariši pomagati. Morete njim zbuditi lubezen do sladkoga materinoga jezika, ar štero dete materin jezik zaničuje, tisto že samo za toga volo svojo mater ne poštuje. (Dobro se je navčiti vogrski, ali najraj moremo gučati po svojem maternom jeziki. — Vrednik.) Opazovalec. G. Bistrice 1 k., Žalig Anton domob. 20. pp. 10 K., Raj Štefan z G. Bistrice 3 K- 50 fil., Bauman Franc z Mart-janec 10k.,Cahuk Aleksandra žena z Martjanec 2 k., N. N. od telephonskoga oddelka 3 k., Salaj Verona z Črenso-vec 2 k., Golinar Lovrenc i žena z Crensovec 4 K-> N. N. četovodja 60 kor., Prša Št. četovodja 20. domb. pp. na-brao 2 k., Vogrinčič Jožef z Palmertona 3 k., Prša Treza ■ 1 z Žižkov 2 k., N. N. z DokleŽovja 5 k., Kplenko Ivan z Crensovec. 20 k., ^olenko Franc z Crensovec 20 k. Z beltinske fare: Škafar Mihal 5 k., Maučec lrma 3 k., Ba-lažic Marija 1 k., Kociper Agata 1 k„ N. N. 4 k., Tretji-red črensovski za 1. 1915-0 50 k., K'ekl Jožef z Cren-svvec 100 k. Vkup 3043 kor. 58 fil. POTROŠI. Ostalo duga lani 186 k. 58 fil., Meša za edno dob-rotnico na njeno prošnjo 1 k., vpisalna kniga 10 k., dača 1. 1914-ga 32 k. 02 fil.; pametiva 1. 1914-ga;2\k. 80 fil., Marič Janoši z duga 100 kor. (slednja r&ta); interes i šume za dug v cerkveno hranilnico v Szombathely 1079 k. 12 fil., za cepike i delavcam 68 k. 96 fil., pametiva za leto 1915-0 6 k. 92 fil., en šparavec 80 fil., foringa i razne poštnine 16 k. 20 fil. Vkup: 1505 kor. 40 fil. RAČUN. Dohodkov ...... Stroškov....... Ostalo čistoga na leto 1916-0 3043 kor. 58 fil. 1505 „ 40 „ 1538 kon 18 fil. Duga pa je v hranilnici 8000 koron, Štera šuma se plača popolnoma za devet let z 1079 k. 12 fil. letnov rat-nov plačov. Vsem darovnikom naj plača obilno dare sv. Družina: Jezus, Marija, Jožefi naj milostno sprejme tudi moje molitvi i svete meše, štere opravlam za nj£. Klekl Jožef vp. plebanoš. Na samostan svete Družine ste nabrale Vučak Marija i Luk Marija tč dare: Z Vadarec: Laposy Jožef 4 K., Recek Juri 2 K., Laposy Alojz 1 K., Laposy Ana 1 K., Kovač Fana 1 K., Tenacek Marija 1 K., Tenacek Janoš 1 K., Tendcek Matjaž 1 K., Tenacek Marija I K., Tenacek Alojz 1 K., Tenacek Marija 1 K., Tenacek Roza 1 K., Žilavec Mihal 20 fil, Luk Jožef 50 lil., Žilavec Alojz 60 fil., Kosednar Roza 40 fil., Žilevec Rudolf 4 kor., Kosednar Maria 50 fil., Kovač Ana 20 fil., Sarkan Matjaš 60 fil., Sakovič Jožef 40 filerov. Z Krasič: Vučak Maria 1 K., Vučak Karol 60 fil., Vučak Lajos 50 fil., Hari Marija 1 K,, Kosednar Terezia 2 K., Benko Ferenc i K., Benko Frančiška 1 K/, Benko Marija 40 fil., Rčcek • Marija 1 K., Gomboc Jožefa 80 fil., Skodnik Janoš 1 K. Z Topolovec: Luk Marija 1 K., Gomboc Terezia 1 K., Bagola Lujza 1 K., Vogrinčič Matjaš 1 K., Vogrinčič Marija 1 K., Vogrinčič Terezia 60 fil., Vrečič Ana 60 fil., Bagola Ana 20 fil., Žilavec Marija 50 fil., Žilavec Marija 20 fil. Z Ropoče: Flegar Lujza 1 K., čerpnjak Roza 40 fil., Čerp-njak Jožef '20 fil., Sipos Terezia 60 fil., Kosednar Terezia 50 fil. Z Domajinec: Liik Marija 1 K., Kornhaizer Marija 1 K., Smodiš Ana^l K., Luk Marija 50 fil., Luk Terezia 60 fil., Skodnik-jTerezia^ 60 fil., Skodnik Lujza 40 fil., Škodnik Ana 40 fil., Luk Ana 1 K., Flisar Terezia 40 fil., Škraban Ferenc 40 fil., Benko Janoš 30 fil., Cvornjek Mihal 40 fil, Škraban Janoš 20 fil., Liilik Marija 30 fil., Sapač Ana 30 fil., Prasl Marija 20 fil., Kovač Marija 10 fil., Bagola Katarina 40 fil., Fuksove ženske 30 fil., Smodiš Ana 1 K., Luk Janoš 50 fil., Gobec Marija 60 fil., Gobec Jožefa 40 fil. — Vse vkiip:-51 kor. 80 fil. Januara 26-ga po polnoči ob pol edni je vtrgnola smrt nit ednomi mladomi junaki v sombotelskom seminišči na rokaj nje-govoga brata, plebanoša bogojanskoga i sestre, niine križarke, prednice kermedinske bolnišnice. Te junak je bio Bašša Jožef, tretjeletni bogoslovec, kuje pod imenom „Miroslav" z vsov nav-diišenostjov svojega mladoga srca pisao v Marijin List mnogo lepoga. Pred smrtjov je etak molo: Dobra mati, Dev. Marija, prosi Jezusa, svojega dragoga sina, naj me zvrači, zato ka sam vama dosta dtižen na čast delati, komaj sem 21 let star. Ali, če sta vidva zadovolniva z mojimi mladimi leti, jaz tudi, rad merjem, naj bo vajina sv. vola! i mati nebeška je zadovolna bila ž njegovim lepim živlenjom, vtrgnola je dol to rožo, da bi jo presadila v nebeški ograček, naj je grešen slap pokvarjenoga sveta ne bi posiihšo. Za poldrugo leto bi služo svojo prvo mešo, bi bio slo-venskomi ljudstvi, štero je zaistino vroče Ijiibo, pomočnik i voj v vnogom ogledi. Vupanje naše je potrto v njem, ne pa v Bogi. On se odselo, jočemo za njim, a viipamo se, da ga dobra mati nebeška k sebi v nebo vzeme, kde bo jo proso, da nam pošlje mesto sebe pomočnike za čast Božo. Pokojni je hodo v bolnišnico ranjencom dvorit; prehlado se je, zvužgala so se njemi pliiča i prsna mrena; k tema močnima betegoma je prihajala še srčna slabost i je močnoga junaka v grob vrgla. V seminišči je sprevodo pokojnoga Pinter Jožef, njegov duhoven oča, na pokopališči sombotelskom pa Dr. Tauber Aleksander, ravnatel semenišča v nazočnosti bogoslovcov, profesorov, večih duhovnikov, ranjenih vojakov, vseh duhovnikov i redovnikov mesta sombotelskoga, pajdašov pokojnoga zviin roda, Dr, Horvat Leona zdravnika, gospin Rdečega križa, vnogoga naroda, Drvo so vojaki sprevodih do kolodvora, odket je spravljeno v Beltince, kde je poleg oče pokojni zakopani. — Bogoslovci so mesto vencov fundacijo naredili za pokojnoga dušo, bolnišnica IV. pa, v štero -je hode, je poslala 2 venca i dariivala pokojno ga diiši na hasek 50 K. za podporo vojnih sirot i dovic. V Beltincih je 27-ga bio sprevod. Prosimo čitatele naše, naj za pokojnoga dušo molijo i darujejo ništerno sveto obhajilo. Vredništvo. NaroČite si Marijin List! Dobi se pri KLEKL JOŽEFt vpok. plebanoši v Črensovcih. CSERFČLD, ŽALAM. Cena Marijinoga Lista je doma 2 Kv Ameriko 3 K■ — Pošila se za to ceno samo od deset večirn naročnikom na eden naslov skupno. Ki od deset menje Marijinih Listov žele po pošti dobivati, naj nam na poravnanje povekšanih poštninskih i opravniških strorškov z dobre vole kakšo podporo pošle ce je ne siromak. K Usti. dobijo naročniki brezplačno proti konci leta kalendar. Naročniki Marijinoga lista majo del v štirijezerih svetih mešali vsako leto, štere dd služiti sirotinsko deco oskrbldva-joče „serafinsko društvo." Za vse pokojne naročnike i živoče širitele Marijinoga lista se zvuntoga služi'vsako leto 14 svetih meš pri lazaristah. VSEBINA. Marijin List................................1 Govor Sakovič Jožefa, tiirniškoga plebanoša ob priliki blagoslavlanja nove farne cerkve.......3 Pridite .................8 Sveta Genovefa..............10 List za deco...............12 Marijine sedmere nebeške radosti ........ 15 Zdrava bodi Marija.............18 Pozdravlena o cerkvica.....t.....21 Jezus v najsvetejšem oltarskom Svesti i BI. Devica Marija 22 Karmelska Mati boža pa dojenčki........23 Cerkvene novice. — Raznotere reči.......25 Trnje med rožami.............30