Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & "V" e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : I p ravni st v n „3Iira“, v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XV. V Celovcu, 20. grudna 1896. Štev. 35. Vabilo na naročbo. Ob bližajočem se novem letu vabi „Mir“ vse svoje prijatelje, naročnike in bralce, da mu ostanejo zvesti tudi v novem letu ter mu pridobijo prav mnogo novih naročnikov in prijateljev. Petnajst let že se poteguje „Mir“ za pravice koroških Slovencev v verskem, ndrodnem in politično-gospodar-skem oziru. Za te pravice hoče se neustrašeno in odločno potegovati tudi zanaprej ter vedno zvesto hoditi po poti, ktero mu je odkazal nepozabni naš rajnki msgr. Andrej Einspieler. Program naš ostane stari. Uredništvo bode delalo z vso močjo na to, da pripravi bralcem kolikor mogoče primernega berila, da bodo poučeni o vsem, kar se godi po Koroškem in po ostalem Slovenskem, in da zvedó, kar je zanimivega po širnem svetu. Posebno bodemo skrbeli za zabavni del, da bodo imeli tudi oni, ki se za politiko manj zanimajo, zlasti ženske in mladina, dosti kratkočasnega branja. Zato začnemo z novim letom izdajati redno zabavno-poučno prilogo: »Domači prijatelj „Domači prijatelj" bode izhajal dvakrat na mesec, dné 10. in 30., ter prinašal povesti, pesni poučne spise, kratkočasnice, smešnice itd. Poseben gospodarski oddelek nam pa bode nadomestoval gospodarski list, kterega že toliko časa želimo. Nova priloga nas bode stala mnogo denarja. Zato prosimo vse stare naročnike, da čim preje poravnajo svojo naročnino (2 gld.) in nam pridobijo izdatno število novih naročnikov, da nam bode mogoče poravnati velike stroške za list. Darovi v ta namen se hvaležno sprejemajo. Ob tej priliki zahvaljujemo prav prisrčno vse blage sotrudnike in dopisnike, ki se tako požrtvovalno potrudijo za nas. Prosimo, da s spretnim peresom podpirajo „Mir“ tudi zanaprej in obračamo se do vseh cenjenih rojakov, da našo stvar pospešujejo gmotno z naročevanjem in duševno s pridnim, vsestranskim dopisovanjem. Le tako bodemo dosegli svoj smoter, označen na čelu lista: „Y sake mu svoj e!“ Zato:„Slo-venci! Ne udajmo se!“ „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!" Uredništvo „Mira“. Pregledovanje davènega katastra. m. *) Kjer je čisti dobiček cenjen previsoko, ali so se urinile večje pomote, nastale stalne premembe itd., ima to določiti deželna komisija. Ta komisija mora se ozirati posebno na take krivice, nepravilne določbe in vpise, ki so res znatne in očividne, in ki zadevajo ali posamezne parcele ali večja zemljišča. čisti dobiček zemljišč je v zadnjih letih povsod padel in pri pregledovanju davčnega katastra bi se torej v prvi vrsti morali ozirati na to in zemljišča ter dobiček, kteri se iz njih dobivlja, na novo ceniti. Ker bi pa stroški za to, kakor smo že omenili, bili preogromni, se čisti dobiček v obče ne bo na novo zapisoval in zemljišča se ne bodejo na novo ocenjevala. Samo na tiste kraje mora se ozirati deželna komisija, v kterih so se razmere predrugačile in je zato tudi čisti dobiček postal povsem drugačen. Deželna komisija mora preudarjati, ali so se razmere gledó pridelovanja in gospodarstva v posameznih okrajih spremenile trajno (ne le za nekaj časa) in tako korenito, da bi nastala očividna ne-ednakost pri obdačenju posameznih okrajev, ako bi se obdržali stari tarifni nastavki čistih dohodkov, kteri so bili ob svojem času določeni za razne bonitetne razrede (klase) posameznih parcel. Temu primerno mora določiti deželna komisija, v kterem kraju in kako naj se v tem oziru kaj stori, in tarifni nastavki spremenijo, t. j. ali zvišajo ali pa znižajo. — če se pri tem pokaže, da z ozirom na različnost dohodkov v kakem okraju (okrožju) ne zadostuje osem bonitetnih razredov (gruntnih klas), kakor jih imamo sedaj, sme deželna komisija skleniti, da se bonitetni razredi pomnožijo, in sme za nje določiti tarifne nastavke. Yse take spremembe v tarifnih nastavkih, ktere je sklenila deželna komisija, se morajo objaviti v uradnih deželnih časnikih, pri nas torej v „Kla-genfurter Zeitung“. Proti tem sklepom se smejo občine in zemljiški posestniki, kteri plačajo vsaj šesti del od vsega zemljiškega davka v občini, pritožiti v šestih tednih po objavljenem sklepu pri deželni komisiji. *) Glej „Mir-a“ štev. 29. in 33. t. 1. Da se odpravijo pomote in krivice, ki so se prigodile tedaj, ko so se posamezne parcele uvrstile v razne bonitetne razrede dotičnih kultur, dobile bodo deželne komisije od evidenčnih uradov potrebne podatke, o kterih bodo potem sklepale. Ozirati se morajo deželne komisije pa tudi na naznanila in poročila, ki jim dohajajo od drugih zastopov, v. n. pr. od deželnega odbora, občinskih zastopov>sigjT kmetijskih društev itd. Treba je opozarjati posebno na to, da naj se naznanjajo samo upravičene pritožbe in res očividne krivice, ker samo tako je mogoče kaj doseči, in samo na te se bode oziralo. Glavna svota zemljiškega davka, ktera je znašala 37 Vs milijonov goldinarjev, se zniža za poltretji milijon. Pričakovati je, da bode torej zemljiški davek znižan tudi pri nas, kjer so na mnogih krajih merodajne okol-nosti postale silno neugodne za naše kmetijstvo. Doseči tako znižanje, za to so sledeči pripomočki: 1. Da se pravočasno naznanijo vse stalne premembe zadnjih 15 let do 31. marca 1897, pozneje pa vselej v 9. tednih. 2. Da se dobro izkorišča vseh 8 že obstoječih razredov in da se le-ti še pomnožijo, kjer kaže potreba. 3. Da se znižajo njive vsaj za jeden tarifni razred, kar se more doseči, ker so cene žitu tako padle. 4. Da se zniža „ čisti dohodek" gozdov, zlasti v bližini fužin, ki pešajo ali so se celo ustavile, zlasti na meji proti Štajerski, Kranjski in Primorski. Kakor tolikokrat, je tudi pri pregledovanju davčnega katastra treba, da kmetje sami varujejo svoje koristi, da porabijo vsa sredstva, ktera jim podaje opisana postava, ter da se precej lotijo dela, kajti deželna komisija mora zvršiti svoje delo v šestih mesecih. Župani naj bodo pozorni in skrbni, ter naj kmetom razjasné pomen revizije in jih naj poživljajo, da županstvu naznanijo krivice v tarifnih nastavkih, pogreške in pomote, ki so se svoj čas v resnici prigodile. Dobro bi bilo, ako bi občinski odbor dal sam pregledati, za ktere parcele so kmetje opravičeni se pritožiti in zahtevati, da se nižje obdačijo. Vse pritožbe naj pa se predložijo deželni komisiji. —an. m Podlistek. V Božični noči. Hiti moj najlepši spev Tudi Njej zapri oči, V borni betlehemski hlev, Ki pri Detetu bedi, Tja pred jaslice presvete — Vanj ozira se ljubeče, V njih leži nebeško Dete. Lice se žari ji sreče. Glàsi milo se, ljubo Ko zazibala si v sèn, Kakor angelci pojo! Pesem, v svet pohiti vèn Slušalo bo Dete zalo In med zemskimi rodovi V spanje se bo zazibalo. Vsako srce budi, zori: „V noči tej najlepši god Ves praznuj človeški rod! Hvalne pesmi in molitve God slavijo naj — rešitve!" Bogdan. Sveti večer. Božična noč, o temna noč v tujini svetla nebeško razsvetljena — doma. Božična noč je ; skoraj ne verjamem in vendar res. Nehoté oživlja se spomin na minule čase. Živo nam riše domišljija sveti večer — kakorsen je bil nekdaj in ga ni več. Spominjam se Z1V0> kako sem na ljubljenem domu obhajal sveti večer po lepi slovenski šegi ob strani dobrega očeta, drage matere, spominjam se živo pa tudi onih, ki so im bili znani in prijatelji. Med drugim zre moj duh prijazno vas Reko v znani dolini in tam orno stanovanje zidarja Davorina s troje otročiči. _ Bil sem zadnjikrat na domačih tleh, ko je o -hajal Davorin prvokrat tam sveti večer s svojimi zalimi otroci. Bil je njega dni srečnejši kakor zdaj. Stariši so mu bili premožni, in ker je Davorin kazal bistro glavo in veselje do uka, hoteli so ga poslati v mesto, da bi se tam šolal za gospoda. Ali božja volja je bila, da je njegov oče nagloma umrl. Premoženje se je po neugodnih okoliščinah razkropilo, in družina se je morala seznaniti s pomanjkanjem. Malemu Davorinu ne ostaja druzega, nego posvetiti se istemu stanu, v kterem si je prideloval rajni njegov oče svoj pošteni kruh — namreč zidarstvu. A ker je bil slab in gibke postave, ga nihče ni hotel sprejeti, dokler se ga ne usmili nek zidar, pri kterem je opravljal svojim močem primerna dela. Podajal je zidarjem opeko in jim stregel pri zidanju in predelovanju. Zgodaj se je moral vsesti revni Davorin k tuji mizi in jesti tam težko prisluženi kruh, med tem ko ga imajo drugi v tej starosti v obilnosti. Pa dasi reven, bil je pošten in delaven. Leta prve mladosti so minila — telesne moči so se Davorinu skrepčale, izuril se je v svojem obrtu in slovel v celi okolici kot priden zidar. Oženil se_ je pozneje s pridnim dekletom. Živel je s svojo izvoljeno ženo Celi-jo in z otroci voljno in srečno. Pa kmalu mu po kratki bolezni, bilo je na dan 2. vinotoka leta 189.., umrje dobra žena. Rado se prigodi, da se pridruži v življenju jedni nesreči še druga. Tako se je zgodilo tudi našemu Davorinu. Nekaj tednov po soprogini smrti zboli tudi on in ravno danes — pred svetim večerom — ležal je žalostnejši v postelji nego li kdaj v svojem življenju. .Najhujša vseh je bolečin V nesreči srečnih dni j spomin." V bolečinah svoje bolezni je mislil Davorin na bivše dni. — Na misel so mu prišli vsi oni sveti večeri, ktere je preživel in kot otrok veselo obhajal pri svojih stariših. Luči bogato obdarjenega božičnega drevesca so mu tedaj naznanjale zvezdo ljubezni, ki mu bode razsvetljevala zmotna pota svetnega početja, zvezdo zaupanja, ki ga bode tolažila v nevihtah burnih dnij. Sladki so spomini na boljše minule dni; a grenki so pri teh spominih pogledi na neugodno sedanjost. Prej je bil Davorin nadepolni in srečni sin premožnih starišev, in sedaj — ubogi oče nesrečnih otrok. V hiši svojih starišev je imel vsega dovolj — a zdaj tare pomanjkanje njega in njegove otročiče. Globoko v srce ga je bolelo, da ne more napraviti malim svojim otročičem boljšega svetega večera, da jih ne more zveseliti tako, kakor so njega nekdaj dragi stariši. Gledal je nepremično v strop in pošiljal iskrene izdihe k milemu nebu, lice pa mu je rosila topla solza. V teh tužnih trenotkih so ga tolažili otroci, ki so bili pri vsem pomanjkanju zadovoljni. Vzgojila jih je dobro ranjka Celi, predno jih je zapustila za vselej. Ljubili so svojega bolnega očeta s pravim detinskim srcem in mu olajševali bridke ure, noseči z udanostjo težko breme, ki ga je naložil Bog celi družini. Najstarejša 17 letna hči Milka je, kolikor je mogla, nadomeščevala prezgodaj umrlo mater. Zmi-raj se je razvedrilo Davorinu lice, kedar se mu je Milka bližala, kajti zdelo se mu je, kakor da se mu kaže iz njenega očesa nezabljiva, že trohneča žena. Kakor mati, bila je Milka pridna, je delala mnogo nad svoje moči in skrbela noč in dan ter te in razširjajte „Mir*6! Dopisi prijateljev. |P^“ Odkupnina od novoletnih voščil. Na mnogih krajih se je udomačila navada, da se namesto novoletnih voščil, za ktere se potrosi mnogo časa in denarja, pokloni kak dar dobrodelnemu namenu. Posnemajmo ta izgled in darujmo v ta namen za veli-likovško šolo! Imena darovateljev objavi prihodnji „Mir‘‘ in to veljaj za medsebojna voščila! Rojaki! Pričakujemo, da se bodete v polnem številu odzvali našemu pozivu! Kronski darovi za velikovàko solo. V ta namen so darovali: Jakob Wang, c. k. gimnaz. profesor v Olomucu, 4 krone ; Frančišek Knavs, kaplan v Šentpetru pri Gorici in ravnatelj Anton Jakončič v Gorici vsled stave 10 kron. Vkup 14 kron. — Hvala! — Živeli nasledniki! Za pobita okna so darovali : Jakob Wang, c. k. profesor v Olmucu, 2 kroni; deželni poslanec Fr. Muri 3 krone; Anselm Muri 2 kroni; Peter Roblek 2 kroni; Jurij Šenk 1 krono ; Peter Muri 1 krono ; Franc Brolih 1 krono, vsi na Jezeru. — Vkup 12 kron — Hvala! — Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Nova maša.) Kakor smo že omenili, bode č. g. dijakon Avg. Križaj, t. č. v Prevaljah, na dan sv. Štefana posvečen za mašnika. Novo mašo bode pel dan pozneje, v nedeljo dné 27. dec. v celovški stolni cerkvi. Cerkveno opravilo se začne ob '/a 10- uri s slavnostno pridigo, ktero govori č. o. Jos. Franz S. J. Po pridigi bode nova sv. maša. — 0. g. Križaj je sin g. pekovskega mojstra Jak. Križaja v stolnih ulicah, vnet Slovenec, ki je nastopil že na več slovenskih shodih. Nove maše se udeleži gotovo mnogo našega ljudstva zlasti iz celovške okolice. — Veselimo se, da dobi cerkev novega mašnika, domovina vrlega zagovornika svojih pravic ter kličemo : Bog živi č. g. novo-mašnika na mnoga leta! —rn— — (Vincencij eva družba.) Dobrodelna družba sv. Vincencija, kteri je glavni namen skrb za reveže, je imela dné 8. t. m. v rokodelskem domu svoj občni zbor, h kteremu sta prišla tudi mil. g. knezoškof Jožef in celovški župan Neuner. Predsednik msgr. Muller je prisrčno pozdravil mnogoštevilne goste, poudarjal pomen družbe in poročal o njenem razvitku. Družba ima v Celovcu deško sirotišnico, v kteri je 41 dečkov. Za njo je bilo dohodkov 4733 gld., stroškov pa 4868 gld. V deškem zavetišču (asil) je 30 fantov. Družba ima premoženja v denarjih 5461 gld., na svoji hiši pa še dolga 9000 gld. Poleg glavne družbe deluje v Celovcu še troje konferencij (podružnic), ki skrbijo za zapuščene ubožce. G. Neuner se je v imenu mesta zahvalil družbi za njeno delovanje v korist mestnih ubogih, mil. g. knezoškof pa je v daljšem nagovoru navduševal ude k nadaljni živahni delavnosti. — (Akademija.) Na čast bi. D. Mariji, zaščitnici malega semenišča, so priredili dijaki Marijanišča dné 8. t. m. slavnostno akademijo. Vspored je bil jako bogato in dobro sestavljen in je obsegal govore, deklamacije in petje, ktero zelo spretno vodi č. g. prefekt A. Stres. Nas je posebno veselil slovenski govor „Materina ljubezen41 sedmo-šolca J. Hornbocka, ki je v izbranih besedah navdušeno proslavljal ljubezen matere in v svojem prav dovršenem govoru pokazal velik govorniški dar. Naše veselje bi bilo še večje, da bi poleg slovenskega govora čuli tudi kako slovensko deklamacijo in pesem. — rn— Iz Beljaka. (Slovenska okolica belja-ška.) Zvest svoji obljubi, da vam, gospod urednik, prilično tudi o južno-zapadnem delu slovenske be-Ijaške okolice kaj pišem, sporočam vam danes, da tukaj ni nič bolje nego v vzhodnih krajih. Ko sem zopet imel svoje male počitnice — ali kakor v Beljaku pravijo, nStaubferien11 — mahnem jo čez že skoraj čisto potujčeno Marijo na Žili, in pridem mimo krasnih slovenskih vasic do blaškega jezera. Ob obalih tega krasnega jezera, na vzhodni strani, dviguje se mičen, precej velik hrib „Tabor“. Ker je bil lep dan, podam se gori. Od tu sem imel krasen razgled na vse strani. Videl sem skoraj celi zgornji Rož — najlepše kraje slovenskega koroškega. Ali žalost ti napaja srce in prava otožnost se te polasti, ko prideš iz gore v dolino in vidiš, kako malo navdušenja in ljubezni do slovenske domovine je tu najti. Najboljši slovenski oratar, pripoveduje mi neki pošten slovenski kmet, že omaguje in dvomi, da bi se v teh krajih kedaj zjasnilo nebo in prisijalo lepše solnce. V naših krajih, nadaljuje slovenski kmet, gremo nazaj. Mi imamo pri nas toliko krivih prerokov, da je groza. Skoraj vsak Slovenec, ki ima z beljaškimi gospodi kaj opravila, ali ki le parkrat občuje z našimi slovenskimi odpadniki, se nam že izneveri. Ko so ga nasprotniki enkrat vjeli v svoje mreže, mu dajo še nagrado — „Flajscedel“ — to je, on dobiva kot dar, da je zatajil svojo slovensko mater, ali lutersko „Bauernzeitung-o11, ali „Uršo“, ali pa tiste „Nachrichten“, ki največjega sovražnika Avstrije, Bismarka v sedmo nebo povzdigujejo. — Mladina naša je pokvarjena. Mladi ljudje nimajo do branja skoraj nobenega veselja, tudi do nemškega ne, ker ga premalo zastopijo. Naše ljudstvo se ne zaveda in je zapeljano. Nam tudi primanjkuje buditeljev in voditeljev, to je, tistih mož, ki imajo po svojem rodu in stanu sveto dolžnost, nam pomagati in nas voditi. — Kako pa stoji tam onkraj Drave v Skoči-dolski dolini in njeni okolici, vprašam ga jaz. Menim, še slabše nego pri nas. Tam so se še nekteri dobri kmetje, ali bojijo se hudo — koga, sežem mu jaz v besedo — no tistega Oštinjaka, ki bi najraje videl, da nas Slovencev že več na Koroškem ne bi bilo. Aha, to je tisti deželni poslanec, o kterem sem že večkrat bral, da se doma najboljšega katoličana dela, v Celovcu pa proti vpeljavi krščanskega nauka na višji realni šoli glasuje, in tudi zoper nune, ki bi naj kot postrežnice prišle v deželno bolnišnico. No, tisti je, ja. Ali mislite, nadaljuje mož, da je tam, kjer je on domd, res tako vse nemško. Oh kaj še, saj še nemški ne znajo. Ko pride n. pr. kdo vprašat po županu, se mu odgovori: „Die burgermajster niks caus“ ali pa: „Heut’ niks nomenstok44, namesto »omts-tok« (Amtstag)“. Naši odpadniki so res pravi „Nemci“. Žalostno! — Ko sem se vrlemu možu zahvalil za prijazen pogovor in lepo poslovil, prepeljejo me na ,otok“, kjer sem se malo okrepčal ali zapazil le židovske liste. Od tu pridem v nàrodne Blače, ki bi pa še bolj nàrodne bile, ko ne bi domači vrli pevci tudi materi „Germaniji“ slave peli. Ko sem si ogledal še Šteben in Ma-lovšče ter prišel celò do Šentlenarta, podal sem se na Braco, da me hlapon zanese zopet v Beljak. Lepe, divne kraje sem videl, zraven pa tudi dosti „Urš44, „Nachrichtov14 in „Bauernzeitung“ našel. Mnogo slovenskega sveta sem prehodil, pa zapazil tudi dovolj „Handlung14 in „Gasthaus-ov“, in to v čisto slovenskih vaseh. Ja, neka velečastna hiša je nosila ponosno nemški napis: „Pfarrhof4‘. Človek bi mislil, da je v srednjem veku, in ne, da živi v devetnajstem stoletji — v časih nàrodne ideje in nàrodnega prebujenja. Slovenci, bodite vsaj malo zavedni svojega rodd in ponosni nanj. Zahtevajte vsaj pri naših Ijudéh, da spoštujejo tiste, ki jim denar nosijo. Saj je še tu slovenska zemlja. Ne dajte se potujčiti. Na slovenski zemlji smo se rodili, na slovenski zemlji smo prvi zrak dihali, slovenska zemlja je rodila naše pradede in redi nas; v slovenski zemlji počivajo trupla naših pridnih očakov, kteri so nam zapustili dragi dom, prijazne vasi, bele cerkve, obdelano polje, v slovenski zemlji bodo, ako nam bode Bog milostljiv, počivala tudi naša trupla. Sram bi nas moralo biti in največji nehvaležniki bi bili, ko bi ne ljubili svojega milega rodu in njega krasnega jezika! BeljašJci pohajkovalec. Od Žile. (Kat. - pol. shod.) Dné 8. t. m. je napravilo slov. kat.-politično društvo pri Simončiču v Čačah shod, ki je bil nekak odgovor shodu, kterega so bili napravili dné 22. nov. nemški naci-jonalci na Čajni. Tam je posebno hudo ropotal posl. Č e r n i k, tako da ga liberalni listi niso mogli dosti prehvaliti. Kako prazno in pristransko je bilo govorjenje Černikovo, to se je jasno pokazalo na našem shodu. G. posl. H u b e r je poročal vo-lilcem o delovanju dež. zbora in dobro posvetil tistim „kristijanom“, ki pred svojimi volilci ne morejo najti dosti lepih nkrščanskih44 besed, ki pa v dež. zboru glasujejo za vsako liberalno, protikato-liško stvar. Novo izvoljeni poslanec g. Fr. Grafenauer se je predstavil volilcem, potem pa govoril jako poljudno in lepo o programu kat. ljudske stranke, o kmetskem vprašanju in pokazal, koliko škode in sitnostij napravlja Žilanom voda. Da bi uravnali naše vode, zato so sicer potrosili ogromno denarja, pa prave koristi ni o tem. — Č. g. vikar Podgorc je zavrnil besede Černikove, ki jih je bil govoril na Čajni; pokazal, da katoliška stranka ljudstva nikoli ni izdala, pač pa so to storili nešte-vilnokrat liberalci. Poudarjal je, kako je poslanec Černik zoper povišanje uradniških plač govoril in zanje glasoval. — Besede govornikov so napravile na poslušalce globok utis. Shod je bil zelo dobro obiskovan vkljubu slabim potom ; prišlo je tudi precej nasprotnikov, ali vse se je vršilo mirno. Vsi poslušalci so spoznali in pritrdili, da katoliška slovenska stranka hoče za ljudstvo le najboljše in da le po poti, ktero so nam pokazali govorniki, pridemo do zboljšanja razmer. Liberalno-nacijonalske obljube in prazne fraze pa nas osrečile ne bodo ! Naj se torej vsi oklenejo katoliške slovenske stranke. — Da je bil naš shod na svojem mestu in dober, kaže jezičen dopis v „Karntner Nachrichten14, s kterim pa se ne maramo obširneje pečati. — Živela naša vrla poslanca gg. Huber in Grafenauer! Iz kanalske doline. (Politična shoda.) Dné 6. dec. sta naša deželna poslanca gg. Huber in Grafenauer poročala svojim volilcem v Kanalski dolink Zjutraj je bil shod v Pontablju, popoldne v Žabnicah. Gg. poslanca sta zelo poljudno in zanimivo govorila o delovanju in o nalogah deželnega zbora ; poudarjala, da nam morejo pomagati samo dobre in koristne postave, ki se bodo res ozirale na potrebe ljudstva, zlasti kmetskega stanu. Iz govorov gg. poslancev smo spoznali, da smo si izbrali prava moža, ki se bodeta premišljevala, kako bi pomagala bolnemu očetu. Delala je zmirom vesela in udana v nemilo usodo, le danes — pred svetim večerom — ji je postajalo srce tesno, prihajalo ji je hudo. In kako tudi ne ! Morila jo je misel, da so oče bolni, in da v hiši ni potrebnega živeža, ne drv za kurjavo, ne denarjev, da bi veliki praznik, kakor je božič, obhajali z veseljem, kakor prejšnja leta, ko so živeli še dobra mati. Ko je vrgla zadnje polence v peč, stisne se ji od bridkosti srce, in debele solze ji kapljajo iz očij. A kmalu se utolaži. V duhu je zrla rajno mater, in v duhu sprejela poročilo iz večnosti, da je Bog dobrotljiv, in da On svojih nikoli ne zapusti, ako mu služijo s čistim srcem. Nek notranji mir jej šine v srce, in dobra misel se ji vzbudi. Gre k očetu in ga prosi, bi li smela iti z brati malo ven na polje. Ubogi Davorin jim to veselje rad dovoli. Naj si iščejo zunaj božično veselje, ko ga doma ne morejo najti. Četrt ure od Davorinovega stanovanja se vzdiguje z gostim drevjem obraščen Š t. J e d e r t s k i hrib. Tja se je napotila Davorinova trojica, da nabere malo drv. A bili so to otroci poštenega očeta, poštene matere in so vedeli, da morajo imeti za ta svoj namen potrebno dovoljenje. Šli so tedaj k Štrtinjakovemu logarju dovoljenja prosit. Logar jim to rad dovoli, saj jih je poznal, da so potrebni, in konečno še pristavi: „Domu gredé se oglasite pri meni ; hočem vam dati zeleno smrečico za božično drevo!44 — Veselo so odšli otroci. V gozdu so nabirali suhljad in najmlajši bratec Trpomir začne pripovedovati, kako bode lepo božično drevo, in gotovo jim bode prinesel Jezušček kaj lepega v dar. „Gotovo bode prišel11, reče Milka, „ako ga prosimo. Pa da bi se našemu očetu le povrnilo zdravje, nič druzega ne želimo.44 — „0 da“, pravi Trpomir; „malo pogače in meni lesenega konja in sabljo vrhu očetovega zdravja lahko prinese. O moj ljuhi Jezušček pridi, pridi!44 vpije veseli Trpomir. „Kliči, le kliči!44 reče Milka, smijoč se pripro-stemu bratcu, „lahko te sliši, ker Bog je povsod". Med takšnimi pogovori dospejo do cerkve, ki stoji na hribu. Tukaj molijo vsi trije glasno, zaupljivo, otroško k prihajajočemu Odrešeniku. In nebo je videlo sklenjene ročice in je slišalo gorečo molitev. Zdaj pelje Milka oba brata na vzhodno stran cerkve, od koder se vidi tja, kjer počiva ljubljena mati v smrtnem spanju. Tam na drugem griču se razširja pokopališče in na njem tri mesece stari grob drage matere. Otroci naložijo — ko so se spomnili v molitvi tudi rajne mamke — nabrana drva in stopajo počasno po hribu navzdol in se bližajo Štrtinjakovemu logarju — radovedni kakšno drevesce jim bode ta dal. In res, lepo zeleno smrečico jim je podaril in zraven še vsakemu kos pogače. Komaj so otroci odšli, stopi k logarju hišni lastnik — gospod France. Bil je pri svojemu bratu prodajalničarju in je tam nakupil za božično drevo otrokom svojih sosedov raznih rečij, ki razveseljujejo mlada srca. Vračal se je čez šent-jedertski hrib na svoj dom in je tihoma opazoval otroke, ki so, nabiraje suhljad, tako prisrčno molili in hrepeneli po Jezuščku. „0d kod so ti otroci44, vpraša gospod France svojega logarja. Ta svojemu gospodarju kratko pové, kdo in kaj so otročički in da imajo bolnega očeta. Takoj ukaže gospod France svojemu logarju, naj vzame darove, ki jih je nakupil za vaške otroke, in naj gré ž njim. Na Reki bodo darovi srca ubogih Davorinovih otrok razveseljevali. Gospod France in logar stopita v Davorinovo stanovanje in slišita že v veži, kako otroci svojemu ljubljenemu očetu pripovedujejo, kaj se je zgodilo na sprehodu. Logar vzame zeleno smrečico, ki je ležala še v veži, in pelje svojega gospoda v drugo sobo, ne da so otroci tega zapazili. Tam postavi božično drevesce na mizo, prostre bel prt in po pregrajenem prtu razpoloži različne darove : knjižice s podobami, lesenega konja, sabljo, puničko, lepih oblačilc, zlatih orehov ter še mnogo drugih koristnih in lepih stvarij. Ko je bilo vse pripravljeno zapustita gospod France in logar zopet tiho. kakor sta bila prišla, Davorinovo stanovanje ter odideta. Prvi je zapazil Trpomir bogato obdarjeno božično drevesce in na ves glas vpil : »Evo — Jezušček.11 Ko je oče zvedel, kakšno veselje se je priredilo od neznane tuje roke otrokom, je vstal za nekaj časa še on in se radovai z malimi, in to tembolj, ko je našel tudi za se dva desetaka na mizi; ta sta mu kmalu pripomogla k popolnemu zdravju. Na spomlad je dobil obilo dela pri Štrti-njakovem pohištvu, kojega posestnik je bil plemenita in dobra duša. Pa tudi otroci so Davorinu lepo napredovali v vsem, kar je Bogu in ljudem dopadljivo. V duhu gledam zadnji sveti večer v domovini ; domišljija mi riše globoko v srce utisnjeno zgodovino Davorinove rodbine, a predstavlja mi tudi in ravno danes — ko pričakujem v tujini sveto noč — zadnjo polnočnico, ko smo hvalili ne- gojarp. «iruštvn ! TUfT* TPjfi^topite slovenskemu kat.-pol. in gotovo odločno potegovala za nas. Shoda sta bila dobro obiskovana. V Pontablju se je shod čisto mirno zvršil, ne tako v Žabnicah. Ko sta poslanca tu končala svojo poročilo, spregovoril je, pa precej dolgočasno in zamotano, g. Pufič. Ni dosti manjkalo, da se ni med govorom razjokal. Pravil je, da je bil v Žabnicah „mir“ (??), dokler se ni napravila prošnja za slovensko šolo, zoper ktero je on (Pufič) nabral 70 podpisov. — Postojmo malo! P. očita slovenski stranki (po krivem), da je napravila s prošnjo za slov. šolo „nemir“. Ali ne moremo ravno tako, dà, še prej in z večjo pravico reči, da je nemir v resnici začel P. s protiprošnjo ! ? — Dalje je rekel P., Slovenci imajo prav, da se potegujejo za slovensko šolo (!). Ali šola ne sme biti slovenska, ker se morajo (?!) otroci učiti nemški ; za oba jezika pa ni dosti časa. (S temi besedami je P. nehote sam pripoznal, da naše šole niso prave, ker se v njih ne doseže cilj prave šole). — Pufič-u je kratko odgovoril č. g. P od gore in ga zavrnil z njegovimi lastnimi besedami, rekoč : Pufič sam je govoril, da se morajo Slovenci potegovati za slovensko šolo. To je popolnoma prav, in Pufič sam mora to pripoznati, če hoče ostati dosleden. Pa ne samo za to gré v naših časih, marveč stranke se prepirajo tudi, ali naj bo šola verska ali brezverska. Prvo hočejo katoličani, drugo pa liberalci. — Pufič je protestiral, da je liberalec*) in rekel, da je ravno liberalna stranka največ škodovala ljudstvu. (Čujte! Kaj pravijo k temu Pufičevi prijatelji-liberalci? Ali Pufič vedno tako govori?) Gledé šole je rekel še, da ni človeka, ki bi jo hotel napraviti brezverno ! ! Tem besedam se je smejal celi zbor in gotovo se zdijo, če jih še enkrat premisli, Pufiču samemu — preneumne. Oe jih ima pa za resne, svetujemo mu, naj prebere kak liberalni učiteljski list, da bo spoznal, kako mislijo o tem učitelji, ali pa naj vpraša kar učitelje same. — Zavrniti Pufiča na shodu ni bilo mogoče, ker je bilo preveč nemirno. Shod se je zató zaključil, ali v precejšnem številu navzoči liberalci se niso pomirili, tako da je nastal grozen škandal, o kterem vam sporočim v drugem dopisu. —m—• — (Rogoviljenje žabniških liberalcev.) Puhar, fotograf, črevljar in gostilničar na planini, ter Kraner, kramar na sv. Višarjah, sta strastno in tako surovo napadla preč. g. dekana, kakor bi tega zadnji kmet ne storil in kakor bi še manj pričakovali od rgospodov“, ki se štejejo med omikane ljudi. Njima so pomagali drugi liberalci, ki so kričali ter napravljali nezaslišan polom. G. župan Žerjav se je sicer trudil napraviti pokoj, pa ni bilo mogoče. Tudi g. dekan ni mogel odgovarjati. — Prodajalec Kraner je hotel pred leti tik pred cerkvenimi vrati napraviti kuhinjo. Tega mu cerkveno predstojništvo sevéda ni smelo in ni moglo dovoliti; nastala je pravda, ktero je Kraner zgubil in od tedaj njegova jeza, kteri je dal duška s svojim nedostojnim obnašanjem na shodu.**) — Drugi *) Voliti z liberalci, podpirati njih namene, liste itd., potem pa z nedolžnim obrazom reči: „nisem liberalec”, za to je treba precej poguma. Uredn. **) Morda Kranerju pride še enkrat na misel, zahtevati, da se mu kar v cerkvi pusti prodajati njegove stvari in če se mu tega ne dovoli, pa pojde razsajat na shode ! Uredn. gospod zopet se je hudoval nad zadnjim dopisom v „Mir“-u, ki je prav hvalevredno poročal, kako so se tisti, ki svoje stvari vsiljujejo pobožnim romarjem, obnašali pri zadnjih volitvah ter nasprotovali opominu mil. g. knezoškofa. Vpil je, da se po tistem dopisu škoduje višarskim kramarjem, popraševal, kje ostaja „krčšanska ljubezen" itd. — No, mi hočemo čisto mirno odgovoriti: Kaj mislite, da slovenski romarji, ki spoštujemo besede svojega višjega pastirja, samo za to romamo na božja pota, da bi tam s svojimi beliči mastili liberalne trgovce? Tega od nas tista „krščanska ljubezen", ktero vi tako presneto malo poznate, nikakor ne zahteva! Žalostno pa je, da ljudje, kteri se redijo jedino le od cerkve in od romarjev, najraje letajo za liberalci, ž njimi volijo in tako nasprotujejo veri, cerkvi, mil. knezoškofu! Le vpijte, kakor hočete; nas ne bodete preslepili; spoznali smo vas in po tem spoznanju se bodemo tudi ravnali. Če pa mislite, da si bodete z grdim razsajanjem po shodih kaj pomagali, se zelo motite. — In če enkrat pojde vse po vašem, če napravite vse liberalno, koliko romarjev bode potem še hodilo na sv. Višarje? Mislim, da bodete kmalu zaprli svoje bajte ! — Tudi „Freie Stimmen“ so poročale o našem shodu, in po svojem marsikaj zavile. Ta škandal pa so popolnoma zamolčale, kar kaže, da se ga njih dopisnik sramuje! Iz Rožeškega okraja. (Kaj so naše šole in kaj iz njih postaja?) Ni treba omenjati, kaj so naše šole, ker se je to že večkrat povdar-jalo na shodih katol. polit, društva, namreč da so one mučilnice za nas stariše, oziroma posestnike, ki jih moramo vzdrževati, in za naše otroke, ker se oni v njih trpinčijo koj o začetku šolskega obiskovanja z vbijanjem tujega jezika. Da so mučilnice tudi za kmeta, to je jasno, kajti gospodarji na deželi so zdaj hudo kaznovani, ker ne dobijo več dobrih, poštenih ljudij, hlapcev in dekel. Zakaj, akoravno se otroci v šoli le malo naučijo, no neke nemške besede se jim v teku osmih let le v glavo vbije, in ker malo nemško Stokati znajo, potem so že preveč „nobel“, da bi šli h kmetu na deželo v službo, raji grejo tje v mesto, dokler so krepki in zdravi. Tam se pa spridijo; kar zaslužijo, tam zapravijo, in potem, ko opešajo, pa že zopet najdejo svojo kmečko občino, da ji stroške napravljajo. Zatorej ni čuda, da se morajo občinske doklade zmirom povišati, vkljub slabim časom, v kterih zdaj kmet tiči, ker stroški za uboge tako strahovito naraščajo. Kaj pa iz naših šol, ktere z žulji pridelanimi novci tako teško plačujemo, že postaja? Omenim le kratko, da je neka šola tu blizu, ktera je stala blizu 7000 gold., pa jo zdaj porabljajo že skoro za stranišče, ker se večjim otrokom drugega razreda med poukom ne pusti na stran, in so tako prisiljeni svoje telesne potrebe v šolskej sobi opravljati; in to se je zgodilo v par tednih blizu desetkrat. Dasiravno g. učitelj otrokom žuga, da ako še kdo to napravi, bo kaznovan z dvema urama zapora, vendar nič ne pomaga, ker mora telesnim potrebam vsak pokoren biti. Sicer je zdaj boljše, ker je nekdo zarad tega c. k. okrajno glavarstvo, odpomoči prosil. Ali pošiljamo naše otroke zato v šolo, da se na tak način trpinčijo in si morda še kako bolezen nakopljejo? Zdaj vendar vsak razvidi in spozna, da so sedanje naše šole zares duševne in telesne mučilnice. —r. skončno ljubezen Odrešenika, porojenega v ti noči. Zdi se mi, kakor bi slišal še zdaj mili glas pesmi: „Že angelj oznanuje Pastircem blagi čas, Da v hlevcu se spolnjuje Obljube božje glas.“ In naprej se mi zbuja spomin za spominom. „Kako sladak je ta spomin Na oni srečni — lepši čas, Ko bival sem — tam sred dolin Pri svojih ljubih jaz. A ta spomin v srcu budi Mi sto in sto želja, Le jedno teh usliši 'mi Vladar dobrotnega neba. Da narod drag slovenski ta Ostal bi veren, kot je zdaj ; Na ozki poti do neba Jeklèn ohranil si značaj." J. Z- Kdo jo jo sezidal? V davnih časih je živel neki vladar, ki je imel veliko dežel in veliko bogastva Enkrat začel je na svoje stroške zidati lepo cerkev ; ob enem je pa v vseh svojih deželah dal razglasiti, naj se nihče ne predrzne k zidanju te cerkve kaj pripomoči, ker on sam hoče celo cerkev sezidati. Ko je že cerkev bila sezidana, ukazal je z velikimi, zlatimi črkami napisati svoje ime nad glavni vhod v cerkev z opombo, da je on sam sezidal to cerkev. Zgodilo se je! Po noci pa je naenkrat izginilo njegovo ime m zjutraj je tana bilo ime neke stare ženske, revne vdove, vo je o vladar slišal, se je jako zavzel in ukazal ime one žene na cerkvi izbrisati, a zopet svoje ime tam zapisati. Zgodilo se je po njegovem ukazu, toda drugi dan je ime vladarjevo zopet izginilo in tam se je zopet blestélo ime one žene. Tako se je zgodilo trikrat. Vladar je torej poklical svoje svetovalce in vprašal jih je, kdo je ta stara babica. Zapovedal je, naj jo k njemu pripeljejo. Ko se je to zgodilo, rekel je vladar: „Ljuba žena, povejte mi, kako to pride, da vaše ime vselej stoji nad glavnim vhodom v cerkev? Mislim vendar, da sem jo sam dal sezidati. Povejte mi odkritosrčno, ali ste tudi vi kaj pri zidanju pomagali?" — Žena je odgovorila: „Ako tedaj hočete resnico zvedeti, moram vam jo povedati. Poglejte, jaz sem samo revna stara žena in moram si svoj vsakdanji kruh služiti s prejo; ko sem pa videla, da zidate novo cerkev, hotela sem tudi jaz kaj v slavo božjo storiti. Kupila sem nekoliko funtov sena in dala ga konjem, ki so kamenje za cerkev vozili." Ko je to vladar slišal, rekel je sam sebi, da je ta dar revne žene bil Bogu ljubši, nego celo njegovo delo. Sklenil je torej pustiti ime one žene na cerkvi. Komaj pa je to sklenil, izginilo je ime revne žene in drugi dan je bilo na cerkvi zopet napisano z velikimi, zlatimi črkami ime vladarjevo. Pripovedka lepo kaže, kdaj imajo naša dela pred Bogom pravo vrednost." —eč— Smešniciar. Dober odgovor. Župnik: „No, mlinar, ali ste se odločili, kaj naj vaš sin postane? — Mlinar: „Še ne, gospod župnik, fant bi najraje tako službo imel, da bi mu ne bilo treba cel dan ničesar delati." — Župnik: „1 no, potem pa naj postane nočni čuvaj." Od nekod. (Ali napravljajo učitelji šoli prijatelje ali nasprotnike?) Med Vrbo in Beljakom je neko prav lepo zidano šolsko poslopje, ktero pa še ni doplačano. O začetku smo stroške še prav voljno plačevali in so bili večinoma vsi posestniki šolske občine pravi prijatelji šole, a zdaj se je stvar drugače zasukala. Prinesel nam je izhodnji veter nekega učitelja, kteremu je le toliko posestnikov po volji, kolikor ima njegova desna roka prstov; ostale pa si je napravil večinoma za nasprotnike, in zaradi tega je ljubezen do šole pri nas čisto uničena, ker se nam od strani učiteljev, oziroma nadučitelja, zmirom le nasprotuje. Zaradi tega tudi pri šolskih sejah ni nobenega reda, in so že večkrat morale izostati, ker se jih noben odbornik ni hotel udeležiti. Ako se more kdo v kazen spraviti, mu je to naj večje veselje, dasiravno bi bilo po krivičnem. Zgodilo se je že, da so se opravičene šolske zamude za neopravičene v mesečne izkaze zapisale. Tudi ,milostljiva" nam ni prijazna; akoravno je rojena Slovenka, jo vendar vsaka slovenska beseda tako zbega, da se spre zaradi tega takoj tudi z najboljšim posestnikom. Ona hoče tudi v drugih zadevah malo hlače nositi in bi rada v marsičem prvo besedo imela, kar pa jej je zdaj za nekaj časa spodletelo. Že- poprej smo se mislili oglasiti ; ker pa se je naš gospod nadučitelj skoz neka leta sem, skoraj pred vsakimi počitnicami pri otrocih poslavljal, rekoč, da pojde od tod, smo vendar mislili, morda ga jug in sever popihata doli v spodnje kraje nazaj, kar pa smo le zastonj pričakovali. Morda se pa ne upa od šolskega poslopja naprej, ker je malo navzgor ; no pa do državne ceste mu že pomagamo, potem pa že pojde, na obe strani, proti Celovcu in Beljaku navzdol. Iz Borovelj. Zadnji teden je zapadel sneg, in sicer na planinah precej na debelo. Sneg je prinesel, kakor navadno, tudi mnogo neprilik s seboj. Zaprl se je na pr. tudi promet črez Ljubelj. Reklo se je, da bodemo mogli v tréh dnéh zopet voziti črez Ljubelj. Pet dnij pozneje se je selil neki trgovec iz Borovelj na Kranjsko. Poslal je svoje stvari po saneh črez Ljubelj, a ko pride voznik do „Nemškega Petra", reče se mu, da ne more naprej, ker je cesta zamedena. Mož se je moral vsled tega vrniti, podati do Celovca, nabasati svojo opravo na železnico ter jo po tem potu prepeljati na ono stran Ljubelja — na Kranjsko. Da tako preseljevanje mnogo denarja stane po nepotrebnem, temu bode vsakdo pritrdil. Na kranjski strani so bili cesto že lepo izmetali, na koroški pa je sneg še vedno zaviral promet. V kako sitnost spravijo s tem potnika, ki se podà na vrh in potem ne more naprej. Cesta spada pod okrajno glavarstvo celovško ; mislimo, da je stvar javnih organov, skrbeti za redni promet, da ljudje vsled nemarnosti drugih ne pridejo na škodo. Veliko bolj hvalevredna bi bila točnost v teh zadevah, kakor pa tista znana — naglica pri kugah ! —m. Iz Grabštanja. (G odo vanje.) Še med Kristusovimi učenci bil je en Judež, med sedanjimi kristjani jih je pa veliko. Marsikteremu bralcu „Mira“ je znano, koliko jih imamo mi med seboj. Vele-zasluženi in občespoštovani naš gospod dekan si vedno prizadevajo, v svoji fari in v celi dekaniji vzbuditi in širiti pravi krščanski duh, in vsi, ki so dobrega srca, so jim za to hvaležni ter jih spoštujejo. Vendar se znajde med krotkimi ovčicami marsikteri kozel liberalnega duha, kteremu ni po volji, da bi se kaj dobrega zgodilo. Ko so nam g. dekan pred 7 leti oskrbeli misijon, je prišel prvo noč skozi okno (!) list, na kterem je bila zapisana grožnja, da naj se misijonarji poberejo iz Grabštanja, ker sicer bodo kamenjani, dekanijsko poslopje bo pa „pocvetelo“ in misijonarji ž njim vred. Tega veselja misijonarji hudobnežem niso napravili, da bi bili odšli, ampak misijon se je vršil in je napravil veliko dobrega, ne da bi se bilo duhovnom kaj zgodilo. Gosp. dekanu so bila tudi že okna pobita, in letos na vseh svetnikov praznik je bil farovž zopet na nezaslišan način onesnažen. To vse menda kaže novodobni „fort-šrit" in oliko tistih „tudikristjanov“ ? — In vendar, kako potrpežljivi so naš g. dekan ! Kedar nasprotniki sv. cerkve in duhovnega stanu od kte-rega duhovnika le malo kaj izvejo, ali, kar je bolj navadno: kedar kteri umazan časnik o kakem duhovniku kaj grdega zlaže, tedaj vsi tisti „tudi-kristjani" kakor iz enega grla vpijejo: glejte, taki so f .... ! G. dekan pa ne pravijo : taki so ! — ampak krotko prenašajo take krivice in želijo in storijo vsakemu dobro. — Tembolj spoštujejo g. dekana duhovni sobrati. Najboljši dokaz zato smo imeli dné 30. novembra t, 1., na sv. Andreja dan, ko je prišlo 8 duhovnikov jim častitat za god. (Trije so bili po bolezni ali po opravkih zadržani.) Tu so g. dekan, kakor tudi že pri drugih priložnostih, pokazali, da so tudi svojim podložnim duhovnikom le prijazen in ponižen sobrat. Ti njih častilci so jim izročili častni prstan v dokaz svoje ljubezni in udanosti. V nagovoru se je poudarjalo, da naj tiste križe, ktere jim nehvaležneži nalagajo, Zahtevajte po vseh gostilnah ‘"Hlg vse svojemu patronu, sv. Andreju, aposteljnu sv. križa, izročijo, in te križe bo enkrat pastir vseh pastirjev spremenil v lepo krono večnega plačila. Opoludne pri skupni južini je padlo tudi lepo število kron za našo slovensko šolo v Velikovcu. Bog živi g. dekana na mnoga leta! — Omenimo naj še, da je o godovanju našega vč. g. dekana sporočil nekdo tudi v „Beljaško Uršo“. Da je pri tem po stari navadi zavijal in sumničil, ve vsakdo, kdor bere one liste in pozna njih grabštanjskega dopisnika. Bapizar. Iz Velikovca. (Zahvala.) Za našo nàrodno šolo prejeli smo zopet celo vrsto darov. Preč. g. o. Angelik Hribar, frančiškan in skladatelj v Ljubljani, poslal nam je več cerkvenih pesem, koji dar je jako dobro došel, ker od novega leta naprej bodo čč. šolske sestre oskrbovale cerkveno petje v naši predmestni cerkvi sv. Ruperta. Blagorodni gospod Janez Cehner, svečar v Velikovcu, podaril je za šolsko kapelico dve po dve kili tehtajoči in z umetnimi cvetlicami ter s podobama sv. Cirila in Metoda krasno okinčani sveči. Gosp. Jos. Zelen, deželni poslanec v Senožečah na Kranjskem, poslal je za šolsko knjižnico 50 zvezkov razne tvarine in č. g. Alojzij Hutter, provizor v Vov-brah, 60 zvezkov „Delo sv. Detinstva“. Vsem gg. dobrotnikom izrekamo presrčno zahvalo. Bog plati! — (Božičnica v nàrodni šoli) vršila se bo dué 30. t. m. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju. Dečki bodo predstavljali „Pastirji pri jaslicah1', deklice pa igro „Sirota na sveti večer". Vršile se bodo tudi deklamacije in pele pobožne in nàrodne pesmi. Vsi dobrotniki naše šole in starisi naših otrok so prijazno k tej prvi slavnosti povabljeni ! F. T. — (Rogoviljenje zoper slovensko šolo.) Kakor čujemo, nasprotniki, zlasti učitelji še vedno hujskajo in rogovilijo zoper našo nàrodno šolo. Posebno pravijo ljudem, da pridejo v kazen, če otroke pošiljajo tja itd. Opozarjamo, da se naj nihče ne pusti begati po teh Ijudéh ! C. kr. deželni šolski svet je dovolil našo šolo in otroci jo torej smejo obiskovati. Učitelji jim tega ne smejo in ne morejo braniti in naj še toliko žugajo s kaznijo. Zato, kmetje, ne dajte se zapeljati, ne verjemite hujskačem in le brez skrbi pošiljajte otroke v slovensko šolo. — Veliki uspehi naše šole so že sedaj vidni vsakemu, kdor sploh hoče videti! B. Iz Prevalj. (Fužine opuščene.) Ko stopim pred nekaj dnevi od prevaljskega kolodvora naprej po cesti, se silno začudim. Res groza! Pred nekaj tedni še bilo je tu povsod živahno gibanje delavcev, hlapcev in strojev, a zdaj je vse spremenjeno. Večji del fužine z dvema plavžema itd. mirno počiva. Velik del fužin, okoli 50 vagonov še porabnega materijala, kakor stroji, železnina itd., prepeljal se je v Donavice na Zgornjem Štajerskem, da se porabi pri tamošnjih plavžih. Tu pa zdaj štrlijo proti nebu nagi zidovi in dimniki. Kjer je prej bilo živahno gibanje, je zdaj vse mirno in tiho, kakor na pokopališču, da strah spreleti vsakega, ki to pogleda. Po šest do sedem vagonov so pripeljali prej vsaki dan na kolodvor železnine, ki se je tukaj izdelala. Mnogo trpijo razni obrtniki, trgovci in gostilničarji, najbolj pa občutijo delavci, ki so se razkropili na vse štiri vetrove sveti Največ jih je šlo na Donavice, pa ne verjamem, da jim bo šlo tam tako dobro, kakor tukaj. Saj jim tam ne pojejo ptice tako milo, kakor na domači zemlji slovenski, in zemlja ne zeleni in cveti tako lepo, kakor pri nas. — V tujini mine marsikteremu tudi prevzetnost, v kteri je živel domd, ko je zaslužil na mesec 80 do 140 gld. Ravno takim se je sedaj zemlja preveč zasukala, paradiž se jim je spremenil v solzno dolino. Vsi pa čutijo težki udarec, da so se opustile — menda po nepotrebnem — naše fužine. Popotnih. Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so darovali nadalje: podružnica v Mokronogu prebitek dohodkov veselice dné 26. jul. v znesku 14 gld. 67 kr.; č. g. Fr. Kadunc, župnik v Krašnji, 10 gld. 70 kr., ktere je nabral na novi maši č. g. Iv. Žavbija v Blagovici; za našo družbo vedno vneta šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani je skupila na glavni skupščini za svetinje in pahljače in izročila po gdč. Iv. Škofičevi 155 gld. 50 kr.; ženska podružnica v Gorici po gosp. Am. Drufovski 100 gld. ; g. A. Kukla z Bukovega 32 gold. 10 kr., ktere je nabrala gdč. Reg. Negry-jeva v veseli družbi v Cirknem. Odlikoval se je posebno g. c. k. notar Fr. Čulk v Cirknem, ki je podaril sam 30 gld.; č. g. A. S. Tolminec 5 gld. kot mesečni prispevek; gospa Fr. dr. Tavčarjeva 10 gld., dar prvega vpisatelja visoškega Srednika; g. prim. dr. V. Gregorič v Ljubljani 10 gold. ; č. g. Ljud. Jenko, župnik pri sv. Duhu, 3 gld. ; gosp. stavb, vodja Jos. Lat 50 kr.; g. slikar Strnad 50 kr.; gospa Mat. Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 4 gld. in sama dodala 6 gld. ; č. g. župnik B. Grča v Šempasu iz nabiralnika 2 gld. 30 kr. ; za prvih 5 škatljic Cirilskih užigalic so darovali: gdč. Mici Kopačeva in gdč. Iv. Škoflčeva ter g. Iv Štefe po 50 kr., g. Duš. Dragan in g. Ivanov po 20 kr. ; gdč. Mici Umberger je nabrala v gostilni pri „Kolovratarju“ v Ljubljani s „sokolskim strelcem' 3 gld.; podružnica Gorenjska Dolina v Kranjski gori 44 gld. 2 kr., in sicer 36 gld. 70 kr. članarine in 7 gld. 32 kr. iz nabiralnika v župnišču ; g. Iv. Štefe v Ljubljani 50 knjig; gg. Helena Bizjak, Terezija Bizjak in J. Repič v Ljubljani po 1 gld.; podružnica v Med-gorjah na Koroškem 20 gld. za 1. 1895.; g. I. Gruntar, c. k. notar v Ribnici, 25 gld., kot preostanek stroškov ribniško-velikolaškega vlaka v Ljubljano dné 25. aprila; č. g. Iv. To- mažič, mest. župnik v Škofji Loki, ki je že ustanovnik pri dveh podružnicah, je poslal akcijo dolenjskih železnic za 100 gld. kot pokroviteljnino ; neimenovan iz Voloske 10 gld. ; „Za črni kruh iz Šiške” po g. Štefetu 50 kr,; sl uredništvo „Slovenea“ zbirko 17 gld. 52 kr.; č. g J. Ramoveš, župnik v Poljanah, 60 gld. iz dveh nabiralnikov, in sicer so nabrali poprej 17 gld., dné 8. septembra pri slavnosti. Janeza in Jurija Šubica ste nabrali dve domorodni dami 33 gld. in 10 gld. je dar g. tovarnarja J. Stareta v Mengšu; g. Jos. Korošec, podružnični blagajnik za Kropo-Kamnogorico in Dobravo, je poslal 146 gld., namreč 100 gld., da postane podružnica že v drugič pokroviteljica, 10 gld. ustanovnine, 31 gld. letnine in 5 gld namečka; podružnica v Železnikih 100 gld. pokroviteljnine ; podružnica za Šteben in okolico 24 gld. ; iz Stare Oslice 1 gld. 10 kr. za velikovško šolo ; g. Ign. Merhar v Prigorici iz nabiralnika 6 gld. ; g. Josip Mercina, gostilničar v Gornjem Kašlju, 2 gld. 31 kr. ; g. Jos. Šelovin v Idriji 4 gld., ktere je nabrala vesela družba pri odhodnici g. Fr. Gabrovšeka v Idriji; g. Avg. Drukar v Kranju 5 gld. iz nabiralnika pri Golarju; gospa dr. Tavčarjeva v Ljubljani iz nabiralnika 3 gld. 65 kr. ; podružnica na Rečici 36 gld.; gosp. Fr. Krašovec, vpok. sodnik v Gradci, 8 gld. 18 kr. iz nabiralnika gospe Fr. Zabred-ove v Gradci in 1 krono vsled izgubljene stave Linčano ve Roze; č. g. župnik Jos. Černko, blagajnik Vuhred-Marenberške podružnice, 30 gld. letnine ter iz nabiralnika v Marenbergu in g. Al. Benkovič iz Kamnika 2 gld. kot dar č. rodbine Bahov-čeve g. pošiljatelja. Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo ter z zaupanjem pričakujemo obilih darov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Solčave. (Pošta. — Povodenj.) Že enkrat smo na tem mestu govorili o tem, kako potrebna bi nam bila pošta. Obljubili so jo nam, a še sedaj je ni. Težko je čakamo! Kolikokrat se zgodi, da ima človek kaj nujnega na pošti opraviti. V takem slučaju mora vse delo zapustiti in dve uri daleč na pošto teči. S tem potrati čas in denar. — Zadnje povodnji so nam neizrečeno mnogo škode napravile. Ravno na novo dodelano cesto iz Luč v Solčavo je grdo razdrlo, da se ne more po njej skoro nič voziti, zlasti z večjimi vozovi ne. —z. Iz Dunaja. Občnega zbora podpornega društva za slovenske visokošolce na D u n aj u udeležilo se je letos mnogo več na Dunaju živečih Slovencev, nego druga leta. Sedaj že pokojni g. predsednik Navratil pozdravil je občni zbor, elito dunajskega Slovenstva, ki stori vse, da bi se olajšalo bedno stanje slovenskih velikošolcev na Dunaju. G. podpredsednik Pukl poročal je o delovanju društva v preteklem letu. Najprvo omeni bridke izgube dveh udov, preč. g. kanonika K. Kluna in ustanovnega člana g. Vikt. Rosine. Odborovo delovanje je bilo v preteklem letu zelò težavno. Oglasilo se je toliko revnih dijakov, kakor še nobeno drugo leto. ■ Da je društvo kolikor toliko ustreglo želji mnogoštevilnih prosilcev, zahvaliti je v prvi vrsti slovenski požrtovalnosti. Govornik našteva razne dobrotnike, zastope, društva itd., ki so prišli z večjimi ali manjšimi darovi društvu na pomoč, in omenja, da so društveno delovanje posebno podpirali gg. dr. Fr. Sedej kot društveni blagajnik, dvorni odvetnik dr. KI. Seshun, dr. K. Štrekelj, dr. A. Primožič, poleg mnogih drugih. —■ Iz poročila vč. g. dr. Sedeja kot društvenega blagajnika je posneti: Ustanovnina se je letos pomnožila za 75 gld. 30 kr. Osnovna glavnica iznaša 4615 gld. 37 kr. Prispevki rednih udov, dobrotnikov itd. so iznašali do 14. nov. t. 1. 1138 gld. 02 kr.; obresti državnih vrednostnih papirjev in hran. knjižic 226 gld. 82 kr. ; skupaj je društvo prejelo 1440 gld. 14 kr., 385 gld. 15 kr. več kakor lani. Podpor se je razdelilo v gotovini 811 gld., v znamkah obednicah 680 gld. 75 kr. Razni drugi stroški so iznašali 83 gld. ; vsega je društvo potrošilo 1574 gld. 75kr. ; 334 gld. 81 kr. več kakor lani. Podpirancev je letos bilo 57 in sicer: 26 juristov, 13 filozofov, 5 medicincev, 8 tehnikov, 3 veterinarci, 1 slušatelj obrtne strokovne šole, 1 agronom. Po deželah je bilo med podpiranci 41 s Kranjskega, 9 s Štajerskega, 6 s Primorskega, 1 s Koroškega. Vsakemu prosilcu pa odbor ni mogel ustreči. Podpore so dobivali le najpotrebnejši in najvrednejši. — Zavoljo premnogih drugih opravil g. dr. Sedej odstopi od blagaj-ništva. Na njegovo mesto se izvoli vč. g. msgr. Fr. Jančar, župnik nemškega viteškega reda (Dunaj, I, Singerstrasse 7), kteremu naj se odslej blagovolé pošiljati darila za podporno društvo. G. Pukl predlaga v imenu odbora, da se vč. g. dr. Sedej, ki je skozi 6 let opravljal najvažnejšo službo v odboru, za prevelike zasluge, ki si jih je stekel za društvo, imenuje častnim udom, kar se zgodi. — Prepotrebno društvo za slov. visokošolce priporočamo vsem rojakom v blagohotno podporo! Grlasovt nasprotnikov. „Alldeutsehland“. Naši liberalno-nacijonalni Nemci začeli so se spet močneje navduševati za veliko Nemčijo „Alldeutschland“. Avstrijo hočejo razdjati, nemške dele pridružiti Nemčiji, jej podvreči slovanske dežele in tako ustvariti velikonem-ško državo pod vodstvom Prusa. Kako veleizdaj-ska je ta nesramna nakana, je očividno na pogled. Na višjem mestu pa mirno gledajo, kako se Nemci zanjo navdušujejo, kako jo z največjo silo razširjajo. Slovanom radi očitajo, da so rusom naklonjeni, in jih zato preganjajo. Sami pa na najnesramnejši način škilijo preko državnih mej in delajo propagando za Nemčijo proti Avstriji. — V zadnjem času so poklicali v Celovec in Belj&k drž. posl. Prade-ta iz najbolj prusjaškega mesta nà Češkem, iz Libere, da je navduševal Celovčane in Beljačane za veliko-nemško misel. Udrihal je po Slovanih, priduševal Nemce, naj se družijo in gojijo „deutsche Gemein-burgsehaft" in zasnujejo „ein germanisches Welt-reich“. V Beljaku se je Prade-tu pridružil neki Bley, ki je prišel naravnost iz Berolina agitirat za veliko nemštvo. Ce pride iz sosedne Kranjske ali Štajerske kak govornik na slovenski shod, takrat plane vsa liberalna časnikarska garda nanj, kakor lačni psi na upehanega zajca. Sami pa kličejo ljudi iz „rajha“, da na avstrijskih tleh hujskajo naravnost zoper Avstrijo ! Vsakega le še količkaj poštenega domoljuba mora tako početje globoko zaboleti in resno moramo se vprašati : Kam pridemo po tej poti? Na Primorskem in v južnih Tirolih se razširja laška iredenta, pri nas dviga na dan glavo nemška iredenta, — kam pridemo? Ostudno je že gledati, kako se ti ljudje navdušujejo za veliko Nemčijo, za „rajh“, kako ližejo peté Bismarku, tistemu Bismarku, ki nas je izdal in oklestil leta 1866., in ki je bil, kakor se je zvedelo še le letos, vsak čas pripravljen, nas sramotno izdati tudi pozneje, ko je bil z nami zvezan. — Da ne pretiravamo, pričajo „Karntner Nachrichten" št. 99. dné 10. decembra t. 1. V članku se potegujejo za železnico preko Tur in Predelja in oporekajo oni preko Karavank. To utemeljujejo z veliko nemško idejo, pišoč: Zahtevajmo železnico preko Tur, „ker nas bode ona približala Nemčiji, ohranila Trst nemšk, oziroma ga ponemčila .... vsenemška misel in gospodarska potreba jo zahteva.“ *) — To pové dosti in kaže jasno, kaj hočejo in kam jadrajo naši pruso-fili in čestilci Bismarka. Nam, kakor vsem katoliškim strankam, je to glasen opomin, da se neustrašeno in odločno vojskujemo zoper nemške na-cijonalce, zoper nemško iredento. To storiti smo dolžni kot Avstrijci in pričakujemo, da se bo naše delo tudi na višjem mestu vendar enkrat pri-poznalo. Naše geslo je in ostane: „Naprej! Slovenci! Neudajmose!“ —o— „Freie Stimmen44. Znano natorno pravilo je, da pes zacvili, ako mu stopiš na rep. Ravno tako se vselej zganejo „Freie Stimmen" v stolnih ulicah, kedar „Mir“ v vetrinjskem predmestju ktero zine o slovenskih pravicah. Ker smo se nasproti nekterim višjim gospodom odločno potegnili za čast našega slovenskega imena, se „Fr. St.“, oziroma njih prelagatelji, še ne morejo pomiriti. Znova nam očitajo „Spitzelthum“. Mi smo svoje stališče v tej zadevi že dosti pojasnili. — Ali se „Fr. St.“ ne spominjajo več, kolikokrat so one ovajale na najgrši način duhovnike, učitelje, uradnike, profesorje, samo zato, ker niso hoteli trobiti v njih rog? Ali se ne spominjate več, kako ste objavljali imena učiteljev, ki so pristopili, ne k slovenski Mohorjevi družbi, marveč k nemški družbi sv. Jožefa? Kako imenujete to svoje početje iu pisa-renje? Prosimo določnega in jasnega odgovora! To je vaš „Spitzelthum“. Blagovolite se torej prijeti same sebe za nos. —o— Državni zbor. Državni zbor se je v zadnjem času pečal med drugim z borznim davkom in sklenil, ga nekoliko povišati. Vlada se je branila. Vlada in mnogo poslancev še ne mara bogatinom, po največ Judom, kteri igrajo na borzi, naložiti večjega davka. Milijonarji zdijo se tem ljudem še preveliki „re-veži", da bi jim naložili večji davek. Ko kmetu nalagajo nova težka bremena, nič ne pomišljujejo, z Judi pa ravnajo tako previdno, kakor s kakim pobitim loncem. — Stavili so dalje predlog, da odpravijo kolek za časnike, kteri liste zelo podraži. Za naše liste bi bil to vsekako velik dobiček. Kaj bode iz te moke, pokažejo že prihodnji tedni. Čas bi že bil, da odpravijo časniški kolek, kteri je v celi Evropi samo še v Avstriji in v Turčiji. Da stojimo v tem oziru s Turkom na isti stopinji, za nas menda ni posebna čast! — Dné 5. t. m. se je začela splošna razprava o državnem proračunu. Prvi je govoril dr. Zač e k o moravskih zadevah, Barwinski o željah Rusinov, dr. Laginja o potrebah Hrvatov in o Trstu; posl. dr. Gregorec pa je zahteval jednakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. Njegov izvrstni govor prinesemo v celoti. Politični pregled. Avstro-Ogerska. Državni zbor se zopet zbere po novem letu, da se nadalje razgovarja o proračunu. Nove volitve bodo, kakor poročajo nekteri listi, meseca marca. Zato, rojaki, pozor, *) . . die uns Deutschland naher bringen, die Hafenstadt Triest deutsch erhalten, beziehungsweise ver-deutschen soli . . . ., derni cler alldeutsche Gedanke und die wirthschaftliche Nothwendigkeit verlangt die Tauernbahn.” UP* Slovenci! I>i*Idno zaliajajte na slovenske shode! “Hf in pripravite se! — Naša država (brez Ogerske) ima 4191,317.519 gld. dolgov, t. j. štiritisoč jeden-sto in jedendevetdeset milijonov, tri sto sedemnajst tisoč pet sto devetnajst goldinarjev. To so pa „spoštovanja vredne“ številke, kaj ne?! — Svitli cesar je potrdil novo domovinsko postavo. Veljavna postane na dan razglasitve. — Krščanski socijalizem se med Nemci vedno bolj razširja, na veliki strah liberalcev in prusjakov. — Iz Bosne in Hercegovine je došlo na Dunaj 50 Srbov, da se pri svitlem cesarju pritožijo zoper Kallay-evo upravo v Bosni in Hercegovini. Vladni listi razmere v Bosni slikajo vedno v najlepših barvah. Pa ta de-putacija kaže, da ni vse zlato, kar se sveti! — Umrl je na Dunaju predsednik gosposke zbornice, grof Trautmansdorf, star 71 let. Druge države. Listi vedo povedati, da se snide naš cesar na Kap Martinu s predsednikom Francoske republike Faureom in da poslednji v maju obišče ruskega carja v Petrogradu. Temu je pripisovati velik političen pomen. V času, ko seje razkrilo nelojalno skrivno počenjanje Nemčije nasproti Avstriji in je Italija vsled poraza v vojski z Mene-likom ponižana, se Avstrija približuje Franciji in Rusiji. Trozveza torej hira, kar more biti Slovanom le na korist! — Italijanom se v Afriki še vedno huda godi. V Abesiniji so bili pošteno tepeni in skleniti so morali sramotni mir. Sedaj pa so se jim zopet spuntali črnci ob južno vzhodnem obrežju Afrike. Tudi ti so se menda naveličali laških „dobrot“. — V Švici imajo novo postavo, po kteri bodo od sedaj zanaprej mrtve sežigali in ne več pokopavali. Sežiganje mrtvih pa je katoliška cerkev prepovedala. — Turčiji prede trda. Denarja, sveta vladarja, manjka. Sedaj uradnikom in častnikom odtrgujejo dve tretjini že prej skromne plače. — Sv. Očetu se je začetkom tega meseca poklonilo nad 100 Tirolcev. — V Rusiji se mnogokaj obrača na boljše ;-odpraviti nameravajo pregnanstvo v Sibirijo in tudi katoličanom se baje bližajo boljši časi. Crospodarslte stvari. Kole, ki jih pristavljamo k sadnim drevesom, naredimo lahko po izkušnjah angleških prav trpežne, če jih namažemo s kuhanim lanenim oljem, kteremu pa primešamo toliko ogljenega prahu, da je zmes gosta, kakor so navadne oljnate barve. Mož, ki je to iznašel, trdi, da so konci kolov, ki so več let bili v zemlji, še prav tako trdni bili, kakor takrat, ko jih je vtaknil vanjo. „Vrt.“ Proti listnim ušem priporočajo francoski vrtnarski listi lesni pepel. Napadena rastlina se poškropi z vodo in še mokra pospe s presejanim pepelom. Ako imamo na razpolaganje trtno škropilnico in meh, ki rabi za žvepljanje, dà se to sredstvo prav hitro in dobro rabiti; zato je priporočamo, da se poskusi. »Vrt.41 IT © v i c a r. Na Koroškem, Stari goldinarski bankovci se pri c. in kr. državni blagajnici sprejemajo le še do dne 31. decembra t. 1. — Prihodnji polletni tečaj podkovske šole v Celovcu se začne dné 2. jan. — Zadnje letošnje porotno zasedanje je bilo v Celovcu od 14. do 19. dec. — Preč. g. Jan. Wieser, dekan v Velikovcu, je osnoval v bolnišnici Eliza-betink v Celovcu ustanovo 3000 gld., za ktero se bode oskrbovala jedna bolnica. -— Novo hranilnico ustanovijo v Svincu. — V osojskem jezeru je utonil neki hlapec, ko je prevažal žagovino. Močni veter je zagrabil ladjico, da si hlapec ni mogel več pomagati. Tudi od brega mu niso mogli priti na pomoč. — Katoliško delavsko društvo so ustanovili v Volšberzi. — Agitacija za lokalno železnico v Rožno dolino se nadaljuje. Kakor objavlja dotični odbor, je doslej 8 občin podpisalo doneskov 8900 goldinarjev, 58 zasebnikov pa 12.600 gld. Mi smo svoje stališče v tej zadevi že pojasnili. Od merodajne strani se nam je potrdilo, da smo pisali čisto prav, ker samo lokalna železnica iz Celovca v Podljubelj Rožanom ne more dosti pomagati. Tudi tii se bode izpolnilo: „Je zmota kratka, dolg je kes!“ Na Kranjskem. Mestno železnico menda dobijo v Ljubljani. Kranjska stavbinska družba že izvršuje potrebna pripravljalna dela. Železnica pojde od južnega kolodvora skozi.mesto v Kurjo vas, Vič in Spodnjo Šiško. — Ljubljansko katol. delavsko društvo deluje na to, da bijo delavci volilno pravico za mestni zbor. Upravičena zahteva se jim bržkone kmalu uresniči. — Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Novem mestu ima letos 36 učencev, in sicer 20 prvoletnikov in 16 drugoletnikov. Deželne ustanove uživa 14 učencev, državne pa trije. — V Novem mestu bodo zidali nov železni most čez Krko. — Misijon pri Frančiškanih v Ljubljani se je zelo dobro in slovesno vršil. Obhajanih je bilo med misijonom nad 21.000 ljudij. — Z novim letom začne izhajati nov pobožni list: „Venec cerkvenih bratovščin , posvečen češčenju sv. Rešnjega Telesa in namenjen cerkve- nim bratovščinam na Slovenskem. Stal bode 72 kr. na leto. Urednik mu bode č. g. dr. A. Ušeničnik. Na Štajerskem. V Brežicah so odstavili c. kr. okrajnega glavarja Tax-a, zagrizenega nasprotnika Slovencev. — „Sv. Pavel." Ta ne samo duhovnim, ampak tudi posvetnim razumnikom toli priljubljena knjiga mil. g. knezoškofa Mihaela izide, kakor slišimo, v tretjem izdanju in sicer tekom prihodnjega leta. — Pri Sv. Miklavžu poleg Slo-venjgradca se je novo slikana farna cerkev dné 6. dec. slovesno blagoslovila. Slikarsko delo vrlo priporoča znanega rojaka g. Iv. Gosarja. — V Celji je umrl odvetnik dr. F. Babnik, star 52 let. — „Slov. Gosp." piše: Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja so v Mariboru celi dan prav pridno vozili led; žal, tudi mnogi kmetje iz okolice. Najprej okoličani postanejo nemškutarji, potem pa verski mlačneži. Žalostno! (To je stara prikazen, ktero opazujemo povsod). — V Gradcu se je ustanovilo društvo brezvercev. Žalostna prikazen zmote naših dnij ! — Novo slovensko posojilnico so ustanovili v Vojniku. — V Žicah snujejo bralno društvo. Na Primorskem. Mestno slovensko šolo v Gorici zo zaprli, ker jo je zapustilo zadnjih 5 otrok. Kdaj bode vlada primorala mestne očete, da so pravični tudi Slovencem? — V Pulju hudo razsaja legar (tifus). Bolnišnice so prenapolnjene in zmanjkuje zdravnikov. — Društvo „Edinost“ še vedno pridno napravlja shode po okolici. Shodi so vedno dobro obiskani, udeleženci navdušeni in odkar so magistratu odvzeli nadzorstvo, vlada tudi lep mir in red. — Medveda je ustrelil gozdar J. Petranovič v gozdu pri Delnicah ob kranjski meji. Medved je tehtal 330 funtov. — V občini Dubuš-nice zmagala je hrvaška stranka v vseh treh razredih. Dosedaj so v tej občini Italijani gospodarili. Po drugih deželah. V odboru akad. teh. društva „Triglav“ v Gradcu so letos gg. M. Senčar, M. Špindler, Ž. Lapajne, S. Krmavnar, J. Arnejc, G. Pregl, E. Preti. — V Hamburgu je ustavilo delo okoli 15.000 delavcev. — Sv. Oče so imenovali predstojnika apostolske palače Pierotlija in kanonika Priscota v Neapolju za kardinala. — Ivan Navratil, uradnik pri najvišjemu sodišču na Dunaju in jeden najstarejših naših prvoboriteljev in odličnih pisateljev, je dné 28. novembra v 72. letu svoje starosti umrl. Naj v miru počiva! — Ameriški elektrotehnik Edison sedaj študira, kako bi se dal s pomočjo Rontgenovih žarkov slepcem vid. Dosegel je precej povoljen uspeh. Dunajski milijonar Russ, ki je slep, mu je ponudil milijon goldinarjev, ako ga slepote ozdravi. — Najvišje sodišče je vsem posojilnicam priznalo pravico, da smejo hranilne vloge sprejemati tudi od neudov. — Na Francoskem se je pridelalo letos 49 milijonov hektolitrov vina, 18 milijonov več, kakor lani. * * * Nove knjige. G. Drag. Hribar v Celji je izdal jako vkusno izdelani IX. „Ilustrovani narodni koledar za 1. 1897." Poseben kras knjigi so čedne, lepo barvane podobe, kakoršnih po slovenskih knjigah doslej nismo našli. Dobro sestavljeni so životopisi zasluženih Slovencev: dr. Oblak, J. Lendovšek, K. Klun itd. poleg več drugih spisov. Lepi koledar bode gotovo dobro došel vsem rodoljubom. Mehko vezan stane 70 kr., elegantno vezan 1 gld. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je izdala: „Materine sanje. Slika v jednem dejanju. Spisal E. Gangl." Slika je zelo primerna za razne predstave na shodih itd. Zato jo zelo priporočamo. Dobi se pri Iv. Bonaču v Ljubljani za 15 kr. sv. Višarjih, napad na me, ki se gotovo ne spodobi za poštene može. Povod temu surovemu napadu so bili nekteri članki, zlasti pa zadnji dopis v „Miru“ št. 33 iz Žabnic, kterega jaz pisal nisem, kakor tudi prejšnjih ne.**) Reklo se je v omenjenem dopisu, da bi se moglo zgoditi, da bodo slovenski romarji pri Puharjevej gostilni memo šli, ker je odpravil slovenski napis, kar bi romarji tako tolmačili, da je njegova gostilna samo za Nemce, in ker je volil z liberalno stranko. G. Kraner pa je bil razkačen, da so gg. kaplani in njihovi prijatelji drugod kupovali spominke in ne več pri njem, češ, ker je volil liberalno, kar se je tudi v „Miru“ razglasilo. Naj povem svoje mnenje in si označim svoje stališče v teh kočljivih zadevah. Kar se tiče Puharjeve gostilne na planini je njegova reč, da je odpravil slovenski napis in volil liberalno. Ce se romarji njegove gostilne na planini izogibajo, je tega kriv le on sam, ne pa „Mir“, ali kdo drugi. — Kar g. Kranerja zadeva, moram reči, da me je njegov strastni, besni napad na mojo osebo prav osupnil. Ker sem zmirom pri njem kupoval in sem onim, ki so me vprašali, njegovo prodajalnico priporočal, kjer se res dobiva mnogotero in ne predrago blago, sem si mislil, da mi je prijazen in prijateljsko naklonjen. Žal bi mi bilo, ako bi v prihodnje pri vsej svojej občeznani potrpežljivosti in prizanesljivosti ne mogel več njegove prodajalnice priporočati, ako bo tako neopravičeno in strastno, kakor sedaj, nasprotoval duhovščini. Povem naj tudi še, da nimam volje in oblasti, gg. kaplanom ali komu drugemu dopisovanje v časnike prepovedati, še manj narekovati jim, kaj naj pišejo. Kar je prodajalec Kraner besedičil o lepi slogi in sporazumljenju, ki se baje na sv. Višarjah pogreša, moram iz mnogoletne skušnje potrditi, da je bilo v tem oziru popred mnogo bolje, dokler njega ni bilo gori in so njegovo prodajalnico imeli Puflčevi. Precej od začetka, ko je prišel, nam je vrgel na glavo dolgotrajno pravdo in kjer le mogoče nasprotuje cerkvi in duhovnikom. Jaz to jako obžalujem ! Veliko se je upilo pri grdem napadu na me o nauku Kristusovem, o krščanski ljubezni, kakor je to že pri liberalcih in sovražnikih duhovščine navada. Razun tega, da tako razsajanje prav nič ni kazalo krščanske ljubezni do bližnjega, bi svoje ljubeznjive nasprotnike raje opomnil tiste prigodbe, ko se je našega sicer tako krotkega Zveličarja polotila sveta jeza, tako, da je spletel bič ter izgnal kupčevalce iz tempeljna, njih mize zvrnil in denar razsul, rekoč: „moja hiša je hiša molitve, a vi ste jo storili jamo razbojnikov," jamo ostudne dobičkarije in grde sebičnosti. - Konečno naj še izpovem, da nimam do nobenega človeka kakega srda in gledé na bližajoče se svete praznike kličem iz dna srca: „Čast Rogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje". V Žabnicah, dné 12. decembra 1896. Simon Incko, dekan. * *) Kakor smo že prej rekli, nam g. dekan ni pisal ničesar, in tudi s temi dopisi ni v nobeni zvezi. Uredn. Lendovšekov spomenik, Sklepni račun o dohodkih in stroških za nagrobni spomenik in slavnost pokojnemu profesorju in domoljubu g. Jož. Lendovšeku kaže: Dohodkov vkup 321 gld. 55 kr., ki so izkazane v 16. do 28. štev. „Mira“. Stroškov vkup 321 gld. 55 kr. in sicer: Za spomenik kamnoseku g. V. Camerniku 270 gld. ; za prevažanje, postavljanje itd. 21 gld. 70 kr.; razni stroški za slavnost, poštnina, tiskovine itd. 29 gld. 85 kr. Ob tej priliki se podpisani odbor vnovič zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so podpirali njegovo delovanje. Slava Lendovšekovemu spominu ! Slavnostni odbor. Bi I I Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo užigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! Umetnost priporočevanja po časnikih postaja tem težavnejša, bolj ko izdelovalci blaga drug druzega prekositi skušajo. Če hoče dandanašnje priporočilo kaj izdati, mora biti nenavadno, mično in prijetno, mora mikati in vabiti, in to zamore le resnična lepota. Pot nam kažejo o tem oziru toliko raznovrstne priporočbe Kathreinerjeve sladne kave. Nov dokaz temu je krasno izdelana priloga današnji številki našega lista, ki bo naše bralce gotovo razveselila. Kakor se je „Kathreinerjeva deklica" lani vsem prikupila, tako se bo tudi današnja ljubka devojčica. Otroški uzklik .meni diši najbolje", bo marsikoga napeljal, da tudi sam poskusi, ali je ta kava res tako dobra. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Župnijo Št. Pavelj oh Žili bode odslej oskrboval č. g. Fr. Havliček, župnik v Cačah. — V Brežah je umrla čast. m. Justina Ro s m ani t, predstojnica usmiljenih sester nemškega vit. reda. — V Greifenburgu in Št. Juriju v labudski dolini so imeli misijon. Koncem tega meseca ga imajo v Medgorjah. Poslano. Dné 6. dec. je zborovalo katoliško-politično društvo v Žabnicah. Pri tej priliki je poročal poslanec g. Hub er o svojem delovanju v deželnem zboru ter se je predstavil in svoj program razvil novo izvoljeni poslanec g. Grafenauer; nazadnje je še naš dični gospod Po d gor c spregovoril nektere krepke besede. To bi vse skupaj ne bilo kaj takega, da bi jaz v „Mir“ pisal; vsaj veste, gospod urednik, in mi bote radi potrdili, da vam že kake tri leta nisem poslal nikakega dopisa. *) Danes pa mi sili pero v roke surovi in nečuveni napad, ki se je uprizoril po onem shodu na mojo osebo. Ko je namreč, kot preludij k temu, tukajšnji trgovec g. Pufič v daljšem in dolgočasnem govoru razložil, od kod razpor v naši občini in se je nazadnje do malega zjokal nad tem, najbrž zato, ker je njegova liberalna stranka pri zadnjih deželnozborskih volitvah propadla, sta uprizorila gg. Puhar, gostilničar na planini, in Kraner, prodajalec na *) Tako je! Od preč. g. dekana ves ta čas nismo sprejeli niti vrstice! Uredn. Ustnica uredništva. G. S. J. Hvala za poslano. Priporočamo se tudi za bodoče! Vsem svojim prijateljem, sotrudnikom, naročnikom in bralcem voščimo vesele in srečne božične praznike ! t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da so naša dobra in nepozabljiva mati Marija Dular, dné 5. grudna t. 1. prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče v 73. letu svoje starosti po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspali Blago rajnco priporočamo v pobožno molitev. Mirna peč, 7. grudna 1896. Franjo Dular, živinozdravnik v bosniški Gradiški, v imenu bratov in sester. Opominjaj te se Kmetijski shod t Hodišah. Na dan sv. Štefana ob 11. uri bode imela družba živinorejcev v Hodišah shod. Odbor bode dal račun od svojega poslovanja. Tudi gosp. dr. Kramar se je naprosil, da predava o kakem kmetijskem predmetu. Povabljeni so udi in neudi, od kterih se bodo nasveti radovoljno sprejemali. Loterijske srečke od 12. decembra. Dunaj 87 15 25 14 32 Gradec 56 51 83 69 6 Današnja številka obsega šest stranij. Naznanila. • v • 1 Zavarovanja vsake vrste spre JT FlDOrOClIO. jema ”Unio catholica“. Pošteni \ m vešči zastopniki za posa- mezne pokrajine se iščejo. Pojasnila daje radovoljno nje glavni zastop v Gradcu, Radetzky-jeve ulice št. 1. Pijančljivost se dà ozdraviti z antibctiiiom,* kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Služba inežiiarja in organista (cecilijanca) se oddaja v Možici pri Pliberku. Prošnje naj se vložijo do 15. prosinca (januarja) 1897 pri cerkvenem predstojništvu, pri kterem se tudi vse drugo natančneje poizve. ©glasi ,.Pomladanski odmevi44 in „Grorske cvetlice44, pesmi za sopran, alt, tenor in bas, zložil Jan. Laharnar, dobé se pri skladatelju na Št. Viški gori, (p. Slap ob Idriji), in g. Likarju, knjigotržcu v Gorici. Prve za 70 kr., druge za 50 kr. komad. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO) in na P®“ poskušajo najugodnejšimi Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato Uustrovanl 192 strani obsoial ceniki v slovenskem In nemškem Jeilko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ TO' S|2 PBATERSTRASSE M 49.'W Preprodajalci se iščejo. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča M ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni I jotI lelve, Baruch Gyula, Miskolcz Št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje 1 Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulma‘4, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. R. DITMAR DUNAJ 11 usnjarski trgovec y Celovcu, na novem trga št. 4 med gostilno pri ,,Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnejšo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni. Slavno občinstvo uljudno vabi na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe. VWVWVWWWVVWVVVV Izurjenega in vestnega zastopnika, s sedežem v Celovcu, išče neki zavarovalni zavod. Ponudbe naj se blagovoljno pošiljajo pod napisom ,,Z a varovalni zavod", poste restante Gradec (Graz) na Štajerskem. Slovi*slski molitveniki! Priporočam svojo veliko zalogo najcenejših do najbolj finih molitvenikov. Prodajalci dobijo po-pustek (rabat). Velika izbira rožnih vencev, podobic itd. kot primerna darila o božiču in novem letu. Papir za cvetlice, šolske in pisalne potrebščine, povesti, strune itd. „Pratika44 za 1897.1. Po nizki ceni vežem molitvenike „Sv. Jožef" in „Marija Devica, majnikova kraljica" v usnje po 60 kr., z okovi po 90 kr. Priporočam svojo bukvoveznico in vse gori navedene stvari, in sem s spoštovanjem . _ __ Anton Madcr, zaloga molitvenikov in knjigoveznica v Pliberku na Koroškem. Gostilna s posestvom v dobro obiskani vasi ziljske doline (Koroško) se zaradi družbinskih razmer takoj dà v najem, oziroma tudi prodà. Več pové II. W., poste restante, v Bolcanu (Božen) na Tirolskem. Gloria in excelsis Deo! Tri božične pesmi za solospeve, mešan zbor in spremljevanje prgeij ter offertoriji za Sv. dan in Novo leto, sv. Štefana in sv. Tri Kralje, zložil Ig n. Hladnik. Op. 29. Cena 50 kr. — Dobi se to delo pri skladatelju v Novomestu. Dolenjsko. (Več iztisov ob enem veliko ceneje.) , IVAN SCHINDLER kaS°-’- STROJEVE. SPRAVE inOROOJE VSAKE VRSTI flESSC ta Ifl1; jjil ^pohišnenamfm b e Kotalke n ^sTo u p s t o nj. ■»Hz pijane.-«« Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se najceneje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor pl. Trukóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóezy-ja kapljice za želodec, krepčujoče,slizraztvarjajoče, odpenjajoče, čistujočein slast (vzbujajoče. 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucate 4gld. 80 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pi. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejan iz lahko pretvarljivega vapnikovega železa pomirja kašelj raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., Va tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd. 1 steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.