Natisov 15.000. t LStajerc" izhaja vsaki tetek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-Btijo: za celo leto a krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. -/a celo leto; a Nemčijo stane p celo teto 5 kron, za JAmeriko pa 6 kron; pdrugo inozemstvo se nCuni naročnino z ozi-»Oin na visokost pošt-line. Naročnino je pla-|fati naprej. Posamezne |flev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-jaišlvo se nahajata v |Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/. strani K 16, za '/8 strani K 8, za '/„ strani K 4, za »/•• strani K 2, za >/«t strani KI. — Pri večkratnem ozr.anilu se cena primerno zniža. 19* Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in obsega skupno 10 strani ter 5 slik. Proti obstrukeiji. Preteklo nedeljo dno 18. septembra vršil le je na vrtu „Verejnshausa" v Ptuja veliki protestni shod, katerega je sklical okrajni na-felnik in deželni poslanec g. J o s. O r n i g. j¥kljab temu, da so prvaški hujskači z naravnost Verjetnimi sredstvi proti shodu agitirali, plahte trgali iti sami razna zborovanja prirejali, kil je shod prav dobro obiskan. Zbralo se je jotroglo 500 davkoplačevalcev, med njimi največ [kmetovalcev. Velepomembno je, da niso bili porovalci le iz najbližnje ptujske okolice, temine" da so prihajali od vseh važnejših in večjih ■iSin ptujskega okraja ter tudi iz ormožkega llbaja. Bili so zbrani sami ljudje, ki s svojimi irravimi davki deželo vzdržujejo in ki se ne itijo od nikogar od ravne svoje poti spraviti. epomemboa je bila ta politična manifestacija volje. V kratkem naj podamo poročilo o jvažaejših točkah tega shoda. Kmalu po 10. uri je otvoril okrajni načel-iik in poslanec J o s. O r n i g zborovanje. Popravil je zbrane davkoplačevalce v nemškem in tovenskem jeziku in razjasnil v kratkih a jedrnatili besedah škodo, povzročeno po obstruk-r!;i Blovenskih poslancev v deželnem zbora. Po-im je podal besedo uredniku „Štajerca", g. [ulLinhartu. , Govornik je naj prve prečital došle brzojavne (ozdrave. Shodu so bile sledeče brzojavke poslane: 1. »Pridružujemo se protestu proti obstrukeiji v deželnem zboru popolnoma. Trška občina F Ljutome r« 2. »Pozdravljam današnji shod in želim polni ospeh. Za občino sv. Lenart si. g. župan Se-dm i n ck«. 3. »V blagor deželi, v blagor vseh prebivalcev , Štajerske želi današnjemu dnevu edinosti in uspeha F bivši župan celjski Rakuschc 4. »Pogumnemu shodu proti frivolni slovenski [ obstrukeiji želi najboljši uspeh okrajni odbor £ C m u r e k. 5. »Pozdravljam današnje zborovanje z željo, da bodejo njegovi sklepi pripomogli, vse deželne poslance na izpolnitev njih dolžnosti opominjati, da bode deželni zbor svoje delovanje zopet izvršil in oemoteno nadaljeval, kakor to interesi dežele resno ahtevajo. Za mesto Slovenska Bistrica iapan S t i e g e r « 6. »Shodu želi najboljše uspehe deželni poslanec Langer v Marenbergu« 7. »Vsaka akcija, boriti se proti lahkomiselni obstrukeiji in ljudstvo podučiti, se mora živahno po zdraviti. Želimo današnjemu shodu najboljši uspeh. Okrajni odbor v Radgoni«. 8. »Strinjamo se popolnoma š shodom in želimo lajboljši uspeh v blagor naše domovine. Za mestni »stop mariborski župan dr. Se h mi e d e r er.i 9. »Ne morem k današnjemu shodu priti. Pozdravim vsled tega vse zborovalce in želim dober uspeh. Veleposestnik Wratschko v Zgornji Radgoni.« 10. »Pošljemo pozdrave k današnjemu kmetskemu shodu I Okrajni odbor v Rogatcu« 11. »Strinjamo se popolnoma z vašim današnjim | iborovanjem. Tudi mi zahtevamo delazmožnost deželnega zbora. Trška občina Rogatec« 12. »Čestitam današnjemu shodu k njegovmu opravičenemu protestu in vam stojimo zvesti na | strani. Mi hočemo delavni deželni zbor, ne pa ko- medije I Za mesto Brežice na Savi župan F a lese hi n i.« 13. »Pozdravljam v imenu mesta Slovenji Gradec iborovanje najprisrčnejc. Želim cdnogla-sne sklepe.v ki naj bi koristili celokupni spodnji Štajerski. Župan P o t o t s c h n i g.« 14. »Na sebi občutimo težke rane obstrukcije v našem deželnem zboru. Zato se pridružujemo vašemu protestu proti nadaljevanju obstrukcije in zahtevamo od naših poslancev kruha, pa ne visoke politike. Občina Loče v konjiškem okraju « Po prečitanju teh brzojavk, iz katerih je pač razvidno, da se z našim stališčem strinja vsa poštena spodnja Štajerska, raztolmačil je urednik Linhart v daljšam govoru raz vitek slovenske politike. Omenil je prve čase, ko so slovenski poslanci sploh bojkotirali deželni zbor, ko torej niso prihajali na njegove seje, samo zaradi tega, kčr niso bili zadovoljni z zgodovinskimi kronovinami. Nadalje je govornik pokazal razvitek slovenske politike sploh in razjasnil brezvestno obstrukcijo v deželnem zboru. Klfci ogorčenja in živahno ploskanje je govornika ope-tovano prekinilo. Popisal^e- alostno gospodarsko, stanje našega ljudstva, omenil velikansko draginjo, v kateri vsi sloji trpijo, nadalje dejstvo, da stojijo danes vinogradi grozovito slabo in da ni upati druzega, nego jako slabo ietinjo. Ako bi slovenski poslanci torej svojo brezvestno obstru-cijo nadaljevali, potem bi beda in revščina dosegli vrhunec. Ljudstvo tega ne more več trpeti! Govornik je potem na podlagi izjav dr. Korošca dokazoval, da nimajo prvaški poslanci niti besedice, s katero bi mogli svojo zločinsko obstruk-cijo opravičiti. Žalibog nimamo prostora, da bi ta govor natančneje objavili. Ali da je govoril urednik Linhart vsem zborovalcem iz srca, to je dokazalo živahno odobravanje in dolgotrajno ploskanje. Govornik je potem predlagal sledečo rezolacijo : »Danes dne 18. septembra 1910 v »Vercinshausu« zbrani, večidel od slovenskih kmetov iz vseh važnejših občin okraja obiskani javni ljudski shod izjavlja v globokem razburjenju, da škoduje slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru gospodarskemu položaju dežele. Mi obsojamo vsled tega ednoglasno to političnemu zločinu ednako obstrukcijo. Obenem izražamo deželnima poslancoma našega okraja O z m e c u in Mešku svoje n e z a u p a n j e. Prosimo okrajnega načelnika Josef O r n i g a, da naj z vsemi močmi deluje za delazmožnost deželnega zbora. Mi davkoplačevalci sami pa prosimo vlado, da naj s pomočjo delavoljnih poslancev tej obstrukcijo-nistični brezvestnosti radikalni konec napravi, da ne bodejo gospodarsko težko se borujoči troške te za državo, deželo in ljudstvo nevarne politike plačevali« Ta rezolucija se je ob burnem odobravanju ednoglasno sprejela. Bilo je tudi nekaj nasprotnikov navzočih, ki so pa vendar tudi za rezolucijo glasovali. Potem je govoril tudi še posestnik Z a d rave c iz ormožkega okraja. V poljudnih besedah je pojasnil trpljenje kmetov in kritiziral brezvestno nastopanje slovenskih poslancev. Prosil je poslanca O r n i g a, da naj i zanaprej kmetom pomaga. Tudi tema govorniku se je burno odobravalo. Okrajni načelnik O r n i g, katerega so navzoči glasno pozdravljali in mu izjavljali svojo udanost ter svoje zaupanje, kateremu so se živahno zahvaljevali za njegov trud v blagor go- spodarstva naših okrajev, je potem še v kratkih besedah izjavil, da bode i zanaprej deloval za ljudstvo. Spodbujal pa je kmete, naj bodejo vedno edini, kajti le potem se more kaj doseči. Ob velikem navdušenju je načelnik Ornig potem to velezanimivo in velevažno zborovanje zaključil. Tako se je končal naš protestni shod. Tudi nasprotniki čutijo njegov pomen. Zato se zvijajo in lažejo v svojih listih. Pomagalo jim ne bode! Spodnještajersko ljudstvo se je naveličalo ve-dnega lenarjenja slovenskih poslancev. Ljudstvo ne more več trpeti, da bi se gospodarstvo žrtvovalo za nesrečno prvaško politiko. In ljudski glas je božji glas! Dne 3. oktobra 1910 se vrši v Ptuju • velika ljudska tombola • z bogatimi dobitki in darili. Kakor že opetovano, zadoščala bode i letos vsem zahtevam. Pridite vsi i Politični pregled. Štajerski deželni zbor je bil v torek otvor-jen. Važnega se doslej še ni ničesar zgodilo. Prvaki čakajo menda na češko komando. Kar jim bodejo Cehi zapovedali, to bodejo storili. Danes (četrtek) je druga seja. V kratkem se bode pokazalo, ali hočejo prvaki delati ali ne. Ako bi naprej obstruirali, potem bi se deželni zbor razpustil. In potem — ljudstvo na noge! Delegacije stopijo glasom časniških poročil med Božičem in Novim letom v Budimpešti skupaj. Dovolili bodejo najprve provizorij. Redno delegacijsko zasedanje prične 9. prosinca 1911. Mandate kot občinski svetnik v Gradcu in deželni poslanec je odložil bivši soc. demokratski vodja Jodelbauer. Govori se, da je mož z ženo nekega druzega socialista odpotoval. Hribarjeva zapuščina. Kakor poroča ljubljanski „Slovenec", vidi se zdaj šele vse žalostne posledice ,gospodarstva" odslovljenega župana Hribarja. Tako je n. pr. sklad za slovensko univerzo popolnoma v drage namene porabljen. Istotako ubožni sklad. Mesto je v jako žalostnem tinancielnem položaja. To je »vzor" naših zagrizenih B narodnjakov". Boznijski deželni zbor se snide v drugi polovici meseca oktobra. Kakor znano, je bilo prvo zasedanje s tem k;ončano, da je vlada deželni zbor razpustila. V vsaki hiši naj bodejo „Štajereeve" užigalice! Ali naj svoje otroke v nemško šolo pošiljamo? Poziv na stariše v jezikovno mešanih pokrajinah. Vi ljubi stariši, ki stojite pred odločitvijo, v katero šolo naj bi svojo deco pošiljali, imate pač težki položaj. Kar trgajo se za vaše otroke in jih skašajo na to ali ono stran pridobiti. Kdor ima mladino, ta ima bodočnost! Tako se glasi bojni klic na obeh straneh. Ali ravno ta boj vas mora prepričati o pomenu odločitve, pred katero stojite. Vi se vprašate: Ali naj otroke v nemško ali slovensko šolo pošiljamo ? Odločitev o temu vprašanju je obenem odločitev o bodočem blagostanju ali trpljenju vašega otroka, katerega tako gorko ljubite. V s 1 e d tega se ne smete pustiti preslepiti od praznih besed, temveč morate mirno in resno premisliti, katera šola bode vaši deci v bodoče bolj koristila, katera šola pomeni bodočo srečo vaše dece! Nemški jezik govori danes 80 milijonov ljudi. S tem jezikom se pride po celem svetu naprej, ne samo na Avstro-Ogr-skem, temveč tndi v veliki nemški državi, na Ruskem, v balkanskih državah globoko doli do Male Azije, na Kitajskem, Japonskem, v Afriki itd. V Severni Ameriki živi več kot 12 milijo-nev Nemcev, v Južni Ameriki imamo čisto nemške kolonije. Nemške parnike vidi se danes na vsakem morju, nemška trgovina in nemška industrija objemajo danes skoraj ves svet! — Slovenski jezik pa govori danes komaj 1 Vi milijona oseb. Ta jezik je omejen na razmeroma male pokrajine, poleg tega na pokrajine, ki imajo itak jako prebivalstva in v katerih so vsi stanovi polnjeni. 1. Kdor hoče v industriji, govini ali v prometu naprej priti, ta mora nemško znati. Tudi v naših krajih so rudokopi, fabrike, fužine, večje delavnice v nemških rokah. Celo Čehi, ki so veliko večji od Slovencev, ne morejo brez nemške industrije izhajati. Fanatični mestni očetje v Pragi so morali na Francosko iti, da so cevi za 200.000 kron dražje plačali, kakor bi jih dobili od nemških podjetij. S tem so cehi dokazali, da je njih industrija brezpomembna. In še veliko brezpo-membnejša je slovenska industrija. Največ velikih industrijskih podjetij, od katerih jih leži devet desetink v nemških rokah, zahteva v interesu rednega prometa od svojih •aolužbencev odhodnico nemške ljudske šole. Znanje nemškega jezika pomeni torej hitrejše napredovanje na gospodarskem polju. Otroku, ki zna nemščino, stoji ves svet odprt. Vbogi otrok pa, ki razume edino slovensko, vezan je na malo okrožje, v katerem je že mnogo tekmecev in v katerem zamore le težko naprej priti. 2. Kdor hoče pri vojakih naprej priti, ta mora nemško znati. Naj vam vaši sinovi povedo, kako hitro je postal pri vojakih tisti „gefrajtar", „korporal" ali „feldvebel", prena- v tr- ki je znal nemško, in kako žalostno je moral oni skozi tri leta „gmajner" ostati, ki ni razumel nobene nemške besedice. 3. DrŽava zahteva od svojih uradnikov znanje nemškega jezika in mora to zahtevati, ker bi bilo redno državno gospodarjenje drugače nemogočo; kolesje državnega prometa je drago od druzega odvisno. Kdor hoče torej v državni službi naprej priti, ta mora nemško znati. 4. Otroku, ki obiskuje nemško šolo, odpira se največji zaklad, ki ga imamo na polju kulture. Tak otrok vstopi v krasni tempelj nemškega pesništva, na katerem so gradili Walter von der Vogelweide, Hans Sachs, Les3ing, Herder, Goethe in Schiller ; njemu donijo nesmrtne pesni Bacha, Mozarta, Rikarda Wagner ; tak otrok se seznani z najkrasnejšimi iznajdbami nemškega duha, začenši od umetnosti knjigotiska, od katere imajo danes vsi narodi veliki dobiček in katero je izumil Nemec Gutenberg, — pa do najnovejšega duševnega čina, do iznajdbe prvega letalnega stroja za zrak, ki jo je storil nemški grof Zeppelin ; kratko rečeno, takemu otroku se odpira blagoslov kulture, ki stoji visoko nad ono drugih malih narodov. Ali ni to dovolj vzrokov, ki vam pravijo, da pošiljajte svoje otroke v nemško šolo ? Šovinistični nasprotniki nemštva pa vam lažejo, da postane slovenski otrok duševno pohabljen, ako obiskuje nemško šolo. Ta trditev je težko razžaljenje vseh onih Slovanov, ki so obiskovali nemške šole in pri temu niso prav nič trpeli na svojem duševnem razvitim, temveč so danes v najodličnejših službah. Mnogo slovenskih poslancev je obiskovalo nemške šole in nisopostali duševni pohabljenci. Ako hočete pravo mnenje slovenskih voditeljev o pomenu nemške šole poznati, potem jih ne sodite po donečih frazah, s katerimi vam hočejo nemško šolo očrniti. Sodite jih po njih dejanjih ! Največ je takih slovenskih voditeljev, ki so sami nemške ljudske šole, nemške srednje šole in nemške visoke šole obiskovali. Oni pošiljajo svojo deco v nemške penzijonate, ker razumejo veliki pomen nemške izobrazbe. Ali veliki množici ljudstva hočejo dopovedati, da se nemških šol ne potreboje. Ljudstvo naj ostane neumno, nevedno in nezavestno, da je oni potem lažje vladajo. Ljubi stariši! Vi hočete, da bi se vašidecibolje godilo kakor vam samim. Zato pošiljajte otroke v nemške šole! Povodenj na Mo-ravskem. Ze zadnjič smo prinesli nekaj slik od groznih posledjc, ki jih je imela velika povodenj na Moravskem. Tudi danes objavljamo nekaj tozadevnih podob. Naša slika kaže spodaj od vode popolnoma uničeno in razrušeno posestvo v občini Ogrski-Brod. V tej občini je voda 94 hiš podrla. Železniška proga je bila 110 metrov daleč popolnoma razdjana. V mestu Kunowetz je voda 162 hiš podrla. V zgorajšnem delu naše slike vidimo razneseni most. Mnogo oseb je izgnbilo pri tej povodnji svoje življenje. Ali si se že na „Štajerčevi' kmetski koledar Cine vorn Hochwasser zestorTe .Brucke. -^-"■ r.nn^xh za leto ion naročil ? Grof Khevenhuller. Avstro-ogrski poslanik v Parizu, grof venhiiller-Netsch je hudo zbolel, tako, da njegovo življenja bojijo. Khevenhuller je Khe- «5 si err. Botsoi no priljubljen diplomat. Rojen je bil 1. 1844 na Danaju in spada njegova družina k najboljšemu plemstvu v naši državi. Dopisi. ZersrdrungendesHochwasscrs in Ungarisdi-Brod.. Zahtevajte v vseh trgovinah „Štajerčeve" užigalice! Ponikva. Kakor znano se je vršil na Ponikvi mladeniški shod na Angeljsko nedeljo. Na ta dan je bilo vsako leto sv. opravilo pri podružnici sv. Ožbalta. Ali iz političnih vzrokov in zavoljo shoda so odložili opravilo na prihodnjo nedeljo. Imel je pridigo g. kaplan Ašič, ki je še ves besnel od pretekle nedelje, in je v cerkvi med pridigo, dragi nStajerc", na-te izlil svojo jezo. Rekel je namreč, da kamor_ „Stajerc" prihaja, tam je sovraštvo in kdor „Štajerca" dobiva, ta dobiva hudiča v podobi „Štajerca". Pa kdo bi zameril takemu fantu, ki ga že tako poznamo dolgo časa! Mi tudi lahko rečemo, da se nahajajo takšni ljudje v podobi hudiča ali mi jih ne bodemo očito imenovali. Poznamo tudi ljudi, ki so pristni klerikalci in prav radi „Štajerca" be-' rejo in vemo tudi da ga g. kaplan najraje ogleduje. Mi vemo tudi, zakaj politični duhovniki sovražijo ta napredni list. Sliši se mnogo o polomu koroških posojilnic, kako so duhovniki oropali ljudstvu prihranjeni denar. In takšnih posojilnic je na Štajerskem vse polno. Še celo na Ponikvi so jo ustanovili; ali to je gotovo na farški dobiček. Zavoljo tega je najbolje, da g. kaplan „Štajercijance" v miru pusti, ter naj se odvadi vedno ponoči okoli hoditi. Takšnemu duhovniku se malo veruje, ki se po gostilnah pretepava in do dveh in treh popolnoči po gostilnah pohaja in se ponoči domov vozi (kakor pred kratkem na 16. sept., da se je ob 5. zjutraj domov pripeljal). Vsaki pridni kmet in delavec se svojega dela drži in se ne vtika v druge reči in v miru živi. Ti gospodje pa širijo sovraštvo. Pustimo jih toraj v miru, kajti prišel bode čas, ko bodo sprevideli vsi zaslepljenci, kam jih tirajo ti politični pridigarji. Toliko za danes, ako bi bilo treba, še gradiva zadosti. Grozna železniška nesreča. 7 oseb ubitih, 12 težko in 20 lahko ranjenih. Pri zgornjo-štajerskemu mestu R o ten-man n se je zgodila grozna železniška nesreča. Dva brzovlaka sta namreč v polni vožnji drag druzega zadela. Mašine in vozovi so seveda popolnoma razbiti in znaša tozadevna škoda velikansko svoto. Ali najhujše je, da je tudi mnogo človeških žrtev. Takoj mrtvih je bilo 7 oseb, večidel železničarjev in poštnih uslužbencev. Ali 12 oseb je bilo tudi težko, večidel smrtnonevarno ranjenih in jih bode bržkone mnogo od njih umrlo. Lahko ranjeni so pa pač vsi, ki so bili v vlaku. Učinek je bil namreč grozni. Pomisliti se mora, da sta vozila oba brzovlaka skoraj t polno hitrostjo. Bilo je ponoči ob 2. uri. Od obeh mašin je ostal kup razbitega železa. It vozov pa je donelo vpitje in jokanje ponesrečenih. Neki železničar je od strahu znorel. Od vseh strani so prihajali nesrečnežem, ki so v svoji krvi ležali, na pomoč. Vsi vlaki so imeli seveda zamudo. Preiskava bode dognala, kdo je kriv to grozne nesreče. Pravijo, da se je enega brzovla-kov prehitro iz postaje pustilo. nep nar nai do v pre raz več vsli raj. ved izh 14 čas skc net cev slil- Ali Šta zdr vkl za ceh list kle tak o i pri da ,S kc rot na ve< 'ju doi in cej ka po: ~Re ne: ser da zal Re pri slu ali ho tuj (J šte Re živ kje ter tnc im vel **> da v av! ski pr-kle ša v '. vai 99 Novice. Naprej! Naš list se je pričel v zadnjem času lepričakovano lepo razvijati. Z vsakim dnevom »tašča število našib naročnikov in prejšni, stari očniki se z nami vred veselijo lepega napre- lovanja »Štajerca1'. Tudi inzerenti so prišli do [prepričanja, da je naš list eden najboljših za sširjenje oznanil. S tem, da ima naš list vedno [tež inzerentov in naročnikov ter se ga povsod d njegove brezobzirne resnicoljubnosti vedno čita, smo tudi mi obliko in vsebino lista [redno izboljšavali in povečavali. Pred 4 leti je list še komaj na 8 straneh in to vsakih tU dni. Danes pa izhaja vaak teden. V zadnjem lasu srno morali tudi mnogokrat dodati 2 stran- prilogo, tako da list opetovauo na 10 stra- izhaja. Poleg tega prinašamo že par mese- 8em slike in to v vsaki številki od 3—8 . Vprašamo nasprotnike in prijatelje: [Ali ni to lepi napredek ? Kateri list na spodnjem Štajerskem in na Koroškem se zamore s tako [tdravim napredovanjem ponašati? Nobeden! In tkljnb tema vsemn nismo našo naročnino niti \ia vinar zvišali. Prejkoslej stane ,Štajerc" za leto samo 3 krone. Tako velikega in cenega sploh v naših pokrajinah nimajo. In naši klerikalci ter liberalni nasprotniki so še vedno ko neumni, da lažejo svojim vernim ovčicam r,nazadovanju" »Štajerca". Mi jim to veselje [privoščimo. Ali svojim prijateljem priporočamo, , naj z vsemi močmi delujejo, da pridobi ijerc" še več novih naročni- Potem bode še bolj napredoval in na- nikom še več nndil! Mi gremo naprej, kajti i naši strani je resničnost in pravičnost. Naprej! Iz Spodnje-Stajerskega. Postajenačelnik Reichel v Ptuju sicer še redno ni postal inšpektor, čeprav je njegova 1'ubezniva ženka baje že vse mogoče storila, da [doseže to čast. Železniška oblast ga pač pozna dobro pozna. Zato pa je Reichel postal pre- nezadovoljen s celim svetom in hodi okrog kor rjoveči lev, ki gleda, koga bi požrl. No, zreti se razven pobanih pisk nikdo od enega siclielna ne da . . . Mi smo dali temu več- kandidata za inšpektorstvo nekaj časa m mir. Mislili smo, da bode sam izprevidil, ;a v Ptuju noben pes ne povoha in da jo skrajni čas, da gre ,v penzijon." Ali ne, achel si je še več domišljava], odkar smo ga miru pustili. Mož sicer rad pije in tudi v |iložbi je že opetovano dišal po vseh vrstah kohola. V pijanosti je menda tudi zadnjič v »tela Osterberger na nečuvani način proti neki lji družini obrekoval in psoval dekliški zavod |,Madelienheim"). Agitiral je za uršnlinski klo- »r v Celovcu. Nekateri gostje so bili zaradi iichelnove hujskarije proti mestu, v katerem [živi, tako razburjeni, da bi mu kmalu pokazali, ) je pustil mizar luknjo. In enkrat se bode nu denuncijantovsko nadahnjenemn predrznežu di kaj ednakega pripetilo. Vsaka potrpežljivost jo meje in tudi potrpežljivost s tem člo- I tekom bode minula. Reichel je danes v Ptuju — I izzivanje ! Noben vrag tega človeka ne spoštuje. Uradniki ga poznajo kot denuncijanta, delavci kot surovega zatiralca, javnost ga prezira kot človeka, katerega je ptujski župan moralično iz svoje sobe vrgel, v gostilnah in na cestah se mu smejijo, celo njegovi predstojniki ga ne marajo za inšpektorja narediti, družba se mu izomika in le otroci se smejijo rdečim mašnicam njegove ženke . . . Citatelji nam naj oprostijo: mi bi gotovo ne popisali toliko papirja za tega možica, ko bi ne bil postal Reichel navadni agent proti mestu, v katerem živi. Temu divjanja tega „Urwienerja" mora biti enkrat konec. Proč z Reichelnom, drugače izpregovorili bodemo še resnejšo besedo! Na zadnjem shodu v Ptuju smo opazili tndi minoritskega mežnarja ali organista ali kaj že je. Možakar sicer gotovo ne plačnje posebno veliko davka. Ali veselilo nas je pa le, da se zanima za shode „nemčarjev" in „brezvercev". Seveda, črnogledi so rekli, da je prišel možakar samo špionirati. Rekli so, da so ga poslali nekateri črni gospodje, ki se sami ne upajo na taka zborovanja, ki pa prav radi o njih klerikalnemu časopisju poročajo. No, mi ne vemo, ali je to res. Morda je prišel možakar res iz lastnega nagiba, kajti gotovo občuti tadi on Rlahn gospodarske razmere. Klerikalizem, ki ima milijone in milijone mrtvo ležečega denarja, ne more svojih hlapcev pošteno plačevati. Celo naj-pobožnejši organist dobi komaj toliko plače, da si kupi nekaj krompirja. Ni čuda, da postajajo mežnarji in organisti nezadovoljni in da tuhtajo na revolucijo. Omenjeni minoritski mežnar je bil torej na našem shoda. In ko se je glasovalo za rezolacijo, v kateri se je obsodilo klerikalno politično Inmparijo, takrat ni mežnar proti glasoval. Prepričani smo torej, da se je mežnar strinjal z našo rezolacijo. Bravo! Upamo pa, da ga debeli gospodje minoriti zaradi tega ne vržejo na gorečo grmado . . . Iz dravskega polja se nam poroča prav čudne stvari o razmerah v nekaterih občinah. Tako stoji stvar n. p. v Stojncih prav neprijetno. Lov, za katerega je dobila občina prej-šne čase od najemnika prav lepe. svotice denarja, izvršuje občina zdaj sama. Občina ima vsled tega lovske nadzornike, ki so pa obenem občinski svetovalci. Ti imajo pravico, postreliti divjo perutnino za-se. Ali ljudje majejo z glavami in so prepričani, da na konca občina tudi zajcev ne bode dobila. Sicer pa je tam tndi neki lovski nadzornik, ki strelja na ljudi. Baje je šele pred par tedni nekega fanta hudo obstrelil. Ni čuda, da se jeza in sovraštvo hudo širijo, tro-vori se celo, da jo te doi enkrat neznanec skozi okno tega „lovca" streljal. Ali se bode zdaj kar tako meni uič tebi nič na ljudi streljalo ? Vprašamo oblasti, kaj ona o tema misli! Kmetje sami pa se nam smilijo. Kajti v gotovih občinah stoji le par možakarjev pri korita, ostali pa zanje plačnjejo . . . Sušnik odšel. Predpreteklo nedeljo vzel je bivši žopnik v Crešnjovcu pri Slov. Bistrici Janez Saš ni k slovo od svojih ovčic. Odpotoval je v ječo, kjer bode 4 mesece zaradi zapeljavanja h krivi prisegi sedel. Vsa fara, razven par tepcev, je od veselja zavriskala, ko je Katoliški shod. Poročali smo že, se je vršil te dni [t Innsbrucku letošnji [avstrijski katoliški 1. Shod ima v prvi vrsti politično- fe | klerikalni pomen, Na | slika kaže palačo [t kateri se je zboro- §|§ [tanje vršilo. Zahtevajte povsod pist ihitst jen n; nkto 80 _ 5 — streseš z glavo, da tako gnojenje precej ve-— Ja gotovo: nasprotno pa je on hektar uj velika njiva in ako bi kupil živinski gnoj, ter I; njim tako veliki kos njive, bi te stalo približno I toliko. [ Z množino zgoraj omenjenih gnojil je njiva precej »pognojena in pridejo hranilne snovi še poznejšim \ v hrano, ker zemlja dobi 60—80 kg. kalija, too 80—96 kg. fosforovc kisline in 22—30 kg. ', Preračuna lahko sedaj vsaki sam, koliko hlev-uja bi potreboval, ce bi hotel z istino spraviti ^Dinoiino hranilnih snovi v zemljo. [Pri tem pa je treba sledeče pomniti: Kalijevo sol ibc s Tomaževo žlindro in ta zmes se naj — če Se — podorje kakih 14 dni pred setvijo. Lahko »ji seveda tudi kratko pred setvijo, da celo pij po vrhu se še lahko gnoji. Zimska vlaga bode ! snovi že v zemljo sprala. Jaz sem gnojil po f it večkrat z navedenimi gnojili in sem imel prav t uspehe. ;ki soliler se pa potrosi v spomladi deloma, ko |i narava prebudila in sicer polovica omenjene mno-iga polovica pa 3—4 tedne poznej. Trosi se naj t ko so rastline suhe, ker na mokrih čilskih soli-ftdiisi ter jih lahko osmodi. Da se tako gnojenje z Iniirii gnojili ozimni rži prav dobro poplača, trdim i testjo iz lastnega prepričanja, akoravno tako Jjaje starokopitnim kmetom ne ugaja. [VVičancih, na dan Male Gospojnice 1910. arija pl. Ebner-Eschenbach Te dni je praznovala nemška pisateljica pl. Ebner-Eschenbach, katere sliko pri- Z2.if j, »O. svojo rojstno leto. Slavljenka je , mnogo spisov, ki so danes priznana in ae čita v vseh jezikih. ^tnica uredništva in upravni štya. I Raznim dopisnikom : Zaradi pomanjkanja pro-isro morali mnogo materijala izpustiti. Tako smo li tudi zadnje novice, poročila iz porotnih dvoran, lede volii ev v občini Teharje, tožbe dr. Ambro-proti •pisatelju< R. Sannecku (ki je bil obso-|n 50 K globe), tožbe proti prvaškemu hujskaču trju Konečnik iz celjske okolice, ki je naprednim volilcem z revolverjem groail in bil na 20 K globe obsojen itd. Kar bode mogoče, prinesemo prihodnjič. Opozarjamo pa še enkrat, da je uredniški zaključek v sredo! V četrtek dopoldne zamorcmo le še najvažnejše stvari prinašati I Loterijske številke. Gradec, dne 17. septembra : 58, 15, 45, 1, 56. Trst, dne 10. septembra: 49, 72. 43. 47, 86. Od splošne draginje nezadeta je ostala najlinejSa izmed vseh žitnih kavnih vrst, namreč Franckova Perl-ržena kava z znamko „Perlro". Ta priznano izborna vrsta se dobiva pri vseh gg. trgovcih t zavojih po '/». V« in '/• kg po poprejSnih cenah. Svarilo pred ponaredbami in nujna prošnja, da naj se le originalni zavoji z imenom „Franckov Perlro" in s tovarniško znamko „kavni mlinček" sprejemajo. Zanesljiva, natanko idoča ura je zabava. Ako potrebujete tako uro, potem priporočamo cenjenim prijateljem, da naj pošljejo po cenik sretovnoznane firme ur Max Bobnel, Dnoaj, IV., Marga-retenstrasse 27/25, ki se vsakomur brez kupne obveznosti franko pošlje. Korospondenčna karta zadostuje. Samo jedna metoda je, da se zamore odpraviti kongestija, pritisk krvi v glavo, ki je sledeči : Uredi svojo prebavo! Slaba prebava se ne more odpraviti na bolj rahel, prijeten in stalen način, kakor se to zgodi z rednim zavživanjem naravne Franc JoŽ8f-ove grenčice (vsak dan pol kozarca na tešče). Franc Jožef-ova grenčica je prikladna posebno pri slabi prebavi, povzročeni vsled oslabelosti črevesa. Od zdravniških avtoritot priporočena v več kot 10G0 izpričevalih kot izvrstno, lahko in brezbolestno odvajalno sredstvo. 25 + -JEVE za takojšno nabavo gotove goveje juhe so priznano najboljše! Ena kila sivo, Slišano K 2-—, 'pol-belo K 280, belo K 4.—, prima mehko kot daune K 6'—, visoko-priraa šlis., najboljša vrsta K 8-—, daune K 6-—, bele 1 K 1° —. prsni flaum K 12—-, od 6 kil naprej franko. ■V Botove postelje *7)ai nlet (nanking) ena tuhna, velikost 180XH6 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 80X38 cm, dovolj polni, z novim sivim, čišče-rum m trajnim perjem K 16-—, poldaune K 20— daune K 24-; tuhna sama K 12-—, 14—, 16 —, blazina pod glavo K 8"—, 3-60, *■—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej franko Max Berger, Deschenitz št. 4012, BOhmerwald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za poitelje zastonj in franko. — Kar ne Hopade, se /ameni ali Henir nazaj. 678 Pekovski učenec so takoj sprejme pri Leop. Ceh na Gornji 1'olskavi, učiti se je treba tri leta in dobi vso obleko in hrano. 815 Mizarski učenec se takoj sprejme pri Antona Bratschitseh, Celje, Haupt- platz 813 Zaslužek!! 799 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašina za hitro strikanje „Patenthebel" ima iikušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj, Mariahilf, Kclkengasse 1/06.___________ Gostilna in trgovina z dvema vrtoma, v izvrstni legi s krasnim gospodarstvom se proda. Cena nizka, dobiček veliki. Posestvo je pri sv. Lenartu blizu Ormoža. Več pove upravništvo „Stajerca". 810 OvDvDv°«°viiv>>vOvOO «*v tfp„* od r SPY t pozna že vsakdo! oTrl8-lkanje23m a Permanent cefir £18 cm za 6 srajc K 11-1 K 8-60 o ■ Main. 2 Priden in treien 820 krojač se takoj sprejme. Stanovanje prosto. Več se izve pri Jos. Presker vZrečah pri Konjicah. Čevljarski pomočnik in UČeneC se takoj sprejme pri Kanilo Meuluirt v Karunici pri Mariboru. 816 Trgovski učenec iz boljše hiše se takoj sprejme pri Vitiisu Murv. Bleiburg __________Karaten._______822 Proda se od nekega travnika drugo košnjo. Vpraša se pri g. Jos. Gorinpp, Ptnj. Ysaka ura 8 dni na poizkus po povzetju od K 12*—. 1(5 (mlinu anlini mmnntnur lira dvojni mantelj (3 srebrni manteljni), c. k. puncirana, elegantna, moderna fasija, natanko glasom podob, z izbornim pravim švicarskim kolesjem, teče v jM Slt/Ulllu dllncrlcIUUlIlUPrllld rubinskih kamenjih, natanko regulirana; zavežem se, kar ni zaželjeno, tekom 8 dni franko nepoškodovano nazaj vzeti in svoto takoj vrniti. Za pristnost srebra in da gre dobro, 3 leta pismene garancije. 795 W Cena za kos K 12—. Ista odprta K 10 —. -»» Nadalje oferiram po fabriških cenah :\ Niklasteverižice,dolg,alikratk. K !•— I Uranapendelj,bijckotzvon.70cmK 10 — I Kuhinjska ura K 3—, 8 dni . . K 6 — Srebrne verižice, c. k. punc. K 2*— Ista, 90 cm dolga......K 12-~ Ura-budilnica, nikelj......K 2'— Zlate verižice, c. k. punc.. . K20*— | Ura-kukavic«, 2 oteže .... K 7-—- | Ura-budilnica, cifernica sveti . . K 3'— Kdor enkrat kupi, ta kupi zopet! Riziko popolnoma izključen! Pošlje po povzetju! Za kar ne dopade, denar nazaj! Mass: DB53aja.el, D-uum5, TT7". MaxgraxeteELstceusse 2T|2S ^Tv^ljAiT" Zahtevajte moj veliki glavni cenik z nad 5000 podobami o najnovejših urah, zlatim in »rebernem blagu, ki ne vsakomur brez kupne obveznosti franko požlje._________________ H Korespondenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. WB |St!j.Roskopf-ure.....K 3*— I Prava srebrna ura, c. k. punc. K 6'— |feaniške patent-uro .... K 4-— Ukar. zlata ura, c. k. punc. K 18-— i jeklene ure.....K 5— | Original-Omega-ura, kovina . K 20'— Le dobro solidno blago! 3 letna pismena garancija — 6 — Zemeljski delavci, mladi in krepki, dobijo takoj daljšo opravilo pri kanalizaciji v Mariboru. Plača od 25—26 vinarjev od ure. — Naslov: C. PICKEL, Maribor, Volksgartenstr. 27. Celotna mlinska uprava v Bruck na Muri, zelo dobro ohranjena (zapisnik in cene na zahtevo), proda poceni Anton Trebinger, stavbeni tehnik mlinov, Gradec, Feuerbachgasse 5. ?S7 Pridni, krepki kučijaž se išče. Vpraša se pri g. Otmar Leposcha, Ptuj, špecerijska trgovina, Florianigasse. 801 Dela sprejema za sedaj pri urejenju gorskih potokov (Wildbachverbauung) 798 Trieben, Štajersko. BlaSChitZ na Bregu pri Ptuju, ki obstoji iz lepega stanovanja s iS sobami, kuhinjo, nadalje vrt za zelenjavo, veliko dvorišče in svinjski hlev, da se takoj v najem. Tndi se tam proda 8 kompletnih, hrastovih svinjskih hlevov s streho. Kolarstvo (Wagnerei) se s i. oktobrom v Zavrču pri g. Michelitsch odda. zmožen obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, izobražen v branši mešanega blaga, sprejme se z 15. oktobrom pri g. Franz Norouth, Ober-ankenburg. so3 Mala gostilna blizu železniške postaje Rogatec, na mesto, kjer se cesto trikrat križajo, nasproti živinskemu sejmišču se zaradi slučaja smrti proda. — Naslov: Firma Berner, Rogaška Slatina. 796 Proda se iz proste roke, ki ima stanovanj, do dohaja na mesec do 200 kron. nadalje gostilna. Vse izborno in pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo in gostilna sta v velikem industrijskem kraju na spodnjem Štajerskem. Denarja treba le par tisočakov, ostalo ostane lahko vknjiženo. Več pove uprava »Štajerca". 806 Malo posestvo = zraven celjskega grada (Burgruine Obercilli), na katerem je novo zidana hiša z dvema sobama, kuhinjo, kletjo in drvarnico, zraven je vrt za zelenjavo, vse to je lepo za-grajeno z zidanimi stebri in železno mrežo, potem je vinograd in travnik z veliko sadnim drevjem, se za 2600 K proda; bilo bi prav prijetno za kakega penzijo-nista, ali pa za točenje vina (Eigenbauweinschank). — Naslov je: P. Jost am Schlonsberg, Cilll. 807 Lepo posestvo z novo zidano gospodsko hišo, viničarsko hišo in gospodarskim poslopjem se edino zaradi starosti proda. Poleg je 4 oralov gozda, 2 orala Ameri-kanca, veliki sadonosnik, tako da zamore ena družina lahko od tega živeti. Vpraša se pri g. Marinschek, Gams pri Mariboru. 825 10 kron na dan! Lahki zaslužek za vsakogar, na deželi in stu tudi v čisto malih krajih. Pošlji slov le na poštni karti na firmo Jak. Dunaj, VII./3, Postamt 63. (Lohn- und Mautvermahlung), ter izmenjava i vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje I umetni mlin v Rušah (Maria-Rast) pri Marto dobro razvijajočega se mesta na spodnjem si jerskem primerna za vsako obrti od kolodvora le 5 minut oddaljena, z lep likim vrtom, proda se za 26.000 kPOB. Vprašanja pod »Prima Posten"] upravništvo „Staj er ca". Priložnostni nakup; Lepa žepna lita i verižici I 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo] idočo „Gloria" srebrno anker-rem. kolesje z lepo gravir oklopjem, s 9 kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno iia le K SJ-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur M ker-n>m. prvo vrste Svic uro s poilač. verižico »a K ž'—. 1 pismeno jamstvo za vsako uro. Kazp. proti povzetju S. F razpošiljalnica švicarskih ur, Krakov St. 279. NeStcvibi in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. ♦ gara o spi ikor jih p; p" r njemu < loli i od sobote dne 1. oktobra do nedelje dne 9. oktobra. Razstava modernega pohištva za stanovanja v glavni dvorani Jndustriehalle". Čebelarska razstava štajerskega čebelarskega društva v severni dvorani. ===== Čebelarski dan dne 2. oktobra. ===== Sejem blaga v južni dvorani, jlndnstriehalle". Dvorana za vinsko poizkušnjo štajerskih vzornih kletij v velikem sejemskem celtu. Razstava govede plemskega društva za planinsko sivo živino (molža na dobitke). Sejem kmetijskih maŠin. Razstava cvetljic v zimskem vrtu ,Industriehalle". Veliki sejemski „prater" v parku „Industriehatlo": Figurna proga (Figuren-Achterbahn) Tobogan, hipodrom, karnselj s poniji, kinematograf, živo kegljišče, začarani grad, velikansko kolo, etijopična vas zamorcev, noenažerija, človeška opica JBoland", smrtni skok Diavola, strelišča, karnselj ni vseh vrst, abucr- mitete, muzeji itd. Koncerti amerikanske godbe Indijancev. Koncerti raznih vojaških in civilnih godb. Prostor za ples. Trab-tekmovalna vožnja dne 2., 6. in 9. oktobra. Rennerjev letalni zračni stroj „Graz II," vsak dan poleti tudi za pasažirje. Iluminacija kot cesarsko slavlje dne 4. oktobra. Koroški dan, petje graškega moškega pevskega društva Korošcev dne (i. oktobra. Tekmovanje z žogo (FuBball) dne 9. oktobra. Vsaki dan slavnostne predstave v obeh mestnih teatrih. Izredni program v orfeju lol ,ok Prosti vstop v deželne muzeje in znani „Zeug-haus". Posebni vlaki 40°o znižanje, glasom objavljenem voznem redu. Vstop v razstave in na slavnostni prostor -40 vinarjev. — Otroci pod lO. letom prosti. Li Blok po lo kart 4 kro.ne. ^^ hi udi [veh — 9 - Čudež nove pralne metode ..Nimm mich mit" 762 je ideal gospodine,ker je najboljše in v rabi za 65»/0 cenejSe od vseh drugih pralnih sredstev. To je edino pralno sredstvo s katerim se zamore brez vsacega dodatka prati in obsega najboljše milo. Pol ure huhati in snežno belo perilo. 1 & Blitz, Dunaj XX Z. . 82. Tel. 12.1 •i born. Zanesljivi in trezni 754 (Brotfiihrer) in Jse takoj sprejmeta i?. Joh. Bfihm, umetni mlin, Frauhsim. up! >o 86J uro, S skund idoCo 1 idoco i L urar v Ptuju priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo t garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo pO spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, pr jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceoi-Ipri meni se dobi vse po lastni izberi in prej-/sni ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. 410 ilinderjeva družba izdelovanje mašin z. 0. z. krao zastopstvo za Štajersko in Koroško: finderjevi motorji za surovo olje »ni in delajo jako ekonomično. Za vsako delo od 3 KS naprej. mobili za surovo olje. Motorji za barke. Lepo malo posestvo fpnvani hrami z opeko kriti, dobra voda hiii, njiva, sadonosnik in pašnik, se zaradi itve za 3400 kron proda. — Ta hiša je jposobna za gostilno. Vpraša se pri Francu [v Ločkem vrhu, pošta sv. Urban pri PtUJU. 798 I S. Benrsch Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belili mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, MirEeno-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. Ilauroa (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame o K, potem franko. ME- Gotove postelja ~m iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tnlient. 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 giaininia blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 68 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perji m za poitelje 16 K; pol-dauBC 20 K; d nune 24 K; posamezni taheoti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 8 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. 8. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bohrnerwald. Cenik gratis in franko. pri Mariboru n. D. 88° priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenriegel, Pressfalz-, (izdelano po originalu Wienerbergl, Strangfalz- (zistem Stadler in SteinbrOck) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-PreBfalz" in „Strangfalzu-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem Franz km £«« Biberschwanz 1. razreda K 48"—, Strangfalz I. razreda K 74*—, Pressialz I. razreda K 84-—, Biberschwanz H", razr. K 25—, Strangfalz H. razreda K 50-—, Pressfalz II. razreda K 50-—. Cgffcol (kavini eksjtrakt) služi za hitro in ceno i«{,i<,vo izvrstne črne ali bete kave. Isti obsega vse znafrlne snovi sveie žgane, sveže kuhane zrnate kave najboljše kakovosti in je prost vseh zdravju škodljivih snovi). Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice >/, K 5-20, 7. K 2-80, V« K 1-60, '/. K - 80. Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave I Garantirano originalna naturna vina. Štajersko deželno vino................K 44-— otajersko vino iz gore................„ 48-— Štajersko šiler-vino, najfinejše.............„ 48 — Terrano, rdeče krvno vino..............„ 48 — Silvanec, beli, fino namizno vino...........„ 62-— Risling, beli, fino namizno vino............„ 56 — Velefioa bela, stara namizna vina...........„ 60 — pri 100 litrih prodaja in razpošilja, od vinske kleti v velikem poslopju šparkase. WC Vinske sode ~W ravno izpraznjene iz hrasta od 200-—700 1, ter 300 štartinov, moiSne, ».elene, ajhane, prima sode iz kostanja, se poceni proda Otto Kuster. Celje na Štajerskem. 521 SS^T- Viničar^ s 4—5 delavskimi močmi se najkasneje do sv. Martina t. 1. sprejme. — Vpraša se pri gospod Reinhold Kratina, Maribor, Draugasse 10. 10 zapovedi za kmetovalca velevažni v gospodarstvo, dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto, torej brez vsakih troškov, kdor piše ponje na apoteko Trnkoczy T Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. 567 Kupuje se i. s. franko od vaake postaje in se plačuje 6 vinarjev za kilo. Fabrika konzerv „Styria", Liebenau pri Gradcu, železniška postaja Puntigam. 653 Razglas. Pri šparkasi mestne občine Celje se od 1. augusta 1910 naprej vloge vsaki dan obrestujejo. Ravnateljstvo. 5444 53 — 10 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) trojo veliko nalogo tepft nagrobnih kamnov p« majnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne čeri vsake velikosti se najceneje oddaja. 3iB Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni naknp PT» Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa. 15 cm dolga, dlaka. z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo G K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmiittergasse 3/123. Mnogo priznalnih pisem. 754 Učenec iz boljše hiše, ki zna slovenski in nemški, se takoj sprejme pri Sock in Kasimir. trgovina z špecerijskim in mešanim blagom v Mariboru, Tegetthoffova cesta 83. 752 Lepo k.metsk.0 s gospodarstvo v najbližnji okolici Maribora z lepimi sadonosniki in vinogradi, gozdovi, njivami in travniki se takoj proda. Več pove uprava „Štajerca". Zanesljivi s m a j e r z dolgoletnimi spričevali in 4 delavskimi močmi, ki ima tndi veselje do živine in znanje v vinogradništvu, sprejme se s 15. septembrom ali tudi kasneje. Več pove uprava „Štajerca". Hiša s trgovino z mešanim blagom, tobak trafiko. 2 vrta za zelenjavo in sadje, ena njiva s pridelkom, vse kakor leži in stoji, proda se takoj zatadi slučaja smrti v Pekarjih št. 3 pri Mariboru za 9000 K. in V najem se da dobro idoča koVStCljSl v Imenem pri Podčetrtku, ki leži na glavni ce3ti v Kozje, Brežice in na Hrvatsko; zraven se dobi tudi spalnico. Kovačnica leži pri moji dobro idoči SOStilni, katero bi tudi čez leta zraven dal. rodja je dosti v kovačiji. Pogovor pismeno ali ustmeno. Naslov : Janez Drofenik, posestnik in gostilničar v Imenem, pošta Podčetrtek. g Priložnostni Zaradi odpotovanja se razno pohištvo po ceni proda. Naslov: „Schweizerhaus" v Ptuju (Volks-garten). Proti koleri je liker „Anglež" izvrstna pijača, dobi se pri M. Stermann v Radgoni, kjer je zastopništvo vsake vrste žganja, kakor slivovice, drožene, ruma itd. 817 H metrov nt Resti so 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Pošlje po povzetju: Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenzel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 Tozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 3*7 B9aTft SLAW1TSCH. trgovina v PTUJIL Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme Pathe Freres. To je na vsak način pB$~ najboljše. ""WI Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo, i« ne praskajo; čuje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. BSS C. ACKERMANN urar v Ptuju (teater.) Pridni, trezni in mladi ključavničar ali kovač se sprejme. — Vprašati je pri mestni upravi (Stadtvervvaltung) v Ptuju. 788 Ženitna ponudba. 78i Čez 50 let star mož, krojač, ima malo posestvo z 2 orala zemlje, brez otrok, na koroški deželi, želi z eno šiviljo v zakon stopiti, v srednji starosti, katera ima nekaj denarja. Ponudbe na upravništvo „Štajerca". Po zelo znižanih, cenah! 617 Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gami za pete, vrvice, zaponke, vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorsk« in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežbi* toč d a, cene solidn*. Zunanja naroČila proti povzetju. Zelo ugodna kupčija! Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem Štajerskem fijakerija z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konjske oprave, lepa hiša, stala in gospodarsko poslopje. Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 662 št. 00 po kg. 3G vinarjev, moka za kruh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se najceneje pri Hans Sirk., Maribor 719 _________________Hauptplatz._________________ Vili podobna hiša, 10 minut od Maribora, na državni cesti, obsega 3 sobe, kuhinjo, klet, podstrešje, veliko dvorišče in vrt za zelenjavo, 10 let davka prosta, se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša se v upravništvu „Štajerca". 753 Styria-bicikelni Novi modeli Cena za gotov denar Styria-bicikelni (Sira senrad) K 140—160. Styria-bicekelni (fein StrassenradK 180—201 ^Styria-bicikelni (Hal rennmaschine) K 240—21. (Halbrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlager Ze rabljene, toda še prav dobre bicikeloe od 60d 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke sam zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečneo I plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevat; vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Siyta bicikelni so dandanašnji najimenitnejši iabrikati, in a večja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kaka tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bi» kelnov in tndi Reitheferjeve zračne cevi (Lnit-schlauche und Laufuiantel.) Brata Slawitsch, Ptuj generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. Nwocila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika [ motnih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebi TFaloga šivalnih strojni ^ in koles S. ii Najboljše kolo cele monarhije. Maribor,Viktringkofga&l št. 22, glavna zaloga lj nadstropje. Največja in najbolje urejeni ti lavnica za reparature z obnJu mo£i. Reparature vseh vrst na koflfl motorjevih kolesih, avtnuAT šivalnih in pisalnih strojih, J fiijo se najnatančneje in &*] njaSko. Prvi galvanični zavod za . lanje, za prevlacenjc z t ali inesingem z dinamo-oti Bogato zalogo vseh delov, i> fiijo k temu in nadomestnih tf ter potrebn:h predmetot. j Najsolidnejša postrežba. Nizke« Wenzel Schramm izdelovatelj godbenih inštrument^ Celje, Grazerstrasse 14 priporoča svoje priznano dobre in cene is i. s. fine šolske violine, citre, gitare, harmoili vse inštrumente za trobenje iz lesa in piti največja izbira v violinskih lokih, koncert« strune (quintenrein), strune za citre z luknja Vse reparature se takoj izvršijo in najcenejen čunijo. Stare, čeprav defektne violine in d se izmenja. K vsakemu inštrumentu dam e „šolo" zastonj. Najcenejši in najboljši nakup! J Dva viničarja za viničarijo na Strmci blizo Ljutomerja pob; buje graščina Dornava, pošfc Moškanjci. Ceno pemsko perje za postelji] 5 kil.: novo slišano K 9CO, boljše K12-J belo, daunom podobno slišano K 18-24'—, snežno belo slišano mehko kod daunc K 30-j K 36'—. Posije franko po pouvzetju. Ijmenjava in i tev proti poplačilu poštnine dovoljeno. Benedikt Sacbl Lobes št. 89 pri Plznu, Češko. 85 56