park:02 w regionalni mesečnik Nelegitimen podžupan, sumljiva politična scena Neuspešni na volitvah, uspešni pri kršenju zakonov Intervju: Tone Škerlj Potlač: Nov odhod z mestne občine Novo mesto, številka 2, letnik 8,15. november 2004, cena 450 SIT www.park-on.net 771408 718002 El L 1 M- 4 Jk m 1 ■ 1 w - 1 tts nr ■ " v ■ E BBBHmHHbHHMBHI 8r \ W. * I Naročniki revije park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto M tel.: 07 33 70 320 • zavarovalnica tilia d.d. ____________novo mesto ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mestol tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 26 g> Avtogalant izdelava izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto ~^AVTOHIŠA TIDniTI Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto_ Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Avtošola Riba Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 AVTOŠOLA uoq\g>o^ 4 4 5 6 6 .8 11 12 14 15 16 17 18 20 20 21 21 22 23 24 25 26 park: kolofon regionalni mesečnik številka 2, letnik 8 ISSN 1408-7189 Naslov uredništva: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto 07 393 08 12 031 626 326 e-mail: park@park-on.net web: www.park-on.net odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Tina Ban, Simon Bizjak, Boris Blaič, Rasto Božič, Matjaž Brulc, Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, Iztok Kovačič, Tomaž Levičar, Uroš Lubej, Aleksej Metelko, Boštjan Pucelj, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Mitja Simič, Žiga Vire, Marko Vide, Primož Žižek naslovnica: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž H. Grum gsm: 031 549 906 matjaz.grum@zalozba-goga.si Boštjan Volk gsm: 031 426 748 tel: 07 393 08 12 bostjan.volk@park-on.net Jurij Kobe tel.: 031 808 748 jurij.kobe@gmail.com filmi in prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2004). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2004). Naročniki imajo 10% popust, študentje in dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. Trženje: M O G E N A S MLADINSKA OGLAlCVAllKA MKElA D.O.O Spletna rešitev: Crmedia park:dol enj s ka Novomeški nesojeni poslanci Uroš Lubej Novo mesto spet ni dobilo svojega poslanca. Nekateri mislijo, da je to zaradi krivičnega volilnega sistema, drugi spet da novomeška politična scena pač nekre-dibilna in nimamo politika, ki bi tako kot kakšen posavski ali zasavski župan prepričal več kot 35 odstotkov volilcev, kar bi tudi Dolenjca katerekoli stranke zanesljivo popeljalo v parlament. Bodi kakor bodi, republiška volilna komisija je sredi oktobra objavila uradne rezultate volitev in - ker so se »novomeški« rezultati v objavah v medijih izgubili v množici drugih, je nekaj bralcev na nas naslovilo prošnjo, da naj rezultate neuspešnega boja lokalnih veljakov objavimo v Parku. Volini.okraj Novp mesto 1 obsega občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk ter del zunajmestni del občine Novo mesto. Največji odstotek glasov je tu dosegel Ivan Grill - SDS, in sicer 28,3 odstotkov. Sledi kandidat LDS Miloš Kovačič z 18 odstotki, na tretjem mestu je s 14 odstotki NSi Francija Vovka, takoj za njim s 13,5 odstotki Franc Hudoklin - SLS. Sledi Franci Kek - AS z 9,9 odstotki. 4,6 odstotka je dobil kandidat ZLSD Jožef Hribar, 3.9 odstotkov Marko Klinc - SNS, 3,3 odstotka kandidat Desusa Marijan Špilar. Miloš Dular, kandidat SJN, novomeški podžupan in nekdanji predsednik lokalne SDS, je v tem volilnem okraju dobil le 0,9 odstotka glasov. To pomeni zgolj 127 glasov za kandidata, ki je s tem tudi eden največjih poražencev v tem volilnem okraju, saj je precej zaostal tudi za dosežkom svoje stranke ŠJN v šesti volilni enoti. Med večje poražence tega volilnega okraja lahko poleg SJN prištejemo tudi kandidate LDS, Desus, SNS, ZLSD, ki so vsi zaostali za dosežkom stranke v volilni enoti. Nadpovprečen rezultat glede na stranko pa so dosegli kandidati SDS, AS, NSi in SLS. Volilni okraj Novo mesto 2 obega mestni del občine Novo mesto. Tu je največ glasov, 30,8 odstotkov, dosegel Miloš Kovačič - LDS. Sledi mu Silvo Mesojedec -SDS, ki je prejel 24,5 odstotka in Franci Kek - AS z 12,4 odstotka. Franci Koncilija - NŠi je dosegel 9,24 odstotka, Lidua Mavretič - ZLSD pa 6 odstotkov. Franc Hudoklin - SLS je v tem volilnem okraju dosegel zgolj 4,4 odstotka, Marko Klinc -SNS pa 4,1 odstotka. Kandidat Desus Jože Miklič je tu dosegel 2,8 odstotka, Miloša Dularja - SJN z 1,36 odstotka pa je tu prehitela celo kanidatka Junijske liste Mojca Senica z 1,7 odstotka. V tem volilnem okraju so največji poraženci kandidati SJN, Desus, ŠDS, SNS, SLS, in ZLSD, ki so vsi dosegli slabši rezultat kot njihova stranka skupno v tej volilni enoti. Z boljšim rezultatom kot njihova stranka pa $e tu lahko pohvalijo zgolj kandidati AS, LDS in NSi. Če bi slovenski parlament izvolili na podlagi volitev zgolj v obeh novomeških volilnih okrajev bi bila zmagovalka volitev SDS, ki bi zasedla 26 poslanskih mest, sledila bi LDS s 24 poslanci, NSi z 11 poslanci, AS z 10, ŠLS z 8, ZLSD s 5, SNS s 4 poslanci, Desus ne bi prestopil volilnega praga, dva predstavnika pa bi bržkone imeli pripadniki romske skupnosti. No, nič od tega se ne bo zgodilo vsaj še štiri prihodnja leta. Usoda dolenjskega smučiščem pod vprašajem Gače za v staro železo? Tekst in foto: Boris Blaič Tik pred začetkom smučarske sezone še vedno ni jasno, ali bo smučišče na Gačah letos sploh obratovalo ali ne. Dosedanji upravitelj smučišča, Smučarsko rekreacijski center (SRC) Rog Črmošnjice d.o.o., ki so ga je leta 1999 ustanovilo devet dolenjskih in belokranjskih občin ter Krka Zdravilišča, je poleti razglasil stečaj. Stečajni upravitelj z novomeško Agencijo za šport še vedno ni sklenil pogodbe, saj ta še ne ve, ali bo nova sezona na Gačah sploh možna. Vse več glasov je, da bo, v kolikor letos žičnice na Gačah ne bodo stekle, smučanja na Dolenjskem konec. Časa za izvedbo vsega, kar bi bilo pred sezono potrebno postoriti, pa je iz dneva v dan manj. V zadnjem mesecu je večina bremena za izpelja- vo sezone na Gačah padla na novomeško Agencijo za šport (ustanovitelj MO Novo mesto). Ta se je na zahtevo nekaterih zainteresiranih občin, na čelu z novomeško in semiško, kjer smučišče leži, oktobra prijavila na razpis za najem osnovnih sredstev družbe SRC Rog Črmošnjice v stečaju. »Prihodnja smučarska sezona je v 90 odstotkih odvisna od tega, ali je vodohran za napajanje snežnih topov na Gačah vodotesen ali ne,« pravi direktor Agencije za šport Rafko Križman. Pred dnevi mu je po dolgih pregovarjanjih z Elektro Ljubljana, ki je zaradi neplačanih obveznosti odklopilo elektriko na smučišču, uspelo skleniti dogovor za začasen priklop elektrike, ki je bila potrebna za napolnitev rezervoarja.»Bazen se bo polnil 20 do Kronist: Boris Blaič, foto: Boris Blaič STO BESED Salmonela na grmski osnovni šoli • . c- na mesec Pri 28 učencih razredne stopnje na Osnovne šole Grm, ki so prve dni oktobra zaradi črevesnih težav izostali od pouka, so kasnejše preiskave blata v 18 primerih potrdile prisotnost bakterije salmonele. Do konca epidemije, ki se je po nekaj tednih umirila, se je število bolnikov povzpelo na 32. Trije učenci so bili zaradi črevesnih težav, vročine in dehidracije, slednja pri okužbi s salmonelo predstavlja največjo nevarnost, hospitalizirani. Uslužbenci novomeške enote Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstvenega inšpektorata so med obiskom kuhinje grmske osnovne šole ugotovili, da so odvzeti vzorci hrane prejšnjega dne in brisi na snažnost primerni, bakterije salmonele pa niso zasledili niti v vzorcih blata zaposlenih v kuhinji. Na podlagi epidemološkega poizvedovanja, anketiranja bolnikov in mikrobioloških preiskav na Zavodu za zdravstveno varstvo predvidevajo, da je bil izvor okužbe s salmonelo okuženo živilo, ki ni bilo pravilno termično obdelano. Možen vir okužbe bi lahko bila jajčna omleta, ki sojo se nekaj dni pred izbruhom epidemije (do prvih izostankov od pouka je prišlo v ponedeljek) pripravili v šolski kuhinji. Natančnega vzroka na Zavodu za zdravstveno varstvo brez vzorcev okužene hrane niso mogli določiti, saj je šolska kuhinja vzorce živil dolžna hraniti le 36 ur. Sporna imuniteta Imuniteta, ki jo je državni svet priznal svojemu članu - sicer tudi novomeškemu svetniku in podžupanu, predsedniku uprave zavarovalnice Tilia ter bržkone najvplivnejšemu možu novomeške LDS - Adolfu Zupanu v postopku pritožbe na odločitev novomeškega okrajnega sodišča, ki ga je marca letos spoznalo krivega ponarejanja listin, je sprožila plaz kritik in polemiko o načinu dodeljevanja imunitete. Zupan je vlogo za dodelitev imunitete utemeljeval na načelu zagotavljanja pogojev za nemoteno in odgovorno opravljanje svoje funkcije v državnem svetu, nekateri pravni strokovnjaki pa so potezo državnega sveta ocenili za protiustavno, saj naj bi ustava poslance in državne svetnike prek instituta imunitete varovala zgolj pred priporom in še pred začetkom kazenskega postopka. Mandatno-imunitetna komisija državnega sveta naj bi v kratkem ponovno proučila kriterije za podeljevanje imunitet. V Novoteksu dosežen načelen dogovor o odpravninah katere naj bi potencialni kupci že pokazali zanimanje, zadostovala tudi za odpravnine za 25 delavcev, ki se jim odpovedni rok izteče januarja prihodnje leto. Teh skupno 40 milijonih odpravnin pa je le polovica zakonsko določnega zneska. Kot so se z direktorico Novoteksa Štefanijo Glušič dogovorili predstavniki sindikata, bodo preostali delež odpravnin nekdanji zaposleni dobili naslednje leto pod pogojem, da bo podjetje v prihodnosti začelo poslovati uspešno. Če bodo lastniki podjetja na skupščini 9. novembra (do zaključka redakcije informacije o sklepu skupščine nismo uspeli dobiti) potrdili prodajo nekaterih nepremičnin, bo 25 delavcev, ki se jim je konec oktobra iztekel odpovedni rok, odpravnine v skupni višini 20 milijonov tolarjev dobilo izplačane 30. januarja prihodnje leto. V novomeških in belokranjskih obratih tekstilnega podjetja so letos odpustili že okoli 100 delavcev, celotne odpravnine pa doslej ni dobil še nihče. V Novoteksu računajo, da bo kupnina za nekdanjo predilnico in še nekatera druga poslopja, za Končana popravila na parkirni ploščadi na Novem trgu Delavci novomeškega Cestnega in gradbenega podjetja (CGP) so v prvih dneh novembra po dobrih treh tednih končali s sanacijo na parkirni ploščadi na Novem trgu v Novem mestu. Zamenjava počenih in odlepljenih tlakovcev ne bi bila nič nenavadnega, če ne bi bila celovita obnova Novega trga izvedena šele pred enim letom. Analize, ki bi pokazala na natančen vzrok za nastanek poškodb na Komunali, ki je trži parkirno ploščad in je lani v prenovo Nove- 30 dni. Po prvih ocenah dno drži vodo, končno oceno stanja pa bomo lahko podali šele, ko bo rezervoar poln,« pravi Križman. Pet minut po dvanajsti »Zadeve se rešujejo pet čez dvanajst. Stečajni upravitelj bo v primeru, da mu ne bo uspelo prodati celotnega podjetja, žičnice in ostalo infrastrukturo prisiljen prodati po kosih. To je po vrednost starega železa. Če letos ne bo sezone, bo to za edino dolenjsko smučišče pomenilo konec,« je razočaran Uroš Dular, predsednik Društva za oživitev Gač, ki so ga pred časom ustanovili posamezniki, ki jim, kot pravi Dular, ni vseeno za usodo Gač. Druga ovira je predvsem denar, ki bi ga morale v skladu z dogovorom zagotoviti občine. Po pričakovanjih Križmana bo potrebna sredstva zagotovilo pet občin, in sicer Novo mesto, Dolenjske Toplice, Semič, Metlika in Črnomelj. Največji finančni vložek, ki je odvisen od števila prebivalcev posamezne občine, v skladu z nedavnim dogovorom med občinami, odpade na mestno občino Novo mesto (okoli 20 milijonov tolarjev), svoj prispevek pa je doslej na občinskem svetu potrdila le občina Črnomelj. Križman večjih zapletov pri potrjevanju sredstev v občinskih svetih v Novem mestu in Semiču ne pričakuje. Denar naj bi po njegovih ocenah zagotovili tudi v Dolenjskih toplicah, težave pa bi znale nastopiti v Metliki, ki bi morala prispevati okoli 4 milijone tolarjev. Stečajni upravitelj za sezonski najem infrastrukture zahteva deset milijonov tolarjev. Rafko Križman ocenjuje, da za zagon in izpeljavo sezone potrebujejo okoli 35 milijonov tolarjev. Poleg desetih milijonov najemnine Agencija ta denar potrebuje še za vzdrževalna dela na infrastrukturi, najem treh žičnic in gostinskega objekta na smučišču, ki je še vedno v lasti Krke Zdravilišč (210 000 tolarjev mesečno) in pokritje načrtovane izgube, ki jo je smučišče ustvarjalo tudi vsa prejšnja leta. Kako je kalilo jeklo, ki mu zdaj grozi pot v staro železo? Leta 1999, ko je bila ustanovljena družba SRC Rog Črmošnjice je bilo med lastniki, poleg Krke Zdravilišč, ki z Gačami upravljala že od leta 1983 in je ob ustanovitvi nove družbe postala skoraj 50 odstotni lastnik, devet dolenjskih in belokranjskih občin - vse tri belokranjske, novomeška in pet občin ki so nastale v začetku devetdesetih kot naslednice nekdanje občine Novo mesto. Nova družba, ki je bila ustanovljena s 15 milijoni tolarjev osnovnega kapitala, se je že leta 2000 odločila za obsežno preureditev smučišča, ki je postajalo vedno manj konkurenčno. Podjetje se je odločilo za izgradnjo sistema za umetno zasneževanje in postavitvijo nove trisedežnice. Investicija je po besedah nekdanjega direktorja SRC Rog Črmošnjice Petra Henčiča znašala nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev. Večina sredstev je bila pridobljena prek kredita Nove Ljubljanske banke, poroštva za kredite pa je poleg občin izdalo tudi nekaj podjetij. »Glavna težava pri investiciji je bila ta, da je bila za 80 milijonov presežena prvotno načrtovana vrednost, in da družba ni realizirala načrtovanih virov prihodkov. Od načrtovanih 130 milijonov drugih prihodkov, jih je družba realizirala le 35 milijonov. Ob tako velikem izpadu na eni strani in ob povečanju investicije na drugi, dejavnost kot taka iz čistih prihodkov v nobenem primeru ni zmogla odplačevati kreditnih obveznosti,« pravi_pomočnik direktorja Krke Zdravilišč Marjan Černe . Zaradi tega so družbeniki v skladu z lastniškimi deleži že leta 2002 prvič dokapitalizirali podjetje v višini 100 milijonov tolarjev. Druga v nizu težav, ki so podjetje letos poleti pripeljale do stečaja, je bila tudi dveletna zamuda pri izgradnji vodohrana.»Zaradi tega dve sezoni niso delovali snežni topovi, kar je občutno znižalo finančni učinek investicije,« pravi nekdanji direktor Henčič. Drugi opozarjajo spet na to, da so zamujala tudi izplačila za storitve, ki jih je na Gačah opravljalo gradbeno podjetje Begrad. Tretja težava podjetja, ki je sedaj v stečaju, je bil izpad prihodka zaradi dejstva, da so gostinski objekt na Gačah tržila Krka Zdravilišča. »SRC Rog Črmošnjice ni bil nikoli usposobljen za opravljanje gostinske dejavnosti. Poleg tega je bil gostinski lokal potreben obnove, kar smo mi deloma naredili, ključni razlog pa je bil dejstvo, da je gostinski lokal primeren le za razdelitev, ne pa tudi za pripravo hrane. Mi smo hrano pripravljali v Rogu v Dolenjskih toplicah in nekajkrat dnevno organizirali tudi transport na smučišče,« pravi Marjan Černe. Neizvedena dokapitalizacija in stečaj Ko je po končani lanski sezoni je postalo očitno, da so SRC Rog Črmošnjice ponovno na robu stečaja, so družbeniki predlagali novo dokapitalizacijo, ki pa je v največjem lastniku podjetja, Krki Zdravilišča, niso več podprli. »Podjetje Krka Zdravilišča strateško ne želi niti se ne bo ukvarjalo z dejavnostmi, ki so izven njegove osnovne dejavnosti - to je medicinska rehabilitacija in gostinske storitve. Zaradi tega smo bili leta 1999 tudi pobudnik za ustanovitev novega podjetja na Gačah. Strategijo ukvarjanja le z osnovno dejavnostjo v podjetju izvajamo že od konca osemdesetih let, Gače pa so bile ena zadnjih zunanjih dejavnosti, ki so še ostale,« pojasnjuje Černe razloge za umik Krke Zdravilišč iz projekta. So pa Krka zdravilišča ob ustanavljanju novega podjetja obdržala osnovna sredstva v obliki do takrat zgrajenih žičnic in gostinskega lokala na Gačah. Za enosezonski najem teh objektov v Krki Zdraviliščih od Agencije za šport zahtevajo 210 000 tolarjev mesečno, kar je po besedah Černeta za Agencijo sprejemljivo. Kar pa se tiče dolgoročne rešitve za infrastrukturo v njihovi lasti Černe pravi, da se bo Krka Zdravilišča za najem ali prodajo žičnic in gostinskega objekta pogovarjala s tistim, ki bo sklenil tudi dogovor s stečajnim upraviteljem za prevzem osnovnih sredstev podjetja SRC Rog Črmošnjice. Knjigovodska vrednost infrastrukture v lasti Zdravilišč je v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo infrastrukture SRC-a približno dvanajstkrat nižja, pravi Černe. Smučke zaenkrat ostajajo na podstrešju Zdaj so ponovno na potezi občine, ki še vztrajajo pri ohranitvi smučišča. Odgovorna in težka naloga pa čaka Agencijo za šport, ki je morala po zadnjih informacijah, ki smo jih uspeli zbrati pred zaključkom redakcije Parka, po enem dnevu polnjenja rezervoarja za snežne topove, ta postopek na zahtevo Komunale Novo mesto ponovno prekiniti. Brez topov pa smučanja letos po vsej verjetnosti ne bo. Sezona, če bo do nje sploh prišlo, se bo na Gačah vsekakor začela z zamudo, saj morajo pred tem smučišče pregledati in izdati uporabno dovoljenje tudi republiški inšpektorji. Že zdaj je jasno tudi to, da bo, če se bo vodohran izkazal za tehnično brezhibnega, potrebnih še precej vzdrževalnih del, preden bodo edine dolenjsko-belokranjske žičnice zopet stekle. ga trga vložila 130 milijonov tolarjev, niso naredili, morebitnih novih poškodb pa ne pričakujejo. Popravila poškodovanih delov ploščadi je potekala pod garancijo in na stroške CGP-ja. Na Komunali menijo, da bi poškodbe lahko nastale bodisi zaradi napak pri polaganju bodisi zaradi napak v materialu. Enega od vzrokov, pravijo na Komunali, bi lahko iskali v dejstvu, da so lansko prenovo začeli šele jeseni, zaradi česar da so se dela zavlekla v mrzle novembrska dni, ob tem pa bi zaradi nizkih temperatur med polaganjem tlakovcev lepilo lahko začelo pokati. Na Komunali pojasnjujejo, da so lansko prenovo parkirne ploščadi načrtovali že v avgustu, a so jo zaradi negodovanja najemnikov lokalov na Novem trgu, ki jim je misel na ropot grad- benih strojev kalila sliko o bogati poletni sezoni, prestavili na jesen. Novi kilometri dolenjske avtoceste Z nedavnim odprtjem 12,3 kilometrov dolgega avtocestnega odseka med Krško vasjo in Obrežjem je Slovenija dobila tudi prvo avtocestno povezavo s Hrvaško. Za dokončanje dolenjske avtoceste (Ljubljana-Obrežje) mora Dars zgraditi še šest avtocestnih odsekov v skupni dolžini dobrih 50 kilometrov. Po napovedih Darsa, ki so se doslej izkazale za precej točne, bodo dela na odseku Kronovo-Krška vas končana še pred novim letom, kar pomeni, da se bo po avtocesti z Obrežja moč pripeljati skoraj do Otočca, še letos pa naj bi bila končana tudi dela na odseku Korenitka-Pluska, ki bo obstoječo avtocesto s smeri Ljubljane proti Novemu mestu podaljšal za nekaj kilometrov. V teh dneh se začenjajo tudi dela na prvem od dveh novomeških odsekih Hrastnik-Lešnica, ki naj bi bila končana v enem letu. Po pričakovanjih ministra za promet Marka Pavlihe bo še letos sprejeta tudi uredba za drugi novomeški odsek Lešnica-Kronovo. Trebanjska bitka za HI končana? Tehnična vlada z omejenimi pooblastili je ocenila, da je najprimernejša trasa poteka avtoceste mimo Trebnjega preko Bukovja, torej tako imenovana pobočna varianta, ki predvideva ohranitev sedanje brezcestnin-ske hitre ceste (HI) med Trebnjim in Novim mestom. Vlada je še predlagala, da se trasa, za katero se je zadnji dve leti najbolj vztrajno zavzemala Civilna iniciativa za potek avtoceste mimo Trebnjega, zaradi pretiranih vzponov in spustov nekoliko zniža, avtocestna priključka Trebnje-vzhod in Trebnje-zahod pa naj se bolj približata mestu Trebnje. Odločitev vlade sicer ni zavezujoča, komentatorji pa ocenjujejo, da nova vlada v to kislo jabolko ne bo več zagrizla in bo sprejela predlagano traso. Še pred dokončno uredbo o poteku so se pojavile tudi prve napovedi o začetku gradnje spornega odseka Pluska-Ponikve in nadalje Ponikve-Hrastje. Predsednik Civilne iniciative Jože Vencelj nekoliko optimistično meni, da bi se gradnja avtoceste mimo Trebnjega lahko začela takoj po zaključku del na odseku Korenitka-Pluska, saj po njegovem mnenju težav z odkupom zemljišča v Bukovju ne bo. Bržkone bolj realne ocene, ki upoštevajo tudi čas potreben za pridobitev potrebnih dovoljenj, začetek gradnje napovedujejo za konec leta 2005. park:dol enjska Odgovor na članek »Čakajoč na hišnika«, Park, oktober 2004 Najprej bi rad poudaril odločen protest delavcev, dijakov in domnevno tudi dela študentov nad zavajajočimi in verjetno namerno senzacionalističnimi naslovi v slogu Sramotne razmere v Dijaškem domu Novo mesto, ki jih je uredništvo Parka objavilo na naslovnici mesečnika in na propagandnih letakih. To enostavno ni res. Naša osnovna dejavnost - namestitev, oskrba in vzgoja dijakov - namreč že od šolskega leta 1991/92 potekla Izključno v STOLPIČU 1, kis STOLPIČEM 2 praktično nima nobene zveze. Druga zgodba pa je stolpič 2, stavba, ki je seveda tudi pod upravo Dijaškega doma in »služi« dodatni dejavnosti doma že vsa ta leta, od kar ni v njej dijakov. Ta stavba je iz več razlogov - nanjo je predolgo pozabljalo tudi Ministrstvo za šolstvo - v objektivno res slabem stanju. In če k temu prištejemo še občasne subjektivne slabosti rednega osnovnega vzdrževanja in neprimeren odnos dela stanovalcev, dobiš to, čemur v Parku pravite»katastrofalne razmere«. A prav ta»zloglasna stavba«, v kateri do leta 1999 še ni bilo študentov, je leta In leta pomenila solidno zatočišče beguncem iz Hrvatske in BiH in je širom po Sloveniji slovela po enem od boljših begunskih centrov. In upam si trditi, da še dandanes, navkljub številnim pomanjkljivostim - še enkrat priznavam tudi zaradi naših notranjih slabosti -, opravlja pozitivno poslanstvo v kraju samem in širše. 1 ozirom na dejstvo, da nismo študentski dom in se ne moremo po standardu primerjati z novejšimi študentskimi domovi, zgrajenimi po novih standardih in normativih, je dom pozitivno vlogo odigral tudi za lojalne študente, ki so se svobodno odločali, da sprejmejo take pogoje namestitve, kot jih pač imamo. Zdaj, predvsem po medijskem linču, ni več tako. Virus nezadovoljstva se počasi, a učinkovito širi na vse večji del študentov, komunikacija je prenabita s čustvi, normalno delovanje v tem segmentu dela v domu je skrajno oteženo. To ni dobro in predvsem ni bilo potrebno, da je do tega prišlo. Poskušal bom navesti še nekaj drugih spornih potez, ki so si jih privoščili avtorji članka o Dijaškem domu Novo mesto: - neizpodbitno zavajanje je tudi trditev, da so stanarine pri nas dvakrat večje kot v drugih podobnih ustanovah. Po podatkih, ki so nam jih poslali iz Pisarne za študentske domove, je povprečna stanarina za študente, ki bivajo v javnih zavodih, nekaj pod 16.000,00 SIT; - članek o nas je nastajal v času, ko se še ni začelo uradno šolsko leto za študente in dom enostavno še ni bil v celoti pripravljen za sprejem (res pa je, da z nekaterimi deli še vedno nismo na tekočem zaradi kadrovskih in organizacijskih težav); - sporen je bil tudi način pridobivanja informacij o nas, saj je bil večji del uporabljenega gradiva za članek pridobljen na nelegalen način oziroma povedano bolj direktno, članek je nastal na osnovi nenajavljenega in neprijavljenega, privatnega obiska pri enem od študentov. Šele po tem se je novinar najavljeno oglasil tudi pri meni, ravnatelju doma; - v članku je enostavno preveč enostranskosti v stilu»za vse ste odgovorni vi iz uprave, študenti pa imajo apriori vse prav«. Pretiravanj v stilu »kopalnica je brez vrat že eno leto ali v sicer popolnem prizoru nesnage manjka le še kolonija ščurkov« (glede teh živalic pa res od srca svetujem g. Blaiču, da se sprehodi še do Zavoda za medicino in higieno dela, kjer ga bodo podučili, da ta problem ni ekskluzivno naša posebnost, ampak da se morajo z njimi strokovno zelo zahtevno spopadati tudi drugi). In čisto za konec bi se rad »obregnil« še ob uvodnik oziroma uvodničarja g. Uroša Lubeja in ga prosil, da v bodoče, ko se bo zopet iz kakršnihkoli razlogov ukvarjal z mano, opusti psihološko diagnosticiranje mojega čustvenega stanja (stopnje čustvene prizadetosti). Tudi zaradi novinarskega etičnega kodeksa. Marjan Grahut direktor Dijaškega doma Novo mesto A»23VOVCM AT 30 UMll Črna packa Komunala, pomagaj! Uroš Lubej, foto: Borut Peterlin Pomladna koalicija (Janez Podobnik in Franci Koncilija) skupaj s Francijem Kekom (AS) volilno kampanjo nadaljujejo v Vavti vasi. Jim bo tokrat uspelo? ( Prizor na fotografiji prikazuje povsem običajno .sredo na novomeškem Glavnem trgu, v samem osrčju slovitega (umirajočega in oživljajočega se) starega mestnega jedra. Brez skrbi, ob četrtkih, ko komunalci odpeljejo smeti, je nekdanje Gostišče pod vodnjakom okrašeno samo še s praznimi zabojniki! No, tik pred zaključkom redakcije smo opazili, da so bili zabojniki odstranjeni s tega mesta. Čestitamo! Šetjernejski župan Franc Hodoklin še vedno upa na uspeh v parlament pri Piceriji Ravbar v Straži. Neuspešni pri vstopanju v parlament, uspešni pri kršenju zakonodaje Uroš Lubej, foto: Boštjan Pucelj \ ( Novomeški ugledni kandidati so se spet opekli ' pri vstopanju v parlament - prav nikomur ni uspel veliki met. Toda s številnih mest nas še vedno nagovarjajo, kot da bi želeli pridobiti še kakšen glas, čeprav so volitve že zdavnaj mimo. Ali pa se je morda že začela nova kampanja? Kdo ve. Objavljamo fotografije nekaterih primerov med mnogimi. Še posebej izstopajo pri največji poraženki volitev LDS z Milošem Kovačičem kot kandidatom. Organizatorji številnih strank, ki tudi mesec po volitvah (stanje na fotogra- fijah je 4. novem-mr ber 2004, mesec W in dan po voli- tvah) niso odstranili predvolilnih plaka-W5.v. £1 tov, kršijo sloven- ~ > sko volilno zakono-dajo. 11. člen Zako-► na o volilni kampanji * namreč zelo na- % tančno določa, da morajo organiza- ----------- torji volilne kam- : afs panje najkasneje v op - 15. dneh po dnevu ■ ' - * glasovanja odstra- niti vse svoje plaka-te s plakatnih mest. Za Miloša Kovačiča (LDS) lahko še vedno glasujejo tudi obiskovalci avtobusne postaje na Novomeški cesti v Straži. .• v- ■: ■ ■ -?r;. nv Isti kandidat 30 dni po volitvah še vedno tiči v grmu na križišču v Žabji vasi in krši slovensko zakonodajo. Slabo stanje otroških in športnih igrišč Odgovor Mestne občine Novo mesto Uroš Lubej V prejšnji Črni packi smo objavili fotografije in članek, s katerimi smo želeli opozoriti na bolj slabo stanje otroških w in športnih igrišč v naši občini. Ena od glavnih predvolilnih 3 obljub vladajoče stranke in novomeškega župana je bila | ureditev tega problema. Na Mestno občino Novo mesto z Silvo Mesojedec se v Bršljinu še vedno zvija v bolečinah volilnega poraza. IVANJE NA STRANI 8 www.radiokrka.com viPfMg Ff ■ " tl EC p >o |HJ \g*y "dS ib. wr\ NADALJE' parkrčrna packa 'f. smo naslovili naslednja vprašanja: | - Ali Mestna občina v tem proračunskem letu/mandatnem obdobju načrtuje izgra-dnjo otroških in športnih igrišč v naseljih, 2 ki igrišč sploh nimajo, se pravi Šmihel, s Gotna vas, Žabja vas, Regrča vas, Muha-ber in Brezje1 - Ali ima Mestna občina v tem proračunskem letu/mandatnem obdobju v načrtu popravilo igral na igriščih v vasi Krka, igriščih na Smrečnikovi in na Ulici Slavka Gruma? - V našem članku smo ugotavljali, da igrišče v KS Ločna za Dolenjskimi pekarnami nima zaščitne ograje, ki bi otroke varovala pred cesto, ki je v neposredni bližini igrišča. Ali namerava Mestna občina v tem proračunskem letu/mandatnem obdobju postaviti zaščitno ograjo? - V predvolilnem obdobju je župan napovedal, da bosta otroško in športno igrišče ob vrtcu v KS Majde Šilc redno vzdrževani in bogato opremljeni z igrali. Kdaj in kako (če sploh) namerava Mestna občina Novo mesto uresničiti to obljubo? - V predvolilnem obdobju je župan krajanom Plave lagune objubil legalizacijo in prenovo balinišča na bregu nad Krko. Kdaj in kako (če sploh) namerava Mestna občina Novo mesto uresničiti to obljubo? - V predvolilnem obdobju je župan krajanom Plave lagune obljubil varne prostore za igro, polne primernih in sodobnih igral. Kdaj in kako (če sploh) namerava Mestna občina Novo mesto uresničiti to obljubo? - V predvolilnem obdobju je župan krajanom KS Drska in Ulice Slavka Gruma obljubil boljšo skrb za otroška in športna igrišča v KS Drska. Kdaj in kako (če sploh) namereva Mestna občina Novo mesto uresničiti to obljubo? - Župan je v predvolilnem obdobju obljubil novo otroško igrišče na Nad mlini in pri gradu Grm. Kdaj in kako (če sploh) namerava MO Novo mesto uresničiti to obljubo? Po elektronski pošti smo od Slavka Ge-giča, vodje oddelka za kulturo in socialo Mestne občine Novo mesto, prejeli odgovor o aktivnostih Mestne občine Novo mesto v zvezi z omenjenim problemom. Odgovor objavljamo v celoti: »Več let v preteklosti v Mestni občini Novo mesto niso bila zagotovljena potrebna sredstva za vzdrževanje otroških in športnih igrišč. Za igrišča so skrbele vaške in krajevne skupnosti, športna, turistična združenja ter zainteresirane skupine in posamezniki. V nekaterih okoljih so svoja igrišča urejali skrbno, z vlaganji uporabnikov (krajanov), obrtnikov in podjetnikov iz domačega kraja pa je bila v mnogih primerih nakupljena tudi dražja oprema. Takšno skrb kažejo predvsem v izven-mestnih okoljih, medtem ko je v mestnem okolju odnos stanovalcev do igrišč drugačen, poleg tega pa v mestnem okolju prihaja do pogostih poškodb igral in druge opreme. Zaradi zaščite igrišč smo bili v letošnjem letu prisiljeni na, dveh vrtčevskih igriščih (na Ragovski in Šegovi ulici), ki sta bila najbolj izpostavljen takšnih okoliščinam, postaviti visoko ograjo, ki je ni bilo moč preskočiti ali poškodovati. Vrednost dveh ograj je znašala blizu 18 MIO SIT. Takšen način se je drugod po Sloveniji izkazal za edinega učinkovitega, kljub visoki vrednosti in ironični situaciji, da igrišča urejamo zaradi kakovostnega preživljanja prostega časa vseh občanov, varnost predšolskih otrok pa od nas zahteva zaklepanje vrtčevskih igrišč v večernem obdobju. S postavljanjem ograj bomo v prihodnosti nadaljevali. Največje probleme pri urejanju otroških in športnih igrišč lahko strnemo v nekaj sku- pin: - obstoječa igrišča je potrebno uskladiti s prostorskimi, urbanističnimi dokumenti, - nekatera igrišča se nahajajo na zemljiščih, ki niso v javni lasti, zato je potrebno zagotoviti sredstva za odkup le teh, - gradnja novih igrišč, - opremo otroških in športnih igrišč je potrebno dopolniti z manjkajočimi napravami ter obnoviti dotrajano opremo, - potrebno je poskrbeti za ustrezno vzdrževanje in obnovo igrišč skozi leto, - posebno pozornost je potrebno nameniti varovanju igrišč, zlasti v mestnem okolju. Potreba o celovitem urejanju otroških in športnih igrišč je nedvomna in je izražena tudi v strategiji razvoja Mestne občine Novo mesto do leta 2007. V proračunu Mestne občine Novo mesto so zato župan in mestni svet oblikovali samostojno proračunsko v višini 15 MIO SIT. Ta sredstva smo investirali v naslednja Igrišča in njihovo opremo v letošnjem letu: ureditev igrišča v Parku EU, nakup igral za igrišče na Svetem Roku, nakup parkovnih klopi, nakup ograje za igrišče v Jurni vasi, popravilo igral v Uršnih selih, nakup opreme v Zburah, delno plačilo igrišča v Podljubnu, ureditev igrišča na Ratežu, delno plačilo obnove igrišča v Gabrju, opravljena pa so bila vzdrževalna dela in košnje na igriščih v Novem mestu. V letošnjem letu so bila s sredstvi občine odprta igrišča ob Šolskem centru (investicijo je vodil ŠC, mestna občina je zagotovila 60 MIO SIT) ter Osnovni šoli Center (investicijo vodila mestna občina, ki je tudi zagotovila 47 MIO SIT, 5 pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport). V letošnjem letu načrtujemo še naslednja vlaganja: postavitev ograje ob otroškem igrišču ob Trdinovi ulici (naročena in v izdelavi v delavnicah Šolskega centra Novo mesto), postavitev večnamenskega igrala v parku EU, izdelava igralza otroško in športno igrišče v Vinci pri Šmarjeti, izdelava igral za dom na Gospodični, ureditev igrišča na Drski, upamo pa, da bomo še v letošnjem letu lahko realizirali postavitev prvega drsališča v Novem mestu. _ Pomembno je tudi vedeti, da smo se s Šolskim centrom Novo mesto dogovorili o izdelavi igral. Šolski center program izdelave igral vključuje v učni program različnih smeri, na takšen način dobijo zanimive vsebine za poklicne šole ter materiale za izvajanje izobraževanja, mestna občina pa na takšen način pomaga šoli pri izvajanju pouka, hkrati pa pridobi igrala po ceni materialnih stroškov. V letošnjem letu je Mestna občina Novo mesto v otroška in športna igrišča vložila več kot vrsto let doslej in tudi narejenega je bilo bistveno več. Takšnemu ambicioznemu načrtu bomo sledili tudi v prihodnjih letih in pričakujemo, da bomo do konca leta 2006 zaključili z novogradnjami in obnovo večine igrišč, ki jih v svojem dopisu navajate. Po kakšnem vrstnem redu in kakšnega standarda bodo igrišča, pa bo odvisno od višine zagotovljenih sredstev in analize, ki je v zaključni fazi izdelave in bo posredovana občinskemu svetu ter medijem na prihodnji seji občinskega sveta konec meseca.« Ali je to konkreten odgovor na zelo konkretna vprašanja, ki smo jih naslovili na občinsko službo za odnose z javnostmi, naj presodijo bralci sami. Po naših informacijah v občinski upravi in na koalicijskih usklajevanjih poteka priprava proračuna za prihodnji dve leti. Glede na višino sredstev, ki bodo namenjena ureditvi otroških in športnih igrišč, bomo lahko v naši rubriki kmalu ocenili, ali so bile predvolilne obljube podane s figo v žepu ali so bile mišljene resno. Avtocesta mimo Novega mesta Konec romantike Mitja Simič, foto: iz elaborata stanja kulturne dediščine na trasi AC Hrastje - Lešnica (naročnik DARS, 2003), fotomontaže Mitja Simič Dolenjski krak slovenskega avtocestnega križa se počasi - delček za delčkom -sestavlja v sklenjeno celoto. Podoba prostora se ob tem nezadržno spreminja in se podreja hitrosti, ki jo zahteva današnji čas. Prav pred kratkim, 4. novembra, je Vlada RS končno odločila, da je na odseku avtoceste mimo Trebnjega (Pluska - Ponikve) najustreznejši potek avtoceste po varianti Bukovje, ki poteka po pobočju. Od pobude za pripravo poteka trase je preteklo že enajst let, od potrditve zdaj končno izbrane variante na svetu občine Trebnje pa deset let. Tako je ta avtocestni odsek, po zaslugi nepojmljivega političnega trmogla-vljenja nasproti strokovnim argumentom, postal neslavni časovni rekorder pri izboru ustrezne trase, hkrati pa je tudi zadnji sprejeti odsek na celotnem slovenskem avtocestnem križu. Ta naj bi bil tako dograjen do leta 2007 ali najkasneje 2008. Današnjo hitro cesto med Trebnjim in Novim mestom pa naj bi namenili regionalnim in lokalnim prometnim povezavam. Tudi v prihodnje se bomo po avtocesti iz smeri Ljubljane v novomeško občino pripeljali nekje tam kot danes - ob trasi zdajšnje hitre ceste pod Karteljevim. Praktično vse v zvezi z avtocesto od Karteljevega mimo Novega mesta pa vse do Lešnice je že do- Pod Karteljevim bodo vzporedno potekale kar tri ceste. ločeno z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Hrastje - Lešnica, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 16/2003. Dolga leta se je ta odsek avtoceste obravnaval v sklopu širšega odseka Hrastje - Kronovo. Šele pred nekako dvema letoma so ta odsek zaradi hitrejše izvedbe razdelili na dva dela pri vasi Lešnica. Odločitev za poimenovanje začetka odseka po vasici Hrastje pri Mirni Peči se je že od samega začetka zdela čudaška, saj je dejanskemu mestu začetka odseka bližjih kar osem naselij (nekaterih tudi mnogo večjih od Hrastja), kar predstavlja že kar malo strašljivo ignoranco dejanskih razmer v prostoru že na samem začetku. Dejstvo je, da je meja odseka pri naselju Selo pri Zagorici približno kilometer pred Dolenjim Karteljevim (iz smeri Ljubljane) in kar 3 km stran od naselja Hrastje. Vsekakor bi na celotni trasi avtoceste težko našli odsek, ki je krajinsko bolj občutljiv. Relief je izredno razgiban in krajina raznolika. Že takoj pod Hmeljnikom najdemo eno najbolj slikovitih prizorišč tradicionalne kulturne krajine na Dolenjskem. Prostor postopno prehaja iz razmeroma naravno ohranjenega dna suhe kraške doline v izrazite kulturne terase na pobočju, celoten prostor pa obvladuje grad Hmeljnik (kulturni spomenik državnega pomena) s svojo lego na izpostavljenem in z gozdom poraščenem slemenu. Stara hitra cesta se je na tem mestu lepo zlila s krajino in ni posebej izstopala. Pravzaprav njene trase v prostoru, če na njej ni bilo avtomobilov, skorajda ni bilo zaznati. Naprej poteka trasa pod (od daleč še) slikovitim grebenom Trške gore in preide v dolino potoka Lešnica pod Starim gradom (ki naj bi bil prav tako razglašen za kulturni spomenik državnega pomena). Od tod naprej pa do Kronovega trasa še ni natančno določena, vsekakor pa se bo izognila Otočcu. Prva celovita študija variant je bila izdelana leta 1994 (o prvih variantah pa so začeli razmišljati še dosti prej) in kaj kmalu je postalo jasno, da bo odsek Hrastje - Kronovo načrtovalcem povzročil veliko preglavic. In dejansko ga po številu zapletov prekaša samo trebanjski. Večina se jih je končala tako, da je bila izbrana rešitev ugodnejša za investitorja, žal pogosto na škodo kakovosti prostora. Močno se je zapletlo že leta 1995, ko so nekateri vidnejši prostorski načrtovalci podprli varianto, ki je pri Karteljevem namesto klanca po terenu predvidevala izgradnjo viadukta in predora, tako da bi avtocesta slikovito pobočje pod Hmeljnikom pustila nedotaknjeno. Vendar pa je ta varianta poleg večjih stroškov izgradnje imela še eno šibko točko, ki so jo s pridom izkoristili zagovorniki cenejše izvedbe. Mestna občina Novo mesto je namreč ves čas upravičeno zahtevala dva priključka (in ju tudi dobila). Varianta z viaduktom in predorom pa naj ne bi omogočala izvedbe priključka na vrhu Karteljevskega klanca, saj tega iz prometno-varnostnih razlogov ni možno umestiti takoj za predorom. 2DINJA VAS Trasa avtoceste mimo Novega mesta. S krogcema sta označeni lokaciji priključkov (topografska karta 1:50.000, vir: Atlas Slovenije, str. 171). Pogled s karteljevske cerkve. Avtocesta bo na karteljevskem klanucu prešla v vkop, ki bo na vrhu vzpona pokrit. Kmalu za tem se je zapletlo pri umestitvi trase pod Starim gradom, kjer so ves čas vztrajno risali traso avtoceste vzdolž po dolini potoka Lešnica (bodisi na nasipu bodisi po do 800 metrov dolgem viaduktu). Dosti kasneje se je izkazalo, da je to posledica tihega dogovora investitorja s tovarno zdravil Krka, ki želi na vsak način ohraniti svoj obrat pod Starim gradom nedotaknjen, saj gre za vsebine (nekakšne laboratorije), za katere (po besedah načrtovalcev) bojda ni možno najti nadomestne lokacije brez velikih zapletov. Slabih 200 metrov južno od tega obrata stoji osnovna šola Otočec, zato so krajani odločno nasprotovali, da bi “nedotakljivi” obrat zaobšli po južni strani, medtem ko jih vsebina tega obrata očitno ne moti. Kaj za vraga je v tem obratu tako vrednega in tako nepremakljivega, da opraviči gradnjo dragega viadukta (sicer bi lahko trasa večji del potekala po terenu in bi bila dosti manj vidno izpostavljena), bo očitno ostala skrivnost. Ostaja žalostno dejstvo, da bo nelogična umestitev viadukta v prostor povozila potok Lešnica v dolžini več kot pol kilometra in spačila poglede s Starega gradu. Ampak pogledi z zapuščenega gradu očitno ne zanimajo nikogar, zato ta preteča degradacija ni bila nikoli predmet kakšnih večjih polemik izven strokovnih krogov. Prav zapleti pod Starim gradom in potem še malo naprej pri vasi Prapreče, kjer poteku trase zaradi bližine svojega turističnega kompleksa na Otočcu nasprotuje Krka Zdravilišča, pa so verjetno povzročili, da so odsek od Lešnice do Kronovega pustili za kasneje. Kljub vsemu slabemu pa razveseljuje dejstvo, da so bo Otočec kot največja naravna in kulturna znamenitost tega prostora končno rešil bremena hrupa in onesnaženja zaradi tranzitnega prometa in da ga bo trasa avtoceste vendarle zaobšla. Pa se vrnimo k odseku med Karteljevim in Lešnico. Dejstvo je, da se avtoceste enostavno ne da umestiti v tako razgiban teren brez mnogo večjih posegov v prostor, kot so bili potrebni pri stari hitri cesti. Avtocesta ne prenese niti takšnih klancev niti tako ostrih zavojev. Zato bo trasa nekoliko poravnana, ob vznožju klanca dvignjena na nasip, na vrhu pa vklesana v globok vkop, ki bo na srečo na vrhu vzpona pokrit - podobno kot na Medvedjeku. Do Mačkovca potem ni pričakovati kakšnih večjih prostorskih katastrof. Oba priključka za Novo mesto, zahodni in vzhodni, bosta bolj skupaj, karteljevski približno kilometer vzhodneje od zdajšnjega, mačkovski pa približno kilometer bolj zahodno in se bo navezoval na severno obvoznico nad območjem tovarne Krka. Območje sedanjega priključka na hitro cesto pri Mačkovcu preči trasa avtoceste po neko- Avtocesta bo na začetku karteljevskega klanca dvignjena na nasip. Podobo prostora bodo dodatno obremenjevale protihrupne ograje. liko daljšem viaduktu. Ta se zdi v tem primeru ustrezna prostorska rešitev, saj ne zapira prostora in omogoča prehode pod njim. Odsek se konča nekje na trasi sedanje hitre ceste slab kilometer pred vasjo Lešnica. Po nedavnih zapletih z razpisom (pritožba tujega izvajalca) je DARS pred kratkim na svoji spletni strani objavil, da je 20.10.2004 z gradbenimi podjetji SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina in CGP Novo mesto sklenil pogodbo za izvedbo glavnih gradbenih del na 7,8 km dolgem avtocestnem odseku mimo Novega mesta na odseku Hrastje - Lešnica. Navedena izvajalska podjetja so na mednarodnem javnem razpisu nastopila skupaj, pri čemer je vodilni partner SCT Ljubljana. Pogodbena vrednost del znaša 14,185 milijarde tolarjev, pogodbeni rok za izvedbo del pa je dvanajst mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Iz Službe za poslovno komuniciranje DARS (g. Borut Godec) so kasneje pojasnili, da naj bi bil izvajalec uveden v delo predvidoma koncem novembra 2004, takoj ko bo pridobil gradbeno dovoljenje, kar prav zdaj poteka. To pomeni, da bi moral biti ta cesti odsek zgrajen do konca naslednjega leta. Kaj bomo torej dobili? Med drugim 7770 metrov nove avtoceste, dva priključka, avtocestno bazo pri Mačkovcu, 291 metrov pokritega vkopa na vrhu karteljevskega klanca, 354 metrov dolg viadukt pri Mačkovcu, dva podvoza, dva nadvoza, okoli 500 metrov podpornih zidov in kar 2700 metrov (!) protihrupnih ograd, ki bodo še dodatno obremenile podobo prostora. Vse skupaj je kar veliko za tako kratek odsek. Le upamo lahko, da bodo z ukrepi krajinskih ureditev vse te posege vsaj nekoliko omilili (dozdajšnje izkušnje niso ravno ohrabrujoče). Človek se nikakor ne more otresti občutka, da se ob izgradnji avtoceste vztrajno spregleduje pomen krajinske skladnosti, saj bodo pogledi z avtoceste za mnoge tujce edini vtis, ki ga bodo odnesli iz naše deželice, ki jo bodo prebrzeli v slabih treh urah. Poti nazaj ni. Dobe romantike vijugavih cest, zlitih z razgibano krajino, je tudi na Dolenjskem nepreklicno konec. Vsi ljubitelji živali - povabljeni! DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI NOVO MESTO Glavni trg 11, 8000 Novo mesto ( Kontakti:041 233 248, 07 30 20 200 j /A VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKIM£/Z£7 Muzejska 7, Novo mesto c KNJIŽNICA^ Rozmanova 26/28, Novo mesto m tel: 07 393 46 74 M 1 r3 a n a v J A “r c AJ LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MESTNI ODBOR NOVO MESTO GIMNAZIJA NOVO MESTO j Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 r w § ■ Rozmanova ulica 10, Novo mesto ^ M Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 JLJM. e.mailidpm.mojca l@siol.net www.dmstvopm-mojca.si MS Društvo prijateljev mladine "Mojca " Novo mesto____________ K*N*J*I*Ž*N*I*C*A Kidričeva 2. p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/34-82-110J o! Bršljin Kočevarjeva 40, Novo mesto 5K°Š0t/1 e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto EKONOMSl fr Ulica talcev 3/a 07 3933 264 IKA ŠOLA strankamladihslovenije SMS www.sfns.si N.Si Nova Slovenijo Kr&čanska ljudska stranka S RIC Novo mesto ^ Novi trg 5, Novo mesto ■ ■ tel.: 07 39 34 550 Razvojno izobraževalni ^ www.ric-nm.si center Novo mesto fZT Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto & cCjLtsbata jela oMarjana OKazine cHbrv mesto OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta tel.: 07 38 44 180 Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Novo mesto ' ; a Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice % Z O % m KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto (#) Kmetijska šola Grm Sevno 13 Novo mesto GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO ^Seidlova cesta 29, 8000 Novo mesto,/ SLS- Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto V KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aalerila-bi.si. e-pošta: inlo@aaleriia-bi.si gostisce-kos@siol.net gostišče koS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto. Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 Figura Kr neki 4% Ljubljanska cesta 27 7 = 1 Novo mesto K’r neki J Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Frizerstvo in ladjarstvo KBBRGEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 y Vabljeni v frizerski salon »SASO«lna-“'sp' Itel. .30 85 843, GSM:031 322 237y / |pizzamA|^ | | MSTAVRACMA 1 NovljaN| N V Novi trg, Novo mesto tel.: 07 33 22 223 J 'kemta 'Peterle s.p. Pribiti 22, Oiervo mesto * tel: 07/30 23 384 Jrizerstij salon Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto ulJAarjan^Koz^ne 3 ^im«i 8000 Novo mesto Tel.: 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 Prehrana na študentski bon za samo 230,00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. G ostrina Bučar n ■ l n u TUDI Šmihe"H Novo mesto' ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA «9 Ljubljanska 26 (JPC HEDERAj, Tel.: 07/33? 2015 Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče tel.: 07 30 89 404 PREPIH«. lok'alP.at(?tef www.lokalpatriot.si ■[•j.nll • r: I li [•] (@J [• ] sr-11 (IH Salon Glavni trg 2 Novo mesto 1*S 07 337 72 70 H 07/ 35 41488 ' 0 «1. ■ M 04LV V 74 49/ 1* “*U81/736 5M Gostilna in prenočišča^------ Kandijska cesta 63 /«**** PRI Novo mesto (BELOKRANJCU) tel.: 07 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto TOTAL piizerIa fel I Kandijska cesta 60 TeL: 07 302 01 00 TOTALCEK park:kol umna Prijaznost Bariča Smole Slovenci o sebi mislimo, da smo kar prijazni. Sem menda spadajo strpnost, toleranca in mogoče tudi to, da ne kolnemo. Zato so se v Ljubljani starši organizirali, da bi protestirali proti predpisanemu domačemu branju. Proti knjigi, ki nas menda kaže kot ksenofobe, in drugi, kjer je zapisano menda preveč vulgarizmov. Pizda, a kdaj poslušajo svoje Ko si otrok, se mulce? ti zdi, da je na svetu zelo malo prijaznih ljudi. To je mogoče zato, ker so v primerjavi s teboj vsi tako veliki, glasni, zdi se ti, da jim pripada svet, da ga zato zate nič ne ostane. Njihovi so pločniki pa sedeži v kinu pa kolesarska steza ... Potem pride šola; zahteve, prepovedi in zapovedi nikoli niso prijazne. Sošolci, posebej v puberteti, znajo biti prav zoprni. Nekateri te celo tepejo. Šele ko si izboriš svoj prostor pod soncem (sedež poleg najljubše sošolke, učni predmet, ki te zares veseli, krog prijateljev, s katerimi se lahko celo nasmeješ), svet postane malo bolj prijazen. Mogoče pa si moraš prijaznost izboriti. Ta prijaznost potem vedno niha. Počasi nisi več tako občutljiv in ti je vseeno, ali so ljudje prijazni. S tem se do neke mere sprijazniš. Prepoznaš tudi ponarejeno prijaznost. Takšno, kakršno mi je zadnjič izkazal sosed. Lotila se me je nekakšna bolezen, nič posebnega ni bilo, a prav slabotna sem bila in ob vsakem naporu se mi je po čelu potočil pot. Pa je zmanjkalo plina in treba je bilo ponj. Na črpalki še gre: naložijo ti ga v prtljažnik, pa je. Težje je spraviti polno jeklenko z dvorišča po še kar strmem stopnišču. Ko sem vhodna vrata s težavo odklenila, je v poskoku mladi sosed izkoristil priliko in smuknil na hodnik. Bil je zelo prijazen, z nasmeškom me je vprašal: “A je težko?’’ in spustil vrata, da so se skoraj zaprla. Na misel mi je prišlo, kaj bi na to rekli Butalci. “I, kaj bo težko," bi najbrž zarobili in si veselo zalučali jeklenko na rame. Čeprav nisem Butalka, mi je šlo na smeh. Pravijo, da je smeh pol življenja. Žal druga polovica pripada neumnosti in omejenosti. Tudi tisti, ki se smehljajo, niso vedno resnično prijazni. Recimo trgovka, ki prodaja fensi cunjice. Ko sem hotela kupiti pulover, me je poprosila, naj stopim stran od police, ker je ta preblizu senzorju, ki zapiska zaradi varnostnih obeskov. Tudi mene je prijaznost tisti hip minila in sem ogledovani pulover obesila kar na njeno glavo, tako da ni mogla videti, kdaj sem odšla. Sem mislila, da je zarobljenost samo stvar družbene štacune, pa se s spremembo časov ni kaj dosti spremenila. Menda imajo v trgovinah nizke plače in so zato vse tiste mladenke, ki te prepričujejo, da ti vse pristaja, da je vse poceni, mrkih obrazov. Kdo pa potem sploh je prijazen? Je to tisti, ki nas upošteva kot ljudi, kot kupce, paciente, sosede, sodelavce, prijatelje, sokrajane, učence, partnerje, skratka kot osebnost? Ki je osvojil vsaj nekaj osnovnih lekcij lepega vedenja? Slovenci o sebi mislimo, da smo kar prijazni. Sem menda spada strpnost, toleranca in podobno. Pod podobno mogoče spada tudi, da ne kolnemo. Zato so se v Ljubljani starši organizirali, da bi protestirali proti predpisanemu domačemu branju. Proti Princeski z napako Janje Vidmar, ki nas menda kaže kot ksenofobe (princeska je begunka iz Bosne) in Cimram Maje Novak, kjer je zapisano menda preveč vulgarizmov. Pizda, a kdaj poslušajo svoje mulce? Kakšen prav prijazen bo zdaj zdaj predlagal, da berejo Jarnikov Zbir lepih naukov za slovensko mladino. Nekaj, kar je sto let daleč od občutenja današnje mladine, je pa spodobno in brez vsakršnih spotakljivosti. Mimogrede: najbrž bi protestirali tudi proti Gazvodovim Vevericam, če bi se znašle na bralnem spisku. Čudno je s to prijaznostjo. O svoji bolje, da kakšno malenkost zamolčim. Omejevanje zasebne lastnine ozemlja in javni interes Prehod prepovedan! Marijan Dovič, foto: Boštjan Pucelj Navezanost človeka na zemljo je prvobiten, arhaičen, občečloveški princip. Koncept lastništva oziroma obvladovanja ozemlja je nekoliko poznejši, postal pa je eno temeljnih gibal civilizacije - od starodavnih imperijev prek srednjega veka vse do danes. Princip individualne lastnine zemljišča in njegova pravna regulacija sta se seveda do konca izostrila v kapitalizmu, ko je ta oblika lastnine postala nekaj »naravnega«, samoumevnega - tako naravnega, kot se je nekoč starim Grkom zdelo, da je naravno in samoumevno biti neomejen lastnik človeških bitij - sužnjev. Toda ta navidezna samoumevnost vendarle zadeva na nekatere zapreke, ob katerih je razkrinkana njena kontin-gentna narava. Sodobne družbe se posesti in uživanja nekega točno določenega koščka zemeljske površine. Tu ne gre za kakšno anarhistično-levičarsko revolucijo. Nikakor se namreč ni mogoče izogniti vprašanju, ali se ta »pravica« kje neha, ali ima meje? Ali lahko nekdo poseduje reko, otok, npr. kupi celotno blejsko jezero - recimo z najmamljivejšo ponudbo malim delničarjem? Ali obstaja vsota X, s katero je mogoče kupiti celoten otok Hvar in ga zapreti za javnost, da bo lastnik -kot nekoč komunistični trinog Broz na Brionih - zares užival neokrnjeno jadransko morje in starodavne arkade hvarske loggie? Proti neomejeni pravici do lastništva, ki so si jo izmislili in ustoličili dominantni kapitalistični sloji, se je postopoma izoblikoval koncept »javnega Dediščina socializma se zdi v tem pogledu za Slovence spodbudna in civilna družba se mora boriti za to, da se pridobljene pravice na tem področju ne bi omejevale. Treba je spodbujati širjenje območij javnega interesa in pristojnosti oblasti, da to področje regulira. Da so vprašanja pravne regulacije obsega zasebne lastnine aktualna tudi danes in tukaj, ni treba pogledati daleč. Namera novomeške občine, da spelje sprehajalno pot ob reki Krki okrog celotnega starega mestnega jedra, je nadvse legitimna - legitimnost ji podeljuje javni interes meščanov in turistov, ki bi se gotovo radi sprehajali ob reki -, pa tudi legalna, saj ji pravne osnove podeljuje zakon, ki regulira rečna obrežja in omogoča speljati takšno pot. Pa vendar bo to namero težko uresničiti, čeprav gre z investicijske plati za minimalna sredstva. In sicer zato, ker je skoraj gotovo, da se bo soočila z raznolikimi pogledi in namerami zasebnih lastnikov. Spomnimo se na nedavno Parkovo pobudo za »Pot od mlina do mlina«, ki bi uresničila navidez najenostavnejši odsek te poti: že ob vstopu na nekdanji Seidlov mlin, ki je trenutno v obnovi, se pojavi vprašanje, kako ga obiti, saj je velikanska novogradnja postavljena tik ob vodi (kjer je bil tudi prvotni mlin) in tam ne dopušča prehoda; tloris objekta pa daje jasno vedeti, da bi ovinek mimo objekta gotovo motil interese zasebnega lastnika, ki Ko smo bili otroci (v socialistični državi), se mi zdi, da smo razumeli pravico do gibanja po ozemlju nekako prvinsko, kot Indijanci. Nikomur ni prišlo na misel, da ne sme splezati na drevo, steči po gozdu ali se valjati po cvetočem travniku, ker ta ni »naš«. »Pot od mlina do mlina« bo zanimiv preizkus: ali bomo Novomeščani dovolili, da nam »veljaki« krojijo dostop do območij javnega interesa? Skušnjave so velike, in kdor ima politično ali ekonomsko moč, lažje uveljavlja svoje interese. soočajo z mnogimi problemi, povezanimi z individualno lastnino zemlje. Poglejmo v trenutno najbolj aktualno državo sveta: v ZDA je zasebnost »posvečena«. Lastnik zemlje te izza ograje, na kateri piše »private proper-ty«, pričakuje s puško in te z njo lahko kratko malo ustreli. To je seveda dežela skrajnosti: njena pravna regulativa lastništva ozemlja odraža krvavo travmo zgodbe z Indijanci, ki je poleg zgodbe s črnci najtemnejši madež »dežele priložnosti«. Če je v kapitalističnem modelu lastnika zemlje mogoče opisati kot tistega, ki mu oblast na nekem ozemlju tak status podeli in ga je s svojim represivnim aparatom pripravljena tudi ščititi, nam indijansko razumevanje ozemlja kot nekakšne »javne dobrine«, ki jo lahko vsakdo (odgovorno) izkorišča, sporoča, da so možni in legitimni tudi drugačni pogledi od tistih, ki jih je uveljavil ekspanzivni zahod. Resda gre pri dveh tako radikalno različnih modelih tudi za posledico globokih kulturnih razlik, toda zgodba z Indijanci, ki do konca svoje agonije niso mogli doumeti, da si kdor koli lahko prisvaja zemljo, nam začrta popolnoma drugačne izhodiščne koordinate za razmišljanje o lastnini, zemlji, o pravici posameznika do izključne in neomejene interesa«. Javni interes je seveda, da se lahko vsakdo okopa v blejskem jezeru in sprehodi ob njegovem obrežju, da lahko vsakdo išče divje plaže po Hvaru ... ali da lahko obišče naravni park, nabira kostanj po gozdu in se, seveda obzirno, sprehaja po cvetočih travnikih. Ko smo bili otroci (v socialistični državi), se mi zdi, da-smo razumeli pravico do gibanja po ozemlju nekako prvinsko, kot Indijanci. Nikomur ni prišlo na misel, da ne sme splezati na drevo, steči po gozdu ali se valjati po cvetočem travniku, ker ta ni »naš«. Razumeti zasebno lastnino ozemlja ni tako lahko - iz preprostega razloga: nikakor ni nekaj samoumevnega. Presenetljivo: nedavno so v Angliji pri aktivistični pohodniški organizaciji Ramblers’ Asso-ciation po dolgih letih trdega boja uspeli doseči »pravico do pohajkovanja« po neobdelanih ozemljih, predvsem v hribovitih predelih, in to je le slaba desetina angleškega ozemlja. Po drugi strani so skandinavske države med najbolj liberalnimi glede dostopa do ozemlja. Različni civilnodružbeni koncepti in osveščene skupine so v zadnjih desetletjih skušali omiliti paradoksalne in nesrečne učinke uzakonjenega varovanja ozemlja kot osebne lastnine. se bo verjetno taki izpeljavi poti skušal čimdlje upirati. Toda že čez nekaj metrov sprehajalca tako ali tako ustavi ograja, ki se razteza celo nad reko Krko. Ograjo je seveda postavil lastnik ozemlja - v tem primeru ambiciozen novomeški slikar. Ta ograja, najverjetneje nezakonito postavljena, že dolga leta onemogoča prehod ob rečnem bregu. Pa tudi če bi ograjo odstranili, se pot nadaljuje pod stavbo novomeškega sodišča, v kateri so tudi zapori; menda ideja poti ob reki sodišču ni po volji ravno zaradi zadnjih. (To je že drug problem, kjer se javni interes meščanov sooča z vprašanjem, ali je potemtakem sploh primerna lokacija zaporov.) Ampak vendarle bi utegnila biti ravno »Pot od mlina do mlina« zanimiv preizkus: ali bomo Novomeščani dovolili, da nam »veljaki« krojijo dostop do območij javnega interesa? Skušnjave so velike, in kdor ima politično ali ekonomsko moč, lažje uveljavlja svoje interese. Se bo pojavil tolikšen pritisk javnosti, da bodo občinski organi pospešili postopke in pokazali, da ne popuščajo pritiskom zasebnih interesov manjšine - pa četudi bi šlo za župane, svetnike ali vodilne gospodarstvenike? park: i ntervju Anton Škerlj »Osebno se v tej državi ne štejem za noben odstotek« Boris Blaič, foto: Borut Peterlin Rojen Novomeščan, sodnik in nato dolga leta odvetnik. V devetdesetih letih je bil ustanovni član Društva Novo mesto, katerega predsednik je še danes. Dva mandata zapored je tudi novomeški občinski svetnik. Za njim so leta, v katerih si je v Novem mestu pridobil sloves človeka z ugledom in moralno avtoriteto.»Vedno sem skušal stvari, ki sem se jih lotil, opraviti pošteno. Zahrbtne poteze in nizki udarci so mi bili vedno tuji,« pravi. A slovesa, ki ga spremlja, ne prinaša le pošteno In odkrito delo. Potrebna je tudi zvrhana mera talenta in vztrajnosti. 0 zadnjem govori anekdota iz mladosti, ko je na gimnaziji začel Igrati šah. Sošolec, ki se je s to plemenito veščino ukvarjal že od otroških let, ga je vedno znova premagoval. »To se mi je zamalo zdelo,« pove z zadovoljnim nasmeškom in doda, da ga je igra, sprva zaradi vprašanja prestiža v prijateljskem krogu, tako pritegnila, da je pri 25-ih letih po nekaj osvojenih prvenstvih Dolenjske in Novega mesta prišel do naziva mojstrski kandidat. V zadnjem času je postal znan tudi po zavzemanju za spremembo volilnega zakona, ki po njegovem mnenju kandidatom, ki se za poslanski sedež potegujejo v Novem mestu, vedno znova prepreči, da bi bili dejansko izvoljeni. Ker so za nami volitve, na katerih smo Novomeščani vnovič ostali brez svojega poslanca, se nam je zdelo primerno, da pogovor z Antonom Škerljem začnemo prav s to temo. Navkljub temu da so strankarski veljaki z leve in desne pred volitvami napovedovali drugače, je Novo mesto še tretjič zapored ostalo brez poslanca. Ste bili presenečeni nad takim razpletom? Nasprotno, celo pričakoval sem ga. V volilnem sistemu se v primerjavi s prejšnjimi volitvami, ko ravno tako nismo imeli poslanca, ni spremenilo nič. Po tistem, ko sem preštudiral volilni sistem in ko smo šli s pobudo za spremembo zakona na ustavno sodišče, sem ugotovil, in to je moje pravniško mnenje, da pri takem sistemu, kot ga imamo zdaj, ni nikjer nobenega poroka, da bomo v Novem mestu kdaj koli imeli poslanca. V čem je po moje bistvo problema? Slovenija je razdrobljena na 88 volilnih okrajev. Enote pri tem niti niso bistvene. Dejstvo je, da je Slovenija razdeljena na te majhne fevde ali kakor koli jih že imenujemo. V teh okrajih so kandidati in na ravni volilne enote se primerjajo le odstotki, ne pa tudi število glasov, ki jih je dobil kandidat s posamezne liste. Tisti, ki ima odstotkovno največ glasov, pride v parlament. To pomeni, da tam, kjer je volivcev v okraju manj, njihov glas veliko več velja kot tam, kjer jih je več. Če vzamemo za primerjavo Novo mesto in enega od zasavskih okrajev - vsi smo pa v isti volilni enoti - je razmerje pri številu volivcev ena proti tri. To se pravi, da trije glasovi v naših volilnih okrajih veljajo toliko kot en glas v Zasavju. Ko smo se obrnili na ustavno sodišče, nam je to pobudo za spremembo zakona zavrglo z utemeljitvijo, da so pred časom o podobnem primeru že odločali. Vsebinsko je bilo rečeno le to, da je enakost volilne pravice - mi smo volilni sistem izpodbijali prav zaradi prepričanja, da gre za kršitev tega ustavnega načela - zagotovljena s tem, da se glasovi iz enega volilnega okraja prištevajo k glasovom iste stranke v drugem okraju. Iz tega je možen le en zaključek, ki ga pa ustavno sodišče ni naredilo - naš volilni sistem zagotavlja enakopravnost strank, ne pa tudi enakopravnost državljanov. Boste nadaljevali pritožbo? Dvakrat sem pregledal ustavo, če je kje napisano, da bi morali zavarovati stranke, vendar tam tega ni. Še vedno menimo, da je kršeno osnovno ustavno načelo enakosti volilne pravice, zato nameravamo akcijo nadaljevati, a v veliko širšem merilu. Prejšnjikrat smo bili v časovni stiski in smo se usmerili le na razdelitev volilnih okrajev. Zdaj pa bomo šli na cel sistem, ker je očitno, da tudi če bi bilo število volivcev v posameznih volilnih okrajih enako, sistem še vedno upošteva odstotke, ne pa državljanov. Jaz osebno se v tej državi ne štejem za noben odstotek, ampak sem jaz kot tak. In tako najbrž čutijo tudi vsi drugi. Kot profesionalec sem sicer lažje prenesel odločitev ustavnega sodišča, nekateri pa so bili močno prizadeti in so se celo spraševali, ali ustavno sodišče s tako odločitvijo varuje obstoječi režim ali ustavo. Se ne bojite, da boste pri vaših prizadevanjih za spremembo volilnega zakona pristali pri pobudi za večinski volilni sistem? Mislim, da je med čistim večinskim in čistim proporcionalnim sistemom možnih precej varovalk, da se onemogoči sistem, kot ga imajo v Združenih državah, a da se te stvari vseeno popravijo. Kakšne posledice je Novo mesto že občutilo in jih še bo, ker v obeh novomeških okrajih že toliko let ni bil izvoljen poslanec? Mislim, da niti ni tako bistveno, da imamo predstavnika v državnem zboru zaradi samega glasu v državnem zboru. Bolj se mi zdi pomembno, da je poslanec povezovalec interesov in oseba, ki se s problemi na Dolenjskem neposredno seznanja. Če je nekdo tam, ima njegov glas čisto drugačno težo. Če se nekdo oglaša iz province, je to vedno glas enega od tistih, ki zgolj nekaj želijo. Naloga takega predstavnika bi bila predvsem v tem, da bi povezal Dolenjce s podobnimi interesi. Teh pa je v Ljubljani precej,. Ne bi rad uporabljal izraza lobiranje, potrebna pa je organizacija enako usmerjenih mišljenj, da le ta pridejo do izraza. To je značilno za Štajersko in Obalo. Tak način organiziranosti lahko le pozdravljam in zadovoljen sem, da delajo tako. Pri nas tega na žalost ni. Tudi pri tistih, ki so po rodu iz tega konca, ni bilo videti, da bi naredili kaj v tej smeri. Pa vendar, če se spomnimo na izrazit uspeh nestrankarskih list na zadnjih lokalnih volitvah, razdor v SDS po teh volitvah, na afero Komunala, odhod direktorice občinske uprave in pred kratkim še imunitete Adolfa Zupana - ali se vam ne zdi, da je neugoden razplet zadnjih volitev tudi posledica nizkega ugleda Dolenjske - še posebej novomeške - strankarske politike? To bi sicer lahko kaj vplivalo, vendar - kaj je bil potem razlog, da je bil pred štirimi oziroma osmimi leti rezultat enak? Kako kot pravnik, član občinskega sveta in Novomeščan komentirate potezo novomeškega podžupana Adolfa Zupana, ki je v državnem svetu zahteval imuniteto? Kaj naj rečem? Vse je pravzaprav povedal doktor Mencinger, ki je edini v državnem svetu glasoval proti. Nimam kaj dodati. Kaj je Novo mesto pridobilo z vstopom nestrankarskih list v občinski svet? Nekaj več je nadzora, kar je bil tudi cilj nestrankarskih list, med katerimi je, sicer šibka, pa vendarle, tudi lista Društva Novo mesto. Zraven smo in neposredno lahko kritiziramo določene stvari, za katere ocenjujemo, da niso v korist Novega mesta. Bojim pa se, da večanje števila nestrankarskih list ne pomeni tudi dejanskega vpliva civilne iniciative na odločanje v lokalni skupnosti. Težko razumem, da neka nestrankarska lista iz takšnih ali drugačnih razlogov sklepa generalno koalicijo s katero koli politično stranko. Stališče Društva Novo mesto je bilo ves čas to, da bomo podpirali vse tiste projekte, ne glede na to, s katere strani pridejo, ki jih bomo ocenjevali kot koristne. Ne bomo pa se vezali, da bi potem zaradi podpisa koalicijske pogodbe morali pomagati pri delu nekega glasovalnega stroja tam, kjer nam to ne bo všeč. Če bi se tega držale vse liste, bi bilo to verjetno zelo koristno. Res pa je nekaj - marsikdaj je za dejavnost, ki stoji za neko listo, koristneje, če si v koaliciji. Pri nas teh interesov ni bilo nikoli, ker je narava našega društva drugačna. Desnica v občinskem svetu Društvu Novo mesto ponavadi očita zelo močno povezavo z LDS. Je taka opredelitev točna? Tako mnenje mogoče nastaja zaradi povsem osebnih poznanstev ali prijateljevanj z določenimi osebami. Sicer pa povezovanja ali tega, da bi obstajali kakršni koli vplivi na odločanje ni bilo, vsaj do mene ne. Bili so sicer določeni pozivi, a to do celotne opozicije. Na drugi strani pa smo lani podprli tisti famozni predlog za tajno glasovanje o občinskih nagradah, tako da odklanjam namigovanja, da gre za kako paktiranje. Ne morem pa pomagati, da so nekateri ljudje, ki sedijo v občinskem svetu in so člani liberalne demokracije, moji osebni znanci že od časov, ko me tam še ni bilo. Ali je položaj konstruktivne opozicije v razmerah, ko se vse odloča znotraj koalicije, smiseln? Ali ne bi bilo bolje vstopiti v koalicijo, kjer se razprava o konkretnih vprašanjih dejansko odvija? To je sicer lahko problem. Mislim pa, da to ni največ odvisno od koalicije, ampak od tistih, ki smo zunaj nje. Odvisno je od tega, kako bomo delovali v. občinskem svetu in njegovih številnih delovnih telesih. Če se bomo predstavniki nestrankarskih list tu angažirali, za kar moraš biti seveda pripravljen, bo ta situacija popolnoma v redu. Eden, dva ali pet glasov tako ali tako ne morejo preglasovati tridesetih. Kako pa sicer ocenjujete delovanje opozicije? Usklajenega delovanja ni ravno opaziti. Ne, nobenega usklajenega delovanja ni. Vsak dela nekaj na svojo roko. Mislim, da opozicije, ki bi konstruktivno ocenila dogajanje in povedala, da nekaj za občino ni koristno, ali pa da bi predstavila neko vzporedno pobudo, v pravem smislu te besede ni. Kakšna bo po vašem mnenju uspešnost nestrankarskih list na prihodnjih lokalnih volitvah? Pri zdajšnji sestavi nekaterih list skoraj ne vidim več nikogar razen Društva Novo mesto. Kek je ustanovil svojo stranko. To je politična stranka in nič več nestrankarska lista. Koncilija je v NovivSloveniji, tako da voditeljev nestrankarskih list ni več. Če bi te liste našle kolikor toliko skupni imenovalec, bi še šlo, tako drobljenje pa ne pelje nikamor. Podobno mnenje imam o ustanavljanju vseh mogočih parcialnih političnih strank. Ni učinkovito. Na zadnjih lokalnih volitvah seje vaše ime nekaj časa omenjalo kot možnega kandidata za župana. Dobro so vam kazale tudi ankete. Zakaj niste kandidirali? Ta ideja je bila prvič izražena že na volitvah pred šestimi leti, vendar jaz sem tak človek, ki mu to ne leži. Ko so me pri zadnjih volitvah malo bolj resno nagovarjali, da bi kandidiral, sem malo grobo odgovoril, če mislijo, da sem po štirih letih že postal senilen in pozabil na to, kar sem rekel takrat. Kako po polovici mandata ocenjujete delo župana, uprave in koalicije? Mislim, da je zadeva, kar se tiče same uprave in njenega vodenja v tistih točkah, ki se dotikajo Društva Novo mesto, torej odnosa do mesta in mestnega jedra, dozdaj potekala pozitivno. Menim, da se je nadaljevala politika, ki jo je občinska uprava začela v mandatu Antona Starca, s tem da je zdajšnji župan k določenim zadevam dobro pristopil. Sploh kar se tiče mestnega jedra - od Magistrata, Narodnega doma, vprašanja ukinjanja komunalnih taks za določene dejavnosti v mestnem jedru in tako naprej. To je tisto, kar mene osebno tudi največ okupira. Tu zaenkrat nisem imel nekih posebnih pripomb. Se vam zdi, da je novomeška oblast naredila dovolj za razvoj visokega šolstva v Novem mestu? Za to področje nisem najbolj pristojen. V Društvu te stvari v glavnem pokriva profesor Japelj, ki je tudi predsednik društva Akademska pobuda. Vem, da se je nekaj delalo, vendar je moja, sicer povsem subjektivna ocena ta, da od občine kaj posebnega ni bilo narejeno. Je pa visokošolski center tisti, ki nekaj skuša premakniti na tem področju. No, občina je pomembno potezo naredila vtem, da je zagotovila in rezervirala prostor v Dergančevju za prihodnji visokošolski center. Na občini pogosto menijo, da javnost ni dovolj dobro seznanjena z uspehi občinske uprave. Menite, da ie ustanavlianie lastnega časonisa Dravi način za izboljšanje informiranosti občanov? Vse liste v svetu so podprle ustanavljanje tega glasila, sam pa še vedno sodim v skupino posameznikov, ki smo do tega skeptični. Osebno namreč ne vidim nobenega posebnega razloga, da bi občina izdajala časopis, v katerem bo javnosti opisovala, kaj in kako dela. Saj ni važno, kaj govoriš, da delaš, pokaži raje, kako delaš in kaj se vidi. Možnosti obveščanja je veliko. Poleg Dolenjskega lista, ki je resda razpršen po velikem številu občin, imamo Novi medij, Vaš kanal in lokalne radijske postaje, kjer se že zdaj sliši in bere veliko stvari, lahko pa bi se še več. Menim, da je ustanavljanje časopisa, ki bo - tako vsaj kažejo trenutne večinske intence - bremenil izključno občinski proračun, razmetavanje z denarjem. Trdim namreč, da je ustvarjanje kakršne koli dobrine amaterjev, ki bi se z vodenjem tega časopisa in pisanjem ukvarjali ljubiteljsko, veliko dražje - da o kvaliteti niti ne govorimo -, kot pa bi bilo v primeru, ko bi to delali profesionalci. To smo imeli priložnost opazovati tudi na gospodarskem področju v prejšnjem sistemu. Vsak »pameten« se je v vojski ukvarjal z rejo prašičev, ker so rekli, da je to ceneje, čeprav se je na koncu izkazalo, da je to seveda dražje in manj kvalitetno. Bo pa, tako kaže, ta časopis vendarle ugledal luč sveta. Kako kot podpredsednik upravnega odbora Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma ocenjujete potek projekta? Z Antonom Starcem sva akt o ustanovitvi te ustanove podpisala pred nnatančno dvema letoma. Na eni strani je bilo zadevo potrebno urediti statutarno, na drugi pa smo na upravni odbor, ki je sestavljen iz štirih predstavnikov občine in treh članov Društva Novo mesto, pritiskali v smislu, da občinska uprava čim prej nekaj naredi v smeri, da se bo dalo dom obnoviti in oživiti. Bilo je en kup problemov. Izhajali smo iz tega, da bo vse to narejeno do zdaj, ko to govoriva. Da se bo Sokolska ulica komunalno urejala istočasno s sanacijo temeljev doma. To se ni zgodilo, kljub temu, da je Komunala to imela v letnem načrtu. Na drugi strani smo vzpodbujali upravo, da uredi odkup hiše za Narodnim domom. Ce hoče ta stavba zaživeti, nujno potrebuje še en funkcionalen prostor, saj je vhod doma na cesti. To je s strani občinske uprave vsaj načelno sprejeto, na pa tudi realizirano. Poudarjam, samo občina lahko te stvari ureja, saj je nenazadnje lastnica stavbe. Ta ustanova je bila zasnovana z namenom, da vzpodbuja obnovo in da morebiti daje določene pobude, kaj naj bi se v Narodnem domu dogajalo. Žal je zadeva zaspala, tako da zaenkrat ni videti nič, razen obljub, da se bo to zgodilo v prihodnjem proračunskem obdobju. Delno je problem tudi v tem - to je morebiti tudi krivda Društva Novo mesto -, da nismo dovolj vztrajali pri tem, da bi upravni odbor sestavljali ljudje, ki bi bili na občini odgovorni za to področje. Doktor Starc je že takrat rekel, da dejansko ni pravega smisla, da je predsednik upravnega odbora, ker ni več župan. Preveč smo cincali in v tej smeri nismo naredili nič. Se bo to v kratkem spremenilo? Mislim, da se bo. Na zadnji seji tega odbora, pred kakim mesecem, smo zadolžili občinsko upravo, da pripravi določene stvari do novega leta. Takrat sem po končani seji rekel, da hvala bogu, če bo to imenovanje novega upravnega odbora aktualizirano januarja.. Kako po desetih letih delovanja Društva Novo mesto ocenjujete njegov prispevek k razvoju mesta, njegovega duha in kulture? Mnenje večine našega upravnega odbora je, da imamo zasluge, če lahko tako grdo rečem, da se je vendarle marsikaj premaknilo v pristopu lokalnih oblasti do mesta. Narodni dom bi bil še vedno v lasti Cestnega podjetja. Dvomim, da bi se kdo spotaknil ob to, če ne bi bilo nas. Od vsega začetka smo se borili za pešpoti in razne povezave. Trdim lahko, da je bila izključno zasluga našega društva, da je bila urejena pešpot od Grma do Šmihela. Tudi načrt pešpoti, ki jih občinska uprava pripravlja zdaj, je bil v osnovi naša zamisel. Kar se tiče prometa smo dosegli vsaj to, da je prišlo do neke študije, in da imamo zdaj vsaj neko strokovno podlago za režim kakršen pač je. Malo bolj se je začelo paziti tudi na Dergančevje, kjer je bilo že tik pred zdajci, da se vse skupaj razparcelira. Kljub temu da nismo uspeli preprečiti gradnje, štejem za določen prispevek društva tudi situacijo s tisto nesrečno stavbo ob Kandijski cesti, ki jo imenujemo vagon. Mislim, da je to primer, zaradi katerega na občinski upravi nikoli več ne bo prihajalo do takih primerov, kot so bile takrat. Mudilo se je od danes na jutri. Ne le pri pridobivanju gradbene dokumentacije, ampak tudi pri zavračanju vseh naših apelov in pritiskov, da se zadrži gradnja. No, zadeva je še vedno prazna in ne vem, kdaj se bo kdo iz Novega mesta ojunačil in jo začel koristiti. Na drugi strani pa ta ista uprava, ko se je potrebno odločiti za kako drugo lokacijo, cinca na levo in desno. Ne rečem, da zadeve na koncu ne izpelje, a vse skupaj traja in traja. Kakšni so načrti društva za prihodnost? Težko delamo načrte, ker sproti spremljamo dogajanje. Zdaj, denimo, delamo v smeri, ko poskušamo ne le občinsko oblast, ampak tudi velike podjetnike zaiteresi-rati, da bi nekaj pozornosti namenili raznimi kulturnim objektom. V Novem mestu je namreč ogromno stavb, v katerih so delali in živeli nekateri zelo znani Slovenci. Saj so plošče, nekatere manj, druge bolj zanemarjene, ampak nekega celovitega prikaza teh stvari ni. Tujci oziroma turisti o tem nimajo zadostnih informacij. V dveh novomeških gostilnah sta mi natakarja rekla, zakaj nič ne naredim, da bi oni dobili kake prospekte Novega mesta. No, saj nekaj jih je, a poudariti bi bilo potrebno prav določene stvari, tako da bi se obiskovalci mesta lahko bolje orientirali in da bi turista lahko zadržali cel dan, ne pa le uro ali dve, kot se dogaja zdaj. Na zboru društva ob njegovi desetletnici skorajda ni bilo opaziti mladih obrazov. Se bojite za prihodnost Društva? Se. O tem se pogovarjamo že zelo dolgo. Ne bom preveč konkreten, ampak prav te dni se bomo sešli z določenimi društvi in gibanji, ki povezujejo tudi mlade. Skušali bomo najti nek način sodelovanja, saj bi lahko dopolnjevali drug drugega. Borut Peterlin Šestdesetinka Londona Serija govori o tujem kraju, kjer so enaki avtomobili, enake zgradbe, enake tace, a je nekaj korenito drugačnega. Nekaj, česar razum ne dojema, a je tako očitno očem. Serija fotografij izhaja iz dogme klasične šole dokumentarne fotografije, ki jo je poosebljal Henri Cartier- Bresson, vendar se v mnogočem razhaja s klasiki. Narejena je v 21. stoletju, ko fotograf ni več nepristranski gledalec, ko fotograf ni več neviden, ampak je aktivni igralec v fotografirani situaciji, pa naj bo to vojna, socialna ali pa subjektivna dokumentarna fotografija. V vsakem primeru fotografija pove več o fotografu kot o fotografiranem. Serija je poklon pokojnem mojstru in večnemu trenutku. H| - ■ V j K -j ■/; , M ■ “ -. IRT- 'fS?! UL *\ .J vjj mm m§ r Hfc' '■ fe /V.:% - . ' park:četrta dimenzija Nikola Tesla Utelešeno superiorno bitje z Venere je priletela. »Da, ljubil sem to golobico, kakor moški ljubi žensko, ona pa je ljubila mene.« Trdil je, da bo živel 140 let, in se je skrbno pripravljal na prihodnost. Uvidel je skrivnosti dolgega življenja in zelo pazil na prehrano. A nesreča, ki jo je utrpel leta 1939, je na njem pustila hude, za človeka njegovih let verjetno usodne poškodbe. Posmrtna maska Nikole Tesla Aleksej Metelko Tesla se je rodil opolnoči z 9. na 10. julij leta 1865. Svojo izredno bistroumnost je pokazal še preden je zrasel v natančno dva metra velikega, toda skladno grajenega moža sloke postave. Že kot deček se je zavedal svoje drugačnosti. Kot vsi drugi se je tudi on igral, vendar so bile njegove igrače vedno boljše od drugih. Medtem ko so njegovi vrstniki streljali z loki, je Tesla napravil samostrel, ki je bil tako močan, da je lahko s puščico predrl za palec debelo smrekovo desko. Zelo hitro je bral in branju namenjal tudi do 20 ur na dano. Ko mu je oče skril sveče, ki jih je uporabljal za branje ponoči, z namenom, da si ne bi pokvaril vida, si je mladi Nikola, star okoli 11 let, sam izdelal kalup za ulivanje sveč in jih nato sam tudi ulival. Imel je skoraj nezmotljiv spomin, v nekem obdobju življenja je celo znal na pamet več knjig. Že kot dijak se je naučil govoriti nemško, francosko in italijansko, njegov um pa je memoriral celotne logaritemske tabele. V šoli je reševal matematične naloge hkrati, ko jih je učitelj pisal na tablo. Večkrat se mu je tudi zgodilo, da je v času, ko z mislimi ni bil pri nekem problemu, nenadoma ugotovil, da pozna rešitev. Osebnostni razvoj Nikole Tesle je bil kljub obsesijam, o katerih bo govora kasneje, na zavidljivi ravni. Na vprašanje, zakaj se ne želi postaviti na nobeno stran v srbsko-hrvaški vojni, je dejal: »Enako ljubim svoj srbski narod kot svojo hrvaško domovino.« Zatrjeval je, da nikoli ne bi položil roke na človeka, razen morda pred naperjenim revolverjem. Tesla se ni zanimal za denar. Zanj je bil le sredstvo za opravljanje eksperimentov, katerih rezultati bi človeštvu nudili blaginjo. Tudi številnim častem, ki jih je doživel že v času življenja, Tesla ni pripisoval posebnega pomena. Nenavadne umske sposobnosti Tesla je imel nenavadne in nerazložljive umske sposobnosti. Kot otrok je rad vlekel mačka za rep in dlako na hrbtu. »Mačkin hrbet se je kopal v svetlobi, moja roka pa je povzročala ognjemet isker, katerih prasketanje je bilo slišati po vsej hiši.« Mati mu je večkrat svetovala, naj preneha s tem početjem, saj bi lahko zanetil požar. O kepi snega je zapisal, da se je bleščala kot žarnica. Tesla je odkril, da ima še eno nenavadno sposobnost, in sicer vizualno pomnenje dogodka do najmanjših podrobnosti. Zaradi razločnih slik, ki so se mu prikazovale nepričakovano, včasih sploh ni vedel, ali gre za vizijo ali je nekaj dejansko pred njim. Ta pojav ga je zelo vznemirjal in ga je preučeval velik del svojega življenja. Zapisal je, da so bile to stvari ali prizori, ki jih je dejansko videl, in ne nekaj, kar je bil plod njegove domišljije ali bolnega uma. Da bi se znebil vsiljivih slik, se je vsako noč v mislih podajal na potovanja v nova mesta in dežele, kjer je živel, se srečeval z ljudmi in si pridobival prijatelje. »Čeprav je videti neverjetno, je vendarle res, da sem jih imel enako rad kot ljudi iz resničnega sveta.« Ko je po 17. letu starosti z ustreznim naporom začel nadzorovati vizije, je spoznal, da jih lahko pretvori v dragocene pomočnice. Z lahkoto je vizualiziral modele, risbe ali poskuse, tako da mu dejanski eksperimenti niso bili potrebni. Mnogo kasneje je zapisal: »Ko dobim idejo, jo začnem uresničevati v domišljiji. Menjavam konstrukcijo, jo izboljšujem in napravo preizkušam v mislih. Popolnoma vseeno mi je, ali je ta v moji glavi ali na delovni mizi v delavnici. Uspe mi ugotoviti tudi to, ali je v ugodnem ravnotežnem položaju.« Zadnjih dvajset let svojega življenja je prav vse izume naredil na ta način, in komaj da je obstajal kakšen matematični problem, ki ga ni mogel obdelati in predvideti učinkov. Čuti Nikole Tesle so bili izjemno ostri. Leta 1899 je v času eksperimentov v Coloradu slišal grmenje v oddaljenosti 900 km, medtem ko so ga njegovi mlajši asistenti slišali le nekaj dlje kot 250 km. V celotnem življenju pa je bil najbolj občutljiv v času študija v Budimpešti, in sicer med neznano boleznijo. Kot zvok udarcev kladiva na nakovalo je slišal tiktakanje ure, ki je bila tri sobe daleč od njegove. Navadna govorica mu je v ušesih donela kot silovito bobnenje groma. V temi je lahko čutil prisotnost predmetov v oddaljenosti štirih metrov. Njegov srčni utrip pa naj bi nihal od samo nekaj udarcev na minuto do prek 150! Te nadnaravne sposobnosti so povzročile, da so se okoli njega celo življenje razpredali miti in legende. Neka književnica, ki je Tesli posvetila knjigo, je bila globoko prepričana, da je Tesla »utelešenje superiornega bitja s planeta Venera«. Tesla je bil tudi izvrsten kvartopirec (denar, ki ga je priigral, je ob koncu kartanja vedno vrnil), bi-Ijardist (z vrhunsko spretnostjo je v kasnejših letih navduševal visoko družbo v New Yorku) in odličen šahist. Čudne življenjske navade Oboževal je števila, deljiva s številom tri, mrzlično se je bal umazanije in imel še kup drugih čudnih navad, ki so ga spremljale celo življenje. Med časom poskusov v Co-lorado Springsu se je v laboratorij vsak dan odpeljal s konjsko vprego, in sicer tako, da je sedel z nogami vstran, da bi v primeru nesreče v vsakem trenutku lahko odskočil. Med hojo je imel navado šteti korake. V času bivanja v New Yorku je vsak večer ob osmi uri prišel na večerjo v sobo Palm hotela VValdorf-Astoria. Kot običajno ga je na njegovo zahtevo na mizi čakalo 18 platnenih prtičkov. Z različnim prtičkom je obrisal vsak kos pribora in kristalno posodo. Hitro je izračunal količino hrane v posodah (količino juhe v krožniku, prostornino kavne skodelice, prostornino določenega kosa jedi ...), saj drugače v jedi ni mogel uživati. Vedno je jedel sam. Navezanost Tesle na golobe, ki jih je dostikrat tudi hranil v parku, je nepredstavljiva. Dvema novinarjema je nekoč pripovedoval, kako močna vez je obstajala med njim in neko belo golobico. Rekel je, da je bilo dovolj, da je samo pomislil nanjo - in že Iznajdbe Tesla je večino svojih največjih izumov odkril do svojega 45. leta starosti. Kasneje, razen manjših izjem, o njegovem delu ni bilo veliko slišati. Veliko ekstravagantnih napovedi zaradi pomanjkanja denarja ni uspel izvesti do konca. Bilo pa je veliko ugibanj in govoric o kasnejših odkritjih, ki naj bi bila tako osupljiva, da javnost zanje ni smela izvedeti. Dejstvo je, da Tesla nekaterih svojih odkritij in načrtov ni nikoli oznanil ali zapisal. Vse svoje zapiske je skrbno varoval v 'svoji glavi. Tisto nekaj, kar je zapustil, je šlo najprej skozi prste FBI. Domneva se tudi, da sta tedanji največji sili nekatere ideje pripeljali do konca, na mnogih pa še delata. Dela tega giganta znanosti so si tudi prepogosto prisvajali drugi. Tesla je med drugim odkril izmenični tok in radio, ki pa ga ni patentiral. Rentgenske žarke je odkril že leto pred W. K. Rontgenom, neonsko svetlobo pa je uporabljal celih štirideset let pred njenim industrijskih odkritjem. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo, temeljijo na njegovih raziskovanjih in patentih. Znanost ali fantastika? Leta 1898 je v svoji hotelski sobi preizkušal elektromehanski oscilator. Povezal ga je z železnim stebrom pred oknom svoje sobe, ga vklopil in začel delati zapiske. Vibracije so se prek stebra širile v vse smeri po Manhattnu in ljudje so zaradi tresenja oken in majanja zgradb brezglavo bežali na ulice. Tudi Tesla je medtem opazil, da nekaj ni v redu, in s kladivom razbil oscilator. Kasneje je novinarjem dejal, da bi lahko v nekaj mesecih, morda letu ali dveh, prepolovil Zemljo. Natančno je razložil, kako bi bilo to mogoče, nato pa napeto situacijo pomiril z razlago, da je nemogoče ugotoviti dovršeno mehansko resonanco Zemlje, kar pa je ključnega pomena. Leta 1933 je dejal: »Nameravam fotografirati misli. Leta 1893 sem se med raziskavami prepričal, da lahko določena podoba, izoblikovana v mislih, refleksno oblikuje tudi podobo na mrežnici, kar bi lahko razbrali z ustreznim aparatom. Tako sem razvil tudi zamisel o televiziji. Umetna mrežnica bi sprejela sliko videnega objek- ta, optični živec in druga mrežnica pa bi sliko reproducirala. Obe mrežnici bi bili podobni šahovnicama, optični živec pa bi bil ozemljen.« V tridesetih letih je objavil odkritje strašnega orožja - žarke smrti in t.i. Teslov ščit. Večkrat je govoril o stroju, ki bi lahko v primeru vojne ustvaril neprebojni energetski zid okoli cele države, ki ga ne bi moglo prav nič prebiti (ja, ZDA so načrt za zračni ščit plagiirale od Tesle). Kako resno je mislil, govori telegram sorodniku Kosanoviču tik preden je uvidel, da je postal nemški napad na Jugoslavijo neizbežen:»Potrebno bo devet central: 4 v Srbiji, 2 na Hrvaškem in 2 v Sloveniji. Vsaka bi morala imeti 200 kVV, da bi se domovina zaščitila od kakršnega koli napada.« Cahrles Hausler, ki je skrbel za njegove golobe, je nekoč dejal: »Ob neki priložnosti mi je pokazal veliko škatlo, ki je stala v sobi, in rekel, da naj bom zelo pazljiv, da ne prijemam ničesar, ker se notri nahaja nekaj, kar lahko uniči letalo v zraku ...« V Teslovi zapuščini najdemo tudi zapiske o skalarnih valovih, za katere danes mnogi trde, da so logično pojasnilo za telepatijo, telekinezo, reinkarnacijo itd. Ker skalami valovi vplivajo na čas, lahko potemtakem vplivajo na vse, kar obstaja v času, tudi človeški razum in različne ravni podzavestnega. Z uporabo tehnike »sežemanje časa« bi tako lahko povzročili antigravitacijo, materializacijo in dematerializacijo, transmutacijo in skoraj neverjetne stvari v medicini. Možno bi bilo ustvariti komuniciranje z večjo hitrostjo od svetlobe, gledanje stvari skozi zidove, celo skozi zemeljsko skorjo in oceane. Za konec skromne predstavitve tega genialnega znanstvenika naj v prid privržencev ufologije omenim, da Tesla nikoli ni podvomil v obstoj nezemeljske inteligence. Pred več kot sto leti je celo trdil, da je prejel neka »inteligentna« radio-sporoči-la nezemeljskega izvora, in je vedno ponavljal, da Nezemljani že statistično obstajajo. Davnega leta 1893 je celo naredil načrt vesoljskega plovila na električni pogon. Pogled na kanal Gay parade Amsterdam 2004 park: fotoreportaža ■mm Dan tolerance in svobodnega duha Tekst in foto: Gea Gerstenhofer Bila je vroča sobota v avgustu, v mestu pa je vrvelo od ljudi. Na letošnji paradi homoseksualcev se je v Amsterdamu zbralo približno 70 000 ljudi iz celega sveta. Spektakel se je začel že v jutranjih urah, ko se je več sto ladij, bark in čolnov, okrašenih z zastavami, baloni in gesli o ljubezni pognalo po mestnih kanalih. Na vodi je bila prava gneča veselih in razigranih ljubiteljev iste- ga spola, ki so plesali in mahali gledalcem na kopnem. Čudovit barvni spektakel, paša za oči, ker je to za nekatere najpomembnejši dogodek leta in se zanj pripravljajo več mesecev. V mestu je prevladovala pink barva. Mostovi in kanali so se šibili pod ljudmi. Od daleč je vse skupaj izgledalo kot pisana ikebana z grozdjem. To je bila šele otvoritev gay parade, večina je šla na party za hišo Ane Frank pri cerkvi. To ni bila zabava samo za homoseksualce, vsi so bili dobrodošli. Ni pomembno, če si "krop ali voda”. Pomembna je toleranca in svoboden duh. Krožila je zelo sproščena in prijetna energija. Zame se je tu dogodek končal, ostali so lepi spomini in fotke. Tiste "tapra-ve” pa so čakale še na nočne dogodivščine v izbranih klubih in barih. Zakaj pa ne? 1 Od zgoraj se bolje vidi Koketiranje s kopnim Brez komentarja Jaf '■ A m pr S Mj H,- ■ilL ■ki- jap*r IjpR?/ 4W JkZpnsE IIamI ' jiH H 4 ■ park:kupujem,torej sem Sendvič v McDonaldsu Small Mac Damijan Šinigoj, foto: Boštjan Pucelj V McDonalds zavijem samo, ko si to zaželita moja sinova. To si ponavadi zaželita, ko se peljemo mimo po ameriško okrancljane kocke v nakupovalnem delu Novega mesta (ali kjer koli drugje), a če je le možno, poskušam njuno pozornost odvrniti od karakteristične stavbe. Ko je ne vidita več, ju mine tudi lakota. Ja, sladke male zmage. Saj načeloma nimam nič proti hitri hrani, če sem iskren, si jo privoščim vsaj dvakrat na mesec, če med te proizvode štejemo tudi pico, a le pri McDonaldsu imam vedno občutek, da so me oropali. Mislim, gledam tiste lepe svetleče sličice slastnih hamburgerjev, dobim pa vedno neko malenkost, ki bi mi padla v luknjo v zobu, če bi jo imel. V filmu Super size me Morgana Spurlocka, ki je mesec dni jedel samo junk food te multinacionalke, izvemo marsikaj zanimivega, a nič takšnega, kar že ne bi vedeli (ja, povprečen Američan ne more več ležati na plaži, ne da bi ga Greenpeace kot nasedlega kita vlekel nazaj v morje, pas pa si okoli pasu pomagajo zapeti z bumerangom!), mene je bolj presenetila trditev, da so debeli zato, ker je hrana v McDonaldsu nadvse poceni! Halo!? In ker se je približal rok za oddajo člankov, sem (mimogrede in z lahkoto, ker sem obljubil tudi plačati) prepričal Uršo, Sandro in univerzitetnega diplomiranega inženirja geodezije gospoda Puclja, da se mi pridružijo na kosilu. Suvereno smo vstopili v lokal in si po vnaprejšnjem dogovoru izbrali različne hamburgerje z osvetljenih reklamnih fotografij. Počakati smo morali nekaj kratkih minut in že so bile pred nami štiri lepo potiskane papirnate škatlice s slastno vsebino, zaradi katerih so se nam nabirale sline. S krulečim želodcem sem odprl svojo in se za hip zmedel. Nisem dobil, kar sem naročil. Pomota! Prosil sem prodajalko, naj mi na fotografiji pokaže, katerega mi je dala. In je pokazala. Ogledal sem si fotografijo in crkovino v škatlici in popadla me je jeza, da bi kot Michael Douglas v filmu Free Fali vse postrelil. Še dobro, da nisem imel uzija. Rop pri belem dnevu. Na fotografiji je bil hamburger, iz katerega je štrlela zdrava zelenjava, sir se je počasi in slastno topil po debeji pleskavici... Ko sem odprl svoj izdelek, ki se imenuje »royal« in še nekaj, sem našel le dva kolobarčka kumaric, utopljenih v paradižnikovi omaki, vse skupaj pa je prekrivalo nekaj hokejskemu paku podobnega, samo manjšega. Ja, kot da bi vabili ljudi na smučanje na tropski otok z zloženko, kjer bi z računalnikom dodali sneg ... Za vse skupaj sem plačal nekaj manj kot 2000 SIT! Svoj kraljevski nateg sem pojedel v treh grižljajih, z enim sem pojedel še pol Urši-nega »royal« nečesa, uni. dipl. ing. Pucelj pa je svoj dvojni sir, ko je videl, kam pes taco moli, pojedel v slabih dveh grižljajih! Jezen sem razvozil prijatelje domov in se potem kot kakšen narkoman, željan junk fooda, odpeljal v Eldora-do na velik in nadvse okusen hamburger, ki mi je končno potešil lakoto. Bolj zdrav zagotovo ni bil, a pri njih nisem imel občutka, da sem bil nategnjen. Zdaj šele razumem tistega gospoda, ki se proti globalizaciji bori tako, da v McDonalds hodi le na veliko potrebo in v stranišče potem zabaše cel dnevni časopis. Čeprav drek potem itak spet pucajo Slovenčki... Na fotografiji je bil hamburger, iz katerega je štrlela zdrava zelenjava, sir se je počasi in slastno topil po debeli pleskavici. Ko sem odprl svoj izdelek, ki se imenuje »royal«, in še nekaj, sem našel le dva kolobarčka kumaric, utopljenih v paradižnikovi omaki, vse skupaj pa je prekrivalo nekaj hokejskemu paku podobnega, samo manjšega. park:kratka zgodba Počitniško delo Uroš Sadek, foto: Boštjan Pucelj V tistih dneh, ko je do mene prišla vest, da je umrla Moana Pozzi, sem bil star 24 let. Ravno sem bil na počitniškem delu pri nekem časopisnem podjetju. Počitniškem zato, ker se mi ni bilo treba pretegniti. Veš čas sem lahko ob delu poslušal vvalkman. Vse, kar sem počel, je bilo metanje paketov v različne košare. Zelo metafizično delo. Brez dvoma. Je pa imelo tisto okolje tudi prednost zame, takrat sem namreč prvič v življenju začel resno prebiranje časopisja. Največkrat je bilo to seveda branje iz čistega dolgčasa. Tako sem nekega dne prebral, da je zaradi raka (ne vem, kje ga je imela) umrla italijanska pornografska diva Moana Pozzi. Spomnil sem se je iz filmov. Nisem eden tistih, ki imajo stanovanje po dolgem in počez polepljeno s plakati razgaljenih lepotic, vendar sem si Moano zapomnil. Imela je morda najlepše oči, kar sem jih v življenju videl. Neskončno otožen pogled, ki je zani- mivo protestiral proti tistemu, kar je počela v svojih filmih. Ali jo je nekako nadgrajeval? Kakor koli že, bolje, da ne ugibam preveč. V najboljšem primeru so vtisi o njej ostanki adolescentnega razburjenja ob pogledu na protagonistko svobodne spolnosti. Ne več kot to. Seveda sem jo želel imeti v svoji postelji. Med drugim sem se tolažil, da jo osvajam na učinkovit način, tako da se ji v fizičnem svetu povsem izogibam in jo tako ignoriram (kar je bilo seveda res). Denarja nam niso dajali veliko. Bolj tako, za par kurjih paštet. Zato smo se znašli po svoje in uslužbencem na bencinski črpalki za pol cene prodajali vse mogoče časopise in revije. Delal sem od šestih popoldne do dveh zjutraj, po lokalih pa blodil tam od dveh do štirih. Spal sem do dvanajstih, enih. Potem smo še kakšnega navili, pa je bila ura šest. V tistem času sem stanoval pri Andreji. Imel sem svojo sobo. V začetku sem se počutil odlično, potem pa sem polagoma začel opažati različne vrste in podvrste pajkov, stenic, mravelj (in tudi nekih bitij, ki so sodili nekako med rastlinsko in živalsko deblo), s katerimi sem si očitno delil sobo. Sam nisem prevelik čistun, tako da nisem bil ogorčen. Vsaj dokler me ni ena izmed stenic zlobno ugriznila v oko (med spanjem), da sem bil potem ves dan zatečen. Andreja je bila človek svoje vrste. Pač ni bila taka, da bi se obremenjevala s tuzemskimi opravki, kot sta čiščenje in pospravljanje. Prahu je bilo v stanovanju toliko, da je bilo nemogoče hoditi v copatah, ker si bil takoj umazan. Rože v stanovanju niso bile več zelene, ampak sivo rjave. Andreja je imela zanimivo navado, da ni skoraj ničesar metala stran, če le ni pretirano smrdelo. Tako smo imeli neverjetno zbirko praznih steklenic, plastičnih embalaž in kar je tega. Pa starih časopisov in najrazličnejših revij, odsluženih plakatov, tako imenovanih spominkov in kartonskih škatel. Če je šla iz stanovanja za nekaj dni, sem na skrivaj zmetal nekaj navlake v smeti in potem trepetal, da bo opazila. Tuširati se v teh razmerah ni imelo smisla, ker si bil takoj spet umazan. Nekajkrat sem sicer poizkusil. Stekla na oknih so bila taka, da sem se počutil, kot da stanujem v kleti. Najbrž je bil kriv smog v ljubljanskem zraku. Saj drugače je bila prijetna punca. Vsak dan si je kuhala čaj. Zanimive so bile sestavine teh napitkov. Pri njej sem se naučil, da skoraj ni stvari, iz katere ne bi bilo mogoče skuhati čaja. Vsaj tako se je zdelo, ko sem opazoval vse njene pripravke. Nekateri so bili po moji oceni stari najmanj deset let. Da me ne boste napak razumeli, Andreja je bila sicer punca na mestu. Pa tudi ni kazala posebno materialističnih teženj. Vseskozi sem plačeval precej nizko najemnino za svojo sobo. V tem času sem imel dekle. Odveč je govoriti, da je bila ona zaradi higienskih lastnosti stanovanja kar malo živčna. Ni stanovala v tem bivališču (tudi ne bi hotela), je pa redno prihajala k meni. Če sva se spravila k seksu, so se iz postelje kmalu začeli dvigovati oblaki prahu. Dobro je, da sva spala kakšnih dvakrat na teden. Če bi večkrat, bi bila zdaj oba pljučna bolnika. Ko se je slačila, oblačil ni zlagala na stol ali kam drugam, temveč jih je tlačila v svojo torbico. Imela je srečo, da je bila torbica dovolj velika. No, čevlje je večinoma puščala na tleh, to je res. Kadar Andreje ni bilo doma, je spontano začela pospravljati stanovanje. Nisem ji mogel vbiti v glavo, da to Andreji ni všeč. Ko je odšla, sem ponavadi stvari postavil nazaj na izhodiščno mesto, da ne bi bilo po nepotrebnem ognja v hiši. Če ne drugega, sem prvič v življenju spoznal, da sem človek, ki da veliko na čistočo svoje neposredne okolice. Bil sem ponosen na ta uvid. Celo življenje sem namreč glede tega dobival ravno nasprotne informacije. Moj najboljši prijatelj je denimo še danes prepričan, da sem zobno ščetko prvič videl tedaj, ko sem dobil prvo resno punco. To seveda ni res. Kot pravim, sem v tistem času delal v časopisnem podjetju. Tam sem se seznanil z Damjanom. Nekaj je študiral, tako kot jaz. Le da je bil on tu zaposlen že skoraj eno leto. Tega nisem mogel razumeti. Cele noči je delal, zgodaj popoldne pred službo pa se je učil ali hodil na faks na predavanja. Sonca je videl bolj malo, ker je dopoldne spal (kot jaz), tako da je bil v obraz bled kot navadni jogurt. In tak je bil že skoraj eno leto. Z njim sva bila največja intelektualca na oddelku. Večinoma so imeli fantje in punce samo osnovno šolo ali še tega ne. Mene so zato klicali Magister, njega pa Doktor. Ne vem, zakaj so ravno njega klicali Doktor in ne mene. Zgodilo se je, da je moj prijatelj Matjaž v tem času ostal brez denarja. Ker me je stalno žical za pivo, sem mu bil prisiljen poiskati službo, da me ne bi povsem oskubil. Vprašal sem za njega in so rekli okej. Ko je slišal, da iz dneva v d_an prelagamo časopise, je bil skeptičen. Šele ko sem mu povedal, da bo v tej službi lahko spal tudi do štirih popoldne, če bo želel, je privolil. To se mu je zdelo zelo pomembno, celo tako, da me je pozabil vprašati za plačilo. Potem se je malo pritoževal, da mu nič ne ostane od dneva. Ob petih zjutraj je hodil spat, dremal do štirih ali petih popoldne, ob šestih pa je že začel delati. Če ne drugega, je zdaj imel vsaj denar. Če se prav spomnim, mi je nekega ponedeljka celo plačal eno malo pivo. Mislim, da je bilo to 17. 10. 2000. Od tistega altruističnega prebliska je Matjaž to dejanje, če se prav spomnim, ponovil točno dvakrat. In sicer 12. 5. 2002 ter 8. 10. 2003. Ko primerjam te tri datume med sabo, ugotavljam, da postaja vse bolj radodaren. Med prvim in drugim datumom je namreč leto in sedem mesecev, med drugim in tretjim pa samo leto in pet mesecev. To me veseli. Če ekstrapoliram v prihodnost, lahko glede na statistično verjetnost pričakujem, da bo dal za pivo že tam nekje januarja 2005. Komaj čakam. Matjaž je kmalu dobil novo funkcijo. Ko smo ob dveh zjutraj končali delo, je moral pomesti po našem oddelku. Napredovanja sprva ni bil preveč vesel. Resnici na ljubo pa je bil z metlo v roki prav simpatičen. Pa tudi šlo mu je. Sčasoma je pometanje na nek način celo vzljubil. Potem ko se je poročil s Sandro, sem ju velikokrat obiskal in ga pogosto zalotil z metlo v roki. Prav prisrčen prizor. Doktor Damjan je bil eden izmed slovenskih prvakov v rolkanju. Nekajkrat naju je z Matjažem poskušal naučiti prvin tega športa, in to kar sredi Dunajske okoli treh zjutraj. Ko sem skušal z rolko skočiti čez rob pločnika, sem nekajkrat zahrbtno padel. Matjaž ni bil nič boljši. Zato sva raje odnehala. Damjan je naslednje mesece še kar vztrajal v časopisnem podjetju, midva z Matjažem pa sva se odločila, da greva stran. Potem sva si poskušala najti kaj drugega, pa dolgo časa ni šlo. Ampak preživeti se je dalo. Smo pač jedli bolj pašteto in kruh kot kaj drugega. Cez dan pa smo igrali šah, ker je to poceni. Če sva se spravila k seksu, so se iz postelje kmalu začeli dvigovati oblaki prahu. Dobro je, da sva spala kakšnih dvakrat na teden. Ce bi večkrat, bi bila zdaj oba pljučna bolnika. Ko se je slačila, oblačil ni zlagala na stol ali kam drugam, temveč jih je tlačila v svojo torbico. skupina DN5 LGksiPstetat založba goga^ novo mesilo |« nty fej fotopub | > | com park Tnifl Nižje cene digitalnih fotografij Obiščite spletno stran www.foto-asja.si in si naložite program za enostavno naročanje in pošiljanje digitalnih fotografij prek spleta v naš studio. Digitalni fotoaparati Po ugodnih ceneh in z možnostjo obročnega odplačevanja so Vam na voljo v vseh naših poslovnih enotah: Novo mesto, Metlika, Sevnica, Trbovlje, Zagorje ob Savi Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali, tako bo vaša pot v svet digitalne fotografije enostavnejša. 4" Grafična priprava za tisk 4" Osvetljevanje filmov B2 V Skeniranje diapozitivov in negativov A3 V Računalniška montaža - impozicija 4 Barvno fotokopiranje 4- Barvno lasersko printanje A3 Ljubljanska cesta 42 Tel.: 07 30 20 220, 07 30 20 221 GSM: 041 348 718, 031 377 165 -HEIDELBERG- Multimedijski center Dolenjske MCD in Mestna občina Novo mesto akcija "naj spletna stran" učne delavnice k>u>' 9tyu/9 tiu/rta* • • J ISELBLEB !ry« ntmMIti t»ni Microsoft ItikslPstrtfot Multimedijski center Dolenjske in Mestna občina Novo mesto najavljata skupni progam aktivnosti, namenjenih razvoju informacijske družbe. V Multlmedljskem centru Dolenjske pripravljamo: - podaljšan delovni čas: (pon - pet: 8 -19, sob: 10 ■ 12) - natečaj za "Naj spletno stran" Novomeške občine - serijo delavnic s področja računalniške tehnologije: (računalniška grafika, internetne tehnologije, računalniška obdelava zvoka, odprtokodni programi, flash animacije,) Multimedijski center Dolenjske, Prešernov trg 6,8000 NM, 07 3371 791,031704 348, mcd@lokalpatriot.si, www.mcd-nm.com,www.novomesto.si park:tl ačenka Melodrom, Melodrom, Kaže, da je leto 2004 čas nenavadnih pevk. Spomladi Patetico, jeseni Melodrom. Prvenec ljubljanske zasedbe, prvotno imenovane Mar-quee, ki je nastala že leta 1999 v matičnem lokalu Slovenske Kinoteke, kot Melodrom deluje zadnja tri leta, je tipičen odraz okolja, iz katerega skupina izhaja. Po prvotni zamisli naj bi delovali izključno na področju scenske glasbe, z avtorsko glasbo so nato opremili več gledaliških predstav in se odločili za prvo samostojno izdajo, vzpodbudil jih je še dober odziv na Radiu Študent. V jeseni leta 2002 so prekrižarili slovensko klubsko prizorišče in letos pomoli nos v Nemčijo in Avstrijo. Lani so naredili posnetke za ploščo, ki so šli letos še enkrat skozi proces produkcije, tokrat pod taktirko Iztoka Turka. Poleg tega so prepesnili še nekatera besedila iz angleškega v slovenski jezik. Plošča prinaša poleg slovenskih še francosko in tri angleška besedila. Osnovni kvintet: Mina Špiler - vokal, Matevž Grad - kitara, programiranje, Polona Janežič - klaviature, Matej Nolda - bobni in Miha Žargi - bas, je k snemanju povabil nekaj gostov, drugače sam opravil vse delo, vključno z oblikovanjem ovitka. Če so vam bili všeč Patetico, vam bomo tudi Melodrom, le da ti niso tako izvrstni glasbeniki in so krenili po pomoč k elektroniki. Glasba je preprosta, pravzaprav prinaša pravo vzdušje in patetiko klasičnega slovenskega igranega filma, onih dolgih kadrov, statične kamere, praznih pogledov in bizarnih dialogov - avtorji pač ne morejo skriti lastnega porekla. Produkcija je zelo enostavna, celo minimalistična, prednjačijo godala, vse ostalo ostaja nekje zadaj, skoraj nerazpoznavno. Ob poslušanju in produkciji nehote pomisliš na skupine britanskega novega vala zgodnjih osemdesetih let, Ultravox, Visage, ali na zgodnje Videosexove kreacije Iztoka Turka. Precej starosvetna elektronika, torej. Dobrih petinštirideset minut glasbe deluje skoraj monotono, melanholično, vendar nas iz čutne otopelosti prebudijo nekatere svetlejše teme, ponekod dubovski pridih in v enem primeru celo svojevrsten swing. Izstopajo pesmi 5:15, Duet, Prenzlauer allee in September. Po svoje zanimiva in precej pogumna izdaja tako skupine kot založbe. ‘ovitek 3, plošča 3 Rasto Božič Al Jarreau, Accentuate The Positive, UniversalAerve/Multimedia 2004 Še preden je bil Bobby McFerrin in še preden je bila Dee Dee Bridgevvater je ameriški temnopolti pevec in šolani psiholog Ali Jarreau z nenadkriljivo jazzovsko vokalno scat tehniko in vokalnim oponašanjem glasbil snemal odlične plošče in navduševal planetarno publiko. Prvo samostojno delo je izdal že daljnega leta 1965 in bil do osemdesetih let precej povezan z vokalnim jazzom, potem je šel v smer rhythm&bluesa ter v desetletju proti koncu tisočletja pristal pri sicer tehnično brezhibni vendar stilno precej polirani ter pocukrani ameriški založbi GRP. Njegov vrhunec so bila ravno osemdeseta leta z več svetovnimi uspešnicami, poleg tega je Ali Jarreu edini pevec v zgodovini nagrad ameriške glasbene industrije, ki se lahko pohvali s prestižnimi grammyji treh različnih pevskih kategorij: jazz, pop in R&B. Zadnja leta je ta štiriinšestdesetletnik še vedno zelo aktiven, njegovi albumi izhajajo približno na dve leti, zadnji izdelek, ki ga tokrat predstavljamo, pa je posnet za NHm E9B cenjeno jazzovsko založbo Verve in pomeni spet dolg korak nazaj k vokalnemu jazzu. Na plošči je enajst več ali manj znanih jazzovskih tem - standardov: Carmichael, Ellington, Arlen, Burke, Hampton, Evans itd. Spremljevalne zasedbe delno variirajo, od tria s hammond orglami do kvarteta in sek-steta. Med sodelujočimi je nekaj znanih imen, recimo basist Christian McBride itn. Al Jarreu, ki se na številnih ploščah pojavlja tudi kot tekstopisec, je za ta album sam prispeval pet besedil. Na njegovih zadnjih izdelkih skoraj po pravilu vedno najdemo kakšen do zdaj samo instrumentalni jazzovski biser, za katerega je Al povsem na novo napisal besedilo. Na prejšnji plošči je bila to Zawinulova, Something That You Said iz obdobja VVeather Report, tokrat našemu sluhu streže s slovito Gillespijevo be bop klasiko Groovin' High, nadgrajeno z izvrstnim vokalnim scatom. Jarreauja vedno odlikuje resen pristop, zna biti vesel, dinamičen, nežen, melanhoničen, sanjav in prefinjen. Vse to, pogosto pravi večerni pridih, prinaša nova plošča. Romantika, ki se vešče loči od sladkobnosti. Naj vas ne zavedejo Jarreaujeva leta, človek ni fosil, le velik umetnik vokalnega jazza. ‘ovitek 3, plošča 5 Rasto Božič Youssou N’Dour, Egypt, Nonesuch/WEA/Nika 2004 Upam, da vam ime, če ne drugega, pove, da gre za pevca in glasbenika, ki je šele po zaslugi leta '94 z Neneh Cherry posnetega hita 7 Seconds, dosegel svetovno slavo. Pota slave in zahodnjaškega kulturnega imperializma so res čudna. Youssou N'Dour je bil že pred pojavom na zahodu, preden ga je spoznal sloviti Peter Gabriel, doma veliko ime zahodnoafriške glasbe, prava su-perzvezda senegalskega mbalaxa, zmesi tradicionalne glasbe, tamkajšnjega urbanega popa ter zahodnjaške produkcije. Če si v Afriki velik in te poslušajo milijoni za svetovni kapital nezanimivih Afričanov, si za zahod še vedno ničla. Vse je N’Dour skusil sam, predenje prišel do današnjega statusa etno/pop ikone. Njegovi prvi albumi so se pri nas pojavili v začetku devetdesetih let. Najbolj je slovel okoli leta '95, njegov ugled je do konca tisočletja kulminiral in bil močno načet z albumom, ki mu ga je vsilil založnik. Vzporedno je za afriško tržišče ves čas snemal albume z drugačno glasbo, ki jo je leta 2002 izdal tudi za zahodni trg. Rezultat je bila nova založba in odlični akustični album Nothing's In Valn, katerega naslednik Egypt je le nadgrajevanje z islamsko vsebino. Plošča prihaja v trenutku, ko zahod še kako potrebuje sodelovanje z islamom. V času, ko naš svet in Alahovo občestvo zaradi ameriške politike družita le dve točki - sovraštvo in nerazumevanje. Youssou N'Dour z novo ploščo prinaša drugačen pogled, ki ga je našel v senegalski najbolj razširjeni religiji oziroma v njeni sufijski ločini, ki jo posebej odlikuje strpnost. Poleg tega je hotel svetu predstaviti in sam raziskati vpliv klasične arabske glasbe na kulturo in glasbo zahodne Afrike. Plošča je deloma nastajala v Dakarju, deloma v Kairu, kjer so zasedbi zahodnoafriških glasbenikov s tradicionalnimi glasbili dosneli egipčanski orkester The Fathy Salama Orchestra. Nastal je privlačen glasbeni amalgam z nabožnimi besedili in odami, katerih avtor je ob pevcu Gueyeu N’Dour sam. Večkrat slišimo obrazec, ki Alaha razglaša za edinega boga. Akustična orientalsko ritmična vendar lahkotna glasba nas odnese tja na rob Sahare, kjer se plešoči derviši med glasbo in zanosnim vrtenjem okoli lastne osi v mističnem ritualu izničevanja telesa zbližujejo z bogom. Vmes se nežno prikrade pizzicato godal, nato v vsej lepoti zagode orkester, ki zahodno Afriko prestavi v senco egipčanskih piramid. Nastalo prefinjeno glasbo z liričnih višin oplaja nepozabni NDourjev vokal, vse združi v pesniško celoto, ki nas prepričuje, zakaj je le en bog med bogovi in zakaj le en Yous-sou N’Dour. ‘ovitek 4, plošča 5 Rasto Božič VOtltSOU N-DOUR Eftpt Funtango Kulturni center Janeza Trdine, 5. oktober Rasto Božič, foto: Rasto Božič Preden se lotimo »večera tanga nueva, Astorja Piazzolle, avtorske glasbe in skupine Funtango«, moramo razčistiti dva pojma. 0 tem, kaj je tango, nam leksikon Cankarjeve založbe pojasnjuje, da gre za »zmerno hiter argentinski ples v dvodelnem taktu«. O Astorju Piazzolli nam, recimo, če ga še ne poznamo, več pove vodič VVorld Musič, The Rough Guide ali allmusic.com, tako vas z vsakomur dostopnimi podatki ne bomo obremenjevali. Torej, gre za svetovno znano ime pokojnega argentinskega glasbenika in komponista, ki ima po svetu in naši Sloveniji veliko število pristašev. Tango ali bolje, glasba, povezana s tem plesom, tu zadnja leta doživlja razcvet, katerega izhodišče najdemo v idrijskem festivalu tanga, kjer pa ima prste vmes tudi vodja skupine Funtango, idrijski harmonikar Marko Hatlak. Sekstet, če prištejemo še izvrstno in ognjevito pevko Polono Udovič, ki se, mimogrede, na odru odlično znajde, je nova zasedba in nadaljevanje uspešnega projekta Distango, katerega avtorje bil ravno Hatlak. Z novo skupino je imel že več nastopov, nam najbližji je bil letos avgusta v Metliki. Novomeško občinstvo se je na glasbo, ki so jo poleg navedene dvojice izvajali še član številnih zasedb - violinist Bojan Cvetrežnik, pianistka Neža Buh, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Piero Malkoč, dobro in navdušeno odzvalo. Obisk je bil soliden, dvorana napolnjena skoraj do polovice in prva zadrega z aplavzom hitro pozabljena. Publika, opazno vajena »klasične« ponudbe abonmajev, na tovrstno glasbo namreč ni bila najbolje pripravljena in se je v začetku držala naučenega strogega protokola, ki med stavki prepoveduje ploskanje. Skupina Funtango je večer odela v argentinske barve, strastne in prelepe glasbe, ki korenini v pregrehi južnoameriških bordelov. V dobri uri in pol so umetniki predstavili lastno čutečo interpretacijo glasbe pokojnega velikana ban-deona, mi bi rekli majhne okrogle »mornarske harmonike«, se pokazali kot izredno vešči in uigrani glasbeniki, predvsem je blestela trojka Cvetrežnik, Hatlak, Pekarovič. Poleg glasbe Piazzole sg odigrali še nekaj drugih avtorjev, recimo Xavierja Gonzalesa, in se v zaključni skladbi podati četo na pot improvizacije, ki jo je publika burno ..pozdravila. Kljutf Milno dobremu obisku, med večinoma starejšimi obrazi sem spet pogrešal mlajše. K^so bili novomeški gimnazijci, srednješolcTponodnji intelektualci? So čakali na sobotnifjpstop Jasmina Stavrosa ali (upam vsaj) Trkajl^^ Trkaj LokaPatriot, 9.oktober Rasto Božič, foto: Rasto Božič Kaže, da se glede domnev o obisku nisem uštel. Skoraj poln LokalPatriot so v dveh tretjinah napolnjevale punce, fantje so bili v veliki manjšini. Jih je le pritegnil Sta-vros ali odgnala vstopnina? Kakor koli, dekleta so se znala dobro zabavati tudi sama. Začnimo na začetku. Kupil sem vstopnico za ženo, naročila sva temno točeno, klub se je počasi polnil, ob zadušenem zvoku smo v ozadju spet bolj slutili kot slišali nekaj povsem zmedeno spuščanega pogrošnega MTV-jevskega rapa. Dekleta so se zbirala, kaj če bi bil mlajši in samski? Napovedani čas nastopa je bil tokrat za pol ure kasneje in zamuda je bila le znosnih petnajst minut, ko se je pred zbranim občinstvom na oder postavil DJ Supastar in nam demonstriral približno pol ure lastne vaje. Snafu - debi koncert LokalPatriot, 12.oktober Rasto Božič, foto: Rasto Božič Ko se je ravno ogrel in po dveh ali treh še kar uspelih miksih, se mu je na odru pridružil letošnji paradni konj slovenskega hip-hopa, ljubljanski raper Trkaj z dvema MC-jema, BMT-jem in Ballavom. Trkaj je bil sicer precej hripav, saj ga je menda prejšnji večer v Škofji loki, ki se je zavlekel do jutra, precej zdelal, vendar je klub utrujenemu glasu dal vse od sebe in korektno odžlobudral večino gradiva z debitantskega albuma »V času enga diha«, se dvakrat dotaknil hita »Dihi z mano« in se ob verzih »Janezek pa komplekse ima« obregnil ob rezultat zadnjih volitev in publiko povprašal: »Kako ste zadovoljni z njimi?« ter v odgovor dobil kisle nasmehe. Nastop, ki ga je Trkaj vodil in izvedel suvereno, vehementno in zelo energično, se je po kratkih štiridesetih minutah iz navedenih razlogov končal. Glasbena podlaga je bila solidno izvedena, DJ si je izdatno pomagal z dlančnikom, občasno je z neuglašenim afriškim djembe-tom zmotil le MC-tolkalec, ki pa se ga na srečo ni preveč slišalo. Publika je po zadnjem komadu neverjetno hitro zapustila prizorišče, Trkaj si je zunaj na svežem zraku hladil glasilke, Jure D. je dal za pivo in prepuščeni smo bili spet cenenemu pop rapu tipa Usher, tokrat le z malo boljšim zvokom lili B AfS TH Legenda ocen: ■ Prek slušnega kanala naravnost v srce 1^4^ 'Ušesavredno ■ Tudi to je zvok I-4-. - Prispevajte za slušni aparat Shyam LokalPatriot, 22.oktober Rasto Božič, foto: Žiga Vire Priznati moram, da se mi je novi album te posavske skupine, ki mi je bila vedno simpatična, tako zaradi dobrega prvega albuma, izvirne glasbe, pristopa, kakovosti izvedbe, porekla in ne nazadnje imena z ono indijsko mistiko, že nekje od junija pomikal po polici z novimi ploščami in se mi ponujal v poslušanje. Kot kaže, je sindrom drugega albuma namesto skupine udaril po meni, saj sem ploščo razdevičil šele na dan novomeškega nastopa in bil že po prvem poslušanju povsem navdušen. Kljub temu da je glasba s plošče nastala že pred dvema letoma, je izredno sveža, izvirna, izvedena na visoki ravni, vokali izvrstni, besedila zanimiva, polna sporočil, simbolike, jedrnata, efektna, razumljiva. Zvok brez napak, ravno pravo koketiranje z elektroniko, dobra produkcija in oblikovanje ovitka čista desetka. Ko potem ta ovitek razpreš in izveš, da je vsa glasba, besedilo in oblikovanje delo le ene osebe Miloša Radosavueviča, se park:preša začneš spraševati, kaj hudiča je v tem sivem in industrijsko degradiranem Posavju, da ustvari take bende, ki močno presegajo slovensko povprečje in dojemanje pop kulture z rock glasbo na čelu. LokalPatriot je bil ta večer še kar poln. Običajna znosna gneča, zvok spremljevalne glasbene kulise tokrat boljši kot navadno, večerni koncert onega starega Titoljub-ca Balaševiča v sosednji dvorani se je že končal in ni vplival na obisk. S kakšne slabe pol ure zamude so Sh-yam prišli na oder v standardni postavi, bobnal je Frenk Les, saj je naš domači Obra (»Kustos«) kot bobnar sodeloval le pri snemanju plošče. Sledila je ura in pol udarne, energične, dinamične in zvočno bogate rock glasbe. Nekje sem prebral oznako artrock, vendar bi se z njo, predvsem zaradi zgodovinske navlake, ki se je nabrala okoli tega naziva, težko strinjal. To je vsekakor rock glasba, vendar uspešno nadgrajena z onim žlahtnim umetniškim razmišljajočim pristopom ter instrumentalno raziskovalnimi vložki. Rock tako drugačen od »Ijubljanocentristi-čne« bebave glasbe vrste »Bejba pejt z mano« ali sidd(h)artovske pompoznosti. Slišali smo gradivo zadnjega albuma, šlo je vendar za njegovo predstavitev, uspešnice prve plošče in celo že nekaj novih komadov. Vsi glasbeniki so se potrdili kot izvrstni in dobro sodelujoči instrumentalisti, blestel je novi kitarist Matija Lapuh, le klaviaturistko sem ves čas nastopa komaj zaznaval, kar je bila mogoče le posledica slabo izbranega kota spremljanja nastopa, drugače je bil zvok skupine soliden. Shyam so nas zapustili navdušene, nakar so še kar nekaj časa ostali gosti LokalPatrio-ta, ki je zopet odlično zapolnil petkov večer. Dan pred koncem tedna, LokalPatriot z zasedenimi sedišči in običajno vrsto okoli točilne mize, torej obisk »še kar«. Po novem en četrtek v mesecu debitantski nastopi domačih skupin. Oder je najprej zavzela predskupina, roc-kerski trio Noise Brake s precej navitim pevcem in naše bobniče takoj napadla s komadom Britney Spears, ki pa se je na srečo v minuti končal. Potem so imeli pobje nekaj tehničnih težav, mikrofonij in vseh teh začetniških zapletov, da posebej ne omenjam razglašenosti kitare, petja mimo in ritma. Bobnar, ki je bil sicer zelo delaven, se je občasno izgubil in skušal pokazati količino doseženega znanja. Fantje so se trudili in tudi to je nekaj. Ko bi slišali začetke nekaterih današnjih zvezd? Druga skupina, novomeški Snafu, deluje od leta 2001 in je nekaj že nastopala okoli. Torej le niso popolni začetniki. Najprej nekaj besed okoli imena, ki ga bo v primeru mednarodne slave potrebno zaradi avtorskih pravic spremeniti ali dopolniti. Namreč v letih 1973-76 je v Veliki Britaniji delovala precej ugledna rock skupina z enakim nazivom SNAFU in izdala dva al- buma. Naziv pomeni, kot so naši štirje fantje in dve dekleti pravilno razložili v letaku, »Situation Normal Ali Fucked Up«, kar je bila v času vietnamske vojne priljubljena krilatica ameriških vojnih pilotov. Postava je naslednja: Maruša Š. B. - violina, spremljevalni vokal, Miloš R. - kitara, Primož B. - bobni, Tadej G. - vokal, kitara, Tina R. - saksofon, Tomaž. P. - bas kitara. Domači ali bolje novi Snafu je na odru zdržal približno urico. Predstavili so nekaj lastnih komadov, ki ne presegajo začetniškega povprečja, žagali uspešnice Lynyrd Skynyrd, Greenday, Midnight Oil itd. ter posegli tudi po rock klasiki Thin Lizzy, Whisky In The Jar, sicer predelani Metallici-ni inačici. Zasedba skupine je obogatena s saksofonistko, ki se bo morala še veliko učiti in ukreniti nekaj glede tistega obupnega račjega tona, ter precej neizrabljeno in tiho violinistko, ki bi jo lahko še kako uporabili recimo ravno pri Whisky In The Jar ter podobno. Skupina je še kar uigrana, vendar se bo treba, še preden lastnik izvirnega imena vloži tožbo, še veliko pozabavati z aranžiranjem lastne glasbe in se mogoče vprašati, ali sploh potrebuje tako široko zasedbo. No, potem ko smo menili, da je že vse za nami, je sledil pravi jam session. Na odru so se hitro menjavali glasbeniki in neki precej glasen, vendar zanimiv pevec. Za glasbila je začelo prijemati še osebje lokala in preden bi znal tudi sam narediti kakšno neumnost na odru, sem se pobral domov. Vsekakor so tile debi koncerti dobra zamisel. l44 Interpretacija Avtor: Borut Peterlin Jožica Medle, akademska slikarka, v svojem ateljeju. Njena razstava je na ogled v Dolenjskem muzeju do 28. novembra. park:kultum Tugo Šušnik: slike/paintings Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki 24.9. 2004 - 29.3. 2005 Infopark - napovednik za november Iztok Hotko Tugo Šušnik ima v historiatu slovenske sodobne umetnosti zelo pomembno vlogo. Bil je neposredno vpleten v vse preobrate v slovenski umetnosti od sredine sedemdesetih let naprej in se kot tak neposredno navezoval na globoke spremembe koncepta umetnine in značaja likovnega polja v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih. Velja za slikarja, ki je slovensko umetnost preusmeril od evropskih k ameriškim zgledom. Do sedemdesetih let so se slovenski umetniki namreč navezovali predvsem na pariški informel, njegova generacija pa je sprožila prelom s pariško-špansko naravnanostjo “ljubljanske šole". Po “odkritju” ameriškega abstraktnega ekspresionizma in besedil njegovih teoretskih utemeljiteljev Clementa Greenberga in Michaela Frieda, se je tok slovenske umetnosti korenito preusmeril. Z njim se je v slovenski umetnosti uveljavila praksa, ki se je navdihovala v izročilu ameriškega visokega modernizma in ki pri nekaterih slikarjih traja vse do danes. Šušnikov občutek za premike v sodobni umetnosti se je pokazal tudi v naslednjem velikem prehodu. Prav z njegovo sliko Triptih iz leta 1980 naj bi se, po mnenju Tomaža Brejca (kateremu je Šušnik posvetil kostanjeviško razstavo), začela epizoda “slikarstva nove podobe” in umetnosti, v kateri klasično slikarstvo zaradi množične reproduktibilnosti in najnovejšega “slikovnega obrata" izgublja nekdanji status? Problema, simulakra digitalno generiranih podob se Šušnikovo slikarstvo gotovo zaveda in se ga tudi, na specifičen način, dotakne, kljub temu pa ostaja Šušnik globoko zavezan klasičnemu slikarskemu nosilcu. Transformacijo slikovnega polja v ekran oziroma digitalno sliko, ki nima več lastne substancialnosti in se kot taka vzpostavlja v paralelnem svetu, Problema simulakra digitalno generiranih podob se Šušnikovo slikarstvo gotovo zaveda in se ga tudi, na specifičen način, dotakne, kljub temu pa ostaja Šušnik globoko zavezan klasičnemu slikarskemu nosilcu. s tem slikarskega postmodernizma pri nas. Serija slik, ki jih Šušnik razstavlja v Kostanjevici, nazorno prikaže sintezo obeh paradigem, ki sta temeljno določila njegovo avtorsko poetiko. Tudi pisec spremnega besedila v katalogu, Tomislav Vignjevič, razstavo označi kot “povezovanje v sintezo”. Šušnikovemu slikarstvu je do začetka devetdesetih let podeljevalo dinamiko in značilno silovitost predvsem raziskovanje in preizpraševanje možnosti slikarskega medija. Gledalec, ki pozna linearno smer razvoja Šušnikovega slikarstva, pa lahko ob kostanjeviški razstavi začuti signal umirjanja - zdi se namreč, kot da se je Šušnikovo slikarstvo ozemljilo in nič več ne išče poti k radikalno novim izraznim možnostim in rešitvam. Oznaka sinteza lahko tako v kontekstu dozdajšnjega Šušnikovega opusa pomeni tudi konec iskanja in eksperimentiranja. In res, iz meditativnega karakterja razstave veje občutek, kot da se je Šušnik zaustavil v zadovoljno premišljevanje - kontem-placijo o lastni prehojeni poti. Ali pa vzrok trenutnemu zastanku morda leži v dejstvu, da se je Šušnik, kot senzibilni opazovalec sprememb v ontologiji sedanjosti, zavedel nemoči tradicionalnega slikarstva in njegovih izraznih možnosti v odgovarjanju na bistvene izzive sodobne problematizira z orodji tradicionalne slikarske govorice. Gre za "simulacijo” digitalnega koda v obliki nekakšne rastrske mreže, v kateri lebdi metaforična kaligrafija, sestavljena iz številk, znakov in oblik. Te vsebujejo celo vrsto simbolov in pomenov, lahko se navezujejo tudi na tradicijo numerološkega simbolizma. Rehistorizacija tradicionalne slikarske govorice v povezavi s problematizacijo digitalnega načela slike, ki jo ponazarjajo preskoki v sintaksi likovnega jezika in forme, ki jih takšen jezik upodablja, gledalcu vizualizira protislovnost in negotovost "digitalne ontologije" ter večplastnost sodobne eksistence. Na razstavi v nekdanji cerkvi ko-stanjeviškega samostana pride še posebej do izraza Sušnikova obravnava svetlobe v sliki, ki ostaja eno njegovih poglavitnih izhodišč. Nasprotje med svetlobo in temo vsebuje pomensko konotacijo, ki izhaja iz najglobljega bistva človeške eksistence. V ambientu kostanjeviške cerkve pridobijo njegove slike še prav posebno inteziteto in s tem verjetno tudi svoj pravi pomen. Tugo Šušnik ostaja umetnik, ki je skozi svojo umetniško prakso zavezan preizpra-ševanju tipologije slike, njenega barvnega statusa in njene ontološke ter fenomenološke razsežnosti. Infotočka DNŠ Prešernov trg 6, 8000 Novo mesto vir: tel. 07 3374 374 www.novomesto.info info@novomesto.info Ponedeljek, 15. november EUGENE IONESCO: UČNA URA - gledališče. Abonma A in izven. Režiser: Vito Taufer; igrajo: Ivo Godnič, Janja Majzelj, Maruša Geymayer-Oblak. Dom kulture, 19.30,1700/2500 sit Torek. 16. november VRTEC CICIBAN NOVO MESTO - odprtje likovne razstave. KC Janeza Trdine, 17.00, vstop prost. DIGITALNA GLASBENA PRODUKCIJA - delavnica. Vodi Primož Cigoj. Multime-dijski center Dolenjske, 17.00. SALSA LOCA začetna in nadaljevalna delavnica salse 25.-27. 1L ter 2. - 4. 12. na OŠ Drska Vodi: Tina Ban, državna prvakinja v tekmovalni salsi cena: 4.500 SIT (3.500 SIT člani DNŠ)/delavnico info: 031 774 028 EUGENE IONESCO: UČNA URA - gledališče. Abonma B in izven. Dom kulture, 19.30, 1700 / 2500 sit. Sreda, 17. november TAMBURASKI ORKESTER HTV Z GOSTI - koncert. Gostje večera: DeŽur, Nuša Derenda in Slavko Ivančič. 19.30, KC Janeza Trdine. MUSIČA PATRIOTICA: EMOCORE - tematski večer. Tokratna sreda bo v znamenju prestavitve za mnoge neznane glasbene zvrsti Emocore. Klub LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Četrtek, 18. november IGRALNA URA S KNJIGO IN Z DIDAKTIČNIMI IGRAMI - otročarije. Knjižnica Mirana Jarca, 17.00, vstop prost. IVAN MEŠIČEK - predstavitev knjig. Predstavitev knjig Zgodba o Anastaziji in zdravilni cedri ter Prostranstvo ljubezni. Knjižnica Mirana Jarca, 18.00, vstop prost. NE BOJIM SE - filmski četrtek. Režiser: Gabriele Salvatores Scenarista: Niccolo Ammaniti, Francesca Marciano; igrajo: Aitana Sanchez - Gijon, Dino Abbre-scia, Giorgio Creccia in drugi (Italija, Španija, Velika Britanija). Dom kulture, 20.00. Vsak mesec 500 kuponov! \ ^^ŠtUllOIltsKl www.student-nm.com l> i36WflŽ tuš maxi 0,51 KARTA + KOKICE + PIJAČA = 1.700 sit Jaz pa dobim karto za kino za 670 SIT ali s študentskim menu-jem za samo 1.270 SIT!!! Zakaj ? Ker sem aktivni Jaka, me ob napotnici na DNŠ - Študentskem servisu kupon za popust čaka. r MADŽARSKA, PA ŠE MAL NAPREJ Z BICIKLOM - potopisno predavanje. Klub LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Petek, 19. november SINKOPA : KLASICK (RDYO) - tematski večer.21.30, Klub LokalPatriot, 400 sit. Sobota, 20. november Tl POVEJ - delavnica. Klub LokalPatriot, 9.00, vstop prost. PIPI & GUS: VAJE V SLOGU - gledališče. Scenarij in režija: Bojan Levak; igrata: Sašo Pipič-Pipi in Bojan Levak - Gus. Traja: 60 minut. Žanr: črna komedija Klub LokalPatriot, 20.00, 400 sit. GIBAJMO SE V RITMU FUNKA - tematski večer. Klub LokalPatriot, 22.00, vstop prost. Torek, 23. november PRIPRAVA TISKOVIN ZA RAZLIČNE OBLIKE POJAVLJANJA - delavnica. Mentor Tomaž Grdin. Klub LokalPatriot, 17.00. RADIO GA-GA SHOW - satirikon. KC Janeza Trdine, 19.30. KLAPA - srečanje in projekcija filma. Novembrsko nadaljevanje Klapinih projekcij in vpisovanje novih članov. Klub LokalPatriot, 20.00, samo za člane. MUSIČA PATRIOTICA: POP ULTIMA- TIVNO - tematski večer. Klub LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Četrtek, 25. november IGRALNA URA S KNJIGO IN Z DIDAKTIČNIMI IGRAMI - otročarije. Knjižnica Mirana Jarca, 17.00, vstop prost. EKVADOR - potopisno predavanje. Predava Andreja Jernejčič. Knjižnica Mirana Jarca, 18.00, vstop prost. ZBOGOM, LENIN! Režiser: Wolfgan Becker; scenarist: Bernd Lichtenberg; igrajo: Daniel Bruhel, Katrin Sass, Chulpan Khama-tova; Nemčija, 2003. Dom kulture, 20.00, 1000 sit. LEONARD COHEN: STOLP PESMI -literarni večer. Klub LokalPatriot, 20.00, vstop prost. Petek, 26. november PRIPRAVA NA IZPIT - brezplačna delavnica. Razvojno izobraževalni center Novo mesto, 17.00, vstop prost. 80S P.U.B - tematski večer. Klub LokalPatriot, 21.00, vstop prost. POTEPANJA S POLI - krativne delavnice za otroke. Knjigama Goga, 10.00, vstop prost. Torek, 30. november SERENADE - baletni večer. Abonma in izven. KC Janeza Trdine, 19.30,1700/ 2500 sit. park:fotokozmetika Djordje Balaševič pred dodobra razgreto publiko v športni dvorani Leona Štuklja, 23. oktobra, ifoto borut Peterlini Simpozij in razstava v čast prof. Marjanu Mušiču. Okrogla miza na temo mestnega jedra in Mušičeve arhitekture, razstava fotografij pred galerijo Slon in nastop pevskega zbora Pomlad, ifoto: borut PETERLIN IN BOŠTJAN PUCELJ) JLl = 7 •: iifsi 1 | T ■ ■k 'JBa V KC Janeza Trdine je 10. oktobra potekala prireditev ob 10. obletnici RIC Novo mesto. Poleg okrogle mize, slavnostnih govorov in predstavitve zbornika so si obiskovalci lahko ogledali tudi predstavo V vsemirju modrosti, avtorice Sandre HG in Branka Jordana. V Novem mestu se je začelo snemanje igranega dokumentarnega filma Trdinov ravs režiserja in scenarista Filipa Robarja Dorina in v produkciji Studia Vrtinec. parklji e treme FOTOGRAFIJE JOŽE MOHORIČ Teleban za potapljanje Pred davnimi davnimi leti so me na naboru za proslulo JLA vprašali, v katerem rodu si želim služiti (namig - odgovor, da v nobenem, ni prišel v poštev!). Pilot. Ne može. Tenkist. Ne može. Gnjurac. Evo ti kurac. Vseeno mi je. E, to može, je bil človeček zadovoljen in me je ruknil nekam v rovte, da je bilo komaj še v Jugoslaviji, na zemljevidu pa ne več, če ni šlo ravno za specialko 1:1. Tako se mi je v spomin zarezalo, da vsakdo pač ne more biti potapljač, in sem misel na podvodne aktivnosti opustil. Ker pa zadeve zelo nerad puščam nedorečene ali nedokončane, sem letos napravil tisto, kar napravijo ljudje, ki izrabijo vse druge možnosti - ali preberejo navodila ali pa se vpišejo v tečaj. Inštruktorja si nisem izbral med rumenimi stranmi, kakor ponavadi izbiram, temveč sem se pozanimal. Ko mi je kar nekaj ljudi predlagalo potapljaški klub M3 iz Novega mesta, ki je bil ustanovljen leta 1997 in združuje okoli 40 potapljačev, sem zbral pogum in obiskal predsednika kluba Senada Durmiča, ki je potapljač že od daljnega leta '83. In po dolgih dolgih letih spet sedel v šolsko klop ter bil že takoj na začetku, ko smo še izpolnjevali obrazec o morebitnih boleznih, zaradi katerih se ne bi mogli potapljati, opomnjen, naj ne prepisujem. »Ne veš sam od sebe, če si noseč ali kaj,« me je zbodel Senad. Ja, back to school... Najprej nas je opozoril, da lovci na globine ponavadi v globini tudi ostanejo in da upa, da takšnih med nami ni, zato sem globino prek sto metrov na prvem potopu v mislih začasno prečrtal. Teorijo smo osvojili v dveh dneh, na vrsto je prišla praksa. Ki seveda kot vedno nima veliko zveze s teorijo. Dobro, osnovno teoretično znanje je zelo pomembno, to ve vsak, in ob podatku, da so v vodi vse stvari videti večje, je kar nekaj možakov pomislilo, da se bo končno lahko fotografiralo tudi v Adamovem kostumu (recimo gospodje Štangelj, Gerbec in Bančič). Kot zanimivost naj povem še to, da je pod vodo nemogoče ugotoviti, s katere smeri prihaja zvok. Ko sem bil na svojem drugem pravem potopu v življenju in sem počasi plaval ob navpični steni in občudoval ribe, sem v glavi nenadoma zaslišal ritmičen zvok. Ki kar ni in ni hotel ponehati. Prepričan sem bil, da sem pijan. Ne od alkohola, jasno, temveč zaradi globine, o čemer smo se tudi učili. Zajela me je globinska pijanost. Obrnil sem se na hrbet, opazoval sončne žarke, ki so se prebijali v globino, opazoval jate rib, ki so počasi plavale nad mano, v glavi mi je nabijalo, jaz pa sem se imel nadvse lepo. Ja, bil sem nabit in bilo je božansko! Ko smo končali potop in se na čolnu preoblačili, me je Nina vprašala, če sem kaj slišal. Mirno sem se zlagal, da ne, ker sem se bal, da bi mi drugače Senad prepovedal nadaljnje potope, ko nama je Drago nekje iz krme mimogrede pojasnil, da smo slišali propeler trajekta, ki je plul nekaj kilometrov proč. Tako sem teorijo spoznal tudi v praksi in se počutil zelo neumno. Pa v hipu sem se streznil... Ampak, prehitevam. Teorija. Veste, da je čutilo vonja pod vodo omejeno? Res. Menda zato, ker je prilagojeno za delovanje v zraku ... Odpeljali smo se na bazen. Če smo kdaj mislili, da se znamo potapljati in da imamo kondicijo, smo se seveda kmalu prepričali v nasprotno. Preplavati smo morali nekaj krogov in dihati samo z dihalko, potem še nekaj krogov brez maske in z dihalko, potem smo pa itak dihali samo še na škrge. In najbolj zanimivo je šele prihajalo ... Pod vodo se ti mimogrede lahko zgodi, da ti nekdo zbije masko z glave, zato se moraš naučiti, kako jo pod vodo tudi izprazniti. Masko, polno vode, samo pritisneš pri očeh in pihneš skozi nos, pa je. To vajo sem na prvem pravem potopu v morju samoiniciativno ponovil, a žal pozabil obvestiti inštruktorja, kaj nameravam storiti. Ko meje zagledal brez maske in vsega skritega v zračnih mehurčkih, se mu je zazdelo, da je nekaj hudo narobe. Z znamenji me je spraševal, ali je vse v redu. Z znamenji zato, ker se pod vodo pač ne da pogovarjati, saj to je vsakomur jasno, mar ne!? In pri teh »podvodnih« znamenjih je hecno to, da so malenkostno drugačni od »površinskih«. Tako kot piloti potrdijo, da so razumeli z besedo »roger« namesto z besedo »right«, da ne bi kdo po naključju zavil desno, ko to ni potrebno, tako potapljač pod vodo pokaže »ve-geto«, da je vse v redu. »Vegeta« je s palcem in kazalcem sklenjen krog. Senad me je z »vegeto« spraševal, ali je vse v redu, jaz pa sem mu ves navdušen zatrjeval, da je, a sem mu to kazal z obema palcema obrnjenima navzgor, kar pod vodo pomeni, da pojdimo proti površju ... Ko je spoznal, kaj počenjam, je tudi sam začel uporabljati »površinske« znake in se je nekajkrat s kazalcem potrkal po čelu... Po teoriji in vajah v bazenu smo odrinili na morje. Prvi ga je zagledal Kristjan in se prepozno ugriznil v jezik. Zakaj? Če zavpiješ »morje«, je isto kot »bunda«.. »Runda,« sva hkrati zavpila z Jocom, čeprav se ni rimalo na »morje«, a kaj bi cepidlačili... Ponovili smo vse vaje za potapljaški izpit. Na petih metrih globine smo morali »sleči« jeklenko, sneti masko in se počasi dvigniti na površje, potem pa se »na dih« potopiti nazaj in si vse skupaj spet nadeti. Ni tako enostavno, kot se sliši, verjemite. Vsaj za prvič ne. Pa še nožev, da bi se ubranili recimo morskega psa, nismo imeli, kar je bil še dodaten razlog za stres... Nekajkrat je med nas zaplaval tudi Joco brez potapljaške opreme. Če nihče ni gledal, je lahko nekajkrat potegnil iz moje jeklenke, kasneje, ko je spoznal vse tečajnike, pa je kot kakšen junki plaval od enega do drugega in žical vdih, turisti na pomolu pa so verjetno domnevali, da je svetovni prvak v potapljanju na dah, saj je pod vodo ostajal tudi po deset minut... Zjutraj, takoj po jutranji telovadbi in zajtrku smo ponovili vajo prejšnjega dne. Ko smo vsi končali, je Senad povedal, da smo naredili izpit. Premeteno, ni kaj. Saj plonkati itak ne moreš, a psihično lažje narediš vajo kakor izpit! Potopili smo se na naš prvi pravi potop. Na globino 15 metrov. Ko sem na dnu od vseh zanimivih stvari pobral ravno cigaretni filter in Kristjana kakor zaprosil za ogenj, sem prvič videl človeka, ki se pod vodo smeje, da so mehurčki kar brbotali okrog njega, čez nekaj trenutkov pa še, kako je videti, ko Drago pod vodo vpije ... Potop je trajal skoraj uro, ko smo bili najgloblje, nas je parkrat na dih obiskal tudi Joco, da se mi je kar malo za malo zdelo, ne bom nič tajil. Človek se šola, naredi izpit, pa ti takole mimogrede mimo priplava amater! Pl Šini iz M3 o fVTZstG lokalno trobil Po direktorici uprave tudi podžupan zapušča občino Dolfe Podžupan v novi vlogi Podžupan se umika tudi iz Zavarovalnice Tilia in končno razvija vse svoje potenciale -Dolfetovo podjetje Podpis d.o.o. odkriva veliko tržno nišo v premalo korumpirani Sloveniji - Podpis Kneza Miloša še naprej najbolj zaželen artikel Poroča: Ivan Kasko »Po dolgih dela županovanja v senci končno nastopa čas, da stopim na sonce. Dovolj imam župana, dovolj mi je občinskih svetnikov, dovolj mi je večno nezadovoljnih mladih liberalnih demokratov in če sem čisto iskren, tudi tistega zanikrnega trobila z aristokratskim pridihom imam dovolj. Na koncu nas je zapustila še Mojči, ta večni navdih. Dovolj. Čas je, da začnem pošteno živeti: iz javnega življenja se umikam v malo podjetništvo,« je svojo tiskovno konferenco odprl Dol-fek Podžupan, dozdajšnji novomeški podžupan, predsednik uprave Zavarovalnice Tilia, državni svetnik, vodilni član LDS Novo mesto, član 57 upravnih in nadzornih odborov v KS Brezje Center in še več 100 v drugih KS mestne občine, nesojeni direktor Telekoma, nesojeni častni občan, nesojeni ljubimec direktorice Mojči in tragični junak Zdenke Pizdič - Šlataš, poslanke novomeške LDS pri časniku Delo. Velikan novomeškega nadzemlja je zapustil vse naštete funkcije in ustanovil podjetje Podpis d.o.o. Glavna dejavnost novega podjetja bo ponarejanje najbolj zaželenih podpisov tako v lokalnem kot tudi v širšem slovenskem in sčasoma tudi evropskem prostoru. V Bruslju je že ustanovljeno hčerinsko podjetje matične firme pod imenom PodZupan & PodZupan & PodZupan. Borzne kotacije dolenjskih podjetij so zaradi sinergijskih učinkov nemudoma zletele visoko navzgor, cene nafte na svetovnem trgu so začele končno padati, kot kaže bo ravno razcvet podjetja Podpis d.o.o. tisti, ki bo svetovno gospodarstvo navsezadnje le potegnil iz recesije. »Po letih razdajanja in preseravanja imam dovolj. Medtem ko se mali podjetniki z nič dela bogatijo, mi, pošteni politiki in direkorji podjetij v državni lasti v lastnem znoju služimo borih pet, šest milijonov neto + nekaj milijončkov stimulacije. Poglejte tega reveža Kneza Miloša - v desetih letih je komaj zaslužil, da si je najel apartma v skromnem, petsto let starem gradiču na Otočcu. Tudi sam si kaj dosti več v dolgih letih poštenega goljufanja v obče dobro pod budnim očesom Zdenke Pizdič - Šlataš nisem uspel zagotoviti človeka dostojni bivalni prostor. Le oglejte si to mojo malo zanikrno vilico na desnem bregu Krke, da ne omenjam ostalih nekaj nepremičnin, ki niso vredne tega imena. Res, prišel je čas za spremembe. Nič več ne bo tako, kot je bilo,«je še dodal odločeni Dolfe. Dolfe Podžupan je kot mnogokrat dozdaj ustrelil debelega in mastnega kozla. Podpis d.o.o. je očitno hit letošnje jeseni, gazela za najhitreje rastoče podjetje prihodnjega leta, po dolgih letih vladavine Vla-deta Sodčka pa je Podžupan najverjetnejši kandidat tudi za menedžerja leta po izboru Potlača, ene najpomembnejših menedžerskih nagrad v Evropski uniji in nekaterih manj razvitih delih Rusije. >dnep ? Vlade Sodček 113.000 € (akcija) podP's°V Knez Miloš 90.000 € (-10% za naročnika Potlača) Boško don Kova 500 € (neverjetna cena!) Mirko i Slavko 100 € (izkoristite enkratno priložnost) Rajko Raje & Gregor Metadoni 10 sit (predbožični bonus paket) Še danes naročite podpis svojega sovražnika! • Potlač, lokalno trobilo • Diretor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Glavni štab: Rotovž • email: potlac@drustvodns.si • Naročniki revije pdrK s0 tucJi podjetja in COM^LAN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 _____ COMPUTRONIC Tel: (07) 3376 710 ^ computronic@siol .net fe Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, Podbevškova 4, Novo mesto poslovalnice: Baragov trg 1, Trebnje . 07 &60 520.031 677 965| http//www.student-nm.com ^ Lubcon d.o.o. Pod Trško goro 33 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 misTiTOEI www.lubcon.com ^Študentski servis^ iniA www.noua.si o©o ®oo o©o Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto tel.: 07 30 79 811 (lepotni atel Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 0 ESTABLISHED 19*3 •1 MT PAVLI !] | Robert s elektronik d o.o.J^ Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 ROBJERT/S emcUuimkuo.) ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. HI016 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net vOKNA - VRATA - SENČILA; r - — - \ MOlltHllVlRC atdlovtoialna produkcija ITOiraal 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo tel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana 4T1 . HRANILNICA ^0^ u»» 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 K.A.B. d.o.o. Projektiranje in urbanizem Glavni trg 2,8000 Novo mesto ^Telefon: 07/33-72-521, fax: 07/3372 520, kab@kab.siy Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A Tonson Šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Tel.: 07 33 77 882, www.tonson.si Tel.: 07 30 20 400 Fax: 07 30 20 401 Ljubljanska cesta 22 Novo mesto E-mail:ocean tours@siol.net www.ta-ocean.si_______________ Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto I---------------------- •^VZAJEMNA Jaz zate, ti i zame. steklarstvo Vidmar lil DaC©mm d.o.o. Novo mesto ZIDARSTVO, FASADERSTVO IN ZIDAVA ŠKARP Mestne njive 47, Novo mesto 041 624967 > tak Novo mest« kiltu: 07 33 7« J A NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE SOREX d.o.o. Foersteijeva 10. 8000 Novo mesto »■mail: info@sorex.sl, www.sorex.sl li!)!ftwFFi;l|ill ‘Samolepilne etikete ♦ Foto papir, n N3 d.o.o. Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si ZAVAROVALNICA MARIBOR Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor Prevozi, servis in storitve Podbevškova 2,8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 420, fax: 07 39 35 426 e-mail: integral.voznik@siol.net www.integral-voznik.si Krkatur Avtobusno in turistično podjetje d.o.o. Ulica talcev 2, Novo mesto Tel.: 07 33 25 820 e-mail: info@krkatur.si, www.krkatur.si Organiziramo: • izlete • potovanja • letovanja • ekskurzije gELAjj RFI ,AX Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9, NOVO MESTO TEL.: 07 39 33 420 Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto NOVO MESTO, SEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: kodaesiol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAtl IH TUJI TRG y CKONOMSKC, ORGANIZACIJSKA IN SVCTOVDLNC STORITVC Jožica Barbo - Hrastar, s.p. SALON Matjaž BUČAR s.p. NŽIKAVJA Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 591 Mobitel: 041 427 662 C/amitrf H Te/., 0733 72 7*9 tJELBLED Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99400, http://www.belbled.si Tt-HSii... timak@siol.net $$$§£. trgovina z barvami Nad mlini 70, 8000 Novo mesto Tel.: 07 393 06 30 kikinterier(osiol.net www.kik-interier.si INTE IXK RIER I N T E R 1 E R tIiJeIsIpIa . SANITARNE KABIN . KNAUf (A)-mstrong Ul UR IM NAPUŠČI InGABDEROBe" MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI STREŠNA OKNA IN PODSTREŠJA Kik Interier d.o.o., Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 /i Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel 07 3382 900 http://www harlem.si/ tinrlnm računalniški inženiring ■ikooobi fMlnntar * 07-3S-74-OSI ***** ★ ECDl ★ ***** POOBLAŠČENI TESTNI CENTER 150 odličnih novomeških in dolenjskih podjetij bere revijo park in v njej oglašuje. Parkovi naročniško oglaševalski paketi. Bodite v dobri družbi. park novomeški regionalni mesečnik Za več informacij pokličite 07 393 08 12 ali pišite na naslov park@park-on.net PARK III 895/2004/2005? L 5- S 200606030,2 Nismo brezplačni. park, revija, ki stane 450 tolarjev.