Podrauje Si. Bistrica •
Odprli največji plezalni center v državi
O Stran 5
V
Štajerski

K
■i Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
S cc
Ptuj, petek, 6. oktobra 2023
Letnik LXXVI • št. 78 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
fr&r
Podravje, Slovenija • Ali je šolskih tekmovanj preveč in so tudi prezahtevna
»Lahko naredijo več škode kot koristi«
Nekateri ravnatelji Spodnjega Podravja bi oklestili množičnost šolskih tekmovanj. V šolskem letu se jih zvrsti več kot sto, organizatorji so različni. Med strokovnimi delavci v šolstvu se poleg dileme o prevelikem številu tekmovanj porajajo pomisleki o zahtevnosti nalog in dvigu starostne meje, da bi na tekmovanjih sodelovali le učenci zadnje triade. Več na straneh 6 in 7
Aktualno
Ptuj. Občina nadaljuje prodajo nepremičnin
O Stran 2
Podravje Markovci, Gorišnica•
Začetek investicij DRSI se vse bolj oddaljuje
O Stran 5
V središču Kicar. Kabli za razsvetljavo iz zemlje štrlijo že šest let
O Stran 7
v
Šport
Nogomet • Lanski polfinalisti pokala so se v Halozah močno opekli
O Stran 15
Kanalizacija Njiverce
Krajani na nogah
priključitev
Kmetijstvo •	-gj J
Z jabolki samooskrbnias
J	- . '-¿H
uvoz kljub temU milijone evrov
^mmmmmmmmmmmmmtmmmmmqfi
Delovni čas lokalov
Kaj ima prednost: ^ mir stanovalcev | ali živo dogajan!e?j

/mmmmmmmmmmmmmmmmmmto
2 Štajerski
Aktualno
petek • 6. oktobra 2023
Ptuj • Prodaja občinskih nepremičnin
Tokrat na vrsti Krempljeva 4
Stavbo v središču Ptuja, v Krempljevi ulici 4, v kateri so štiri stanovanja in dva poslovna prostora, bo ptujska občina prodajala na dražbi. Izklicna cena je precej nizka, kakšna bo končna, bo znano po zaključku dražbe in oddanih ponudbah.
Foto: ČG
V hiši so štiri stanovanja in dva poslovna prostora.
Finančno stanje občinskega proračuna ni rožnato. Tekoča poraba je visoka, prihodkov pa za kakšne pomembne investicije bistveno premalo. Eden izmed načinov za polnjenje občinskih proračunov je prodaja nepremičnin. Ptujska občina se ga je poslužila večkrat, v času Mirana Senčarja so prodali kar nekaj nepremičnin in se sočasno s polnjenjem proračuna izognili plačevanju stroškov za prazna, a neuporabna stanovanja.
V mandatu aktualne županje Nuške Gajšek obsežnih paketnih prodaj stanovanj ni bilo, glede na načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem imajo te poteze še v planu. Že v kratkem bodo skušali zaslužiti najmanj 204.000 evrov. Takšna je namreč izklicna cena stavbe v Krempljevi ulici 4, ki jo bodo ponujali kot celoto. V njej so štiri stanovanja, najmanjše meri 48, največje skoraj sto kvadratnih metrov. Skupna površina vseh stanovanj, ki so v drugi in tretji etaži, meri 261 m2, v pritličju pa sta poslovna prostora, en velikosti 40, drugi pa skoraj 200 m2. K temu objektu pripada še nestanovanjski del stavbe, tako da skupna površina celotne stavbe presega 500 m2.
Izklicna cena je precej nizka, dobrih 400 evrov za kvadratni meter, kar je glede na trenutne razmere na trgu poceni. Seveda je objekt potreben vlaganj, je spomeniško zaščiten, kar prenovo podraži, pa vendar, je velik in na izjemni lokaciji. Tri stanovanja so zasedena, najemniki pa imajo pogodbe za nedoločen čas, preostanek objekta, eno stanovanje in poslovna prostora, je prazen. Čeprav so nekatere nepremičnine v tem objektu zasedene, je dejstvo, da bo kupec lahko z njimi razpolagal. Tako nizke najemnine, kot je občinska, neprofitna, najemniki, ko bo objekt v zasebni lasti, zagotovo v prihodnje ne bodo imeli.
Nepremičnine - kot celoto - bo občina prodala dražitelju, ki bo ponudil največ. Kupec bo sicer kril še druge stroške, povezane s tem stroškom, cenilno poročilo, vpis v zemljiško knjigo ... Dražba bo 26. oktobra, sodelovali bodo le tisti, ki bodo tri dni prej vplačali varščino v višini 20.400 evrov. Ogled nepremičnin bo omogočen po predhodnem dogovoru.
Dženana Kmetec
Ptuj • Kaj ima prednost: mir stanovalcev ali živo dogajanje?
Dilemi bo težko priti do konca
Z vidika oživljanja dogajanja v mestu je obratovalni čas lokalov pogosto prekratek, z vidika stanovalcev ravno nasprotno. Še večje so razlike v dojemanju podaljšanja delovanja gostiln in teras. Odlok, ki določa možnosti in omejitve, je bil sprejet pred štirimi leti kot precej zahteven kompromis med vsemi akterji. Zdaj seje pojavila nova pobuda za vnovične spremembe, ki so všečne predvsem gostincem, bistveno manj pa stanovalcem.
»Predlagam, da se podaljša obratovalni čas za terase gostinskih lokalov v poletnem obdobju, in sicer s trenutne omejitve do 1. ure naslednjega dne na 3. uro naslednjega dne. V poletnih mesecih je, ob dejstvu, da gre za obdobje daljših dni in krajših noči, tudi neprimerno večji pritok turistov, pri čemer ni zanemarljivo, da se veliko domačinov in turistov odpravi na nočne sprehode ali druženja komaj po zatonu sonca, po 21. uri. Dodatno predlagam, da se število letnih soglasij za podaljšanje obratovalnega časa do 5. ure zjutraj poveča z deset na 20. Da bi omogočili na Ptuju živahnejše nočno življenje, predlagam podaljšanje obratovalnega časa. Ob tem, da bi s tem zagotovili potencialno zanimivejše nočno življenje (po mnogih letih zatona), bi s tem dali mladim dodaten zagon za ustvarjanje vsebin tudi v nočnem času,« se glasi predlog mestne svetnice Line Habjanič. Gre sicer za perečo problematiko, konsenz pa bo gotovo zelo težko doseči. Mnoge namreč motijo že pogoste glasbene prireditve, ki so zadnje čase v šotorih in na prostem. »Celo noč nismo spali, stanujemo v bloku. Koncert, ki so ga organizirali na parkirišču pred Goyo, se je slišal do jutra. Vedno več je tega. Prav je, da se nekaj dogaja, ampak to že postaja moteče,« pravi naša bralka Mojca. Tudi na družbenih omrežjih se je pod objavo na to temo vsul plaz komentarjev, ki so seveda zelo raznoliki. Nekateri na tovrstna dogajanja gledajo z odobravanjem, kot spodbudo k nočnemu dogajanju, za druge so moteča. Podobne, povsem nasprotne poglede so imeli nekateri stanovalci mestnega jedra in gostinci pred štirimi leti, ko je bil v javni razpravi Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega
časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju mestne občine Ptuj.
Debatirali že pred štirimi leti in s težavo našli kompromis
Konec leta 2019 so na ptujski občini pripravili več sestankov in prisluhnili tako gostincem kot stanovalcem, ki stanujejo v bližini gostinskih lokalov. Dotlej je bilo število izdanih soglasij za podaljšanje delovnega časa neomejeno, odtlej so število soglasij omejili na deset
letno. Nov predlog svetnice Habja-ničeve je, da se ta številka podvoji.
Teoretično gledano so si gostinci pred letom 2019 delovni čas lahko podaljševali neomejeno število dni, torej tudi do 365 dni na leto, kar so nekateri s pridom izkoriščali. V nekaterih primerih so obratovalni čas podaljševali vsak konec tedna. Zdaj to ni več možno.
Po trenutno veljavnem odloku lahko gostinci pridobijo deset soglasij letno za obratovanje do 5. ure zjutraj, še enkrat toliko pa tisti, ki imajo gostilne zaprtega tipa in organizirajo poroke, abrahame ... K temu je treba prišteti še
Podaljšanje delovnega časa odvisno od tega, kje je lokal
Po odloku se omejitve razlikujejo glede na območje izvajanja dejavnosti; na tiste v starem mestnem jedru in izven njega, pa tudi na vrsto gostinskega obrata, stopnjo varstva pred hrupom ... Posebej so obravnavani gostinski obrati v večnamenskih objektih. Obratovanje v stavbah s stanovanji lahko gostinci podaljšajo najkasneje do 3. ure, na gostinskih vrtovih in terasah do polnoči, v času šolskih počitnic pa eno uro dlje. Nekajkrat letno lahko gostinci dobijo soglasje za podaljšanje delovnega časa tudi do 5. ure.
dodatnih osem dni decembra (vse konce tedna), torej imajo lahko nekateri delovni čas podaljšan 18 dni letno, drugi 28 dni.
MO Ptuj: »Tehtali smo koristi gostincev in stanovalcev«
»Zadevo bomo preučili. V primeru kakršnih koli sprememb obratovalnega časa je treba spremeniti oz. dopolniti odlok. Ob sprejemu veljavnega odloka je bilo pri vseh teh omejitvah, ki so bile vnesene v akt, tehtano med interesi gostincev in njihovimi obiskovalci na eni strani ter interesi občanov na drugi strani. Pritožb občanov ni tako malo, niti v starem mestnem jedru, ko je nekaterim moteče celo obratovanje teras po 22. uri,« so na pobudo svetnice odgovorili iz ptujske občine. Najti kompromis med pravico do miru in počitka v nočnem času ter pravico do svobodne gospodarske pobude leta ni bilo lahko. Nove spremembe bi seveda vnovič odprle »bojno polje«. Ali se bodo na občini lotili priprave predloga sprememb ali ne, svetnici niso jasno odgovorili.
Dženana Kmetec
Slovenija • Julija rekorden turistični obisk
Največ nočitev na Obali, Gorenjskem in v prestolnici
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) smo julija v Sloveniji zabeležili rekorden turistični obisk; za skoraj desetino boljši kot lanski.
Po informacijah Slovenske turistične organizacije so največ prenočitev v poletni sezoni (junij, julij, avgust) zabeležili v gorskih občinah, in sicer 37 odstotkov, sledijo obmorske (22 odstotkov) in zdraviliške občine (14 odstotkov turistov). Razkrili so tudi deset občin z največjim številom prenočitev: na prvem mestu lestvice je občina Piran z dobrih 900.000 prenočitev, sledi občina Ljubljana s skoraj 880.000 prenočitvami ter pet gorskih destinacij - občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Bovec in Radovljica. »Največ prenočitev tujih turistov smo zabeležili v mestni občini Ljubljana, več kot 850.000, sledi Piran, nato se zvrstijo Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora, Radovljica in mestna občina Maribor.
Domači turisti so to poletno sezono največkrat prenočili v občinah Piran, Izola in Ankaran, sledijo Brežice, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Bohinj,« so pojasnili.
Turizem ima tudi negativen obraz
V ta sklop prištevamo onesnaževanje zaradi vplivov na okolje pri različnih načinih potovanja, pa tudi množični turizem, ko so nekatere destinacije že tako zasičene z gosti z vsega sveta, da lokalne oblasti razmišljajo o vzvodih za redukcijo prihodov gostov. Benetke so denimo tak primer, saj je 25 milijonov ljudi iz vsega sveta, ki vsako leto obiščejo lokacijo, preveč tako za domačine kot za zgradbe in okolje. Očarljivo plavajoče mesto bo
tako postalo prvi kraj na svetu, ki bo enodnevne izlete obiskovalcem zaračunaval.
Predvsem v poletnih mesecih se s problemom naraščajočega turističnega obiska in temu vsled posledic za okolje in kakovost življenja domačinov srečujejo tudi na območjih Bleda in Bohinja. Jezeri sta preobremenjeni, kar vpliva na rastlinske in živalske združbe v vodi in njeni okolici. Med domačini je slišati, da se poleti kvaliteta življenja v njihovem kraju močno zniža: »Povsod so množice ljudi, na cestah je gneča in premikanje od točke A do točke B je izziv, tako da z ženo nakupe poleti opravljava samo enkrat tedensko ali na dva tedna, pa tudi sicer v center ne odhajava kaj preveč, saj je vse zasiče-
Foto: turizem.haloze.org
Letos je do konca meseca avgusta Slovenijo obiskalo 4,5 milijona turistov. Ustvarili so dobrih 12 milijonov prenočitev, kar je tri odstotke več kot leto prej.
no z ljudmi in avti. Dodatna smola je, da imajo v eni od sosednjih hiš apartmajski objekt in so včasih v
njem nastanjeni tudi neotesani turisti - od tam se občasno razlega razgrajanje, navijanje muzike in
tako naprej,« je povedal domačin z Bleda.
UR
torek • 3. oktobra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Kidričevo, Njiverce • Začeli graditi kanalizacijo in seje že zalomilo
Njiuerčane skrbijo stroški priključitev na novo kanalizacijo, še posebej na delih, kjer so nivoji priključkov ter novega sistema neusklajeni. Tam bi situacijo reševali s črpalkami, kar pa pomeni stroške v višini nekaj tisoč evrov.
Krajani na nogah, skrbijo jih stroški
Občina Kidričevo se je na obnovo kanalizacijskega in vodovodnega sistema v Njivercah pripravljala več let. Računali so tudi na sofinancerska sredstva države in EU. Ko so po letih čakanja videli, daje državni delež zaman pričakovati, so se letos poleti lotili gradnje, ki jo financirajo s sredstvi občinskega proračuna.
Izvajalec del je Komunala Slovenska Bistrica, vrednost projekta 1,8 milijona evrov. „Obnovili bomo vodovodno infrastrukturo ter sistema fekalne in meteorne kanalizacije, na koncu pa preplastili tudi cestišče. Projekt bomo predvidoma končali konec leta 2024, dela bomo izvajali po sklopih," je ob podpisu gradbene pogodbe povedal kidričevski župan Anton Leskovar.
Gradnja se je torej začela, a že tudi zapletla. Občina dela izvaja fazno, začeli so v Proletarski ulici, kjer se ljudje držijo za glavo, saj so uvideli, da so nivoji novo položene kanalizacije višji od nivojev obstoječih priključkov. Kaj narediti, se sprašujejo. Kako se priključiti in kdo bo nosil stroške? Še najbolj so razočarani nad pomanjkanjem informacij, ki bi jih pričakovali od občine. „Projekt je tehnično gledano pomanjkljiv. Zakaj niso vzeli v roke metrov ali laserskih merilnikov in bi izmerili višine stare kanalizacije. Slišati je, da ima 80 odstotkov gospodinjstev težave s priključitvijo na kanalizacijo. Kupili smo gradbene parcele, komunalno opremljene in se že enkrat na kanalizacijo priklju čili ter vse to plačali. Sprašujemo se, zakaj pri Jagru niso izvedli črpališča ali pa kaskadnega jaška. Februarja 2020 je bil sestanek s krajani in nismo slišali nobene besede, kaj nas uporabnike čaka pri tem projektu. Skrbi nas. Zelo nas skrbi, kako se bomo priključevali. Novi cevovodi so višji od priključkov, možna rešitev so črpalke, ki bi jih financirali uporabniki. Ampak to so visoki stroški, nekaj tisoč evrov. Ljudje so se naenkrat znašli v stiski," so povedali krajani Njiverc.
»Če gravitacijska
• I	VI)	•	v
priključitev ni možna, si uredite črpališče«
Občina Kidričevo je v drugi polovici septembra na krajane naslovila dopis, v katerem jim je podala nekaj informacij o projektu in navodila za priključitev na novi
Krajani Njiverc bodo financirali morebitne prilagoditve lastnih hišnih priključkov v nov kanalizacijski sistem in ureditve lastnih ponikalnic. Tako kot vsi drugi občani v občini Kidričevo, je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.
sistem kanalizacije, ki bo ločen za meteorne ter fekalne odpadne vode. Doslej je bil sistem skupaj in ob močnejših deževjih obremenitve ni zdržal. Za fekalne odpadne vode je občina dala navodilo, da se vsak objekt priključi z eno cevjo. Če imajo odtokov več, naj jih na svoji parceli povežejo, na kanalizacijo pa naj se priključijo samo z eno. „Če gravitacijska priključitev ni možna, si morate izvesti hišno črpališče in tlačni vod v jašek javne fekalne kanalizacije," se glasi poziv lokalne skupnosti. Na obči-
ni so dodali, da je priključitev na novo fekalno kanalizacijo strošek posameznega uporabnika. Zapisali so tudi, da lahko občani interno kanalizacijo po svoji parceli izvedejo sami, a da je treba obvezno naročiti kontrolo priključitve. Podobna so tudi navodila občine za priključitev na novi vodovod. Nova merilna mesta bodo izven objektov, v jaških, ki bodo locirani čim bližje parcelnim mejam. Lokacije jaškov bodo lastniki določili skupaj z izvajalcem, morebitne nove povezave objektov do jaškov bodo strošek lastnika. Za meteorno kanalizacijo je občina dala navodilo, naj si ljudje na svojih parcelah uredijo poniko-valnice. Novozgrajena meteorna kanalizacija bo namreč služila le odvajanju vode s cest oziroma javnih površin.
»Ne dovolimo odvzema že pridobljenih in plačanih pravic«
kakšne novimi
Krajane Njiverc skrbi, stroške bodo imeli z priključki. Po naselju je šla tudi pola za zbiranje podpisov za peticijo, ki jo bodo naslovili na župana in občinske svetnike. „Lastniki nepremičnin v Ulici Nikole Tesle ne dovolimo odvzema že pridobljenih in plačanih pravic na svojem priključ-
Foto: občina Kidričevo
Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek in župan Anton Leskovar ob podpisu pogodbe za gradnjo kanalizacije in vodovoda v Njivercah
ku kanalizacijskega voda. Zato ne dovolimo dviga novega kanalizacijskega voda, kar bi imelo za posledico razkopavanje po naših parcelah in vgradnjo črpališč za odvod fekalij," se glasi vsebina poziva, ki so ga stanovalci Njiverc dobili v poštne nabiralnike ter v podpis.
Občina: »Tako predpisuje odlok«
So lastniki nepremičnin v primeru obnove kanalizacije in vodovoda res dolžni ponovno nositi stroške priključkov, saj so vse to že enkrat plačali? Odgovor občine je pritrdilen, ker tako narekuje Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode iz leta 2015, ki so ga citirali. „Če je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške," piše v 4. odstavku 15. člena odloka.
Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast je poudaril, da so se obnove komunalne infrastrukture v Njivercah lotili, ker je zastarela. „Združeni meteorni in fekalni sistem ob velikih nalivih povzroča številne težave, prelive in zalitja kleti v stanovanjskih hišah občanom v naselju, zato je bilo nujno pristopiti k ločenemu sistemu izgradnje in zaščititi lastnino ljudem. Tako kot pri vseh preostalih projektih, vezanih na tovrstno infrastrukturo, občina iz proračuna financira izgradnjo primarnega voda, hišne priključke pa financirajo uporabniki oziroma občani, vse v skladu z odlokom. Glede na situacijo, da je obstoječi zastareli sistem z vidika varnosti in okolja nevzdržen, so potrebne prilagoditve na terenu. Obstoječi sistem ne zajema jaškov, iz katerih bi bile lahko predvidene višine, projektiran je na padec, z redko vgrajenimi jaški, v uporabi so še obstoječe greznice, višine so različne ... V fazi celotne prenove se je treba zavedati, da v tla polagamo ob obstoječih dveh sistemih, še tri nove. Višine prilagajamo na optimalne rešitve in sprotne odločitve," je pojasnil Napast.
Mojca Zemljane
Podravje • Mariborska livarna diha na škrge
V	Talumu o sodelovanju molčijo
V	Talumu so se o morebitnem povezovanju z Mariborsko livarno Maribor (MLM) zavili v molk. K temu jih zavezuje sporazum o nerazkrivanju informacij, so navedli v odgovoru na naše novinarsko vprašanje.
Foto: CG
Eden od scenarijev, ki so ga nazadnje omenjali v javnosti, je predvideval prezaposlitev delavcev iz MLM v Talum Kidričevo. Obe podjetji imata enakega lastnika - državo oziroma njen SDH.
Omeniti velja, da se za nepremičninami ob mariborskem obrežju Drave verjetno bolj kot industrialci ozirajo vlagatelji v nepremičnine. Lokacijaje nedvomno atraktivna, za območje pa je že tudi v obravnavi novelacija OPN, ki predvideva spremembo namembnosti območja proizvodnih dejavnosti v centralne. Slednje pomeni, da bi lahko gradili poslovne in stanovanjske objekte.
Da bi znal Mariborsko livarno, ki je s svojimi livarskimi izdelki predstavljala pojem kakovosti, doleteti črni scenarij, so pred časom poročali mediji. Livarna je že nekaj let v konkretnih škripcih, potrebovala bi strateški razvoj, stabilne prodajne kanale in utrjeno lastništvo. Sedaj je občutek, da bi država, ki je preko SDH lastnica livarne, najraje videla, da se zgodba MLM konča. V vodo so padli poskusi prodaje podjetja, ki je lanskoletno poslovanje končalo v rdečih številkah. Pri 43 milijonih evrov prihodkov so beležili 3,6 milijona evrov izgube. Z izgubo sicer poslujejo že od leta 2016, pokrivajo pa jo s krčenjem kapitala. Podjetje pesti plačilna nesposobnost, zato so se nedavno pojavile teze, da bi se s stečajem znal zgoditi konec več kot desetletje trajajoče agonije. „Podjetje je v izjemno težkem položaju," so poudarili v SDH in dodali, da kot lastnik zaradi pravil EU nimajo več na voljo razpoložljivih ukrepov za nadaljnjo finančno podporo in zagotavljanje potrebne likvidnosti. Ti bi namreč šteli za državno pomoč, ki pa je mariborskemu podjetju po evropskih pravilih ni več mogoče dodeliti, saj jo je v zadnjih desetih letih že prejela. Neuspešni so bili tudi poskusi iskanja strateškega partnerja.
Mariborska livarna je od leta 2009 neposredno od države prejela več kot 13 milijonov evrov različnih pomoči, tako za naložbe v razvoj in industrijske raziskave, ustvarjanje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest kot za reševanje finančnih problemov in prestrukturiranje. Po zadnjih informacijah naj bi se za MLM zanimal nov potencialni kupec, ki pa prav tako pričakuje državno pomoč. A ker jo je podjetje v preteklosti izčrpalo do konca, po pravilih EU več ni možna.
Ker se tla pod nogami Mariborske livarne resno majejo, smo v Talumu, ki je od letos prav tako pod streho SDH, spraševali, ali je še vedno v igri scenarij o morebitni združitvi kidričevskih in mariborskih livarjev. Če bi v Talum prezaposlili delavce, nas je zanimalo, koliko. Prejeli smo samo kratko pojasnilo, da ne morejo komentirati aktivnosti v zvezi z MLM, k čemur jih zavezuje veljavni sporazum o nerazkrivanju informacij.
MZ
Slovenija • Uskladitev pokojnin
Januarja 8,2-odstotno povišanje
Minister Luka Mesec je napovedal polno uskladitev pokojnin.
»Kljub težavam z javnimi financami, ki jih imamo zaradi posledic poplav, smo našli način, da izpeljemo polno uskladitev pokojnin za 8,2 odstotka,« so ministrove besede povzeli v Levici.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sicer v februarju sprejel sklep o redni uskladitvi pokojninskih in drugih prejemkov za 5,2 odstotka z veljavnostjo od 1. januarja 2023. Skladno z novelo zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2023 in 2024 pa je predvideno še, da se bo v naslednjem letu upokojencem in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja v novembru in decembru 2023 zagotovilo še izplačilo povečanega dela prejemkov v višini 1,8 odstotka od prejemka iz oktobra 2023.
UR
4 Štajerski
Politika
petek • 6. oktobra 2023
Ptuj • Spremembe občinskega statuta in poslovnika
Namesto šest po novem le trije odbori občinskega sveta
Po občinskem statutu deluje na Ptuju trenutno šest odborov, ki pred sejami obravnavajo vse pomembne zadeve, povezane z delovanjem občine. V njih so vsi občinski svetniki in nekaj zunanjih članov. V kratkem bodo v veljavo stopile spremembe, po katerih bodo število odborov prepolovili, dva svetnika bosta ostala brez sedežev v njih. Razprav se bodo sicer tudi v prihodnje lahko udeleževali vsi, a nečlani odborov za to ne bodo plačani. Spremembe sočasno pomenijo razbremenitev dela občinske uprave.
S 24 glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim je bil potrjen osnutek sprememb, po katerem bodo preoblikovali število delovnih področij dosedanjih odborov v mestni občini Ptuj. Proti so bili le svetniki Gibanja Svoboda, vzdržana pa svetnica Lina Habjanič. Vsi ostali so - vsaj po glasovanju sodeč - menili, da so predlagane spremembe smiselne. V veljavo bodo sicer stopile šele, ko bo potrjen predlog, saj gre za dvofazni postopek sprememb občinskega statuta in poslovnika. Ko bodo dokončno potrjene, bodo delovali trije odbori, in sicer odbor za finance ostaja samostojen, odbor za gospodarstvo, okolje in
prostor se združuje z dejavnostjo gospodarske infrastrukture in lokalne samouprave, tretji odbor bo za družbene dejavnosti, socialno varstvo, zdravstvo, kulturo in splošne zadeve.
Ministrstvo: »Članstvo v odborih ni pravica svetnika«
Po trenutno veljavnih določilih statuta ima vsak odbor sedem članov sveta, po uveljavitvi sprememb jih bo devet, zraven tega pa v vsakem še dva občana. Skupaj bo torej 'prostor' za 27 od skupaj 29 svetnikov. »Predlagana sprememba bo optimizi-
Nagrade svetnikom in drugim članom delovnih teles letos planirajo v višini 63.000 evrov. Sejnina mestnih svetnikov znaša 166 evrov (bruto) za redno sejo in 28 evrov za izredno. Predsednik odbora prejme 39 evrov sejnine, član odbora 19 evrov.
Na ptujski občini bodo do konca leta število odborov prepolovili.
rala delo delovnih teles mestnega sveta, hkrati pa tudi racionalizirala delo občinske uprave in prisotnosti zunanjih razpravljavcev, ki morajo po veljavni ureditvi na sorodnih odborih večkrat podajati iste obrazložitve,« so pojasnili v občinski upravi.
Da so spremembe, ki jih načrtujejo, skladne tudi z zakonodajo, so potrdili na Ministrstvu za javno upravo. Na občinsko poizvedovanje so odgovorili, da število odborov lahko spremenijo: »V zvezi s tem še seznanjamo, da članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni pravica posameznika, zato bo lahko občinski svet po spremembi obeh aktov člane občinskega sveta in občane v delovna telesa razrešil in imenoval nove, če bo prišlo do zmanjšanja števila delovnih teles.«
Svetovali so še, da ob morebitni spre-
membi statuta in poslovnika dodajo navedbo, ki bo določila, kdaj bodo prenehala delovati stara delovna telesa oziroma kdaj bo občinski svet imenoval nova. Tako ne bo treba sprejemati posebnega sklepa o razrešitvi članov starih delovnih teles.
Puppis Freebairnova: »Ni skrbi, da bo debate premalo«
Na tokratni seji so svetniki glasovali o več spremembah, ki jih vnašajo v statut in poslovnik. Alen Iljevec je izrazil zadovoljstvo, da je lahko glasovanje opravil po segmentih. Nekaj pomislekov je imel tudi okrog zmanjševanja števila odborov: »Zdi se mi, da bi lahko manjšanje števila delovnih teles in njihovih članov prineslo še manj vsebinske razprave. Na to, da
do vsebinske razprave ne prihaja, smo bili večkrat opozorjeni. Upam, da te spremembe pomenijo razbremenitev občinske uprave, ne pa manj dialoga.« Podobne pomisleke je izrazila Metka Petek Uhan, ki namen dela svetnikov vidi v tem, da se natančno seznanijo z razpravo: »Tokrat pa avtomatsko izpadejo vsi svetniki. Morda bi bilo smiselno imeti vsaj štiri odbore, ne pa tri.«
Sergeja Puppis Freebairn meni, da je bojazen, da bo razprave premalo, odveč: »Tistemu, ki želi debatirati, je to vedno omogočeno. Vsak svetnik se lahko udeleži katerega koli odbora. Velikokrat slišim kritike, da preveč debatiram; dokler sem v mestnem svetu, ni skrbi, da ne bi debatirali.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: DK
Juršinci • Še o septembrski redni seji občinskega sveta
Debata od e-skirojev, napačnega parkiranja do zlate trsne rumenice
Svetniki občine Juršinci so na septembrski 6. redni seji obravnavali obsežen dnevni red, pri posameznih točkah so se kar razgovorili, debatirali, predlagali možne rešitve. Največ razprave je bilo pri kadrovskem vprašanju v vrtcu Juršinci in novih višjih cenah vrtca, o čemer smo podrobno že poročali.
Svetnikom se je na seji pridružil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič in predstavil oceno izvajanja občinskega programa varnosti. Brkič je vnovič poudaril pomen previdne vožnje z e-skiroji, ki so postali priljubljeno prevozno sredstvo. So hitri in zaradi majhnih koles nestabilni. Ker se lahko hitro zgodi nesreča, je pozval k previdnosti. Povedal je, da lahko pri nas skiro vozijo otroci od 12. leta starosti, ko opravijo vozniški izpit za kolo, a da nekatere države starostno mejo iz varnostnih razlogov že dvigujejo. Ker so Juršinci podeželsko območje z razvito kmetijsko dejavnostjo, je vodja regijskega redarstva pozval, da kmetovalci ob odhodu z njive počistijo kolesa na traktorjih in mehanizaciji, da se izognejo temu, da bi blato zanesli na ceste. Brkič je še povedal, da so na območju Juršincev obravnavali dve zapuščeni vozili, oba lastnika so našli in sta tudi poskrbela za odstranitev vozil. Kot pereče je izpostavil parkiranje pri vrtcu, kjer starši vozilo pustijo kar na cesti, čeprav sta v neposredni bližini dve urejeni parkirišči. „Avto ostane kar sredi ceste," je opozoril vodja redarjev. Da je res tako, je prikimal župan Robert Horvat. Poudaril je, da je to problem, ki bi mu z vidika varnosti in vzgoje otrok morali nameniti pozornost, a ne bi želel represivnega ukrepanja. Župan je
Člani občinskega sveta so podrobno debatirali o več vsebinah in projektih.
Pri prometnovarnostni situaciji izstopa neodgovorno ravnanje staršev, ki otroke pripeljejo v vrtec in parkirajo kar na cesti ob vrtcu, namesto na bližnjih parkiriščih, je povedal vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.
dodal, da je na nekaterih odsekih cest, tudi v bližini avtobusnih postajališč, pereča še prehitra vožnja, čemur bo treba nameniti nekaj pozornosti, da se vozniki s pretežko nogo umirijo.
Aeroklub Ptuj s prošnjo za finančno dotacijo
Svetnikom se je na seji pridružil Otmar Gaiser, povabil jih je k pomoči pri organizaciji prireditve ob 70-letnici Aerokluba Ptuj,
ki bo naslednje leto. Povedal je, da želijo z občinami sodelovati zato, ker člani kluba prihajajo iz celotne spodnjepodravske regije in tudi širše. Aeroklub Ptuj ima sedež v občini Gorišnica, kjer je letališče Moška-njci. Za naslednje leto, ko bodo praznovali jubilej, obljubljajo veličastno prireditev, ae-romiting z vrhunskimi piloti. Želijo pripraviti atraktiven program, predvidoma se jim bodo pridružili piloti Slovenske vojske in zavezništva Nato, pa tudi letalci sosednjih držav. Glede na obseg prireditve, ki so si ga zadali, so se v Aeroklubu odločili, da bodo za finančno pomoč zaprosili občine. Župan Horvat je dejal, da so se s prošnjo na občino obrnili še ravno pravi čas, pred pripravo proračuna za naslednje leto. Dokončne odločitve svetniki na seji niso do-
rekli, ni pa bilo slišati nasprotovanja ideji, da bi prireditev podprli.
V rebalansu proračuna bo tudi podražitev kolesarske steze
Župan je svetniški zbor seznanil, da bodo na naslednji seji obravnavali rebalans proračuna, v katerega bodo vključili podražitev gradnje kolesarske steze. Občinska uprava je predstavila podatke o škodi po spomladanskih neurjih, na območju Juršincev je to bilo 800.00 evrov, vključno s hišo, ki jo je usodno spodjedel zemeljski plaz. Svetniški zbor se je dotaknil razdelitve sredstev društvom, pri čemer so znova ugotavljali, da po sedaj določenem ključu in noveliranih pravilnikih ponovno niso
prišli do sorazmerne ali pravične razdelitve denarja. Eno od društev je bilo z dodeljeno dotacijo zelo nezadovoljno, kar je predsednica jasno dala vedeti z dopisom občinskemu svetu.
Med drugim so nato svetniki v Juršincih obravnavali še pogoje in cene za najem šolske telovadnice. Potrdili so ponudbo akademskega slikarja Tomaža Plavca za izdelavo portretnega kipa dr. Štefte Cobelj, govorili so o nujnosti škropljenja vinogradov za omejitev širjenja zlate trne rume-nice in naknadnem urejanju izvozov na njive ob novi kolesarski stezi. Predloga za pristop k Štajerski turistični zvezi pa niso podprli, ker so ocenili, da od tega občina ne bi imela koristi.
MZ
Foto: MZ
Foto: CG
petek • 6. oktobra 2023
Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Slovenska Bistrica • Sanje in želje mnogih generacij plezalcev se uresničujejo
Odpirajo največji plezalni center v Sloveniji
Tisoče barvnih oprimkov, nešteto plezalnih smeri različnih težavnosti na 3.200 m2 plezalnih površin, s stenami, visokimi od 9 do 17 metrov, oblikuje največji in najsodobnejši plezalni center v Sloveniji. Center nagovarja profesionalce, rekreativce, začetnike. »Vsak lahko pride plezat, enako kot na bazen. Želimo, daje plezalni center prostor za družinsko in prijateljsko druženje,« je dejal predsednik Tomislav Aurednik, predsednik alpinističnega kluba Impol Slovenska Bistrica.
Prvo umetno plezalno steno so pred več kot 30 leti in skozi leta so slovenjebistriški alpinisti postavili rastle želje po razširitvi dejavnosti,
- * -W > • ^V'^lfc %
-."V t

s
■m St** .
i'> 1
Foto: Plezalni center Slovenska Bistrica
Dvorana Obok ima skoraj 900 m2 plezalnih površin, stene pa so visoke do 17 m. Postavljenih je preko 80 smeri z ocenami od 3 do 7c+. Celotna vrednost projekta je 5,2 milijona evrov, od tega je občina pridobila 2,4 milijona evrov na razpisu ministrstva za šport.
k čemur so pripomogli tudi uspehi v športnem plezanju in zanimanju za ta šport.
Vrednost projekta 5,2 mio evrov, država prispevala polovico
Vizija in projekt sta pred leti dozorela, k uresničitvi izgradnje centra je prispevala odločitev občine za obnovo športne dvorane, kjer so dotlej imeli alpinisti svoje prostore. »Ko smo načrtovali obnovo športne dvorane, smo plezalni del načrtovali v zunanjem delu. Na srečo alpinistov zavod za kulturno dediščino takšnega posega ni dovolil,« je dejal župan Ivan Žagar. Skupaj s klubom so pripravili nov projekt, ga umestili na rob športnega parka ter zgradili največji plezalni center pri nas. »Prav je, da smo v Slovenski Bistrici zgradili najsodobnejši, največji plezalni center. Zakaj bi moralo biti vse skon-centrirano nekje drugje. Ob tem pa ne gre le za pridobitev mesta ali občine, temveč celotne regije,« je prepričan župan. Celotna vrednost projekta je 5,2 milijona evrov, od tega je občina pridobila 2,4 milijona evrov na razpisu ministrstva za šport.
Otroške sanje so postale resničnost
Največji plezalni center omogoča premagovanje oprimkov na do 17 metrov visokih stenah in kaljenje v težavnostnem plezanju, hitrostnem plezanju, osrčje zgradbe pa tvorijo balvani. Posebnost centra je plezalna stena kilter board, torej stena, ki omogoča nastavitev naklona od o pa vse do 70 stopinj, ki nudi 80.000 različnih smeri plezanja, ki se osvetlijo pod oprimki. »Prešli smo od otroških sanj do realizacije velikega projekta. Prepričan sem, da bo center uspešen. Prepričan pa sem zato, ker poznam ljudi, s katerimi delam,« meni predsednik kluba Aurednik. Glede obratovalnih stroškov za zdaj še ne želijo ugibati, osrednji dohodek centra bo vstopnina, župan Žagar pa je še dodal: »Noben objekt za šport se verjetno sam ne pokriva. Naša občina sofinancira vzdrževanja bazena in vseh športnih dvoran, morda bo center primer dobre prakse. Sicer pa menim, da je vlaganje v šport izjemno pomembno tudi zato, da skušamo mlade odtegniti od elektronske navlake.«
Foto: Mojca Vtič
Tomislav Aurednik, predsednik alpinističnega kluba lmpol Slovenska Bistrica, in Uršula Pipenbaher, vodja Plezalnega centra Slovenska Bistrica
Možna organizacija tekmovanj na najvišjem nivoju
Sodobni plezalni center je zgrajen v skladu s priporočili svetovne plezalne organizacije in izpolnjuje pogoje za organizacijo tekmovanj na najvišjem nivoju, kar so tudi ambicije alpinističnega kluba. Obenem bo služil izvajanju drugih programov športne rekreacije, športne vzgoje in programov civilne zaščite, gasilcev, reševalne službe, policije, nudil bo možnost organizacije »teambuildingov« za podjetja, praznovanje otroških rojstni dni ... Center bo odprt skorajda vse dni v letu, od ponedeljka do nedelje in tudi čez praznike (z izjemami). Ob obisku ali pred obiskom je za tiste, ki bodo prvič obi-
skali center, potrebna registracija. »V okviru registracije obiskovalec označi plezalno znanje, s tem izvemo, kakšne plezalne izkušnje oz. znanja ima obiskovalec in kam ga lahko napotimo,« je dejala vodja Uršula Pipenbaher. Zanimanje je veliko, a kot zagotavlja predsednik kluba, je prostora za plezanje željne obiskovalce več kot dovolj.
»Plezanje je vse od rojstva del nas, plezanje je šport za vse in naš center je namenjen tekmovalcem, rekreativnim plezalcem in tistim, ki se s plezanjem šele spoznavajo,« je še povedala vodja centra Ursula Pipenbaher. Cena dnevne vstopnice je 15 evrov, za šolarje 9,5 evra, za predšolske otroke pa 4,5 evra. Mogoč je tudi nakup sezonskih ali družinskih vstopnic.
Mojca Vtič
Gorišnica • Začetek investicij DRSI se vse bolj oddaljuje
Markovčani bi radi kolesarko do Borla,
« «V »V •	1 iViVV	t-*	v .1
Gorisničani pa križišče v Zamusanih
Številni Gorišničani se sprašujejo, kdaj se bo končno začela težko pričakovana obnova križišča v Zamušanih. Začetek investicije se iz leta v leto prestavlja, tudi letos in drugo leto se najverjetneje ne bo zgodilo še nič. Gre za izjemno nevaren odsek, ki gre v ovinek, zato je še posebej oteženo vključevanje s stranske na glavno cesto. V nevarnosti so tudi pešci in kolesarji.
Na eni izmed sej občinskega sveta so svetniki ponovno izpostavili težave v Zamušanih, kjer bi morala Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) že zdavnaj zgraditi križišče. Hkrati z izgradnjo naj bi urejali tudi kanalizacijsko in optično omrežje, zgradili pločnik in kolesarsko stezo. Ker se investicija prestavlja iz leta v leto, so tamkajšnji domačini vse bolj nezadovoljni. Gre za državno cesto, naložba v višini 1,3 milijona evrov je v domeni DRSI. Na slednji niso odgovorili na vprašanje, kdaj naj bi se dela dejansko začela. Zapisali so le, da morajo najprej pripraviti projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za uvrstitev investicije v državni proračun. To pomeni, da bo vse skupaj še nekaj časa stalo v predalu, saj ni niti projekta, kaj šele denarja za izvedbo.
Občina bi že lahko začela pripravo nekaterih projektov
Projekt sicer predvideva ureditev trikrakega križišča z ločenim pasom za levo zavijanje in prometnimi otoki. Med drugim bi bilo voz-
išče v križišču nekoliko širše, uredili bi avtobusna postajališča, cestno razsvetljavo, odvodnjavanje in prometno signalizacijo. Na delu lokalne in državne ceste bi zgradili še površine za pešce in kolesarje. Točen potek tras še usklajujejo z go-rišniško občino. V sklopu del bo potekala ureditev nizkonapetostnega voda, ureditev in zaščita telekomu-
nikacijskih vodov ter prestavitev oz. rekonstrukcija obstoječega vodovoda. »Občina lahko začne pripravo projekta in pridobitev soglasij za ureditev optičnega omrežja ter kanalizacije. Projektne rešitve morajo biti usklajene s projektno dokumentacijo ureditve križišča in avtobusnih postajališč Zamušani, katere naročnik je Direkcija. Smi-
selno je, da se gradnja izvaja sočasno,« so pojasnili na DRSI.
Nič še ne bo tudi iz kolesarke Stojnci-Borl
Letos bi morali začeti gradnjo kolesarske povezave od Stojncev do Borla (občina Markovci). Gre za investicijo v višini okoli 850.000 evrov. Po pojasnilih DRSI so gradnjo terminsko prestavili, ker bodo najprej izvedli rekonstrukcijo mostu čez Dravo. Slednje še prav tako niso začeli, zato je najverjetneje težko pričakovati, da bi se lahko karkoli začelo drugo leto. V okviru projekta bo zgrajena dvosmerna kolesarska steza v dolžini enega kilometra ob levi strani državne ceste, vključno s površinami za pešce na območju križišča v naselju Stojnci in križišča pri mostu čez reko Dravo (Bori) ter z ustreznimi prehodi čez regionalno cesto. Prav tako bodo v območju kolesarske steze urejeni dostopi do kmetijskih zemljišč. V območju prehodov bodo uredili cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo ter zamenjali obstoječi vodovod.
Estera Korošec
Foto: ČG
Direkcija RS za infrastrukturo je ponovno prestavila začetek izgradnje križišča v Zamušanih.
Destrnik • Obnova vežice
Vežica zaprta, pogrebne slovesnosti bodo v cerkvi
Avgusta sta županja Vlasta Tetičkovič-Toplak in Renata Ke-rec iz Karbo storitve podpisali pogodbo za izvedbo investicije v mrliško vežico.
Foto: SD
Do konca prihodnjega aprila, ko naj bi bila končana obnova mrliške vežice, bodo pogrebne slovesnosti potekale v cerkvi sv. Urbana.
Pred dnevi so gradbeni stroji podjetja iz Spodnjih Ivanjcev zabrneli, dela, ki jih bo nadziral Matej Kavnik iz Kavnik inženiringa, pa naj bi bila zaključena do konca aprila prihodnje leto. Ker vse do takrat uporaba mrliške vežice ni mogoča, so morali v občinski upravi za ta čas najti nadomestno lokacijo, na kateri bodo potekale pogrebne slovesnosti. S farnim župnikom Jožetom Škofičem so se dogovorili, da v ta namen odstopi prostore cerkve sv. Urbana, pri tem pa svojce pokojnikov opozarjajo, da se morajo o vseh podrobnostih v zvezi z obredom in samim pogrebom še naprej dogovoriti s koncesionarjem, torej podjetjem Almaja iz Lenarta.
Projekt 30 let stare mrliške vežice spada v drugo fazo obnove de-strniškega pokopališča. Ker ne ustreza več sodobnim standardom, jo bodo obnovili, ji dodali prizidek in povečali poslovilni prostor. Poleg tega bo izvajalec z nadstrešnico pokril plato pred vežico, uredil stopnice za dostop in klančino za gibalno ovirane osebe, obnovil asfaltno parkirišče ter obenem poskrbel za odvodnjavanje in tlakovanje poti pri vežici. Investicija je vredna 315.000 evrov.
SD
6 Štajerski
V središču
petek • 6. oktobra 2023
Spodnje Podravje • Nekateri šolniki menijo, daje šolskih tekmovanj preveč, določena tudi prezahtevna
Ravnatelj Matej Sužnik: »Šolska tekmovanja lahko
V slovenskem šolskem prostoru je vsako leto na voljo več kot sto raznoraznih šolskih tekmovanj iz znanja. Izvajajo se pod okriljem zunanjih izvajalcev, šole pa morajo poskrbeti za priprave, mentorje in izvedbo. Ker vse to kar nekaj stane, so nekatere osnovne šole že začele zaračunavati udeležbo na tekmovanjih, druge pa o tem še razmišljajo. Tekmovanja niso obvezna, o sodelovanju se šole odločajo same. Med strokovnimi delavci je vse več pomislekov glede velikega števila tekmovanj, ki bi jih bilo treba v prihodnje omejiti. Nekateri celo zagovarjajo, da bi tekmovali samo učenci zadnje triade.
Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Jur-šinci, zagovarja izvedbo tekmovanj samo za učence osmega in devetega razreda, saj so komaj takrat osnovnošolci dovolj zreli, da razumejo pomen tekmovalnosti. »Prehitro vključevanje otrok v razna tekmovanja lahko zelo slabo vpliva
na njihovo samopodobo. Prav zato menim, da bi bilo treba resno razmisliti o tem, od katerega razreda naprej so tekmovanja sploh smiselna. Pri učencih prve triade prav gotovo ne dosežejo nekega pozitivnega učinka, ampak prej ravno nasprotno. Sodelujejo lahko učenci, ki
še ne znajo brati in pisati, učiteljica pa jim lahko prebere navodila na glas. To po mojem mnenju ni ustrezna praksa,« je zatrdil Sužnik, ki sicer zagovarja, da morajo biti naloge na tekmovanjih zahtevnejše od tistih, ki jih učenci obravnavajo pri pouku. Med drugim je opozoril
Nekateri ravnatelji Spodnjega Podrauja bi oklestili množičnost šolskih tekmovanj.
Učenci prvega razreda lahko že prvi mesec šolanja sodelujejo na tekmovanju iz logike, ki je po mnenju staršev zelo zahtevno. V testu so namreč naloge, ki jih marsikateri odrasli ne bi znal rešiti.
še na eno težavo, in sicer na veliko število komercialnih tekmovanj, kjer je na prvem mestu samo dobiček. Prav zato se zavzema, da bi v prihodnje seznam šolskih tekmovanj oklestili in ohranili samo tista, ki jih lahko uvrstimo med dogodke najvišje kakovosti in na primer štejejo za pridobitev Zoisove štipendije. Na OŠ Juršinci stroškov izvedbe šolskih tekmovanj še ne zaračunavajo, vendar bodo v prihodnje tudi o tem razmislili.
Šolsko ministrstvo nekatera tekmovanja sofinancira
Kot je razvidno iz podatkov, v letošnjem šolskem letu Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) sofinancira 14 selekcijskih in še dodatno nekaj več kot 20 interesnih tekmovanj. Dosežki učencev na selekcijskih tekmovanjih se uvrščajo med izjemne dosežke. MVI jih sofinancira v višini med 10.000 in
15.000 evrov - glede na število tekmovalcev in stopenj tekmovanja ter morebitnega eksperimentalnega dela tekmovanja. Interesna tekmovanja so namenjena predvsem popularizaciji različnih področij znanja in spretnosti, podpori in širjenju interesa za deficitarna področja in podobno. Pravilnik jih ne zavezuje, da izpolnjujejo tako zahtevne pogoje kot selekcijska. Interesna tekmovanja MVI sofinancira v višini med 2.000 in 6.000 evrov.
Foto: CG
Podravje • Cene najema občinskih dvoran in prihodki občin od oddajanja
Dvorane na Ptuju najdražje, prihodki od oddaje pa
Upravljanje dvoran in šolskih telovadnic v občinski lasti je med občinami različno urejeno. Ponekod so upravitelji šole, drugje občine, četrtne skupnosti ali gasilci. Tudi cene in prihodki iz tega naslova se močno razlikujejo. Na Ptuju z oddajo šolskih telovadnic v primerjavi z manjšimi okoliškimi občinami zaslužijo precej malo.
Po treh letih je junija letos na Ptuju začel veljati nov cenik najema šolskih telovadnic ptujskih osnovnih šol. Najbolj občutno se je podražil najem največje in za velike dogodke najprimernejše telovadnice OŠ Ljudski vrt. Za komercialni najem po novem zaračunajo 900 evrov (do 8 ur), kar je sto več kot doslej. Vsaka nadaljnja ura stane 120 evrov. Najem dvorane na grajenski šoli znaša 600 evrov (osem ur), na OŠ Breg, Olge Meg-lič in Mladika pa sto evrov manj. OŠ Mladika doslej ni imela prihodkov na ta račun, ker so prostore začeli oddajati šele letos.
Prihodki od najemnin ptujskih telovadnic: 16.500 evrov
Glede na veljavne cene so presenetljivo nizki prihodki iz naslova trženja prostorov (telovadnica, dvorana ...), ki jih šole namenjajo za pokrivanje materialnih stroškov in tekočega vzdrževanja. OŠ Ljud-
ski vrt je v lanskem letu od oddaje prostorov (telovadnica in drugi prostori) imela pičlih 3.704 evre prihodkov, OŠ Breg 300 evrov manj, OŠ Olge Meglič 4.358 evrov, še največ so na ta račun zaslužili na OŠ dr. Ljudevita Pivka, 5.076 evrov. Vse ptujske šole so imele v lanskem letu iz tega naslova 16.500 evrov prihodkov. To so precej nizki zneski, sploh, če jih primerjamo s sosednjimi občinami. Nekateri uporabniki so sicer upravičeni do brezplačne uporabe športne infrastrukture, to so klubi in društva, ki so uspešni na javnem razpisu za sofinanciranje vsebin letnega programa športa.
V Kidričevem z najemninami zbrali 20 tisočakov
Dvorane v občini Kidričevo upravlja Občina oziroma upravitelj, ki ga ta imenuje. Njihova najnovejša dvorana ob šoli je precej zasedena, saj je velika, sodobno in
OŠ Ljudski vrt je največja šolska telovadnica, ki je primerna tudi za izvedbo dogodkov. Bi pa na Ptuju vsekakor potrebovali veliko, sodobno dvorano.
lepo urejena. Komercialni najem stane 450 evrov, kar je natanko pol manj kot telovadnice OŠ Ljudski vrt. Nekoliko več zaračunajo za koncerte, poroke, sedmine ... Cena najema za društva in športne klube se razlikuje glede na sedež, ali ga imajo v občini Kidričevo ali ne. Iz naslova najema vseh dvoran v občini so leta 2022 iztržili okrog 20.000 evrov, sredstva pa namenili za obnovo in vzdrževanje. Občina Kidričevo oddaja dvorane na šestih lokacijah, Kidričevo, Cir-kovce, Lovrenc, Mihovce, Apače in Kungota.
Z oddajanjem markovske dvorane 15.000 evrov
V občini Markovci dvorano v Bukovcih upravljajo gasilci, dvorano v Markovcih pa osnovna šola. Cena najema šolske dvorane znaša 50 evrov za dve šolski uri (90 min) za zunanje uporabnike, polovico manj zaračunajo društvom in klubom s sedežem v občini Markovci, le pet evrov pa, če so člani učenci markovske šole oz. mladoletne osebe. Cena najema dvorane za komercialne prireditve se prav tako razlikuje glede na sedež naje-
mnika, za Markovčane stane 400, za druge 800 evrov. V letu 2022 so iz tega naslova imeli 15.040 evrov prihodkov. »Sredstva namenjamo za tekoče in investicijsko vzdrževanje dvorane ter za nabavo športnih rekvizitov,« je povedal ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela.
Ponekod dvorane upravljajo gasilci
Kulturno-športno dvorano v Bukovcih na podlagi pogodbe z Občino Markovci upravlja Prostovoljno gasilsko društvo Bukovci. Komer-
cialni najem dvorane v zimskem terminu stane 180 evrov na dan, v poletnem 40 evrov manj. Najem termina za športne aktivnosti zaračunajo 23 evrov za 90 minut, za društva v občini Markovci pa le 5 evrov. Zaradi enormnih dvigov cen energentov načrtujejo ta mesec sestanek, na katerem bodo razpravljali o možnem dvigu cen: »V letu 2022 je bila zaradi »poko-ronskih časov« v začetku leta 2022 dvorana žal zaradi premajhne zasedenosti zaprta, tako da ni bila v obratovanju. Odprli smo jo komaj v novembru in decembru leta 2022,
petek • 29. septembra 2023
V središču
Štajerski	7
naredijo več škode kot koristi«
škov. »Vsakemu organizatorju plačamo kotizacijo za udeležbo, kljub temu da tekmovalne pole natisnemo sami, poskrbimo za prostor in izvedbo tekmovanja ter financiranje nadzornih učiteljev, ki naloge tudi popravijo. Potem je treba kupiti še priznanja, ki stanejo od enega do dva evra po posamezniku. In če se naši učenci uvrstijo na regijska ali državna tekmovanja, moramo poskrbeti za stroške prevoza in nadomeščanje spremljevalnih učiteljev. Veseli smo sicer prav vsakega uspeha, ki pa po drugi strani za nas pomenijo dodatne skrbi,« je izpostavil Širovnik in dodal, da je šolskih tekmovanj absolutno veliko preveč. Po njegovem mnenju bi morali na nacionalni ravni uskladiti koledar
šolskih tekmovanj in ga predvsem oklestiti. Sedaj se velikokrat zgodi, da je na isti dan organiziranih celo več tekmovanj, posamezni nadarjeni učenci pa so v stiski, ker bi radi povsod sodelovali, pa ne morejo. »Tekmovanja so dodatno obremenjujoča za učence, v primeru neuspeha je razočaranje veliko. Prav tako nekatera tekmovanja nimajo najboljšega sistema točkovanja, saj se lahko naprej uvrstijo prvi trije učenci, ne glede na to, kako uspešno so naloge rešili. Merilo bi moralo biti število doseženih točk oz. odstotkov ne pa kvota tekmovalcev,« je povedal Širovnik, ki prav tako meni, da so za mlajše učence tekmovanja preveč stresna, zato jih v prvih letih šolanja ne spodbujajo.
Tekmovanja kot , t | •• • • • stimulacija in izziv
Na Zavodu RS za šolstvo menijo ravno nasprotno, saj je po njihovem mnenju smiselno, da se že prvošolci vključujejo v tekmovanja. »Izsledki kažejo, da je v prvem razredu veliko otrok, ki zmorejo bistveno več od sošolcev. Slednji sporočajo, da se dolgočasijo in potrebujejo dodatno stimulacijo in izzive. Vse od uvedbe tekmovanja v 1. razredu število tekmovalcev nenehno narašča, kar kaže na dodano vrednost,« so zapisali. Hajdinski ravnatelj Mitja Vidovič je poudaril, da morajo biti tekmovanja otrokom na primeren način predstavljena, v nasprotnem primeru bi lahko imela nanje slab
Nevidni svetovi - primerna tema za prvošolce?
Učenci prvega razreda lahko sodelujejo na tekmovanju s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje. Letos se bodo posvetili Muci Copatarici pisateljice Ele Peroci, naslov tekmovanja je Nevidni svetovi. Po mnenju nekaterih je naslov precej abstrakten za prvošolce, vendar na Zavodu RS za šolstvo niso takega mnenja. »Naslov Nevidni svetovi pomeni, da se za površino tega našega sveta, urejenih hišic v 1. razredu skriva tudi marsikaj takega, čemur bi lahko rekli otroška želja ali otroški prekršek. Muca Copatarica v vsej svoji pravljičnosti to nevidnost najbolje simbolizira in poskrbi za otroka, tudi če naredijo kakšno malo lumparijo. Prav tako kot je za otroka pomembna skrb staršev preko skupnega branja in pogovarjanja o nevidnih svetovih, ki tako otrokom kot tudi staršem širi bralno kulturo.«
vpliv (odpor, slabša samozavest): »Pri vseh tekmovanjih je pravilo, da je pomembno sodelovati, otrok pa v prvi vrsti tekmuje sam s sabo, da vidi, kaj vse zmore. Šola mora zato omogočiti sodelovanje vsem, jih pri tem podpirati in dobro opremiti z znanjem. Glavna pobuda in motivacija morata priti od otroka samega, mentorji in starši morajo samo slediti njegovim željam.«
Šolska tekmovanja iz znanja po mnenju MVI spodbujajo pri učencih in dijakih zanimanje za poglobljeno spoznavanje in širjenje znanja na posameznih področjih. Med drugim so namenjena spodbujanju nadarjenih, poglabljanju znanja in razvoja veščin samostojnega raziskovalnega dela.
Estera Korošec
Bi znali rešiti naloge iz logike za prvošolce? Še masikateremu odraslemu bi se zataknilo.
Tekmovanja so za šole strošek, za učence pa stres
Na OŠ Mladika je sodelovanje na večini šolskih tekmovanj za zdaj še brezplačno, starši morajo evro ali dva prispevati za morebitno udeležbo na tekmovanjih, ki niso vezana na šolski predmetnik. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika imajo šole precej dela z izvedbo tekmovanj, pa tudi stro-
ANJA IN ROK STA SE DOGOVORILA ZA SVOJ NAČIN PISANJA:
ŽABA	□♦
PARA	El #
MALI	©=>
KUNA	©A RAMA .|t©
V NJUNEM NAČINU NARlSl BESEDE:
KUŽA_
LIPA_
MAMA_
AOOiîr
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je konec septembra organizirala tradicionalno tekmovanje iz logike. Ena izmed učiteljic prvega razreda je sodelovanje staršem že na prvem roditeljskem sestanku odsvetovala, saj gre za izjemno zahtevne naloge. Glede
na njene izkušnje je bilo v prejšnjem brina ima škatlico s čokoladicami različnih oblik: letu kar nekaj učencev neuspešnih in so bili zaradi tega precej nesrečni in žalostni. »Naloge niso zahtevne, so v večini slikovne in časa za spoznavanje s takšnimi nalogami je dovolj. Odrasli razmišljamo bolj ozko in obremenjujoče kot otroci, ki v teh nalogah zelo hitro najdejo rešitev,« so pojasnili na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije.
najprej je pojedla čokoladico s čisto levega polja nato pa po vrsti proti desni. najprej se je vsaka oblika čokoladice pojavila enkrat, nato pa se je ta isti vrstni red še enkrat ponovil.
nariši, katere čokoladice se skrivajo na posameznih poljih.
leva
desna
Foto: CG
• Vil
najnižji
Gajškova: »Treba bo premisliti«
Nekatere dvorane in prostore, ki se oddajajo, na Ptuju upravljajo šole, druge četrtne skupnosti, občina, gasilci... Enotnega sistema ni. Dejstvo, da imajo v primerjavi z drugimi občinami tako nizke prihodke, terja razmislek. Nekatere občine so že prevzele vajeti v svoje roke. Ptujska županja Nuška Gajšek pravi: »Zagotovo je ta premislek potreben in ga bomo tudi naredili. Dejstvo je, da materialni in investicijski stroški naraščajo, zato bo treba v duhu dobrega gospodarja najti način, kako morda iztržiti več.«
K navedenim zneskom je sicer treba prišteti še najem drugih dvoran, a Gajškova pravi, da gre za nizke zneske, saj prostore praviloma najemajo društva in klubi, ki pa so upravičeni do brezplačnega najema.
ko smo zaračunali borih 184 evrov. Sredstva pa so vedno v prvi vrsti namenjena za pokrivanje stroškov ogrevanja, elektrike in porabe vode.«
Dženana Kmetec
Ptuj • Nedokončana gradnjajavne razsvetljave v Kicarju
Kabli iz zemlje ob šolski poti štrlijo že šest let
Za številne investicije se ob izvedbi zdi, kot da niso celovito oziroma ustrezno dokončane. Marsikje urejajo le del problema. Ob izgradnji komunalne infrastrukture ceste površno zakrpajo, odvodnjavanja, cestne razsvetljave in drugega pa pogosto sploh ne uredijo. Prav na ta problem opozarja eden izmed občinskih svetnikov. V Kicarju so že pred šestimi leti pripravili vse potrebno za ureditev javne razsvetljave, a je še danes nimajo.
Celovita preplastitev in razširitev cest ter ureditev drugega v primeru vlaganj v komunalno infrastrukturo bi bila marsikje edina smiselna rešitev, a so investicije velikokrat izvedene delno oziroma fazno. To velja za vse občine. Razlog pa jasen: pomanjkanje denarja. Občasno težave tičijo drugje, naložbe ne bi bile tako obsežne, a za to, da bi zadeve primerno uredili, manjka interes oziroma se na potrebe ne opozarjajo dovolj glasno. Franjo Rozman kot takšen primer izpostavlja naložbo na področju naselij Kicar, Sp. Velovlek in Zg. Velovlek, ki so jo začeli že pred leti pa vse do danes ni ustrezno dokončana. »Ob cesti so že nekaj let napeljani električni vodniki, ki štrlijo iz zemlje in so slabo zaščiteni ter prepuščeni okolj-skim vplivom. Mimo njih vodi šolska pot in so v neposredni bližini avtobusne postaje, kjer čakajo otroci na šolski avtobus. Dela se ne
samo gospodarska škoda, potencialni nevarnosti so izpostavljeni tudi otroci. Verjamem, da vodniki niso pod napetostjo, vendar tako nedokončano delo ni primerno za urbano območje.«
Manjkajo samo drogovi
Dušan Fric, prejšnji predsednik četrtne skupnosti Rogoznica, pravi, da so na ta problem opozorili
Krajani pravijo, da bi bilo treba postaviti 15 drogov in bi situacijo rešili.
Franjo Rozman: »Čeprav vodniki niso pod napetostjo, tako nedokončano delo ni primerno za urbano območje.«
velikokrat, a jim ga kljub mnogim poskusom ni uspelo rešiti. »Težko razumem, da so že leta 2017 uredili vse potrebno za postavitev drogov javne razsvetljave, pa še vedno tega niso izvedli. Tu je dejansko pripravljeno vse potrebno, samo nabavijo električne drogove in jih postavijo. Drugje, na primer v Solinovi grabi, je bila to večja investicija, pa so šli na novo kopat in so končali dela.«
Gre za okrog 40 hiš v Kicarju in Velikem Vrhu, ki nimajo javne razsvetljave. Fric ocenjuje, da bi bilo treba postaviti okrog 15 drogov. Ker gre za šolsko pot in precej ozko cesto, je to toliko bolj potrebno. V Velikem Vrhu je transformator v bližini trase, na kateri
bi urejali razsvetljavo, tako da tudi to pomeni eno težavo manj.
Občina: »Temelj, drog in montaža svetilke 1.500 evrov«
Kot vedno največji problem ostajajo finance. Iz ptujske občinske uprave so na pobudo Rozmana, naj pristopijo k ureditvi omenjenega problema, odgovorili, da sredstev za to investicijo v letošnjem proračunu ni. »Ob izvajanju investicije Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave v mestni občini Ptuj in drugih investicijah, s katerimi posegamo v ceste, se trudimo položiti komunalne vode (med njimi tudi za javno razsvetljavo),
da kasneje ne pride do poseganja oziroma prekopavanja novo urejenih cest. Postavitev enega temelja in droga s svetilko znaša približno 1.500 evrov, zato z izgradnjo javne razsvetljave ne moremo slediti polaganju nizkonapetostnih vodov. Trase, kjer je treba zgraditi javno razsvetljavo, se izvajajo po vsakoletnem potrjenem planu, na podlagi zagotovljenih sredstev občinskega proračuna.«
Rozman zagotavlja, da bodo pri pripravi proračuna za prihodnje leto vztrajali pri uvrstitvi te investicije med plane. Območij, kjer se srečujejo s takim ali podobnim problemom, na območju ptujske občine še precej.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 6. oktobra 2023
Slovenija • Površina jabolčnih nasadov najmanjša v zadnjih 30 letih
Z jabolki samooskrbni, uvoz kljub temu težak milijone evrov
Površina sadovnjakov z jabolki seje od leta 2006, ko so bile jablane na Slovenskem zasajene na 3.099 hektarjih, skrčila za tretjino, razkrivajo statistični podatki. Vsakoletne pozebe, nizke odkupne cene so marsikaterega sadjarja prisilile v opustitev, a nekateri še vztrajajo. Med slednjimi je tudi Kristjan Lovrec, ki glede letošnjega leta pravi: »Zle slutnje so bile upravičene. Pridelka je krepko manj, nekatere sorte so prizadete tudi do 80 odstotkov.«
v optimalnem času, kar zagotavlja sočnost in aromatičnost.« Toda izkušnje ali pa kampanja kmetijskega ministrstva, ki nagovarja h kupovanju lokalnih pridelkov, očitno
ne pride do ušes tistih, ki bi morali biti v prvi vrsti zagovorniki lokalnega, to je javnih zavodov. Tako so nekateri že sedaj opremljeni s sadjem iz uvoza, čeprav dobava
V zadnjih letih bi težko katero izmed letin označili za običajno. Pozeba, suša, toča, vremenske neprilike se izmenjujejo, dopolnjujejo ali si sledijo. Leta 2020 naj bi slovenski sadjarji obrali 66.124 ton jabolk, že leta 2021 je dozorela le tretjina pridelka, lani okrog 50.000 ton, letošnja letina jabolk je po oceni specialista za sadjarstvo Andreja Soršaka zagotovo za 10 % nižja od povprečne. Glavnina travniških sadovnjakov je brez pridelka, medtem ko je v tržnih nasadih pridelek povsem odvisen od lege. Nekatere je prizadela spomladanska poze-ba, druge je tudi do trikrat udarila toča, ob tem so škodo povzročali še nalivi. Sadjarji se prilagajajo kli-
matskim spremembam. Tako so s protitočnimi mrežami opremili že okrog 70 % sadovnjakov, ocenjuje Soršak. Za zdaj še manjšina se proti pozebi bori z oroševalnimi sistemi, ki pa tudi niso povsem zanesljiva obramba. Investicije so velike, žal veleprodajne cene svežih jabolk ne sledijo stroškom. Te so enake ali celo nižje v primerjavi z lanskimi, čeprav že celo leto govorimo o več kot 10-odstotni inflaciji stroškov. Ali je torej pričakovati intenzivnejše opuščanje sadovnjakov in večjo poplavo jabolk iz uvoza? »Upamo, da ne. Verjamem, da kjer je tradicija sadjarskih kmetij, se bodo obdržale, čeprav zaradi nizkih odkupnih cen marsikdo ne obnavlja sadov-
njakov. Glede uvoza jabolk lahko povem, da smo Slovenci za zdaj še samooskrbni in na potrošnikih je, da bodo kupovali slovenska jabolka,« odgovarja Soršak.
Zgodbe s pesticidi naj bodo v poduk
Dodaja še, da bi lahko bile potrošnikom v poduk pretekle zgodbe o ostankih pesticidov v uvoženem sadju. Zadnji odmevnejši primer je bilo sporno makedonsko grozdje, ki naj bi ga zaužili nekateri slovenski šolarji. »Slovensko sadje je pregledano, zagotovo bolj nadzorovano, ob tem ni dolgih transportnih poti. Jabolka so obrana
Nizke odkupne cene, ki ne upoštevajo inflacije, poplava sadja iz uvoza, eno-rmne škode, ob tem pa še vsaj trikrat višje zavarovalne premije. Nevihtni oblaki, ki se kar nočejo razkaditi. Toda Kristjan Lovrec s sadjarske kmetije Lovrec iz Juršincev pravi: »Vztrajali bomo.« Lovrečevi s sadjem zalagajo javne zavode, nakup jabolk pa omogočajo tudi posameznikom.
slovenskega za zdaj še ni omejena, opažajo domači sadjarji.
Letno uvozimo za osem milijonov evrov jabolk
Slovenski uvozniki so lani uvozili za 8,1 milijona evrov svežih jabolk ali 24.415 ton, torej polovico lanske letne pridelave slovenskih sadjarjev. Največ uvoženih jabolk je bilo iz Hrvaške, in sicer dobrih 10.000 ton, sledi Poljska. V prvih šestih mesecih letos je vrednost uvoženih jabolk po začasnih podatkih statističnega urada znašala štiri milijone evrov, največ so jih podjetja pripeljala iz Poljske, 2.150 ton. Poljska je tudi sicer pravcati jabolčni sadovnjak Evropske unije, saj tamkajšnji sadjarji skrbijo za tretjino vseh nasadov jabolk v Evropi. Jabolka pridelujejo na kar 160.000 hektarjih, kar je 80-krat večja površina sadovnjakov kot v Sloveniji.
Mojca Vtič
Foto: CG
Foto: CG
Haloze • Brez drobnice bi zarastlo še vsaj 700 hektarjev pašnikov
Reja drobnice je največkrat le dopolnilna dejavnost
Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najprijaznejša reja, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Drobnico naj bi na Slovenskem redilo okrog 8.000 kmetij, od tega je dobrih 10 odstotkov kmetij na območju od Kozjaka preko Pohorja in Dravsko--Ptujskega polja do Haloz. A reja drobnice vsaj na našem območju praviloma ni osnovna kmetijska dejavnost, v prvi vrsti je odgovor na zaraščanje strmih haloških površin.
Društvo rejcev drobnice Haloze povezuje več kot 120 rejcev drobnice s širšega območja Podravja. Po oceni predsednika društva Ivana Hemetka je na tem območju še okrog 40 rejcev, ki v društvo niso
vključeni. Sicer pa pravi, da je reja drobnice postranska in dopolnilna dejavnost, ki se je širila po opustitvi vinogradov in govedoreje. »Vinograde so mnogi izkrčili, prenehale so se kositi strme lege, posledično
ZIPO Lenart d.0.0.
Šetarova 21, 2230 Lenart
ODKUP, SUSENJE, SKLADIŠČENJE
KORUZE
ZAGOTAVLJAMO VAM UGODNE CENE IN PLAČILO V 7 DNEH
VSE INFORMACIJE IN NAJAVE
031 719 683
WWW.ZIPO.SI
so mnogi parcele ogradili in vanje dali drobnico. Ocenjujemo, da bi bilo v Halozah zaraščenih še vsaj dodatnih 700 ha površin, če ne bi bilo rejcev drobnice.« Reja za meso ali predelava mesa drobnice ali izdelava mlečnih izdelkov je med haloškimi, praviloma majhnimi, rejci drugotnega pomena. Se pa povpraševanje po mesu drobnice povečuje, opaža Hemetek. Poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije je sicer še vedno skromna in znaša 0,91 kg, kar je za skoraj polovico manj od povprečja porabe v EU, kjer velja 1,4 kg zaužitega mesa drobnice na prebivalca. Razlog je, meni predsednik društva, v predsodku ljudi. »Še posebej ta štajerski del ni navajen uživanja mesa drobnice, povsem drugače je v Zgornjem Posočju in na Dolenjskem.«
Trend uživanja mesa drobnice se vendarle spreminja
Da se trendi uživanja mesa drobnice vendarle spreminjajo tudi na
■^^■^■■■nnHiHi^HnHBHnHBHini
Foto: Mojca Vtič
Število glav drobnice v podravski statistični regiji, ki zajema območje od Kozjaka do Haloz, se je v 20 letih podvojilo.
območju Podravja, pa opažajo v Mesariji Kokol, ki odkupuje jagnje-ta in prodaja sveže meso. »Povpraševanje se je v zadnjih nekaj letih močno povečalo. Ob tem pa ljudje in gostinci, ki kupujejo meso drobnice pri nas, vedo, da gre za lokal-
no in zaupanja vredno vzrejo.«
Med večje rejce drobnice v Slovenskih goricah sodi Ekološka kmetija Kekec iz Svete Trojice. »Redimo 120 ovc in imamo letno okrog 200 jagnjet,« je povedala Liljana Pečko Kekec. Čez leto prodajo vsaj
Lani so slovenski rejci redili blizu 143.000 glav drobnice, kar je na nivoju zadnjih 10 let, a krepko manj kot pred 150 leti, ko seje na slovenskih pašnikih paslo okrog 300.000 ovc in 150.000 koz. Leta 1970 so kmetje v Sloveniji redili le še slabo petino ovac v primerjavi z letom 1921, koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorišč.
150 jagnjet, nekaj jih obdržijo za pomlajevanje črede, del prodajo za plemenske živali. S prodajo je Lilja-na Pečko Kekec zadovoljna, manj z doseženo ceno, še posebej, ker gre za ekološko vzrejo. »Glede na to, da se promovira ekološko kmetijstvo, bi morala država temu področju nameniti večjo pozornost tudi v obliki dodatnih spodbud. Žalostno je, da ekološko jagnječje meso ni niti za cent bolj cenjeno od konvencionalnega. Ob tem se soočamo tudi s težavami glede dostopnosti klavnih storitev.«
Mojca Vtič
petek • 6. oktobra 2023
Podjetništvo
Štajerski	9
Podlehnik • Hiška zakoncev Vuzem - haloška zidanica malo drugače
»Maldivi so prvi, Jablovec je takoj za njimi!«
»Kdo ti bo pa prišel v Jablovec?« so Nikolino Vuzem spraševali dvomljivci, ko je začela postavljati temelje zgodbe Hiške B&N. Morda zgovorna Ptujčanka, ki z družino že leta živi na sosednji strani meje, še pred nekaj leti ni poznala odgovora, verjela pa je v uspeh. In uspelo ji je. Gosti državljane z domala celotne Evrope, ki so seveda poleg same Hiške in gostoljubnosti navdušeni še nad Halozami, okoljem, mirom, tišino in varnostjo. Ta paket jih prepriča, da se vračajo.
»Mir je dandanes nekaj, kar si najtežje privoščimo, pa vendar ga zaradi tokokroga kolesja, v katerega smo vpeti, najbolj potrebujemo. In ta Hiška je namenjena posameznikom, da se prepustijo okolici, ponudbi Hiške in se sprostijo,« je dejala Nikolina Vuzem. »Z možem imava vikend v bližini in prijatelji so nama vedno govorili, kako posebno energijo ima ta okolica, da iz človeka izvabi pristnost in tisto najboljše. Skozi pogovore se nama je porodila ideja ali želja, da urediva neki prostor, kjer se bodo ljudje dobro počutili. Po naključju sva izvedela, da se prodaja to zemljišče s staro haloško hišo v Jablovcu. Takoj ko sem prišla, sem začutila posebno energijo in rekla, da če mi je namenjeno uresničiti idejo, jo bom tukaj.«
Haloško hišo je zob časa že raz-jedel, zato sta jo porušila, ohranila pa sta del kleti, ki danes opravlja vlogo vinoteke, v neposredni bližini sta postavila Hiško. »Želela sem, da izhajamo iz zelo popularnega novodobnega glampinga, zato ima Hiška takšno šotorsko obliko,« je z opisom začela Nikolina. Hiška morda res sloni na modernem, a obenem izhaja iz tradicije, prepleta oboje. »Rada imam starine, rada imam predmete, ki v sebi nosijo zgodbe ljudi,« je dejala. Vonj po lesu pozdravi obiskovalca, ko odpre vrata in se zazre v svetel dnevni prostor, kjer pozornost ukradeta velika bela kad in lončena šamotna peč. Belino sten obarvajo uokvirjene posušene rože iz okolice, skodelice iz danes že pozabljene porušene haloške hiše, zidove pa uokvirja nov les v prepletu s starimi tramovi. V hiški so še savna, skozi okno pa obisko-
Foto: Mojca Vtič
Nikolina Vuzem, snoualka in ponosna lastnica Hiške, ki z nasmehom in gostoljubnostjo nagovarja tujce, ki zaidejo na počitnice v Haloze.
Foto: Mojca Vtič
S slamo krita hiška na enem izmed vrhov Jablovca, ki prepleta tradicionalno z modernim. Nočitev prodajajo za ceno med 270 in 300 evri.
valca nagovarja velik leseni čeber, ki omogoča vodno sproščanje tudi v mrzlih dneh. Posebnost Hiške je še slamnata kritina. »Včasih je bila slama simbol revščine, danes je najtežje najti mojstra, ki to delo še opravlja.« Hiška z vsemi svojimi podrobnostmi, ki jih je vnesla Niko-lina, lokacija, ki v tišini miru omogoča razgled nad haloškimi hribi in avtocestno dolino, seveda pa še okolica - s prepletenimi potkami in velikim ogrevanim bazenom. Lu-ksuz sredi Haloz, ki ga nekateri poimenujejo oaza, ki budi osuplost, kaj je v Halozah mogoče, v Nikolini pa vzbuja ponos. Slednji je skorajda viden, otipljiv, ko se gospodarica s pogledom sprehodi med prostori, ko govori o podrobnostih, zgodbi Hiške. »Da, ponosna sem in včasih še sama komaj verjamem, da je to najino.« O vrednosti Hiške ne govori, poudari pa, da sta veliko dela opravila z možem sama. »Pravijo, da se bolj drznih stvari
lotevajo ljudje v letih in midva sva prišla do točke, ko sva rekla, pa naj bo. Malce si moraš drzniti,« je dejala Nikolina, sicer učiteljica razrednega pouka na OŠ Cirkulane že dobrih 20 let.
Sprejemanja drugačnosti, strpnosti so jo naučili ravno otroci in vse te veščine in usvojena dognanja ji pomagajo tudi pri gostih. Prvi so prišli le nekaj dni po dokončanju Hiške in od lanske jeseni so si klju-
ko Hiške podali že mnogi. V Jablovec prihajajo za dan ali dva, nekateri tudi po cel teden. »Tukaj imajo vse, kar bi si sicer v hotelu morali deliti z drugimi, torej bazen, savno, jacuzzi, na voljo imajo majhno kuhinjo, vendar pa je moja ideja ali težnja ta, da se v Hiški le razvajajo, medtem ko si kosilo ali večerjo privoščijo v okolici.« Hiška je resda od avtocestnega priključka oddaljena le nekaj minut, vendar
Šamotna lončena peč prostoru daje prav posebno toploto.
Foto: Mojca Vtič
si Nikolina želi, da bi bilo v okolici več lokalne ponudbe. »Ko pridejo gostje, jim običajno tudi razložim ponudbo okolice. Pogrešam več ponudnikov domače hrane, kajti gost, ki pride od drugod, ni prišel sem poskusit na primer jastoga ali lignjev, temveč tradicionalno domačo hrano.« Cena nočitve se giblje med 270 in 300 evri, hiška pa je idealna za par. »Prihajajo gostje iz Nemčije, Avstrije, Anglije, Francije, Nizozemske ... in celo Slovenije. Imela sem tudi gosta iz Italije, ki je rekel, da so Maldivi zanj na prvem mestu, Jablovec pa takoj za njimi. Mnogi se vračajo in običajno podaljšajo razvajanje še za kakšen dan, nekemu paru sem morala rezervacijo opraviti že za naslednje poletje.«
Nikolina Vuzem, ki je lastnica Hiške, obenem pa tudi njena skrbnica, receptorka, čistilka, dostavljav-ka zajtrkov, ne skriva ponosa nad opravljenim delom, nad doseženim, obenem pa se zdi, da že ima ideje za nove projekte. Ali že pripravlja zgodbo nove Hiške? »Mož že ima neke ideje. Bomo videli,« je dejala in se nalezljivo nasmehnila.
Mojca Vtič
Starše • Harvey Norman je začel gradnjo enega največjih logističnih centrov v Evropi
40-milijonsko naložbo bodo končali v treh letih
Pred dobrima dvema letoma je marsikoga pozitivno presenetila informacija, da bo avstralski tehnični trgovec Harvey Norman v Zlatoličju v občini Starše gradil enega večjih logističnih centrov v Evropi. Za ta namen so v na novo nastajajoči obrtno-poslovni coni kupili skoraj pet hektarjev veliko zemljišče.
V tem času so pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta, občina Starše pa je poskrbela za komunalno opremljanje, izgradnjo levega zavijalnega pasu in uvoza v cono ter postavitev transformatorja. V tem tednu so na terenu že prvi gradbeni stroji, prvo fazo objekta bo gradilo podjetje Kolektor. Sodobno in trajnostno zasnovan objekt bo obsegal okoli 50.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin, grajen bo v treh nivojih. Stavba bo visoka 20 metrov, njena posebnost bo streha v velikosti 29.000 kvadratnih metrov, na katero nameravajo v prihodnje namestiti sončno elektrarno. Podjetje Harvey Norman tako velik logistični center potrebuje predvsem zaradi nadaljnjega razvoja in
večjega števila poslovalnic. Kmalu se širijo v sosednjo Madžarsko, kjer bodo odprli prvo trgovino. Obrtno-poslovno cono v Zlatoličju so ocenili kot izjemno strateško točko med Ljubljano, Zagrebom in Budimpešto, iz katere bodo lahko razmeroma enostavno in v kratkem času prepeljali želeno blago. Ena izmed večjih prednosti je prav gotovo bližina avtoceste.
V prvi fazi bodo potrebovali 30 ljudi
Gradnja logističnega centra Starše bo predvidoma potekala v treh fazah in bo po napovedih predstavnikov podjetja v celoti končana v naslednjih treh letih. »Prva faza v vrednosti 16 milijonov
evrov bo potekala od oktobra letos do sredine leta 2024. Skupno bo zgrajenih 10.000 kvadratnih metrov visoko- in 7.000 kvadratih metrov nizkoregalnega skladišča. Nato bosta sledili še dve fazi, ki bosta stali še dodatnih 28 milijonov evrov. Harvey Norman bo torej v logistični center Starše investiral več kot 40 milijonov evrov,« je povedala Maja Račič, ki je v podjetju Harvey Norman zadolžena za marketing.
Začetka naložbe se veselijo tudi v lokalni skupnosti. Po besedah Stanislava Greifonerja, župana občine Starše, je to izjemno pomemben trenutek tako za njihovo občino kot širšo regijo: »Prisotnost podjetja bo prav gotovo povečala gospodarsko aktivnost, prispe-

Predstavniki podjetja Harvey Norman in Stanislav Greifoner, župan občine Starše, so poprijeli za lopate in s tem uradno odprli gradbišče v Zlatoličju.
vala k razvoju infrastrukture in ustvarjanju novih delovnih mest.« Alenka Majcen, vodja kadrovske službe v podjetju Harvey Norman, je napovedala, da bodo v prvi fazi zaposlili 30 ljudi, predvsem skladi-
ščnikov. Koliko prostih delovnih mest bo na voljo v naslednjih dveh fazah, v tem trenutku še ne vedo. Podjetje ima danes v Sloveniji pet poslovalnic, na slovenski trg so prišli leta 2002. S prodajo na drob-
no so s 300 trgovinami prisotni v osmih državah: Slovenija, Hrvaška, Avstralija, Singapur, Malezija, Nova Zelandija, Irska in Severna Irska.
Estera Korošec
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 6. oktobra 2023
NEBO NAD NAMI
Knjigarnica
NEBO NAD NAMI
Radovednost je največkrat javno izrečena, zapisana, poudarjena beseda v tem tednu, ki je posebej namenjen otrokom ter je izbranka praznovanja v tednu otroka. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1985) pravi na strani 308, da je radovednost lastnost, značilnost radovednega človeka. Tej lastnosti lahko pravimo tudi radozna-lost, še pojasnjuje slovar, radovednica in radoved-nik pa sta osebi s to lastnostjo. Radovediti pomeni radovedno spraševati in na tej strani slovarja najdete še naslednje besede: radovedje, radoveren, radoznalost, radoživec ... Radoveden je tisti, ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno vedeti, pravi slovar.
A saj je jasno, da bi bilo življenje zelo dolgočasno in brez napredka, če ne bi obstajala radovednost. In to ne le radovednost pri otrocih, marveč pri vseh starostnih skupinah, saj je radovedenje pomembno, nezamenljivo gibalo življenja.
Tega so se zavedali tudi pred sedemdesetimi leti, ko je nastala še danes izhajajoča najstarejša slovenska knjižni zbirka - znamenita Čebelica, ki si jo je zamislila in je bila njena prva urednica Kristina Brenkova. Letos je izšla že 471. številka, tokratna Knjigarnica predstavlja davno, poučno čebelico z naslovom Nebo nad nami. Izšla je leta 1956 z zaporedno številko 26. S poučnimi nameni za najmlajše jo je napisal Pavle Kunaver (1889 do 1988), neutrudni raziskovalec narave, ki se je zavzemal za ohranitev naravne dediščine in prisegal je na naravo kot najvišji moralni in estetski ideal. Bil je pionir skavtov in tabornikov, ljubitelj gora, kraških jam in astronomije ter predan pedagog. Posamezna kratka poglavja v čebelici je naslovil: Naše Sonce, Pege na Soncu, Nastanek našega osončja, Luna - nočna popotnica, vmes pa so poudarjena imena planetov. Tu je začetek pripovedi:
Kako majhno je! Če iztegneš roko, ga prekriješ s konico mezinca. In vendar osvetljuje vso Zemljo, vse dobiva od njega velike množine toplote. Od tako majhne kroglice tam na nebu?
O, Sonce ti majhno! Učenjaki so izmerili njegovo velikost in daljavo, iz katere nam sveti. Zemlja se nam zdi zelo velika, saj če bi mogli prevrtati skozi njo predor, da bi prišli na drugo stran, bi bil okoli dvanajst tisoč osemsto kilometrov dolg. Toda, glejte, Sonce je tako veliko, da bi mogli iz njega zgnesti milijon tristo tisoč Zemelj.
Sonce je od nas okoli sto petdeset milijonov kilometrov oddaljeno ...
V tej starodavni knjigici je najti še cel kup zanimivosti, ki so podane tako, da jih z lahkoto razumejo otroci. Seveda sodijo zraven še odlične ilustracije akademskega slikarja Mirka Lebeza (Miroslav Anton Lebez, 1912 do 1992).
Tako zaključuje to branje za otroke:
... Navajeni smo samo na temperaturo, kakršna je na Zemlji, nikakor pa ne na mraz, ki je na večini planetov, in še manj na strahotno vročino na drugih zvezdah.
Vendar zaupajmo v človekov um in vztrajnost, s katero je že toliko težkoč premagal in jih bo gotovo še več, da bo nekoč lahko poletel raziskovat vesoljstvo. Dotlej pa se naj vsakdo potrudi, da bo naša Zemljica, ki je kljub svoji majhnosti vendarle člen vesoljstva, čim prijetnejše prebivališče za vse ljudi.
Le kaj bi zapisal avtor te čebelice, če bi bil naš sodobnik?
Liljana Klemenčič
Ptuj • Novi datum občinskega praznika bo 23. april
Mesto bo po novem praznovalo spomladi
Praznika mestne občine Ptuj od naslednjega leta najprej (skoraj zagotovo) ne bodo več praznovali 5. avgusta, pač pa 23. aprila, ko goduje sveti Jurij. Glavni argument za spremembe je želja po večji udeležbi na prireditvah, saj smo doslej občinski praznik praznovali v času dopustov, kar seje poznalo tudi na obisku prireditev.
Za tako korenite spremembe so svetniki morali soglašati z osnutkom sprememb statuta, kar so z veliko večino glasov tudi potrdili. Ključna novost se navezuje na datum obeležitve praznika mestne občine. S poletnega ga prestavljajo na spomladanski čas. Zaradi dejstva, da so ga doslej obeleževali v času dopustov, je bila obiskanost prireditev manjša, tudi organizacijsko je bilo to zahtevnejše, težje so se uskladili z nastopajočimi, zadnja leta pa jim je precej nagajalo tudi vreme. Nov termin so našli 23. aprila, ko goduje sveti Jurij, zavetnik ptujske župnijske cerkve, čigar ščit predstavlja tudi grb mestne občine. »Ta dan na Ptuju poteka Jurijev sejem, eden od treh tradicionalnih in najstarejših sejmov v mestu, ki ima svoj začetek že v srednjem veku. Dodatni argument za prestavitev datuma praznika je tudi, da je datum sedanjega praznika mestne občine (5. 8.) postavljen v čas dopustov in poletnega zatišja, posledično se to odraža pri obiskanosti prireditev, vezanih na občinski praznik,« so v argumentaciji navedli pripravljavci gradiva.
23 svetnikov je glasovalo za
Proti takšnemu osnutku sprememb so glasovali vsi štirje svetniki Gibanja Svoboda ter svetnika
Ptujčani so imeli doslej praznik v začetku augusta.
Levice in Liste Ptuj je naš. Preostalih 23 se jih je z vsebino osnutka strinjalo. Ker gre za dvostopenjski postopek, bodo morali potrditi še predlog, najverjetneje že na naslednji seji. Šele takrat bodo novosti
stopile v veljavo. Nekateri svetniki so sicer okrog vprašanja datuma praznika izrazili dilemo, a glede na tokratno glasovanje kakšnih večjih preobratov ni pričakovati. Predlog bo skoraj zagotovo potrjen.
Svetnica Lina Habjanič meni, da prestavitev praznika na april, ko goduje sv. Jurij, ni primerna.
Kakšne pomisleke so imeli nekateri
Svetnica Lina Habjanič je imela pomisleke okrog izbranega novega termina. Poudarila je, da je sveti Jurij tudi zavetnik Pirana in Ljubljane, pa zato ne prestavljajo praznika. Metka Petek Uhan se s spremembami ne strinja, saj kot pravi, so enkrat praznik že prestavili, z 8. na 5. avgust, pa tudi zato, ker je sveti Jurij zavetnik marsikatere vasi. Županja Nuška Gaj-šek je spomnila, da so razpravo o spremembi termina obeleževanja občinskega praznika opravili že decembra 2022. Kot je dejala, je takrat vse svetnike pozvala k sodelovanju in pripravi novih predlogov. »Pa razen Levice tega ni storil nihče,« je poudarila Gajškova.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Večer tamburanja in degustacija haloških vin
Lep glasbeni večer za vse navzoče
Tamburanje v Cirkulanah ima več kot stoletno tradicijo, ki jo danes nadaljujemo Tamburaši iz Cirkulan v okviru Kulturnega društva Cirkulane.
Med letoma 2002 in 2010 smo vsako leto pripravljali priljubljeni ciklus koncertov Tamburanje ob večerih na gradu Borl, ki je ponujal pester izbor tamburaške glasbe -vse od tradicionalnega tambura-škega programa, ljudskih pesmi in viž do priredb popevk in klasične glasbe. Koncerte smo obogatili še z degustacijo izbranih haloških vin, kar se je izkazalo kot odlična kombinacija, saj sta glasba in vino dve čudoviti stvari, ki nas razveseljujeta ob mnogih priložnostih.
Do zaprtja gradu Bori leta 2010
so koncerti na gradu potekali vsako leto poleti, kasneje pa občasno na drugih lokacijah v okolici. Tako smo leta 2015 izvedli Tamburanje za anino v cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu, leta 2019 pa Tamburanje za anino v kulturni dvorani v Cirkulanah. Dogodke smo pospremili tudi s predstavitvijo lokalnega vinarja in degustacijo njegovih vin za obiskovalce koncerta.
Ob napovedanem ponovnem odprtju gradu Bori, ki je bilo predvideno za maj 2023, smo želeli obuditi tudi to zelo uspešno in
obiskano prireditev. Žal pa do odprtja gradu ni prišlo, zato izvedba koncerta na Borlu ni bila mogoča. Tako smo koncert izvedli 16. septembra v Kulturni dvorani v Cirku-lanah. Kakor vsa leta poprej ostajamo pri muziciranju zvesti ljudski glasbi. Tako smo se tudi na tokratnem koncertu predstavili z ljudskimi vižami iz vzhodne Štajerske in Prekmurja, pa tudi nam bližnjega hrvaškega Zagorja. V goste smo povabili tamburaše iz Rogatca, s katerimi nas povezuje ljubezen do tamburic in slovenske glasbe.
Izbrana vina Turistične kmetije in vinogradništva Pungračič iz Dre-novca je predstavila Katarina Pungračič, v nadaljevanju večera smo jih tudi poskusili.
Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo pripraviti še en lep glasbeni večer, na katerem smo uživali tako glasbeniki kot občinstvo. Za prihodnje pa ostaja naša velika želja, da bi se mili zvok tamburic ponovno zaslišal med grajskimi zidovi na Borlu, saj tako čarobnega ambienta ni mogoče najti nikjer drugje.
Mira Petrovič
Foto: arhiv KD Cirkulane
Cirkulanski tamburaši želijo, da bi v prihodnje ponovno lahko zaigrali na gradu Bori.
Foto: CG
Foto: CG
petek • 6. oktobra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Radlje ob Dravi, Ptuj • Miss Slovenije 2023je Ptujčanka Alida Tomanič
»Občutek je neverjeten, zavedaš se, da je tvoj trud poplačan«
Le nekaj dni pred svojim 20. rojstnim dnevom je Ptujčanka Alida Tomanič postala miss Slovenije 2023. Po 25 letih ima Ptuj novo miss Slovenije. Leta 1996je to uspelo Alenki Vindiš, leta 1998 Miši Novak. Sicer pa so Ptujčanke v zadnjih tridesetih letih osvojile še več drugih lepotnih naslovov. Med zadnjimi je bila Lea Prstec, Miss Earth Slovenije 2022, ki se ji je na svetovnem izboru uspelo uvrstiti med TOP20, kar je izjemen dosežek.
Projekt miss Slovenije ni več klasično lepotno tekmovanje, tudi letošnje finalistke so se morale izkazati na različnih področjih. Izzivi, ki so jih dobile, so bili povezani s sloganom letošnjega zaključnega dogodka Podjetno, lokalno, traj-nostno do ciljev. Alida Tomanič je uspešna študentka arhitekture, ki nadvse uživa tudi v igranju odbojke v ženskem odbojkarskem klubu na Ptuj, kjer trenira že osem let, od letos je tudi kapetanka članske ekipe. Je glasbenica, igra violino, klavir in kitaro ter poje. Izvira iz podjetniške družine, tudi sama se vidi v slovenskem podjetništvu. Še pod vtisom finalnega izbora za miss Slovenije, ki je letos potekal v Radljah ob Dravi in ji je tudi prinesel najlepše rojstnodnevno darilo, je odgovorila na nekaj naših vprašanj.
Ko si se odločila, da boš sodelovala v projektu miss Slovenije 2023, kaj je bilo tisto odločilno? Kaj pa pričakovanja, kolikšno vlogo so imela pri tem, ali je šlo bolj za to, da pridobiš nove izkušnje?
„Ko sem se prijavila, še nisem vedela, za kakšen projekt gre in v kaj se spuščam. Nato sem na prvem razgovoru izvedela, kaj pravzaprav je, kako bo potekal, takrat sem se
nad projektom navdušila. Pritegnilo me je, da miss Slovenije več ni klasično lepotno tekmovanje, temveč projekt z vsebino, ki podpira Slovenijo, naše podjetništvo, glasbo, turizem, kulturo, šport. Ker
sem sama glasbenica in športnica, se mi je to zdelo kot dober način osebne rasti, zato sem se v zgodbo podala. Sprva na začetku nisem imela visokih pričakovanj, saj projekt šele spoznavaš, vendar so mi
Foto: arhiv miss Slovenije
Alida se bo svetovnega izbora za miss sveta udeležila v letu 2024, tako da se bo lahko v enem letu temeljito pripravila. Letos se bo svetovnega izbora v Indiji udeležila lanskoletna miss Slovenije Vida Milivojša.
Hajdoše, Podgorci • Gasilci tekmovali na Češkem
Obe ekipi na najvišji stopnički
Dve slovenski gasilski desetini sta minuli konec tedna sodelovali na državnem gasilskem tekmovanju na Češkem. Na tekmovanje so namreč povabili slovenske olimpijce, članice B PGD Hajdoše in člane A PGD Podgorci.
mÊËM^mm
Ekipi iz Hajdoš in Podgorcev na tekmovanju na Češkem; lani so se oboji več kot odlično odrezali na gasilski olim-pijadi, ki jo je gostilo Celje. Večkratne olimpijske prvakinje iz Hajdoš so slavile še eno olimpijsko zmago, Pod-gorčani so bili bronasti. Na tekmovanju na Češkem sta bili zadnjo soboto v septembru obe slovenski ekipi zlati.
„V češkem mestu Dvur Kralove nad Labo je 30. septembra potekalo 14. češko prvenstvo v klasičnih disciplinah CTIF," je povedala udeleženka tekmovanja, članica večkrat zlate olimpijske desetine iz PGD Hajdoše Lidija Terbulec. „Članice B PGD Hajdoše in člani A PGD Podgorci smo se tekmovanja udeležili na povabilo Gasilske zveze Slovenije. Prav tako so bili na tekmovanju trije sodniki iz Slovenije. Sodelovalo je 21 ekip iz Češke, Slovaške, Poljske in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v klasični vaji CTIF, izvedli sta se dve
vaji. Hajdošanke smo tekmovale v kategoriji članic B, Podgorčani v kategoriji članov A. Oboji smo se v svojih kategorijah veselili zmage," je pojasnila Terbulčeva.
Ekipi sta na tekmovanje odpotovali v petek, saj je organizator omogočil nočitev. Tekmovanje je nato potekalo v soboto, v domovino so se gasilci vrnili v nedeljo. „Vsako tekmovanje predstavlja novo izkušnjo in nov izziv. Tudi to tekmovanje nam je prineslo še eno lepo izkušnjo in nova prijateljstva. Članice smo vedno znova ponosne, ko lahko zastopamo
barve Slovenije, občino Hajdina in svoje društvo, ponosne smo tudi na vse nove dosežke. Z uspešnim nastopom sva obe ekipi dokazali, da je slovensko gasilstvo v samem svetovnem vrhu," je dodala Lidija Terbulec. Mesto Dvur Kralove nad Labo je od Ptuja oddaljeno sedem ur vožnje. Leži v dolini reke Labe, okrožju Trutnov v regiji Hradec Kralove in ima okoli 15.000 prebivalcev. Je lepo zgodovinsko mestece, znano tudi po safari parku, enem največjih živalskih vrtov v državi.
MZ
sam projekt in njegova načela hitro prirasli k srcu in sem se v zgodbi našla. Vedela sem, da bo, ne glede na izid, to zelo dobra in edinstvena izkušnja."
Kakšni so bili občutki prvi trenutek, ko so te razglasili za novo miss Slovenije?
„Občutek je neverjeten, zavedaš se, da je tvoj trud poplačan, hkrati je občutek vznemirljiv in si v pričakovanjih. Zelo sem bila ponosna nase, da sem se v to podala in zdaj, ko gledam za nazaj, je to bila res prijetna izkušnja, spoznala sem veliko ljudi, pridobila na samozavesti, osebnostno zrasla."
Kaj ti pomeni ta laskavi naziv oz. koliko bo imel vpliva na tvojo prihodnost?
„Naziv mi pomeni zelo lepo izkušnjo, iz katere vem, da se bom veliko naučila. Je zelo dobra odskočna deska za življenje naprej, prinese mi veliko novih poznanstev, ki vedno pridejo prav. Z nazivom želim povezovati ljudi med seboj, da bi Slovenija držala skupaj, saj imamo svetu veliko pokazati. V tem letu bom lahko lažje realizirala svoje želje in sanje, saj sem že zdaj v teh devetih mesecih, odkar sem pri projektu, dobila veliko novih izkušenj in možnosti. Naziv ne
Foto: arhiv miss Slovenije
Alida Tomanič, miss Slovenije 2023: „Pritegnilo meje, da miss Slovenije ni več klasično lepotno tekmovanje, temveč projekt, ki podpira Slovenijo, naše podjetništvo, glasbo, turizem, kulturo, šport."
pomeni, da sem najlepša Slovenka, temveč da sem ambasadorka Slovenije, slovenske glasbe, slovenskega podjetništva, slovenske kulture, športa ... "
Kakšno je tvoje sporočilo tistim mladim dekletom, ki se šele odločajo, da bi se prijavila na prihodnji izbor za miss Slovenije?
„Draga dekleta, z velikim veseljem vas vabim, da se pridružite
naši zgodbi. To je res posebna izkušnja, ko veš, da si del nečesa tako velikega. Če imate rade Slovenijo in ste ponosne na svojo domovino, vam prijavo toplo priporočam, saj se boste v naši zgodbi začutile tudi ve. Skozi projekt se preizkusite v toliko različnih segmentih, da se boste v enem izmed njih zagotovo videle."
MG
Promocijsko sporočilo
Dobrote na žlico - pred Qcentrom Ptuj
V hladnejših jesenskih dneh boste na Ptuju in v okolici na svoj račun prišli vsi, ki imate radi jedi na žlico. Pred Qcentrom v Puhovi vas namreč čaka okrepčevalnica Na žlico, v kateri ponujajo vsak dan sveže dobrote - goveji golaž, pasulj, pasulj s klobaso, vampe, kranjske klobase ter za sladico še šmorn, v teh dneh pa so ponudbo še obogatili.
Posebnost okrepčevalnice Na žlico je, da hrano pripravljajo z dušo, saj želijo gostom ponuditi dobrote po receptu naših babic. Prednost okrepčevalnice Na žlico je tudi dobra dostopnost, saj se brez težav pripeljete do njih, prevzamete izbrano hrano in jo odnesete kamorkoli želite. Dobite lahko tudi večje količine, jih doma hranite v hladilniku ali pa zamrznete, saj zajedi na žlico velja, da so drugi ali tretji dan še boljše. Izbrane dobrote lahko pojeste pri njih, torej sijih privoščite za malico med službo ali pa jih odpeljete domov. Posodice lahko dobite v okrepčevalnici Na žlico, lahko pa pripeljete tudi svojo embalažo in dobrote domov odpeljete v lastni posodi. Poleg vseh že uveljavljenih in priljubljenih dobrot pa so v okrepčevalnici Na žlico v teh dneh ponudbo še razširili.
sendvič. Vse dobrote vam odslej postrežejo v novi jedilnici, kije primerno ohlajena ali ogreta, odvisno od vremena.
Okrepčevalnica Na žlico je po novem odprta od ponedeljka do petka med 10. in 20. uro, ob sobotah pa med 10. in 18. uro. Za dostavo hrane na dom jih poiščite na Woltu ali Glovu. Privoščite si vsak dan sveže dobrote, obiščite okrepčevalnico Na žlico v Qcentru Ptuj.
Pestro in zanimivo pa je tudi v prodajalni Vitapur, kjerta mesec praznujejo. Vitapur je namrečz vami že 18 let, zato v oktobru na vse Vitapurjeve prodajne hite prejmete dodatni 18% rojstnodnevni popust, ob nakupu nad 250 evrov pa vam podarijo najbolj zaželen izdelek-hoodie v vrednosti 39,99 €. Začel pa se je tudi Vitapurjev VELIKI HIŠNI SEJEM! Več kot 1000 izdelkov dobite od 5. do 14. oktobra po cenah, znižanih do 70 odstotkov- ležišča, vzglavnike, odeje, posodo, posteljnino in brisače Svilanit. V trgovini Vitapur, Qcenter Ptuj.
Tako pri njih dobite najboljše sarajevske čevapčiče, izven Sarajeva, hamburger z dvojno pleskavico za dvojno lačne, vsak četrtek od 9. ure dalje ponujajo kotlovino, v času bolšjega sejma pa tudi pečenega odojka. Pri njih si lahko privoščite tudi ocvrt sir in piščančje medaljončke, ker na Ptuju seveda na gre brez Polike, pa si privoščite še njihov najboljši Poli
12 Štajerski
Kronika
petek • 6. oktobra 2023
Majšperk • Izbruh mačje kuge
Virus preti mladim muckom
Na Veterinarski postaji Majšperk so v zadnjih dveh tednih zaznali porast primerov mačje kuge, nalezljive bolezni, za katero je značilna visoka umrljivost.
Foto: Veterinarska ambulanta Majšperk
Kjer so mačke redno cepljene proti mačji kugi, večjih izbruhov te bolezni praktično ni, drugod pa je virus mačje kuge še vedno eden izmed vzrokov večjega pogina mačk.
Zdravljenje obolelih živali sicer je mogoče, vendar pa je dolgotrajno in velikokrat neuspešno, še posebej pri mlajših živalih. Majšperški veterinarji pozivajo lastnike muck, naj bodo pozorni na morebitne bolezenske znake.
Mačja kuga je virusna bolezen mačk, ki najpogosteje prizadene prebavila. Starejše oziroma odrasle mačke lahko bolezen prebolijo brez hujših bolezenskih znakov, medtem ko so mlajše živali v večji nevarnosti. »Gre za trdovraten virus, ki se lahko prenaša preko izločkov živali, prenašalci pa so lahko tudi ljudje, in sicer z oblačili, obutvijo. Za človeka ni nevaren, prizadene pa predvsem živali, stare do pet mesecev. Pogosti klinični znaki, ki se pojavljajo, so povišana telesna temperatura, driska, bruhanje, dehidracija, izcedek iz oči, neješčnost ...«
Najbolj učinkovito preventivno sredstvo v boju z boleznijo je dobra higienska praksa ter cepljenje, pravijo v Veterinarski ambulanti Maj-šperk. Prvo cepljenje priporočajo pri starosti muck od osem do deset tednov, nato prejem ponovnega odmerka cepiva v roku enega meseca ter ponovitev čez eno leto. Cena cepljenja je nekaj manj kot 40 evrov.
MV
Sv. Trojica • Kolesarska steza
Za varno kolesarjenje
Natančno 583 metrov je dolga kolesarska pot Sveta Trojica-Zg. Senarska, kije pred dnevi uspešno prestala tehnični pregled.
1
Foto: arhiv občine
Dobrega pol kilometra kolesarke na relaciji Trojiško jezero-Zg. Senarska poteka po dvosmerni kolesarski stezi na pločniku.
Del trase 19, ki spada pod izgradnjo kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice, se navezuje na krožišče Senarska-Lenart, ki ga je v višini nekaj manj kot 800.000 evrov investirala Direkcija za infrastrukturo, poleg tega pa postavila tudi javno razsvetljavo, nekoliko zamaknila občinsko cesto v smeri Svete Trojice, zgradila pa še kolesarsko stezo in dve avtobusni postajališči. Od Trojiškega jezera skozi novo naselje Trojica jug do Zg. Senarske (vas) je tako zdaj urejena dvosmerna kolesarska steza na pločniku, ločena z robnikom, izvajalec pa je hkrati poskrbel tudi za ostalo potrebno infrastrukturo in prometno signalizacijo.
Pogodbo za izvedbo je z Janezom Belno, direktorjem Komunale Slovenske gorice, spomladi v imenu občine podpisal župan David Klobasa, vrednost odseka pa znaša 119.560 evrov. Stroški so preko Evropskega sklada za regionalni razvoj razdeljeni med državo oziroma EU in trojiško občino: prvi bosta prispevali slabih 50.000 evrov, iz trojiškega proračuna pa bo šlo nekaj manj kot 70.000 evrov.
Z izgradnjo tega dela kolesarske povezave so na občini zaključili serijo investicij na območju Zg. Senarske (vas) in naselja Trojica jug. Tam so v zadnjih treh letih uredili vso komunalno infrastrukturo, od vodovoda, kanalizacije do električnih in optičnih priključkov, do ureditve pločnikov, kolesark in asfaltnih preplastitev.
SD
Slovenija • Dva meseca po največji naravni nesreči
Veliko nejasnosti, pomanjkanje informacij, ljudje razseljeni, v skrbeh in zbegani
Dva meseca sta minila od uničujoče ujme, kije najbolj prizadela Koroško in kraje ob Savinji. Idilična pokrajina se je čez noč spremenila v pekel. Deroča narasla voda je rušila hiše, uničila ljudem domove, posestva, vzela delovna mesta. V nekaj urah se je spremenilo vse.
»Družine se počasi odtujujejo, kar povzroča še večjo negotovost, strah, čustvene težave,« so v pismu, ki bi mu lahko rekli klic na pomoč, zapisali krajani zaselka Struge ob Savinji.
Po ujmi se je ponovno pokazalo veliko srce Slovenije. Številni so pomagali prizadetim, od prostovoljcev - fizičnih oseb do društev, dobrodelnih organizacij, podjetij, ki so na teren poslala stroje in delavce ter primaknila še kakšno materialno ali finančno donacijo. Tudi od politikov, ki so prihajali, so si ljudje obetali pomoč. Res se je država čez noč znašla v situaciji, v kakršni doslej še ni bila. Medtem ko je ljudem v dveh mesecih veliko stvari že uspelo počistiti, popraviti, si urediti začasna stanovanja, pa država kar menca in menca. S številkami o oceni škode povzroča zmedo. Zdaj smo že na znesku deset milijard evrov! Res je škoda ogromna, ampak ali ste slišali kdaj podatek, koliko hiš je uničenih in neprimernih za bivanje, koliko kilometrov cest bo treba popraviti, koliko kilometrov rečnih strug urediti, koliko je plazov, porušenih mostov, koliko družin potrebuje pomoč . Statistiko s popisom škode pogrešamo. Nikakor ne dvomimo, da je škoda ogromna, ampak oblastniki ne dajo od sebe točnih podatkov, kaj vse bo treba popraviti in komu pomagati. Ni zanemarljivo, da se bo zaradi sanacije ustavilo veliko drugih, prav tako nujnih in dolgo pričakovanih investicij. Večina de-
narja se bo namenjala obnovi prizadetih območij. Prav je, da bo država prizadetim okoljem in ljudem pomagala. Je pa grenki priokus, na kakšen način se tega loteva. Komunikacija ji vsekakor šepa, tudi ukrepi niso jasni. Nekaj se sprejema rokohitrsko in nepremišljeno, na primer dan solidarnosti ali pa obvezni solidarnostni prispevek, medtem ko so ljudje že tako ali tako od sebe dali veliko, kolikor so bili v danih razmerah zmožni. A vlada je doslej dala od sebe malo. Še Karitas in Rdeči križ sta vsak na pet milijonov obljubljene pomoči čakala več kot mesec dni. Vse bolj nejevoljni in obupani so tudi ljudje, ki so živeli na prizadetih območjih, pa danes ne vedo, ali se lahko
vrnejo in hiše popravljajo ali pa na prizadetih območjih več ne bo moč živeti. V pozivu medijem so krajani Strug zapisali, da se je po tem, ko so med ujmo 12 ur čakali na strehah hiš, da so jih rešili s helikopterji, in se nato veselili, da so ostali živi, njihovo življenje povsem obrnilo na glavo. »Ves čas smo bili in smo še vedno prepuščeni sami sebi,« so poudarili.
Družine so razseljene, ljudi je strah
Zdaj prihaja jesen in ne vedo, kaj se bo zgodilo z njimi. Družine so razseljene na več lokacijah, na normalno življenje tudi pomisliti ne morejo, pravijo pa, da načrta sanacije in regulacije Savinje še ni. »Družine se počasi odtujujejo, kar povzroča še večjo negotovost, strah, čustvene težave. Z odho-
Krajane zanima, ali bo njihov zaselek Struge sploh obstal, saj že tako napol uničene hiše ogrožajo še plazovi, ki preprečujejo korenitejša obnovitvena dela. V službi vlade za obnovo po poplavah so povedali, da so se sestali s prebivalci, te pa prosijo za razumevanje, saj je varnost na prvem mestu. »Čakamo na strokovna mnenja geologov, ki preučujejo grožnje plazov. Varnost je na prvem mestu in ne smemo prehitevati stvari, saj nam lahko prehitro ukrepanje naredi več škode kot koristi. Razumemo, da so prebivalci nestrpni, in razumemo njihove stiske, a jih pozivamo, da vsi skupaj ohranimo mirno kri. Geologi enostavno potrebujejo svoj čas. Ko dobimo njihova poročila, pa se bomo individualno lotevali sanacij hiš,« so še povedali v službi vlade.
dom gasilcev, vojske in prostovoljcev, ki so nam bili v veliko pomoč pri čiščenju in intervencijskih delih, je zamrlo zanimanje za naš zaselek. Najbolj nas boli, da je zamrlo tudi zanimanje naše občine in župana. Slednji se ni niti odzval na našo prošnjo in pobudo, da se se-stanemo z njim,« so zapisali.
Slaba komunikacija jih spravlja v obup
Medtem je sicer že prišlo do sestanka, na katerem so bili prisotni tudi člani občinske uprave, a pomanjkanje komunikacije prebivalce še najbolj boli. Zato so se obrnili tudi na medije, kjer so opozorili na svoje težave; njihova povpraševanja, kaj se vendar dogaja s sanacijo, so, kot pravijo, le še glas vpijočega v puščavi. »Šest tednov po katastrofi se ni nič premaknilo, spremenilo se ni praktično nič, hiše, ki so že tako načete, le še propadajo. Hiše, ki so bile domovanja nekaj generacij domačinov. A če država ali občina nimata jasnega namena, kaj bo z našim naseljem, naj nam to jasno povesta, in preselili se bomo na druge, varnejše lokacije, kaj drugega nam niti ne preostane,« so povedali. Navedli so sicer, da so po nekajkratnem povpraševanju dobili le odgovor, da bodo o vsem obveščeni do decembra.
MZ, AZ
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje,
Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem okoli 25 °C.
OBETI
V soboto in nedeljo bo sončno in še nekoliko topleje. Jutra bodo marsikje po nižinah meglena.
Napoved za Podravje
Nedelja 8.10.
Ponedeljek 9.10.
O
jasno
Vir: ARSO
Nogomet
Lanski polfinalisti pokala so se močno opekli v Halozah
Stran 15
Nogomet
Po prvenstvenem porazu sladka pokalna zmaga
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
Atletika
Najpomembnejše je pridobivanje tekmovalnih občutkov Stran 16
Šah
Uspešni nastopi na enem največjih dogodkov v Sloveniji Stran 17
íVoáíuiajU naí na i,u¿loun¿m íjilítu!
RADIOPTUJ
«« ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet - čudovito nepredvidljiv in zanimiv
Nogomet vedno znova piše zanimive zgodbe, polne preobratov, v katerih si vzponi in padci sledijo v bolj ali manj gostih intervalih. Ker so zraven vpletena tudi čustva neposredno vpletenih - igralcev, trenerjev, tudi navijačev - ter še kaj drugega, je te intervale nemogoče zapisati z matematičnimi formulami. Prav to pa ga dela zanimivega ...
Nogometaši Aluminija so v tem tednu doživeli vse, od dveh izjemnih zaporednih prvenstvenih zmag proti Celju v gosteh in Mariboru doma do izpada v pokalnem tekmovanju s tretjeligašem iz Zavrča. V drugem polčasu tekme v Celju in skozi celoten obračun z vijoličastimi so prikazali izjemno igro, za katero si pohvale zaslužijo vsi akterji. Prvič po odhodu Marka Bresta v Olimpi-jo je bilo videti dobre individualne poteze v igri ena na ena, „ustvarjanje viška" v napadalni tretjini, kar je v seriji petih zaporednih porazov (Olimpija, Mura, Bravo, Rogaška, Domžale) kronično primanjkovalo. Celotna zvezna vrsta je v tem oziru opravila odlično delo, Tomislav Ja-gič, Gal Gorenak, Gašper Jovan in še posebej Sandro Jovanovič so v napadalnem smislu ponudili nekaj več in rezultat ni izostal. Obenem je bilo pomembno, da s tem ni trpela igra v obrambi, prav nasprotno, zapiranje vseh vrzeli in prehodov do svojih vratarjev Sama Pridgarja in Jana Petka je potekalo domala brezhibno.
Nekaj dni kasneje je na pokalnem srečanju v Zavrču sledila ledena prha, pa ne zaradi bolečih mišic, ampak zaradi nepričakovanega poraza in izpada. Glede na to, da kakšnih evropskih ambicij Aluminij ne goji, to ne bi smelo preveč vplivati na njihovo zgodbo, je pa zagotovo boleče. Zapravljena enajstmetrovka, izjemno borben in taktično odlično postavljen tekmec, za povrh še izjemno motiviran in z nekaj igralci, ki so igrali tudi že na višjem nivoju (Ku-kovec, Zorko, Draškovič, Potočnik, Maroh ...), in stvari so hitro zavile v neželeno smer.
Časa za obžalovanje pa ni veliko, saj jih že v nedeljo čaka nova zahtevna preizkušnja, gostovanje v Kopru. „Tekmo z Zavrčem moramo hitro pozabiti, vse pogovore pa usmeriti proti Kopru. Ekipa je mlada, vzponi in padci se dogajajo. Seveda smo si želeli zadržati zmagovalno serijo tudi med tednom, a že majhen padec nas je postavil na trdna tla. Še enkrat se je izkazalo, da moramo biti v vseh elementih igre na maksimalnem nivoju, na vsakem delu igrišča
1. SNL, 12. krog: Koper - Aluminij (v nedeljo ob 20.15 na Bonifiki).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v zadnjih dveh prvenstvenih krogih osvojili šest točk in so se lepo dvignili na lestvici.
nedeljo je v Ljudskem vrtu pričakovati izjemno atmosfero.
Maribor po desetih tekmah v sezoni zaseda skromno 5. mesto na prvenstveni lestvici, zaostanek za vodilnim Celjem pa glede na dosedanje skromne predstave ni prevelik in znaša devet točk. „Takoj sledi popolna mobilizacija in osredotočenost na tekmo z Muro. Pričakujem odgovor ekipe glede na zadnja dogajanja. Fantje so v Mariboru, ker znajo in nekaj pomenijo. Verjamem, da niso pozabili igrati in da bodo pokazali boljšo podobo. Obljubiti zmago bi bilo zelo tvegano, lahko pa obljubim popolno osredotočenost na delo, s katerim želim vrniti klub na uspešno pot," je po predstavitvi dejal Šimundža.
Novi-stari trener Maribora je v tej vlogi moštvo že vodil med letoma 2013 in 2015, kot igralec pa je bil v tem klubu dejaven med letoma 1991 in 2001, ko je zbral skoraj 300 nastopov. Kot trener je po Mariboru v Sloveniji štiri sezone vodil Muro, nazadnje pa je bil do marca letos trener
Reprezentanca U-21 s Ciprčani in Avstrijci
Selektor slovenske reprezentance U-21 Milenko Aci-movič je predstavil seznam igralcev za tekmi kvalifikacij za EP 2025. Mladi Slovenci bodo 13. oktobra ob 19. uri igrali na Cipru, 17. oktobra pa se bodo ob 18. uri v Murski Soboti merili z Avstrijo. Tudi na tokratnem seznamu so prisotni Nino Milic (Celje), Marko Brest (Olimpija), Žan Jevšenak (Benfica) in David Flakus Bosilj (De Graafschap), vsi poznani ljubiteljem nogometa v Spodnjem Podravju.
Slovenska reprezentanca je septembra vpisala zmago v gosteh z vrstniki BiH in doživela poraz v Kopru proti Francozom.
Ludogorca v bolgarskem Razgradu.
V prvem obdobju na klopi Maribora je Šimundža osvojil dva naslova prvaka (2014, 2015). Kot trener je doslej Maribor vodil na 99 tekmah, tako da bo nedeljska z Muro že jubilejna - stota.
Jože Mohorič
ohraniti koncentracijo in vedno igrat 100 % kot ekipa - samo tako lahko premagamo tekmece, pa naj bo to Zavrč, Maribor ali Celje. Kakšen kanček samozavesti smo izgubili, čeprav bi si sam želel, da ohranimo atmosfero iz slačilnice takšno, kot smo jo imeli proti Mariboru. Verjamem, da nam bo to tudi uspelo," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
Tekma med Koprom in Aluminijem bo prvi medsebojni obračun teh tekmecev v tej sezoni, saj so bili dvoboji 3. kroga - takrat bi moral Koper gostovati v Kidričevem - prestavljeni zaradi poplav. Zasedba Zorana Zeljkoviča je visoko na lestvici, prevetritev v poletnem prestopnem roku je Primorcem odlično uspela. Doslej so v sezoni doživeli en sam poraz, na domači Bonifiki proti Muri v 4.
krogu. Zanimivo je, da so na zadnjih štirih tekmah osvojili prav toliko točk kot šumarji, šest, a so do njih prišli na nekoliko drugačen način - s tremi remiji (s Celjem, Olimpijo in Kalcerjem) in zmago v Mariboru.
Nov veter v mariborskih jadrih
Medtem ko so pri Aluminiju prehodili pot od evforije do streznitve, pa je mariborska zgodba nekoliko drugačna. Poraz v Kidričevem je dokončno privedel do prvih nujnih sprememb, trener Damir Krznar pa je bil tisti, ki je v tem primeru plačal račun. Njegovega naslednika v Ljudskem vrtu niso dolgo iskali, ampak so navijačem izpolnili največjo željo - v klub so vrnili Anteja Šimun-dža. 52-letni strateg je v tem trenutku tudi edini, ki lahko nemudoma mobilizira navijače in že proti Muri v
Futsal • Reprezentanca U-21
V reprezentanci kar pet mladih članov Meteorplasta
Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima tudi futsal reprezentanco U-21. „Res je, to imajo le najbolj organizirane zveze, kot so v Španiji, na Portugalskem in Češkem, v Franciji ... Vesel sem, ker imamo tako možnost igranja proti ekipam, ki so na papirju boljše od nas. Le tako napredujemo, da se merimo z boljšimi, to je za nas dobrodošlo. Na vsaki tekmi želimo zmagati, čeprav ni uradnih tekmovanj, so pa prijateljske tekme in tur-
nirji. Naša reprezentanca je servis za člansko vrsto," je dejal selektor Mile Simeunovič, sicer trener prvoligaške ekipe Siliko Vrhnika.
Tokratne priprave selektor začenja že s tretjo generacijo. „Moram reči, da so fantje pridni in delavni: v petek so igrali tekme 1. SFL, dan za tem pa opravili dva dobra treninga. Želijo se učiti, želijo napredovati, za pristop in delo si zaslužijo vse pohvale. „Ta reprezentanca je nekaj
Foto: Črtomir Goznik
Ante Šimundža je bil prui izbor nauijačeu Maribora za nouega trenerja.
mlajša, je pa dobro, ker bodo igralci skupaj dejansko skoraj tri leta, kar je dovolj za napredek in razvoj," razmišlja Simeunovič.
Ekipo čakata pripravljalni tekmi na Hrvaškem, v soboto in nedeljo se bodo pomerili s Francijo in Češko.
Med izbranci je kar pet igralcev KMN Meteorplast Sic bar, in sicer Vid Kos, Luka Lovrec, Alen Ruis, Lovro Trdin in Aljaž Goznik.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Goznik (KMN Meteorplast Šic bar)
Vpoklican tudi Rajter
Članska izbrana vrsta je pod vodstvom selektorja Tomisla-va Horvata prav tako začela priprave na naslednji kvalifikacijski tekmi za SP, ki bo v Uzbekistanu: Slovenski izbranci se bodo v skupini D pomerili s Španijo (sedemkratni evropski prvaki), najprej v petek, 6. 10, v Ljubljani, štiri dni pozneje pa z isto ekipo še v gosteh. Na dosedanjih dveh tekmah omenjenih kvalifikacij so Slovenci izgubili v Italiji (0:3) in doma zmagali s Čehi (2:1).
Selektor Horvat je na prvotni seznam uvrstil Jeremyja Bukovca, po odpovedih zaradi poškodb pa naknadno še Til-na Rajterja, člana KMN Meteorplast Šic bar.
14 Štajerski
Šport
petek • 6. oktobra 2023
Motokros • Pokal narodov
»To je ena tekma, tri vožnje, vse se mora 'poklopiti'«
Potem ko se je pred časom končalo svetovno prvenstvo v razredu MXGP z zmago Tima Gajserja na zadnji dirki v Matterley Basinu, čaka najboljše dirkače na svetu le še zadnje dejanje sezone. Tradicionalni pokal narodov bo letos 8. oktobra v francoskem Erneeju, Slovenijo pa bodo zastopali Gajser, Jan Pancar in Miha Bubnič.
Gajser in Pancar sta bila kot dirkača slovenske ekipe določena že pred koncem sezone posamičnega SP, Bubnič pa je vskočil kot zamenjava za poškodovanega Jako Peklaja. Ta je v letošnji sezoni začel nastopati v SP razreda MX2, poškodoval pa se je na preizkušnji evropskega prvenstva prav v Matterley Basinu.
Bubnič je sicer letos postal državni prvak v razredu open, potem ko zaradi slabega vremena niso izvedli zadnje dirke v Orehovi vasi in so obveljali dosežki prejšnjih dirk v sezoni.
Prvič bo člansko reprezentanco vodil Sašo Kragelj, tudi sam nekdaj zelo uspešen dirkač, zadnja leta pa v vlogi trenerja in vodje ekip. Kot je poudaril, je v
ekipi zbral vse najboljše, ki jih slovenski motokros v tem trenutku ima. Le poškodba Peklaja (zlomil si je roko in palec na roki) mu je nekoliko prekrižala načrte, vskočil pa je Bubnič, ki je bil že prej po dogovoru s selektorjem rezerva.
„Vesel sem, da imam to vlogo. Fantje so pravi, na vrhunski ravni. Več let je trajalo, da smo zložili ta mozaik. Prepričan sem, da rezultat ne bo izostal,« je dejal Kragelj.
Njegov dosežek iz leta 1998, ko je skupaj z Romanom Jelenom in Boštjanom Kampušem končal na devetem mestu, pa je še vedno najboljši slovenski na teh tekmovanjih. A Kragelj meni, da ga je letos mogoče izboljšati.
»Realno gledano, je to možno. A treba je sestaviti mozaik vseh dirkačev in imeti še nekaj športne sreče. Progo poznamo, Tim in Jan sta na njej vozila že ogromno dirk. Je pa ek-stremna in precej drugačna od teh, ki jih imamo v Sloveniji.«
»Ni lepšega kot končati sezono na takšen način, z zmago. Cilj je bil, da ne izgubim celotne sezone in vesel sem, da se je izteklo tako,« je o končani sezoni SP dejal Gajser in se nato navezal na Pokal narodov: „To so velesile motokrosa. Ogromno je ekip, ki imajo po tri dobre voznike. To je
Tim Gajser bo prvi slovenskii adut na Pokalu narodov.
ena tekma, tri vožnje, vse se mora 'poklopiti'. Konkurenca je podobna kot v SP, pridejo pa še Američani in še nekaj drugih ekip. Mogoče je vse skupaj malo bolj sproščeno, a vemo, kakšno vzdušje je na teh tekmah. Ne bomo 'študirali' o tekmecih, ampak razmišljali o sebi."
»Večino voznikov poznamo, nekaj jih še pride. Zavedamo se, da se vselej najde kdo, ki preseneti. A ekipni duh da dodatno moč za dober rezultat,« pa o pričakovanjih pravi Pancar, ki je letos zadnjič nastopal v razredu MX2, naslednje leto se seli v elitni razred. »Glede na vse, kar sem prestal,
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
Dravaši v Mariboru izvedli popoln preobrat
Moška kegljaška ekipa Drave je tudi v drugem krogu zmagala, tokrat na gostovanju pri drugi ekipi Lokomotive iz Maribora (njihova prva ekipa igra v 1. B-l
je za mano dobra sezona. Veselim pa se naslednje, komaj čakam na MXGP,« pravi Pancar.
V sistemu, kjer šteje pet voženj od šestih, bo najšibkejši člen Bubnič, ki se tega zaveda, a pravi, da bo skušal pomagati po najboljših močeh.
»Hvaležen sem selektorju in zvezi za priložnost. Počaščen sem, da bom lahko zastopal slovenske barve. Z letošnjo sezono smo zadovoljni, pred odhodom bom čim več treniral, da bom kar najbolje pripravljen. Seveda čutim nekaj pritiska, a mi vsi pravijo, naj se sprostim in uživam.«
sta
Lokomotiva 2 - Drava
3:5 (3098:3135)
DRAVA: Marko Godec 498, Bojan Krušič 488, Elvis Slaček 507, Robi Golob 560, Mitja Kramberger 543, Janez Krajnc 539 podrtih kegljev
Tekma na šeststeznem kegljišču v dvorani Tabor se je za Dravo začela zelo slabo, pravzaprav porazno, saj so bili vsi trije igralci Drave v prvih treh dvobojih (na šestih stezah se
3. SKL-vzhod (m)
1.	DRAVA Ptuj	2 2 0	0	11:5	4
2.	PREPOLJE	2 10	1	8,5:7,5	2
3.	LENDAVA	2 10	1	7:9	2
4.	HRASTNIK	2 10	1	6:2	2
5.	MIKLAVŽ	1 1 0	0	5,5:2.5	2
6.	LOKOMOTIVA 2	2 0 1	1	7:9	1
7.	KRILATO KOLO MB	10 10	4:4	1
8.	PERG0LA 2 RADUE	2 0 0	2	5:11	0 \ LAŠKO	10 0	1	2:6	0
Robi Golob
igra dvakrat po tri dvoboje, tako da tekma traja le dve uri, op. a) poraženi. Lokomotiva 2 je povedla 3:0, a je imela pri tem le 37 kegljev prednosti. Potem pa je sledil popoln preobrat, drugi trije igralci Drave, Robi Golob, Mitja Kramberger in Janez Krajnc, so zaigrali odlično in so poleg posamičnih zmag priigrali še 74 kegljev prednosti v korist Drave. Tako so Ptujčani dobili še dve dodatni točki za večje skupno število podrtih kegljev, kjer je bilo razmerje 3098:3135 in so na koncu zmagali z rezultatom 3:5.
David Breznik
Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za
iOS^^^uIroid naprave
Strelstvo • 54. CISM vojaško svetovno prvenstvo - Rio de Janeiro
Urška Kuharič leže do bronastega odličja
V brazilskem Riu de Janeiru je od 22. do 28. septembra potekalo 54. vojaško svetovno prvenstvo, na katerem se je z odličnimi nastopi zelo uspešno predstavila tudi maloštevilna slovenska reprezentanca. V tričlanski zasedbi so bili Urška Kuharič, Robert Markoja in Dušan Ziško, vodja reprezentance je bila Andreja Vlah.
Za odlično Kuharičevo premočni le Švicarki
Ormožanka Urška Kuharič, najboljša slovenska strelka z malokali-brsko puško na 50 m v letu 2023 in poklicna pripadnica Športne enote Slovenske vojske, je po neuspešnem nastopu nekaj dni prej na tekmi ISSF
svetovnega pokala na istem prizorišču, kjer je obstala v eliminacijah, tokrat zablestela s puško 50 m v ležečem položaju. Dosegla je rezultat 625,2 kroga (po serijah 104.2, 105.1, 104.5, 103.0, 104.9 in 103.5), kar je predstavljalo izenačitev slovenskega državnega rekorda, s tem izjemnim dosežkom pa je osvojila bronasto odličje. Kuharičeva je v konkurenci 29 odličnih strelk le za pičle tri de-setinke kroga zaostala za drugo-uvrščeno Švicarko Nino Christen (625,5), olimpijsko prvakinjo iz Tokia v trojnem položaju na 50 m, in nekoliko več za njeno rojakinjo Chiaro Leone (628,0), letošnjo zmagovalko tekme svetovnega pokala v trojnem položaju v Jakarti. Urška Kuharič je tako po osvojitvi bronastega odličja na EP v Osijeku s puško na 300 m v
trojnem položaju v letu 2021 osvojila še drugo odmevno odličje v sklopu velikokalibrskega programa na 300 oz. 50 m. Skupaj s preostalimi najboljšimi dosežki je to že njeno peto odličje na največjih tekmovanjih.
Po 40 strelih na vrhu v trojnem položaju
Kuharičeva je bila uspešna tudi z nastopom v drugi disciplini, v trojnem položaju s puško na 50 m, ko je z dobrim dosežkom 584 krogov osvojila znova visoko 6. mesto in bila le tri kroge oddaljena od novega odličja. Ormožanka je streljala izjemno dobro v prvih dveh položajih, kleče in leže, ko je dvakrat dosegla po 198 krogov (kleče 100, 98) in
(leže 99, 99), kar ji je prineslo vmesno uvrstitev na sam vrh. V stoječem položaju nato ni izkoristila odličnega izhodišča za osvojitev novega odlič-ja, s serijama 94 in 94 oz. skupaj 188 krogi je zdrsnila z vodilnih mest in osvojila končno 6. mesto, kar je kljub temu nov odličen dosežek.
Z rekordom vojaških prvenstev je s 593 krogi zmagala Nina Christen,
z enakim rezultatom 587 krogov pa sta drugo in tretje mesto osvojili mlada Avstrijka Sheileen Waibel in znova Chiara Leone.
»Zaradi visokih temperatur je bilo treba malenkost spremeniti in prilagoditi jermenske položaje, saj se je v vročini strelska oprema odzivala drugače kot v običajnih razmerah. V ležečem položaju sem se dobro znašla, zadovoljna sem s streljanjem, še posebej z individualno tekmo, kjer sem z lepim rezultatom med drugim tudi izenačila državni rekord. Dobro streljanje leže mi je uspelo prenesti na tekmo trojnega položaja, kjer
sem odlično streljala tudi kleče. Žal mi je napak, ki sem jih naredila v stoječem položaju in tako izgubila boj za medaljo. Kljub temu pa mi dobro streljanje leže in kleče daje velik zagon za soočanje z izzivi, ki mi jih predstavlja zadnja tretjina sezone,« nam je po koncu nastopov v Riu povedala Kuharičeva.
Do velikega uspeha tudi Robert Markoja
Z nastopi v Riu je zelo uspešno opravil tudi prekmurski strelec Robert Markoja, ki si je v svoji paradni disciplini standardne puške na 300 m priboril srebrno odličje in naslov svetovnega vojaškega podprvaka. Markoja je dosegel 586 krogov (kleče 197, leže popolnih 200, stoje 189), kar je bilo le dva kroga manj od zmagovalca, Avstrijca Bernarda Pickla (588).
Zadovoljen z nastopom pa je bil tudi Dušan Ziško iz Murske Sobote, ki je s 552 krogi (kleče 182, leže 195 in stoje 174) osvojil 18. mesto. Markoja je dobro streljanje pokazal tudi s hitrostrelno puško na 300 m, kjer je s 567 krogi osvojil prav tako visoko sedmo mesto.
Simeon Cone
Rezultati:
Ormožanka Urška Kuharič si je z odličnim dosežkom 625,2 kroga in z izenačenjem državnega rekorda v brazilskem Riu de Janeiru, z dobrim streljanjem se je izkazal tudi z malokalibrsko puško na 50 m leže v Riu de Janeiru pristreljala bronasto odličje.	zastavonoša Dušan Ziško.
Puška 50 ni leže ženske:
1.	Chiara Leone (Švica)	628.0
2.	Nina Christen (Švica)	625.5
3.	Urška Kuharič (Slovenija)	625.2 Puška 50 ni trojni položaj ženske:
1.	Nina Christen (Švica)	593
2.	Sheileen VVaibel (Avstrija)	587
3.	Chiara Leone (Švica)	587
6.	Urška Kuharič (Slovenija)	584 Standardna puška 300 m moški:
1.	Bernard Pickl (Avstrija)	588
2.	Robert Markoja (Slovenija)	586
3.	Eduardo Sampaio (Brazilija)	582 18. Dušan Ziško (Slovenija)	552 Hltrostrelna puška 300 m moški:
1.	Bernard Pickl (Avstrija)	582
2.	Emillien Chassat (Francija)	573
3.	Mert Nalbant (Turčija)	571
7.	Robert Markoja (Slovenija)	567
petek m 6. oktobra 2023
Šport
Štajerski	15
Nogomet • Pokal Pivovarna Union, MNZ Ptuj
Lanski polfinalisti pokala so se močno opekli v Halozah
Praktično pred vsakim krogom pokalnega tekmovanja, pa naj gre za začetne kroge ali zaključno fazo, trenerji favoriziranih moštev opozarjajo svoje varovance, da gre samo za eno srečanje na izpad, v katerem ne odloča zgolj igralska kakovost, ampak tudi dnevna forma, srčnost, bojevitost ... Tokrat so to dejstvo najbolje udejanjili Zavrčani, ki so pripravili največje presenečenje celotnega dosedanjega pokalnega tekmovanja v tej sezoni in izločili ekipo iz dveh lig višjega tekmovanja - prvoligaša iz Kidričevega (blizu še večjega presenečenja so bili igralci nižjeligaša Kort, ki pa so na koncu morali priznati premoč Kopru z izidom 0:1, v polno je zadel Maks Barišič).
Zavrčani so pred nekaj dnevi ostali brez trenerja Damjana Vogrinca, ki je po zgolj eni zmagi na sedmih tekmah zapustil klop haloškega tretjeligaša. V pokalni tekmi z Aluminijem je ekipo tako vodil mladinski trener Mihael Leskovar, a ta po informacijah iz kluba ni trajna rešitev na trenerskem mestu, že v soboto naj bi ekipo vodil Robert Hojnik (nazadnje Podvinci).
Šumarji so na drugi strani prišli v Zavrč na krilih dveh izjemnih prvenstvenih zmag proti Celju in Mariboru, trener Robert Pevnik pa je pričakovano premešal postavo. Glede na srečanje z Mariborom je v prvi postavi opravil devet menjav (le Martič in Baskera sta začela obe tekmi).
Že v prvem polčasu je bilo moč slutiti, da lahko tekma ponudi zanimiv zasuk (lepa priložnost Predi-kake za Zavrč). Pevnik je v drugem
delu opravil pet menjav, da bi njegovi varovanci s tempom zlomili odpor domače vrste, a so bili zelo srčni in vztrajni Zavrčani sposobni odgovoriti tudi na ta izziv (lepa priložnost Cimermana). Pri gostih je bil najbolj razpoložen rezervist Go-renak, ki se je najprej sam znašel v priložnosti po podaji Kosija, nato pa je v 76. minuti priigral še najstrožjo kazen. Streljal je junak zmage nad Mariborom Sandro Jovanovič, a je za nekaj centimetrov zgrešil gol in najlepša priložnost na srečanju je splavala po vodi. Tudi zaključni pritisk šumarjev ni obrodil sadov in pristopilo se je k izvajanju pena-lov. Do izida 3:3 je šlo brez težav na obeh straneh (Gorenak, Maružin in Jovanovič za goste, za domačine pa Predikaka, Kukovec in Potočnik), nato pa je Filip Kosi poslal žogo čez gol vratarja Žige Maroha. Rok Kajzer je ohranil mirne živce in je svojo ekipo povedel v vodstvo, Jakov Katuša pa je s strelom v stativo dokončno pokopal upe šumarjev ... „Drugi teden nam pošljite Maribor," je bilo hudomušno slišati iz tribun završkega stadiona.
Mihael Leskovar, začasni trener Zavrča: „Čudeži se v športu dogajajo, dokaz je tudi naša zmaga proti Aluminiju. Verjeli smo vase in v to, da se enkrat mora tudi sreča obrniti v naš prid. Na prvenstvu smo imeli obilo nesreče, zaradi česar smo tudi ostali brez trenerja, a s pravim pristopom in manjšimi spremembami v igralski postavitvi nam je uspelo pripraviti zares ogromno presenečenje. Zavedali smo se, da moramo
stopiti skupaj, da moramo dati vse od sebe, da moramo za vsako žogo 'na glavo' - vse to je bil ključ do uspeha."
Denis Potočnik, kapetan Zavrča:
„Gostom smo prepustili pobudo, sami pa smo celotno srečanje odigrali zelo disciplinirano, vse pomanjkljivosti pa smo nadoknadili z borbenostjo. Imeli smo tudi svoje priložnosti, predvsem v zaključku pa smo se res borili do zadnjih atomov moči. Penali so po svoje loterija, športna sreča pa je bila tokrat na naši strani.
V prvenstvu nam doslej še ni steklo tako, kot bi si želeli, nikakor nismo uspeli izkoriščati svojih priložnosti, tako da smo po navadi v končnicah izgubljali točke. Enkrat se mora tudi sreča obrniti na našo stran, saj smo dobro delali skozi priprave. Upamo, da se bo krivulja naših rezultatov s to pokalno zmago obrnila navzgor. Bi pa dodal še to, da smo bili z Damjanom Vogrincem zadovoljni in da je ta rezultat tudi posledica njegovega dela."
Robert Pevnik, Aluminij: „Pokalni izpad ni posledica evforije po zmagi z Mariborom, saj je niti nisem dovolil. Tako kot so zmage sestavni del športa, so tudi porazi, in ta izpad nas ne sme pahniti v preveliko žalost, saj nas že čez nekaj dni čaka nova tekma. Hoteli smo najboljše proti srčnim in bojevitim domačinom, ki so se zaprli v svojih 30 metrov, a smo bili nekoliko preveč nervozni in neučinkoviti. Med drugim smo zgrešili tudi enajstmetrovko in na koncu izgubili po penalih. Zavrču pa seveda čestitam za napredovanje.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so pripravili največje presenečenje letošnjega uvoda v pokalno tekmovanje, saj so izločili lanske polfinaliste in letošnje prvoligaše iz Kidričevega.
Sem tisti, ki vodi ekipo, odgovarjam tudi za postavitev začetne enajsterice in izbiro igralcev. Ne glede na to, kdo je stopil na igrišče, si ne bi smeli dovoliti tako zgodnjega izpada in to moramo oceniti s kritičnimi očmi. S tem bomo morali živeti, obenem pa moramo nemudoma dati glave skupaj in že od naslednjega dne začeti razmišljati samo o Kopru."
Le še eno majhno presenečenje
Na preostalih tekmah kakšnih posebnih presenečenj ni bilo, morda je še največje izpad Dornave (1. liga MNZ) proti Zgornji Polskavi (2. liga MNZ). Bistričani v Ormožu niso ničesar prepustili naključju, kakor tudi ne vsi ostali naši tretjeligaši (ob
Zavrču še Drava, Hajdina, Podvinci in Videm). V najbolj izenačenem obračunu so v superligaškem obračunu v Grajeni po penalih slavili Stojnčani.
REZULTATI 1. KROGA:
Markovci - ZASE Videm 1:4 (0:1); Gerečja vas - Drava Ptuj 1:7 (1:2); Zgornja Polskava - Dornava Di-gitalpartner.si 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Šuntner (2.), 2:0 Smogavc (32.), 2:1 Meznarič (58.), 3:1 Smogavc (89.);
Cirkulane - Apače 0:5 (0:2); strelci: 0:1 U. Cesar (7.), 0:2 Avguštin (9.), 0:3 Fridrih (51.), 0:4 Zinchenko (59.), 0:5 U. Cesar (70.);
Polskava avtop. Grobelnik - Haj-dina 0:7 (0:3); strelci: 0:1 Ljubec (6.), 0:2 N. Medved (12.), 0:3 Ljubec (40.), 0:4 Ljubec (50.), 0:5 Mesarič (56.), 0:6 I. Emeršič (76.), 0:7 Gojkošek
(81.);
Grajena ANpro - Stojnci 7:8 (2:2, 0:2 - po 11-m); strelci: 0:1 J. Cesar (11.), 0:2 Murkovič (37.), 1:2 Petrovič (65., ag.), 2:2 Sambolec (80.);
Pragersko - Podvinci 2:6 (0:2); strelci: 0:1 Zajko (12.), 0:2 Kirbiš (38.), 0:3 Simonič (69.), 1:3 Fingušt (78.), 1:4 Orovič (79.), 2:4 Fingušt (83.), 2:5 Kirbiš (85.), 2:6 Černel (87.);
Ormož - Kety Emmi&Impol Bistrica 0:5 (0:2); strelci: 0:1 Kuliš (11.), 0:2 Gobec (44.), 0:3 Kuliš (56.), 0:4 Nwo-ga (60.), 0:5 Kuliš (73.);
Rogoznica - Središče 3:5 (1:2); strelci: 0:1 Goričanec (27.), 0:2 Aljoša Kepe (29.), 1:2 Zulič (36.), 2:2 Šoštarič (54.), 2:3 Aljoša Kepe (59.), 3:3 Šoštarič (64.), 3:4 Tihomir Kope (72.), 3:5 Tihomir Kepe (80.);
Zavrč - Aluminij 4:3 (0:0, 0:0 - po 11-m).
Jože Mohorič
Nogomet • WFC Drava Ptuj
Po prvenstvenem porazu sladka pokalna zmaga
Ženska liga
REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Primorje Gaia Naturelle 2:5 (1:2), Cerklje - Mura Nona 1:10 (1:7), Ljubljana - Gažon 6:0 (4:0), Radomlje Medex - Krim 3:0 (1:0). Prosta je bila ekipa Olimpije.
1.	MURA NONA 6 6 0 0 54:2 18
2.	OLIMPIJA	6 5 0 1 44:1 15
3.	LJUBLJANA 6 4 0 2 21:8 12
4.	RADOMLJE MEDEX 6 3 2 1 18:3 11
5.	CERKLJE	7 2 3 2 11:16 9
6.	PRIMORJE GAIA 6 2 1 3 9:29 7
7.	DRAVA PTUJ 6 1 1 4 4:29 4
8.	GAŽON	7 1 0 6 1:42 3
9.	KRIM	6 0 1 5 2:34 1
Drava Ptuj - Primorje Gaia Naturelle 2:5 (1:2)
STRELKE: 1:0 Ines Krajnc (14.), 1:1 Nami Tanjič (23.), 1:2 Julija Poplašen (43.), 1:3 Julija Poplašen (56.), 1:4 Julija Poplašen (66.), 2:4 Ines Krajnc (82.), 2:5 Sara Ljubič (85.).
WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Šabotič, Ciganovič, Vidovič (od 70. Kirbiš), Štumberger, Krajnc, A. Lončarič (od 77. Dodik), Potočnik (od 70. Jesenc Jakop), Nuša Forštna-rič (od 46. Ušen), Bedrač Plazovnik, T. Lončarič (od 77. Kelc). Trener: San-di Bauer.
V tekmi 7. kroga so se igralke WFC Drava Ptuj na domačem igrišču merile s tekmicami iz Ajdovščine, s katerimi so imele do medsebojne tekme enako število točk. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, saj so domačinke z golom Ines Krajnc prišle do vodstva, gostje pa so devet minut kasneje izenačile. Odločilni del srečanja je bil v zaključku prvega in na začetku drugega polčasa, ko je v razmiku dobrih 20 minut trikrat zadela prva strelka Primorja, 18-letna Julija Poplašen.
„Proti Primorju smo preizkušale nekatere taktične novosti, kar se
je potem v rezultatskem smislu odražalo negativno. Nasprotnice so našo bolj napadalno igro, ob kateri smo posledično puščale več prostora v obrambi, dobro izkoristile in nam zabile pet golov. To tekmo smo vsi v klubu vzeli bolj kot dragoceno izkušnjo, da smo se iz nje nekaj naučili. Že v pokalnem srečanju čez tri dni se je videl napredek iz te tekme," je dejala kapetanka ekipe Eva Vidovič.
Pokal Slovenije, četrtfinale:
Drava Ptuj - Cerklje 6:5 (1:1, 0:0 - po 11-m)
STRELKE: 1:0 Selma Šabotič (68., z 11-m), 1:1 Kos (73.). Iz 11-m so za Dravo zadele Ines Krajnc, Pia Ciganovič,
Eva Vidovič, Neža Forštnerič in Ana Lenka Bedrač Plazovnik.
DRAVA PTUJ: Ne. Forštnarič, Ša-botič, Ciganovič, Vidovič, Štumber-ger (od 89. Ušen), Krajnc, A. Lonča-rič, Potočnik (od 80. Jasenc Jakop), Nu. Forštnarič, Bedrač Plazovnik, T. Lončarič. Trener: Sandi Bauer.
Med tednom so se varovanke trenerja Sandija Bauerja v pokalnem srečanju merile s tekmicami iz Cer-kelj. S temi so Ptujčanke na začetku sezone v prvenstvu na domačem igrišču izgubile 1:5, le mesec in pol kasneje pa je bila slika zelo drugačna .
Ptujska dekleta so tokrat prikazala zelo odgovorno in zavzeto igro, z lepo kombinatoriko. V zadnji četrtini igrišča sicer še nekaj zmanjka, morda boljša t. i. zadnja podaja ali močnejši in natančnejši streli iz razdalje, a
celotna slika je bila kljub temu zelo pozitivna.
Domačinke so povedle iz upravičeno dosojene 11-metrovke, ko so gostujoče branilke nepravilno zaustavile domačo napadalko - penal je suvereno izvedla Selma Šabotič. A vodstvo domače vrste ni trajalo dolgo, saj je eno redkih napak v domači obrambi, vključno z vratar-ko Nežo Forštnarič, lepo izkoristila kapetanka gostujoče ekipe Marcela Kos.
Po zaključnem sodniškem žvižgu so bili na vrsti streli iz bele točke, ki so tudi odločili o napredovanju oz. izpadu. V prvi seriji petih strelov sta vratarki na vsaki strani ubranili po en strel, domača vratarka Neža Foršt-narič je svojo ekipo pred izpadom rešila prav v zadnji seriji! Že v naslednji seriji je gostujoča igralka poslala
žogo čez gol in veselje domače vrste se je lahko začelo.
Uvrstitev med štiri najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju je za WFC Drava Ptuj zagotovo lep uspeh, ki bo dal dekletom dodatni polet in motivacijo.
Po koncu tekme je Eva Vido-vič o pokalnem uspehu povedala: „Najprej čestitam ekipi Cerkelj, ker so se kljub naši prevladi na igrišču dobro borile in izkoristile priložnost, ko se jim je ta ponudila. Ta izenačujoči zadetek je precej vplival na našo moralo in na našo igro, ampak smo vseeno vzdržale in na koncu dosegle cilj, to pa je bilo napredovanje. Mislim, da je naša zmaga zaslužena, da smo bile celo tekmo boljše in bolj nevarne za gol. Zato sem zelo vesela in se že veselim polfinala."
Enajstmetrovke so vedno loterija, kako ste k temu pristopili?
E. Vidovič: „Tokrat se je prvič zgodilo, da smo imele enajstmetrovke na tako pomembni tekmi, zato je bila prisotna nervoza. A smo si pred izvajanjem rekle, da smo si zaslužile
zmago in športna sreča je res bila na naši strani. Vedno pa je ob strani igrišča lepo videt domače navijače, kar je dodatna vzpodbuda in motivacija, da se dokažemo, da smo sposobne igrati bolje. Zagotovo je to tudi danes pomagalo, da se je tekma odvila nam v prid."
Kako pa sicer gledaš na sezono Drave? Ekipa je na novo sestavljena, veliko igralk se je vrnilo.
E. Vidovič: „Tako je, imamo novo ekipo, s katero smo se na začetku še precej iskale in spoznavale. Zdaj se slika počasi sestavlja v dobro celoto, smo vedno bolj uigrane, vedno boljše se poznamo in to se bo počasi začelo poznati tudi na rezultatih. Nov je tudi trener Sandi Bauer, ki ga jaz sicer poznam že od prej, saj sva sodelovala že v Prekmurju. Super je, vidi se, da ima veliko izkušenj in to znanje prenaša tako na mlajše igralke, ki letos prvič igrajo v članski ekipi, kot tudi na nas starejše, ki imamo že tudi same nekaj izkušenj. Veselim se dela z njim tudi v prihodnje."
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dekleta WFC Drava Ptuj so konec tedna izgubila prvenstveno tekmo z Ajdovkami .
... med tednom pa so v pokalnem tekmovanju ugnale ekipo iz Cerkelj.
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. septembra 2023
Atletika m Prvenstvo Slovenije U-12 in U-14 na Ptuju
Najpomembnejše je pridobivanje tekmovalnih občutkov in veselje ob druženju
Mestni stadion se je v soboto in nedeljo spremenil v veliko „atletsko mravljišče", saj je na Prvenstvu Slovenije za pionirke in pionirje U-12 in U-14 nastopilo skoraj 700 mladih iz 47 slovenskih klubov in društev. Če k temu prištejemo trenerje, spremljevalce in starše, ki so spremljali vse to dogajanje, potem pridemo do zares impozantnih številk in še boljšega občutka, za kako veliko tekmovanje je šlo. Domači organizatorji iz Atletskega kluba Ptuj pa so delo po oceni nadzornikov iz Atletske zveze Ptuj znova opravili z oceno odlično.
„Gre za najbolj razširjeni starostni skupini v atletiki v Sloveniji, še vedno pa govorimo o otroški ali šolski atletiki. Temu primerne so tudi discipline, npr. skok v daljino iz cone, met vorteksa ... Lepo je videti poln stadion otrok, ki se želijo preizkušati v atletiki, vzdušje je bilo zato v izjemno lepem vremenu zelo dinamično. Pomembno je videti tudi to, da se znajo mladi med seboj družiti. V osnovi gre tudi za pridobivanje tekmovalnih občutkov: kako stopiti v štartni blok, ko imaš ob sebi sotekmovalce, sodnik pa s pištolo daje signal za štart, kako ti sodnik pri skoku v daljino ali skoku v višino daje signal za začetek zaleta ... Pomembno je, da so mladi zapustili Ptuj z dobrimi občutki, da ni
bilo poškodb, to tudi nam kot organizatorjem veliko pomeni.
Takšno tekmovanje ni tekmovanje 'velikega formata', kar bi pomenilo dodatnih deset parov pridnih rok več, če bi se takšna množica zbrala na članskem tekmovanju, pa bi potrebovali 30 ljudi v sami organizaciji več. Kljub temu je naporno, saj je samo na štartu tekov na 60 metrov in 60 metrov z ovirami sodniška
žirija tam neprekinjeno stala več kot uro in pol. Na stadionu je šest prog, z osmimi bi bilo nekoliko hitreje, a kljub temu je to resničen zalogaj, da se časovno držimo vseh urnikov. Tudi v skoku v daljino je bilo v vsaki od dveh skupin 28 oz. 29 deklet, vsaka pa je opravila po štiri skoke -skupno to znese samo pri dekletih več kot 200 skokov.
Tukaj lahko omenimo tudi dej-
Atletika • Evropsko prvenstvo za veterane
Nove štiri medalje za veterane AK Ptuj
V Pescari, lepem starem mestu na južni obali Jadranskega morja, je potekalo evropsko atletsko prvenstvo za veterane. Med šestnajstimi ude-
leženci iz Slovenije so bili tudi štirje člani Atletskega kluba Ptuj: Barbara Gačnik, Karmen Grnjak, Miki Prstec in Marko Sluga.
Foto: osebni arhiv
Marko Sluga in Miki Prstec
Karmen Grnjak (desno)
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem Mestnem stadionu je bilo mogoče u soboto in nedeljo spremljati zanimiuo in izjemno množično atletsko tekmovanje - skupno je nastopilo približno 700 atletou in atletinj.
Foto: Črtomir Goznik
Domača atletinja Ema Pernat (AK Ptuj, 206) med nastopom v metu vorteksa.
Vsi so se s svojimi nastopi v Italiji izkazali, saj so med približno 5.000 atleti veterani osvojili kar štiri medalje. Dve je dobil okrog vratu Mar-
Foto: osebni arhiv
stvo, da dekleta v biološkem razvoju v tem obdobju prehitevajo fante in zato dosegajo primerljive rezultate, ponekod tudi boljše, še posebej v U-12.
Tudi iz našega kluba smo v tekmovanje vključili veliko otrok, več kot 50. V rezultatskem smislu je izstopal Jaka Žuran, letnik 2010, ki se je kar v treh disciplinah uvrstil v finale, v teku na 60 metrov z ovirami pa tudi osvojil medaljo," je tekmovanje povzel Gorazd Rajher, trener v AK Ptuj.
Najboljše uvrstitve tekmovalcev AK Ptuj:
-	60 ovire: 2. Jaka Žuran
-	200 m: 4. Jaka Žuran
-60 m: 6. Jaka Žuran
-	vortex: 8. Nik Lovše
-	višina: 11. Neli Bračič
ko Sluga, ki nastopa v kategoriji M85+. Tokrat je dobil srebrni medalji v skoku v višino in metalskem peteroboju ter je bil najuspešnejši slovenski udeleženec. Prav tako je do srebrne medalje prišel tudi Miki Prstec, ki tekmuje v kategoriji M65+. V zelo hudi konkurenci osemnajstih prijavljenih atletov je za malo zgrešil zlato in je v metal-skem peteroboju zasedel drugo mesto za orjakom iz Anglije, ki je postavil kar tri osebne rekorde.
Ob dveh srebrnih medaljah je ptujska atletika prišla v Pescari še do bronaste medalje. Za to je poskrbela Karmen Grnjak v kategoriji F35+, saj je bila tretja v skoku v višino z zelo dobrim rezultatom 155 centimetrov. V kompleksni atletski disciplini - v peteroboju - je v kategoriji F40+ Barbara Gačnik zasedla deseto mesto.
Po nastopu na evropskem prvenstvu veterani počasi zaključujejo tekmovalno sezono, saj jih čaka v Ljubljani le še metalski peteroboj, ki se ga bo udeležilo več ptujskih atletov. Sezona je bila zelo uspešna, zato lahko pričakujemo, da bosta Miki Prstec In Marko Sluga pri vrhu na razglasitvi najboljših atletov veteranov za leto 2023.
David Breznik
Planinski kotiček
Dleskovška planota
14. 10. 2023
Jesenski čas je najlepši za občudovanje zlatih macesnov. Med zlatorumene macesne se bomo podali v predel Kamniško-Savinjskih Alp. S prečudovitimi jesenskimi barvami se narava počasi pripravlja na počitek. In kot bi hotela pred zimo poslati še zlati pozdrav s pokrajine, ki ji je dano, da se ponaša z največ macesni v Sloveniji.
Odhod s Ptuja je ob 5.30 s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 6 do 7 ur. Vrnitev domov je predvidena okrog 19. ure.
Hrana je iz nahrbtnika, kjer naj bo dovolj tekočine. Oprema naj bo letnemu času - vremenskim pogojem in pohodu primerna. Prav tako ne pozabite na veljavno osebno in planinsko izkaznico.
Prijavite se na www.pdptuj.si do torka, 10. 10., oz. do zapolnitve prostih mest. Strošek planinskega izleta je 23,00 € (oz. se lahko razlikuje od števila prijav in načina prevoza). Priporočamo plačila na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20231014, namen Dleskovec.
Planinski izlet vodi Miran Ritonja.
Grillitschhütte in Moschkogel
Sobota, 14. 10. 2023
Tokrat vas vabimo na družinski izlet v La-botniške Alpe v sosednjo Avstrijo. Moschkogel (1916 m) je med najvišjim vrhom Golice (Koralpe) in prelazom Weinebene. Z vrha, na katerem stoji križ, se nam odpre lep pogled po pogorju Golice.
Od parkirišča na alpskem prelazu Weinebene (1668 m) nas čaka približno 1,5 ure hoje do vrha Moschkogel. Z vrha se bomo v slabe pol ure spustili do planinske koče Grillitschhütte (1710
m). Tam bo čas tudi za malico in igro otrok. Pot ni zahtevna, hodili bomo po kolovozih in pašnikih, zato je izlet primeren tudi za najmlajše planince. Po želji udeležencev lahko pot skrajšamo in se do koče odpravimo po lažji poti pod vrhovi ali pa podaljšamo in se povzpnemo še na sosednji vrh Huhnerstutze (1989 m) ali do naslednje koče (GroRhollerhutte, 1790 m). V vsakem primeru nas čaka še vrnitev na izhodišče (1 ura hoje od koče Grillitschhutte).
HRANA in PIJAČA: iz nahrbtnika. Planinska koča je odprta.
Prevoz z osebnimi avtomobili - zberemo se ob 8.30 na železniški postaji v Šentilju.
STROŠEK IZLETA je 3,00 € za odrasle in 2,00 € za otroke. Prijave do torka, 10. 10., na jasna. potisk@gmail.com, priporočam plačilo na tran-sakcijski račun PD Ptuj: TRR SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20231014, namen "družinski".
Izlet vodi Jasna Potisk s sovodniki.
Atletski klub Ptuj so na DP U-12 in U-14 zastopali: Oskar Barilar Arcet, Jurij Ferčič, Timotej Gojkošek, Anže Krapša Kaisersberger, Val Zamuda, Ana Bek, Julija Berlič, Zala Ciglar Kekec, Nika Čeh, Nara Čepek, Gaja Gojčič, Ema Karas, Maruša Kovačič, Mia Madjar, Stela Novak, Ema Pernat, Lada Šadl, Ajda Širovnik, Lara Štih, Gaja Topolnik, Neža Ulbl, Špela Vtič, Naja Žnidarič, Amadej Brin Ciglar, Tine
Gojkošek, Vid Hauptman, Nik Lovše, Bor Pišek, Jure Stojanovič, Tim Toplak, Jaka Žuran, Ota Aracki, Liza Ber-lič, Meta Bezjak, Gaja Božičko, Neli Bračič, Erin Cafuta, Mara Gajšt Cafuta, Žana Ciglar, Arandjela Horvat, Zoja Kaisersberger, Eva Lobenwein, Živa Majdič, Ana Milošič, Manca Plavec, Iza Potočnik, Zara Rižnar, Lia Sledič, Alja Šegula, Tamina Vinkovič, Iva Vukovič.
Jože Mohorič
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Celje - Bravo; OB 20.15: Maribor - Mura; V NEDELJO OB 15.00: Domžale - Rogaška; OB 17.30: Olimpija - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Koper - Aluminij.
2.	SNL
RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Primorje eMundia -Gorica; OB 15.30: Beltinci Klima Tratnjek - Kety Emmi&Impol Bistrica, Brinje Grosuplje - Dravinja, Vitanest Bilje - Jadran Dekani; V NEDELJO OB 15.30: Rudar Velenje - Nafta 1903, Tabor Sežana - Ilirija 1911, TKK Tolmin - Krka; OB 18.00: Triglav Kranj - Fužinar Ravne.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Drava Ptuj - Hajdina, Zavrč - Koroška Dravograd, Šampion - Podvinci, Avto Rajh Ljutomer -Premium Dobrovce, Rače - Šmartno 1928; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Krško; OB 16.30: Korotan Prevalje - Brežice 1919 Terme Čatež.
Mladinska liga
11. krog: Aluminij - Krka (v soboto ob 15.30 v Kidričevem).
Ženska liga
8. krog: Krim - WFC Drava Ptuj (v nedeljo ob 18.30 na Kodeljevem).
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Gerečja vas - Apače, Središče - Grajena Anpro, Boč Poljčane - Markovci; V NEDELJO OB 15.00: Ormož - Stojnci, Bukovci - Gorišnica.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Rogoznica - Prager-sko; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Skorba; OB 15.00: Tržec - Podleh-nik, Makole Bar Miha - Dornava Digitalpartner.si.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Slovenja vas SMS sanacija - Polskava avtop. Grobelnik, Oplotnica Senčila Senica - Zgornja Polskava; V NEDELJO OB 15.00: Cirkulane - Leskovec.
Rokomet m NLB liga
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 18.00: Celje Pivovarna Laško -Koper, Krka - Trimo Trebnje; OB 19.30: Dobova - Ljubljana; V SOBOTO OB 19.00: Koper - Jeruzalem Ormož, Slovenja Gradec - Ivančna Gorica; OB 20.00: Urbanscape Loka - Škofljica. Tekma Gorenje Velenje - Riko Ribnica je bila odigrana v četrtek.
1.	B SRL (m)
5. krog: Moškanjci-Gorišnica - Frankstahl Radovljica (v petek ob 19.30), Velika Nedelja - Jadran Hrpelje Kozina (v soboto ob 19.00).
2.	SRL (m)
2. krog: Pomurje - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00).
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
1. krog: Ptuj - Savinja II, Cirkovce I - Savinja III (obe v soboto ob 10.00), Ptuj - Savinja III, Cirkovce I - Savinja II (obe v soboto ob 16.00).
4.SNTL (m)
1. krog: Cirkovce II - Žalec I (v soboto ob 10.00), Cirkovce II - Žalec II (v soboto ob 16.00).
2. SNTL (ž)
1. krog: Cirkovce - SU (v soboto ob 10.00), Cirkovce - Vesna (v soboto ob 16.00).
Jože Mohorič
petek • 6. oktobra 2023
Športm mladih, rekreacija
Štajerski TEDNIK 17
Šah • EP mladih v Sloveniji
Ptujčani uspešno nastopili na enem največjih šahovskih dogodkov v Sloveniji
V Čateških Toplicah je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu za šest starostnih kategorij od osem do 18 let, posebej za fante in dekleta. Iz 27 evropskih držav se je v pospešenem tempu pomerilo 497 šahistk in šahistov, 159 tudi iz Slovenije, med katerimi je bilo kar 12 članov Šahovskega društva Ptuj. Nekoliko manj, 448, jih je nastopilo v hitropoteznem tempu, med 110 Slovenci pa so bili trije Ptujčani.
Tekmovanje je bilo izredno naporno, saj se je v treh dneh najprej zvrstilo devet krogov pospešenega tempa (15 minut po igralcu z dodat-
kom 10 sekund na potezo), sledilo je sedem krogov ekipnega tekmovanja z enakim tempom za tri kategorije, zadnji dan pa je bil namenjen 18 krogom peklenskega hitropoteznega tempa (3 minute po igralcu z dodatkom 2 sekundi na potezo). Težko si je v taki množici predstavljati tudi sedemletnike, ki so se pred vsakim krogom s težavo prebijali do svojih prostorov za šahovnicami. Še težje jih je bilo spremljati, ko so objokani zaradi poraza iskali uteho pri trenerjih, starših ali drugih spremljevalcih.
Ptujčani so prvi del tekmovanja v pospešenem tempu opravili dokaj solidno. Kar štirje so se uvrstili med najboljših dvajset, med njimi Zarja Gom-
boši pri dekletih do 8 let, Svit Gombo-ši pri fantih do 8 let, Vita Prelog do 10 in Alisa Beranič do 12 let pri dekletih. Cilj večine šahistov je osvojitev 50 % možnih točk, od Ptujčanov je to ob Viti, Svitu in Alisi uspelo še štirim.
V ekipnem delu tekmovanja so priložnost braniti barve Slovenije dobili Vita Prelog za ekipo deklet do 10 let, Tibor Veber prav tako do 10 let pri fantih in Tom Crnjakovič za ekipo fantov do 14 let, čeprav je posamezno nastopal v skupini do 12 let. Vsi trije so povsem upravičili zaupanje mladinskega selektorja, kar je prav gotovo dodatna motivacija za nadaljnje šahovsko izpopolnjevanje.
Za časovno najzahtevnejšo disci-
Rezultati Ptujčanov, pospešeni šah (številke v oklepaju za mestom uvrstitve so začetne pozicije):
-	dekleta U8 (18 udeleženk): 13. (2.) Zarja Gomboši 4 točke;
-	dekleta U10 (34): 15. (28.) Vita Prelog 5 točk;
-	dekleta U12 (25): 15. (17.) Alisa Beranič 4,5 točke;
-	fantje U8 (41): 14. (16.) Svit Gomboši 5 točk;
-	fantje U10 (62): 38. (35.) Tibor Veber 4 točke;
-	fantje U12 (93): 40. (64.) Maksim Kaiser 5 točk, 43. (37.) Tom Crnjakovič, 47. (58.) Maks Mai Kokol, oba po 4,5 točke;
-	fantje U14 (76): 41. (26.) Tilen Kovačec, 44. (47.) Elias Bender, oba po 4,5 točke, 48. (68.) Anej Zlatolas, 52. (58.) Mihael Kukovec, oba po 4 točke.
Rezultati Ptujčanov, hitropotezni šah:
-	dekleta U10 (29 udeleženk): 25. (24.) Vita Prelog 7,5 točke;
-	fantje U10 (55): 34. (26.) Tibor Veber 8,5 točke;
-	fantje U12 (78): 54. (66.) Maks Mai Kokol 8 točk. Uvrstitve slovenskih ekip z udeležbo Ptujčanov
(dve članici v dekliških in štirje člani v fantovskih ekipah):
-	dekleta U10,Vita Prelog (11 ekip): 8. (8.) 5 točk (1 zma-a, 2 remija, 3 porazi);
-	fantje U10, Tibor Veber (13 ekip): 9. (5.) 6 točk (2 zmagi, 2 remija, 3 porazi);
-	fantje U14, Tom Crnjakovič (18 ekip): 17. (17.) 2 točki (brez zmage, 2 remija, 5 porazov).
Foto: Luka Rifelj
Predstavniki ŠD Ptuj na evropskem prvenstvu mladih v Čateških Toplicah: v prvi vrsti z leve so Alisa Beranič, Svit Gomboši, Zarja Gomboši, Vita Prelog in Tibor Veber, za njimi Maksim Kaiser in Maks Mai Kokol, v zadnji vrsti pa Elias Bender, Mihael Kukovec, Tom Crnjakovič, Tilen Kukovec, Anej Zla-tolas in trener MM Danilo Polajžer.
plino - v hitropoteznem šahu - so se od Ptujčanov odločili nastopiti le Vita, Tibor (oba do 10 let) in Maks Mai Kokol do 12 let. Slednji je za 12 mest izboljšal svojo uvrstitev, Vita in Tibor pa sta ostala v okviru začetnih pozicij.
Z olajšanjem so se pozno v noč udeležili svečane podelitve pokalov in medalj, ki so šle v roke predstavnikom 17 držav. V vseh treh disciplinah so jih največ - 24 - osvojili mladi
iz Ukrajine (6 zlatih, 8 srebrnih, 10 bronastih), na drugo mesto so se uvrstili Poljaki s 16 medaljami (4-6-6), na tretje Avstrijci z devetimi (4-4-1), Slovenija je s petimi medaljami (2-2-1) osvojila odlično peto mesto.
Od Ptujčanov je bil najbližje medalji najmlajši Svit Gomboši v pospešenem tempu, saj je po šestih krogih zbral 5 točk in zasedel 3. mesto. Žal je v nadaljevanju naletel na 2. in 3. nosilca s skoraj 500 in 600 točkami
višjim ratingom in doživel dva poraza. To je gotovo vplivalo še na igro v zadnjem, devetem krogu, ko je bil tekmec premagljiv, pa se žal ni izšlo po pričakovanjih. Kot je povedala direktorica prvenstva, generalna sekretarka Šahovske zveze Slovenije Nina Rob, je uspeh slovenskih mladih šahist in šahistov poplačal ves trud in napore, ki jih zahteva tako pomembno tekmovanje.
Silva Razlag
Footgolf • Mladinsko DP in Junior Footgolf Cup 2023
Nogomet in footgolf sta tudi za mlade odlična kombinacija
Pred tednom je v mladinskem golf centru v Stanežičah pri Ljubljani potekalo državno prvenstvo v footgol-fu v mladinskih selekcijah. Med seboj so se merili fantje in dekleta, ki jim je nogometna žoga pomembna spre-
mljevalka v življenju. Vsi se ukvarjajo s treniranjem nogometa, footgolf pa je za njih nov način tekmovanja, pri katerem je treba biti natančen, zelo pazljiv in zbran, da s čim manj udarci zaključiš svojo igro. V osnovi pa jim
footgolf predstavlja veliko mero zabave v čudoviti naravi s prijatelji.
V lanskem letu se je s tem športom začelo ukvarjati kar nekaj novih mladih igralcev in igralk, letos pa s svojim nogometnim znanjem igrajo že
na zelo visokem nivoju tudi footoglf. Tega vedno bolj spoznavajo skozi oči nogometnih šol in osnovnih šol, ki footgolf že umeščajo med obvezne izbirne vsebine. Primer dobre prakse je OŠ Hajdina, ki je z ravnateljem Mi-
Prejemniki vseh priznanj na mladinskem državnem prvenstvu v Ljubljani
Foto: Footgolf Ljubljana / FZS
tjem Vidovičem in starši v Ljubljano pripeljala največjo skupino, ki trenira pod okriljem Footgolf kluba Ptuj.
Footgolf pa postaja vedno bolj tudi družinski šport, saj ga igrajo tako starši kot otroci. V Sloveniji imamo družine, kot so Huber, Kvas in Podgoršek, ki nastopajo na domačih in tujih turnirjih in pridobivajo pomembne izkušnje. Član FGK Ptuj Enej Huber je npr. pred časom na Slovaškem v svoji kategoriji premagal celotno konkurenco. Velika prednost footgolfa je tudi to, da mladinci v domačem tekmovanju in v tujini nastopajo v igralnih skupinah s starejšimi sotekmovalci in s tem še dodatno doživijo strast footgolfa.
Na tekmovanju, ki ga je organiziral FGK Ljubljana, na čelu s Klemnom Rutarjem in njegovo ekipo, so odlične rezultate dosegli mladi člani FGK Ptuj.
Med dekleti je najboljši rezultat v vseh kategorijah dosegla Trisha Zec s 37 udarci, v DP pri dečkih je bil najuspešnejši Matic Podgoršek (28 udarcev), v pokalnem (Junior Footgolf Cup 2023) pa je bil najbolj natančen Maks Mai Kokol (30 udarcev).
Rezultati, mladinsko DP:
-	deklice U13: 1. Trisha Zec (Sport klub M Olimje), 2. Tinkara Klobasa (Ptuj);
-	dečki U13: 1. Rok Žiberna (Ljubljana), 2. Maks Mai Kokol, 3. Gal Huber (oba Ptuj);
-	deklice U16: 1. Ema Radaš, 2. Lara Zorman, 3. Sanja Lipič (vse Ptuj);
-	dečki U16: 1. Enej Huber, 2. Jaša Panič, 3. Alen Huber (vsi Ptuj);
-	deklice U19: 1. Selina Gyorek, 2. Julija Fridau Lasbaher (obe Pomurje);
-	dečki U19: 1. Matic Podgoršek (Pomurje), 2. Anžej Kvas (Sport klub M Olimje), 3. Gal Mlekuž (Posočje Bovec).
Junior Footgolf Cup 2023:
-	deklice U13: 1. Trisha Zec (Sport Klub M Olimje), 2. Tinkara Klobasa (Ptuj);
-	dečki U13: 1. Maks Mai Kokol (Ptuj), 2. Rok Žiberna, 3. Nik Jerman (oba Ljubljana);
-	deklice U16: 1. Ema Radaš, 2. Sanja Lipič, 3. Lara Zorman (vse Ptuj);
-	dečki U16: 1. Enej Huber, 2. Mar-sel Petek, 3. Jaša Panič (vsi Ptuj);
-	deklice U19: 1. Selina Gyorek, 2. Julija Fridau Lasbaher (obe Pomurje);
-	dečki U19: 1. Matic Podgoršek (Pomurje), 2. Anžej Kvas (Sport klub M Olimje), 3. Gal Mlekuž (Posočje Bovec).
UR
Judo • Pokal Dupleka
V Dupleku so se izkazali mladi judoisti
Če se zbere na enem mestu 309 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih držav (Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije), potem lahko zagotovo zapišem, da je na Pokalu Dupleka šlo za velik športni dogodek ali celo judo praznik. Mednarodno tekmovanje je štelo tudi za slovenski pokal in je bilo izvedeno za mlajše starostne kategorije. Po število osvojenih medalj so bili najuspešnejši predstavniki Apolona iz Maribora, saj so osvojili kar dvajset medalj, med zelo uspešnimi pa so bili tudi mladi ptujski in go-rišniški judoisti.
Ptujčanom devet medalj
Ptujski judoisti in judoistke so se
odlično odrezali na Pokalu Dupleka, saj jih je v zelo dobri konkurenci kar devet osvojilo medalje. Večina izmed njih je zmagala več borb. Zlatih medalj so se veselili Anže Črnko, Anej Hrženjak in Jakob Kozel Jus, srebrnih Jaka Čuš, Jonas Goršek, Žiga Malovrh in Tadeja Simonič in bronastih Matevž Križan in Elin Slana. Uspeh mladih tekmovalcev JK Drava Ptuj so s petimi mesti dopolnili Anej Slana, Brina Hedl in Jaka Založnik, medtem ko je bil Jure Vinkler sedmi.
jm	»V »V	I	I	I • V	,
Gorisnicani pobrali sest medalj
Podobno uspešni so bili na Pokalu Dupleka tudi predstavniki Judo kluba Gorišnica. Slednji so na tatamije
poslali osem tekmovalcev, ki so si v borbah priborili šest medalj. Prva mesta so zasedli Vitan Hameršak, Aljaž Horvat, David Kelc in Tibor Murko, medtem ko sta drugi mesti zasedla Liam Abiola Fajfarič Afuvvape in Jakob Horvat. Ob tem je bila za J K Gorišnica Nika Murk peta in Patrik Svit Vinkovič sedmi.
Drugo mesto za Voršiča
Judo se počasi prebuja tudi v Ormožu, kar dokazujejo s solidnimi rezultati v zadnjem letu predstavniki Judo kluba Ormož. To tezo je v Dupleku potrdil Rene Voršič, saj je pri U18 v kategoriji do 55 let osvojil drugo mesto.
David Breznik
Ptujski tekmovalci v starostnih kategorijah starejši dečki in cicibani
Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 6. oktobra 2023
Ptuj • 70 let Društva upokojencev Rogoznica
»Delati v dobro človeka, mu pomagati, je velika človeška vrednota«
Dan pred dnevom starejših, 1. oktobrom, so v Društvu upokojencev Rogoznica praznovali. Odprtje medgene-racijskega centra za kulturnim domom Rogoznica so povezali s praznovanjem 70-letnice delovanja društva, v katerem je včlanjenih več kot 330 upokojencev. Ustanovljeno je bilo 4. januarja leta 1953 kot podružnica društev upokojencev LR v Rogoznici, samo štiri dni po svečanem odprtju novega zadružnega doma, danes Kulturnega doma Rogoznica.
V začetku je DU Rogoznica združevalo upokojence ptujskega območja, Slovenskih goric in dela Ptujskega polja. Z rastjo števila upokojencev so se odcepila novo-nastala društva: leta 1973 DU Juršinci, leta 1982 DU Polenšak in DU Dornava, 1986 DU Trnovska vas, 1987 DU Destrnik in leta 1991 DU Spuhlja.
Družbi so dali, kar so zmogli
Sedanji upokojenci so v svoji aktivni dobi gradili ceste, mostove, železnice, industrijo, šole, stanovanjske objekte, vrtce, domove upokojencev itd. Družbi so dali, kar so zmogli, udarniško delo, samoprispevek in v drugih oblikah, vse za napre-
dek mlajših rodov, današnjih in prihodnjih. V društvenem delovanju na prvo mesto postavljajo medsebojne odnose, enakopravnost vseh ne glede na socialno, politično, strankarsko ali versko prepričanje, drug drugega spoštujejo, poskušajo razumeti in si pomagati. „Po vseh vaseh naše ČS imamo razporejene naše odbornice in odbornike, ki so v stalnem stiku s člani in članicami društva. Obiskujejo tudi druge upokojence. Takšen način dela zahteva od njih veliko časa, požrtvovalnosti, pripravljenosti prisluhniti, pomagati s toplo besedo, se družiti ob vsakem obisku. Ob jubileju se zahvaljujem vsem odbornicam in odbornikom, članom UO in NO, blagaj-
ničarki, vodji projekta Starejši za starejše in vsem upokojencem. Delati v dobro človeka, mu pomagati, ko potrebuje pomoč in lepo besedo, je velika človeška vrednota. Za opravljeno delo se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki jih danes ni več med nami. Zahvala velja tudi vsem predsednikom društva, tajnikom, blagajnikom, odbornikom, članom upravnih in nadzornih odborov, ki so s svojim vestnim in vztrajnim delom oblikovali vsebino, mesto in vlogo našega društva v ČS Rogoznica, MO Ptuj in širši okolici. Organiziramo številna druženja, izlete po Sloveniji in v tujino, romanja, letovanja, kolesarjenja in zaključke ob novem letu. V društvu deluje več sekcij:
Foto: Črtomir Goznik
Ob 70. jubileju DU Rogoznica je ptujska županja Nuška Gajšek predsedniku Francu Ko-rošaku izročila priznanje, veliko statuo z željo, da so še naprej uspešni pri izpolnjevanju društvenih aktivnosti, predvsem pri povezovanju in druženju svojih članov, da bi čim bolj ustvarjalno in aktivno preživeli jesen življenja.
Foto: Črtomir Goznik
Rogozniški upokojenci so se nove pridobitve, medgeneracijskega prostora in kegljišča, nadvse razveselili. To so pokazali tudi z udeležbo na prireditvi.
pikado, kegljanje na vrvici, kolesarjenje, nekoč tudi rokodelska, imeli smo tudi moški kvintet," je na bogato in človekoljubno delo preteklih in sedanjih generacij upokojencev spomnil predsednik Franc Korošak, ki je društvene vajeti prevzel leta 2015. Posebej se je zahvalil vsem, ki so zaslužni, da so pridobili medgeneracijski prostor in kegljišče za še bogatejše medgeneracijsko druženje.
Ideja o takšnem objektu se je članom UO in NO društva porodila že leta 2016. Projekt medgeneracijskega prostora pa z novima pridobitvama še ni zaključen, želijo ga še nadgraditi, je njihova skupna želja, ki jo želijo pod vodstvom predsednika Franca Korošaka uresničiti v naslednjih letih.
Tlakovali prostor pod lipo in postavili klopce
Lani so tlakovali prostor pod lipo, ki jo je zasadil 6. princ ptujskega karnevala Marjan Cajnko. Postavili so tudi klopi, kot je to bilo včasih v navadi pod vaškimi lipa-
mi. Sredstva so pridobili iz participativne-ga proračuna. Tudi za letošnjo pridobitev, medgeneracijski prostor s kegljiščem, so si vir zagotovili v participativnem proračunu.
DU Rogoznica dobro sodeluje z okoliškimi društvi upokojencev in društvi v ČS Rogoznica. Leta 2004 so podpisali listino o prijateljstvu z DU Sveta Trojica. Prvi društveni prapor so razvili 15. avgusta leta 1965. Ta dan je tudi njihov praznik.
Ptujska županja Nuška Gajšek jim je čestitala ob dnevu starejših, ob 70-letnici društva in novi pridobitvi, z željo, da še naprej uspešno uresničujejo cilje svojega delovanja, za čim bolj aktivno in ustvarjalno jesen življenja. Predsedniku Francu Ko-rošaku je v imenu MO Ptuj podelila veliko statuo. Podpredsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Sonja Purgaj je slavljencem čestitala v imenu zveze, dolgoletni blagajničarki Elizabeti Vilčnik pa izročila priznanje. S petjem so jubilej DU Rogoznica obogatili Ljudski pevci DU Turnišče.
MG
Ormož • Strokovni posvet Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov
Ključna sta zgodnja obravnava in sodelovanje
Ekipa razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, ki deluje v okviru CDZOM ormoškega zdravstvenega doma, je v polni Beli dvorani Grajske pristave organizirala posvet za vse, ki se v občinah, ki jih pokrivajo ZD Ormož, ZD Ljutomer in ZD Lendava, kakorkoli ukvarjajo z otrokovim razvojem.
Zbrane je pozdravil v. d. direktorja Aljaž Čibej in na kratko orisal pot do pridobitve Centra, ki se lahko danes pohvali z 12 visoko strokovnimi sodelavci in enim zunanjim, med katerimi so psihologinje, po ena pediatrinja, klinična psihologinja, fizi-oterapevtka in delovna terapevtka, socialna pedagoginja in socialna delavka, dve logopedinji in pedopsihiater. Da Centra ne bi bilo brez njegove predhodnice Vlaste Zupanič Domajnko in pediatra Dušana Kolariča, je še dejal Čibej ter se jima ob tej priložnosti zahvalil za njuno vizijo, trud in vztrajnost.
Noben akt ne pomaga, če ni pravih ljudi
Besedo je nato prevzela vodja Centra Lea Majcen Bratuša, ki je dejala, da so se za posvet, ki so ga poimenovali Izzivi sodelovanja, odločili, ker je nujno, da se vsi, ki skrbijo za zdravje in dobrobit otrok, srečajo, izmenjajo mnenja in pogovorijo o težavah, da bodo znali prepoznati težave
in otroku pravočasno ustrezno pomagali.
»Leta 2018 je bila sprejeta resolucija nacionalnega programa duševnega zdravja za naslednjih deset let, ki med drugim predvideva tudi širjenje mreže centrov za duševno zdravje tako za odrasle kot otroke. A prav noben akt nič ne šteje, če nimamo ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati več od tistega, kar v okviru delovnega časa določa pravilnik. Imeli smo srečo, da smo takšne ljudi našli, in to že v časih, ko smo za Center komaj zbirali pogoje. Ni bilo lahko, pogosto smo stali na različnih bregovih, nismo se strinjali, a smo kljub temu postavili osnovo za dobro delovanje in dobro sodelovanje. Čeprav govorniški oder ne spada med naše naravno okolje, je prav, da se tako srečamo ter se v živo pogovorimo o številnih dilemah, s katerimi se srečujemo na stičišču zdravstvene obravnave in pedagoške podpore otrokom s težavami ali motnjami v razvoju, in si tisti, ki delujemo v mreži podpore in pomoči otrokom, nudimo podporo pri
Zdravstveni in strokovni pedagoški delavci iz občin, ki jih pokrivajo ZD Ormož, ZD Ljutomer in ZD Lendava, so na posvetu v Grajski pristavi govorili o dilemah, s katerimi se srečujejo pri podpori otrokom s težavami ali motnjami v razvoju.
strokovnem delu, pri čemer imam v mislih tako pedagoške kot zdravstvene delavce ter delavce drugih strokovnih služb.«
Čakalne vrste za logopeda in psihologa
Pedagoginja Jasmina Dovnik se je dotaknila problematike čakalnih dob, ki se jih v slovenskem zdravstvu drži prav zlovešč sloves. »Zavedamo se, da so čakalne dobe pereča tema, saj vzbujajo nezadovoljstvo
tako pri pacientih kot zaposlenih v zdravstvu. A glede na stopnjo opredeljene nujnosti napotnice v našem Centru za razliko od drugih okoliških nam za zdaj uspeva pacienta obravnavati znotraj najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno zdravstveno storitev, izjema sta na žalost tudi pri nas obisk logopeda in psihologa, kjer je treba čakati dlje.«
Obravnavali so različne teme, in sicer je več članov strokovnega tima Centra govorilo o tem, na kaj je treba biti pozoren
pri otrokovem razvoju, psihologinja Dunja Petak iz mariborske enote Zavoda za šolstvo pa je predstavila dileme ob izvajanju podpore otrokom s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnem procesu. O izzivih sodelovanja je potekala okrogla miza, pedopsihiater Žiga Sernec se je posvetil najpogostejšim izzivom mladostnikov, Lea Majcen Bratuša pa je za konec predstavila še razloge za nemoč v procesih nudenja podpore.
Senka Dreu
Foto: SD
petek • 6. oktobra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski TEDNIK 19
Podlehnik • Srečanje sošolcev in sošolk po 50 letih
Morje besed, iskreni stiski rok, objemi in rosne oči
V gumijastih škornjih pozimi, bosi poleti. Nekateri oddaljeni tudi dve uri hoda, drugi doma v neposredni bližini. Skupaj jih je bilo 46, osnovnošolske generacije 1958 iz Podlehnika.
Nedavno so se sošolci in sošolke ponovno srečali tam, kjer so se nekateri zadnjič videli - v OŠ Podlehnik. Morje besed, iskreni stiski rok, objemi, orošene oči so spremljali snidenje nekdanjih šolskih prijateljev. »Jih je minilo res že 50?« so se spraševali.
Okrog 30 se jih je zadnjega septembra ponovno zbralo pred osnovno šolo. Jožef Žerak in Drago Vaupotič sta jih sklicala skupaj ob pomoči Irene Sluga. Vsak s svojim seznamom in bero številk. Na vratih jih je pričakal sedanji ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold in jih popeljal po šolskih hodnikih. Z otroškim zanimanjem in radovednostjo so se razgledovali po učilnicah, ugotavljali, kako se sedanje podobe razlikujejo od preteklih. »Učilnica za zgodovino je še vedno tam, kjer je bila,« so med ogledom dejali in ugotovili, da je osnovnošolski skelet ostal zelo podoben. Spomini so lepi, so zatrjevali, najverjetneje tudi zaradi plasti let, ki so se nabrale.
Jožica in Irena osem let nerazdružljivi
Z roko pod roko sta se med učilnicami sprehajali Jožica (Kozel) Strmljan in Irena (Podgoršek) Sluga. »Osem let sva skupaj sedeli, pri vseh predmetih, vedno skupaj, tudi popoldan. Po osnovni šoli sva šli vsaka svojo pot,« sta dejali nekdaj nerazdružljivi prijateljici. »Ravno pa sva govorili o spominu,
kako sva si v prvem razredu, še v stari šoli, izmenjevali kruh. Irenina mama je pekla koruznega, moja polbeli kruh in meni je bil seveda koruzni boljši,« je spomin obudila Jožica, ki sedaj živi v Zasavju. V domači občini pa je ostala Štefka (Kozel) Mergeduš, ki je v osnovno šolo hodila iz Ložine. »Odprtje te šole je doživela tudi naša generacija. Preseneča me, da je še vse tako ohranjeno, da so učilnice podobno razporejene, le razdelilnica hrane je na drugem mestu,« je opazila Mergeduševa, ki je nato 40 let delala v kuhinji. O malici v osnovni šoli pa je dejala: »Imeli smo kruh z margarino in pločevinasto šalico čaja ali pa kruh s pašteto, s tem da je bila pašteta tako na tanko namazana, da smo jo bolj vonjali kot okušali, pogoste so bile enolončnice. Kljub temu smo bili otroci zadovoljni, bolj zadovoljni, kot so otroci danes.« V šolo je hodila peš, za kar
Sošolci in sošolke po 50 letih ponovno pred OŠ Podlehnik, pozdravila sta jih tudi župan Sebastian Toplak in ravnatelj Dejan Kopold.
Foto: Mojca Vtič
je potrebovala več ur. »Denarja za sendviče ni bilo, če mi je teta ali botra podarila kakšen dinar, sem si kupila četrt kilograma kruha. Koliko je bilo to vredno.« Šteftina mama je bila šivilja, tako da oblačila so bila vedno pri roki, le da so bila iz ponošenega blaga, čevlji so druga zgodba. »Pozimi smo nosili gumijaste škornje, od velike noči pa do jeseni smo hodili bosi. Spomnim se, da mi je mama za neko poletje kupila platnene copate,
Foto: Mojca Vtič
Dolga leta nerazdružljivi prijateljici Jožica (Kozel) Strmljan in Irena (Podgoršek) Sluga
toda kljub temu sem do šole hodila bosa, šele tik pred šolsko stavbo sem jih obula, da so dlje vzdržali.« Po osnovni šoli je srednjo šolo nadaljevala ob delu, saj si rednega izobraževanja ni zmogla privoščiti.
Kaj je pred 50 leti pomenila pomaranča
Številne življenjske poti odraščajočih Haložanov niso zavile v smer, v katero bi si želeli otroci, ki so mnogokrat zaradi trdih življenjskih razmer morali prekmalu odrasti. Tako je bil za številne prvi cilj po končani osnovni šoli - zaposliti se in priti do tako želenega kruha. »Jerenčeva Francka iz Jablovca,« je ob rokovanju z eno izmed sošolk dejala Francka. V Podlehniku in okolici ima številne sorodnike, saj so bili številčna haloška družina, sama pa sedaj že 50 let živi zdoma. »Po končani osnovni šoli sem se le en mesec šolala v Kranju, saj mama ni zmogla plačevati stroškov. Nisem imela zobne ščetke, nisem imela česa obleči. Vrnila sem se
Foto: Mojca Vtič
Štefka (Kozel) Mergeduš: »V šolo smo od velike noči do jesenskega mraza hodili bosi.«
domov, a ne za dolgo, kajti odšla sem v Železnike in se zaposlila. »Danes dobijo socialno podporo, včasih ni bilo nobene pomoči. Oče je hitro umrl, mama je bila veliko v »tavrhu«, tako da smo bili otroci precej časa sami. Spomini na otroštvo so kljub temu lepi, rada sem se učila, vendar pa je bila pri nas res revščina. Spomnim se, da smo bili že v tej novi šoli, božič se je bližal in prvič sem videla in prejela pomarančo. Tako dolgo sem jo doma hranila, jo čuvala, da mi je na koncu
žal zgnila.« O socialnih razlikah pa je dejala, da so te že nekdaj bile, vendar da so sedaj še večje.
Pol stoletja velikih preobratov
Nekdanji sošolci so se čudili, s kakšno hitrostjo je minilo 50 let, a zdi se, da je ob poslušanju spominov iz otroštva še težje doumeti, kako drastično se je spremenilo življenje v minulih desetletjih. »V letih vašega rojstva je v Podlehniku živelo 3.800 prebivalcev, medtem ko jih je sedaj 1.800. Statistične prognoze niso najbolj optimistične za naše območje in nekateri odločevalci se že sprašujejo, ali je vlaganje v tovrstna območja sploh še upravičeno. Borimo se, da bi krivuljo odliva prebivalstva ustavili,« je dejal župan Sebastian Toplak. Z letniki 1958 pa se je še pošalil: »Leta 2026 imamo rok za dokončanje doma za starostnike, morda pa bo še priložnost, da ponovno postanete sošolci.«
Mojca Vtič
Lenart • Trgatev v Maistrovem Zavrhu
Z vlakcem Jurčkom na »branje«
Pod Maistrovim razglednim stolpom v Zavrhu je potekala tradicionalna, letos že 13. trgatev potomke najstarejše trte na svetu.
Obiskovalci so se na završko trgatev potomke Stare trte pripeljali z avtomobilom, pripešačili, prikolesarili, mnogi pa tudi letos pripeljali z izposojenim turističnim vlakcem, mariborskim Jurčkom.
Prireditev, pod katero so se družno podpisali Društvo vinogradnikov Lenart, Turistično društvo Rudolfa Maistra Vojanova, Lovska družina Voličina in Občina Lenart, je potekala pod okriljem praznovanja krajevnega praznika KS Voliči-na, pravzaprav je pomenila njegov zaključek.
Čeprav vreme letošnje poletje trti ni bilo najbolj naklonjeno, klestili so jo namreč tako toča kot
neurja, pa je bilo minulo soboto, ko je bila trgatev, zelo prijazno do organizatorjev in obiskovalcev. Slednji so se v Zavrh pripeljali z avtomobilom, pripešačili, prikolesari-li, mnogi pa tudi tokrat pripeljali z izposojenim turističnim vlakcem, mariborskim Jurčkom. »Branje« grozdja je bilo samo majhen delček dogajanja v Zavrhu. Stojnice so se šibile od domačih dobrot in vina lokalnih ponudnikov, glasbena za-
bava je bila zaupana ansamblu Pika na i, za kulturni program pa so poskrbeli plesalci folklorne skupine Ju-rovčan. Na ogled je bila muzejska zbirka Kranvogel in obnovljena cimprača, ki stoji tik ob Stupičevi vili, v kateri je veliko časa preživel general Maister. Živahno pa je bilo tudi v lovskem domu v Voličini, v katerem so pripravili lovsko razstavo in skuhali lovski golaž.
SD
Sveti Andraž • Potomka bogato obrodila
Nabrali 87 dragocenih grozdov
Za potomko najstarejše trte na svetu že dobrih deset let skrbijo člani Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci.
Andraški vinogradniki so zadovoljni z letošnjim pridelkom potomke Stare trte, ki raste pred cerkvijo svetega Andreja.
Raste na ploščadi pred cerkvijo svetega Andreja, kljub vremensko neugodnemu letu pa je tudi letos bogato obrodila. Brači, ki jih je vodil aktualni viničar Drago Zorko-Šaka, med njimi pa so bili tudi nekdanji viničarji: Karl Ver-šič, Alojz Fekonja, Franček Čuček in Janez Petrovič, predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Marko Breznik, domači župnik Mirko Kra-ševec in andraška županja Darja Vudler Berlak, so skrbno potrgali
dragoceni pridelek. Zbrali so 87 grozdov te starodavne sorte, ki ji pravimo modra kavčina oziroma žametna črnina. Bera je v primerjavi z lansko, ko je na trti zraslo 110 grozdov, sicer nekoliko skromnejša, je pa zato po prvih ocenah vsebnost sladkorja ravno pravšnja.
Tradicionalno trgatev je s svojim nastopom popestril harmonikar Jaka Čeh, brači pa so se po opravljenem delu okrepčali z domačo malico in žlahtno kapljico.
Na ploščadi pred cerkvijo pa ne raste le potomka starodavne trte, pač pa v tamkajšnjem ampe-lografskem parku oziroma parku starih vinskih sort uspevajo tudi stare vinske sorte 22 različnih avtohtonih vinskih sort, ki so označene s posebnimi tablicami in iz katerih nastane protokolarno andraško vino. Ko so končali trgatev potomke Stare trte, so brači potrgali še grozdje teh sort.
SD
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 13. oktobra 2023



angleški
igralec odmev, in režiser eho (laurence)
strah
kemijska prvina
3RV;
'r* <
i M

v w

likalnik
1 oleg vidov
samica velbloda
Gobio albipinnatus
Zraste od 10 do 12 cm, največ do 13 cm. Vretenasto telo je pokrito z velikimi, temno obrobljenimi luskami. Robovi lusk so temnejši in dajejo vtis mreže. Trebuh je sploščen, kar je značilno za ribe, ki se zadržujejo na dnu. Glava je velika, dolga in koničasta, z velikimi očmi, pomaknjenimi na teme. Gobec je kratek, usta so podstojna z mesnatimi ustnicami, v kotičkih pod-stojnih ust je po en brk, ki sega do zadnjega očesnega roba. Hrbet je usločen, sivkasto do rjavkasto zelen, boki so svetlejši, kovinsko modro bleščeči. Po bokih poteka temna proga in od 8 do 10 večjih pravokotnih peg nad pobočnico. Po hrbtni in repni plavuti so v dveh vrstah razporejene pege, ostale plavuti so brezbarvne. Spolno dozori v 2. do 3. letu. Drsti se od maja do julija prodnatih ali peščenih tleh v čisti vodi. Samica odloži od 5000 do 6000 iker med vodno rastlinje in kamenje. Izvaljen zarod se skriva pred svetlobo pod kamenjem. V času drsti ima samec na glavi in po telesu drstne bradavice. Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, maloščetinci, rakci in s kremenastimi algami. Življenjski prostor: Je talna riba. Živi v manjših jatah v hitro tekočih vodah, zadržuje se ob brežinah na peščenem dnu. Se ne seli. Mlade ribe se zadržujejo v rečnih rokavih.
huLnik
snaga,
Čistost
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč
majhen r02marin
pesnik gruden
bistvo, jedro
ameriški
filmski stara igralec mama cruise
kitajski državnik zedong skala v morju
postopek sprejema
v Solo
pripadnik eleatske s0le
rimski hlsni bog
borut veselk0
razkošje
pevec pestner
samodržec, 0blastnež
otroška zabava
filmski igralec gable afriška država
pevec z nizkim glasom
isaac newton
kuni podobna žival
slavko adamlje
lesena trska
patrick swayze
ptič levi pritok save v kranju
k0sat0 drevo
kraj pri p0recu, torre
švedsko
zimsko-	bmuw
športno	,,„,<..
središče	"s
glavno avtohtono mesto vipavsko jordanije vino
biblijski ladjar
naslov, naziv, titul
kirsten dunst
jutranji zdravniški obhod
kantavt0r smolar
apel, poziv
polona juh
gorovje
najz arabije
stvar, predmet
Človek z
eno roko
nikola tesla
macesnu podobno drevo s trpežnim lesom
postavitev opore
operni spev
anton
Cehov
Tedenski horoskop

3 oven
(21. S. - 20. 4.)
Po razpotjih življenja boste hiteli in doživeli radikalno premikanje časa. Močno bo izstopala služba in na vas je, da uvidite pozitivne učinke. Finančno stanje se bo kmalu obrnilo na bolje. V ljubezni vas bosta zaznamovali strast in intenzivnost. Sprehodi bodo balzam za dušo.
bik
(21. 4. - 20. 5.)
Od petka dalje se boste počutili veliko bolj ljubljeni in spoštovani. Polna luna vam je podarila notranjo moč in modrost - seveda je pomembno, da omenjenim naukom sledite. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pomagali in življenje bo postalo kot prava pravljica.
80
tehtnica
(23. S. - 23. 10.)
Čeprav boste izrazito nemirni, se obeta srečen in harmoničen čas. Finančno boste v veliki meri tehtali in se odločali, toda sledite svoji intuiciji. Kljub navideznim službenim obveznostim si boste morali vzeti čas zase in za vse tiste reči, ki vas veselijo.
škorpijon
(24. 10. - 22. 11.
Končno boste tudi sami stopili iz ozadja. Ne razmišljate o tem, kar morate še spremeniti, ampak najti morate določeno srečo in harmonijo. Odločite se in naredite pomemben korak naprej na delovnem mestu. Previdnost je mati modrosti.
,ya7a dvojčka
JW>V (21. 5. - 20. 6.)
V tišini boste pridobili odgovore in pravilno bo, da boste ločevali zrno od plev. Nekaj zdrave previdnosti v komunikaciji ne bo odveč. Prava mera ravnovesja bo obrodila sadove. Niti usode boste vlekli v službi, vendarle je previdnost mati modrosti.
strelec
(23. 11. - 21. 12.)
Zelo zvedavo boste gledali naprej in dobro vam bodo šli od rok izmenjava mnenj, dogovori in navezovanje novih prijateljstev. Sledi neka prelomnica in zvezde bodo na vaši strani. Izpolnila se vam bo srčna želja. Pokukajte v svet narave in zdravega načina življenja.
OLIVIER - angleški filmski igralec in režiser (Laurence, 1907 do 1989; Spartak), SAK - ročna priprava za ribolov z mrežo v obliki vreče na palici, ZELEN - avtohtono vipavsko vino
Slovenija • Na Gorenjskem zasoljene cene nepremičnin
Čez mejo v Italiji bistveno cenejše
Ni malo Slovencev in Slovenk, ki si želijo nekoč-nekje imeti v lasti manjšo počitniško hišico za preživljanje prostega časa in uživanje v mirni starosti.
A najbolj priljubljeni turistični kraji, na primer Bled, Bohinj in Kranjska Gora, so za navadne smrtnike zaradi visokih cen nepremičnin postali praktično nedosegljivi. Javno dostopni podatki o sklenjenih nepremičninskih poslih kažejo, da so cene rabljenih nepremičnin v Kranjski Gori od 3500 do 5000 evrov za kvadratni meter. Pogled v spletni Nepremičninski oglasnik nam pokaže, da so cene hiš na Bledu od 250.000 pa do skoraj dveh milijonov evrov -za hišo v neposredni bližini jezera. Razpon cen je podoben v vaseh ob obali Bohinjskega jezera, v Kranjski Gori, ki je glede na število sklenjenih poslov med najbolj priljubljenimi kraji med investitorji, pa vam med drugim trenutno ponujajo dvosobno stanovanje za 650.000 evrov ali pa trosobno za 600.000 evrov.
Kot je povedal predstavnik ene od nepremičninskih agencij, kupce v tem delu Slovenije privlačijo predvsem naravne lepote, milejša klima poleti in možnost športnih dejavnosti vse leto. Cene nepremičnin se višajo predvsem zaradi dejstva, ker so počitniški kraji izje-

Slovenci pri nakupu počitniških hiš in apartmajev na Hrvaškem nimamo zadržkov, na drugo stran, v Italijo, pa pogledamo redkeje, čeprav je možnosti ugodnega nakupa tam obilo.
mno priljubljeni pri tujih turistih in tako lastniki nepremičnin ter investitorji lepo služijo z oddajanjem turističnih namestitev.
A za tiste, ki stavijo na lepoto Julijskih Alp in si želijo prosti čas preživeti obkroženi z mogočnimi vršaci, se morda rešitev skriva čez mejo. Ogledali smo si cene nepremičnin na Trbižu in okoliških
vaseh, ki so od Kranjske Gore oddaljene manj kot pol ure vožnje. Govorimo o okolju, ki se prav tako lahko pohvali z lepim smučiščem in bližino Belopeških jezer ter je krasno izhodišče za številne planinske ture. Na spletni strani Immobilli-are.it je na voljo pestra ponudba počitniških namestitev, katerih cene se gibljejo v naslednjem raz-
ponu: 55.000 evrov za dvosobno stanovanje tik za mejo v Beli Peči, 90.000 evrov za dvosobno stanovanje na Predelu, 81.000 evrov za 32 kvadratnih metrov velik studio s parkiriščem, 165.000 evrov za 92 kvadratnih metrov veliko stanovanje ob smučišču Sella Nevea, ki je povezano z našim Bovcem.
ŽK
rak
(21. 6. - 22. 7.)
Pred vami je teden, v katerem se bodo vrstile umetniške in kreativne dejavnosti. Zanimivo je, da se boste od lastnih otrok veliko učili in pridobivali neka znanja. Po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam. In pri vsem tem ne pozabite negovati notranjega otroka v sebi.

IV-!
lev
1 (23. 7. - 22. 8.)
Od petka dalje bo primerno, da se greste detektiva in se odpravite na podstrešje ali v klet. Našli boste marsikaj zanimivega in si tako popestrili dan. Obremenitve in strahove dajte v večno svetlobo. Ljubljena oseba bo tista, ki vam bo zrcalo in od katere se boste veliko naučili.
devica
| (23. 8. - 22. 9.)
Ustvarjalne urice preživite v naravi, in če imate kakšnega hišnega ljubljenčka, bo še toliko bolj zanimivo. Ne iščite sreče tam, kjer je ni, poglobili se boste v svet duhovnosti in skritih znanj. Obisk prijatelja vam po podaril prijetnosti in čas je, da se odpravite na krajši oddih.
kozorog
(22. 12. - 20. 1.
Odprle se vam bodo ugodne možnosti in priložnosti. Našli boste srečo in tiste zadeve, ki vas veselijo. Pomemben pečat vam bo dala intuicija in pri tem se boste morali poslušati. Ni dobro, da iščete v življenju lažje poti. Plezanje po statusni lestvici bo obrodilo sadove.


vodnar
(21. 1. - 18. 2.)
Nekatere stvari se bodo spremenile, če si to priznate ali pa ne. Po razpotjih življenja greste lahko zelo odločno in ne bojte se sprememb. Slednje boste morali sprejeti z odprtimi rokami in tako bodo točke usode popolne. Počasi boste našli svoj smisel in dejavnosti, ki vas veselijo.
ribi
(19. 2. - 20. 3.)
Pluli boste po brezmejnih oceanih veselja. Ugodnosti se bodo vrstile in tako boste našli tisto, kar vas veseli. Globoko v sebi boste prebudili adrenalinski duh in čas je, da iščete in živite svoje sanje. Reka življenja se bo vila v vsej svoji lepoti v ljubezni. Služba -skupinsko delo.
petek • 6. oktobra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
A f\ SEZONA
1U.PROJekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
■"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami iz različnih regij Slovenije, vključno s Podravjem, Savinjsko regijo, osrednjo Slovenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Novi tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato vabimo vse osnovne šole iz Slovenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo vključevala do 20 posameznikov ali skupin učencev iz dveh kategorij: prva kategorija zajema otroke odl.do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz vsake kategorije bosta napredovala v pol^nalni izbor, vsi nastopi pa bodo dostopni na uradnih Facebook in Youtube pro^lih Radia Ptuj in Radia Celje.
Če ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam svojo željo ali interes sporočite na e-naslov: otrocipojejo@radio-tednik.si.
Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo
VEC KOT 3.750 OTROK
V devetih letih je nastopilo več kot
550 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot
96.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
54 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPERFINALOM
26 najboljših pevk in pevcev
Več na www.otrocipojejo.si
V Naši ženi beremo
» Ko govorimo o menopavzi, pogosto treščimo ob podobe neprijetnih vročinskih oblivov, razpoloženjskih nihanj, težav s spanjem, razdražljivostjo, staranjem, spreminjanjem telesa ... Vendar je to tudi čas, ko ima ženska v sebi izjemen potencial, ki ga lahko izkoristi zase in svoj osebni razvoj... «
menopavza je lahko
tudi čas začetkov „
TKOfl MIHSJC — Al	\ ,
RAD IMAM
GLEDALIŠČE »LI FFIS«!
ilWIP
Starejša sera, bolje se počutim
Slovenija \ 7r J3
1.1,1.1-l, ►< PftflflDLZNIKOUI
na tabletah ;	shr&nki
Jens«, »Ol «m*1 midawiw jqtitne itgcfct-

^	.... MENOPAVZA JE LAHKO
Zev prodaji! »top™?
STRASTNA ŠPORTNICA NINA PUŠLAR
Tudi s kolesom je lepše v dvoje
OMAR NABER IŠČE, A NE NAJDE
Raje sam kot v nepristni zvezi
NOVI KONJIČEK LUCIJE CIROVIC
Za abrahama si je podarila bobne
ZNANI SLOVENCI OB SVETOVNEM DNEVU ŽIVALI
Živali potrebujejo nas, mi pa njih
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR
in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
m un nagrad!
Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh:
I KRIŽANKE . ZANIMVO
KAJVES JESEN NOVEMBER od 6. oktobra 2023
Ka>eš - REVIJA ZA PRAVI MOŽGANSKI PREPM
OKTOBER-NOVEMBER 2023 • CENA 3.79 EUR
NASDO
2 REVIJA ZA UREJANJE IW II DOMA IN OKOLICE
TREND
V objemu gozdnato zelene IDEJE
Najljubši kotiček v otroški sobi
INOVATIVNO
Red v kuhinji spremeni življenje
HIŠA SLAVNIH
Nizozemski kralj Willem Alexander in kraljica Maxima
NAVDIH
Izvirno domače gostoljubje
INTERJER
Tudi majhna spalnica je lahko videti razkošno
Že v prodaji
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek: Naslov:_
Štajerski
Pošta:
1 Davčna številka: i
1 Telefon: _
' Datum naročila: i
i Podpis:__
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 10. oktobra 2023
Mali oglasi
STORITVE
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 112.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.

ARNUŠ ^V OKNA VRATA d.o.o.
www.roletarstvo-amus.si
02 788 5417 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949
POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - 3S stanovanje v 4.nadstr. Kvedrova-Ptuj, 75,10 m2, l.1974, obnovljeno 2014. Cena: 139.900 EUR. Kontakt: 041 933 151
7JJ	^ pqlET0V)0
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Pro SIGMA
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
•	številni zadovoljni kupci,
•	monolitna izvedba,
•	20 - letne izkušnje,
•	poštena cena in kvaliteta,
•	Made in Germany,
•	do 35 let garancije.
SONČNA ELEKTRARNA ZA LAST««®]
«ttZFLACMI T11CTOH
080 88 55)
PVC okna, vrata, senčila
•	energetska neodvisnost,
•	10- letneBlQSiBH
•	plačate lenlllOwed
porabljenoimBraKvedeno energijo, •.Made in EU,
preprosta/in mitra izvedb« ™
; ||l , . Vil m
HAfti JM1,i ,TOWiW.soTarnä-,tennqlogiia.si I , , , i I

1
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
1 . I earn
ZEMLMIMg^^ -|5){
Báj'JffiíH ¿¡P
. -4P- 1,1 - lEHUiaSBftlrt
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM 200 l lanskega vina iz brajd in 200 l mošta. Cena po dogovoru. Informacije na 041 269 562.
PRODAM rdeče grozdje (kvinton), cena po dogovoru. Tel. 02 764 38 01 ali 051 230 821.
KUPIM traktor in traktorske priključke. Tel. 041 540 364.
KUPIM grozdje z brajd, različne sorte, približno 100 kg. Tel. 041 261 676.
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
lloua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj
ÏSffr?im. 3,351
, ' ■V"*	' -I
OKRASNI PESEK RAZLIČNIH BARV IN DIMENZIJ
UGODNO!
kz-ptuj.si
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj 02 749 03 00 kz.ptuj@siol.net
AKCUA VEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE.
d
www.tednik.si~¡^r
noua
RAZGALJAMO SLAVNE
odkrivamo zgodbe

= /a. «POZNAŠ"
»VSE ZASTAVE u~:s . "SVETA?
VEČ KOT 100 STRANI '	KRIŽANK
KOLOFON
tU V« ■) HI
. - **
¿¿z

UGANKAR
-O-
A T TUST-VT T	A MI/
rULft	«>	.sin
MEDIñ 24
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
petek • 6. oktobra 2023	Oglasi in objave	ŠtajerskiTEDmK 23
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice, sestre in tete
Zofke Topolovec
IZ LJUBSTAVE 39A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in Zofko pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodom župnikom, pevcem, podjetju Mir, glasbeniku za odigrano Tišino, govornici in dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj.
Hvala Vsem, ki jo boste ohranjali v lepem spominu.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tete
Marije Šacer
IZ FORMINA 41
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečena sožalja, sveče in darove za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Mir ter govornicama za poslovilne besede.
Iskrena hvala vsem.
Njeni najdražji
OSMRTNICA
V 95. letu se je poslovila
Ivanka Weissbacher
IZ GOMILŠKOVE ULICE 4 NA PTUJU
nazadnje varovanka DU Ptuj
Od nje se bomo poslovili v soboto, 7. oktobra, ob 13. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo.
Žalujoči: vsi njeni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
i.segulo@radiihlediiik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radi(Hednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
SPOMIN
Sedmega oktobra mineva sedem let, odkar se je za vedno poslovil naš dragi
Franc Čuš
IZ BRATISLAVCEV
Ujet si v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini.
Tvoji najdražji
KUHAJTE Z NAMI
¿Dober tek
Polna shramba idej
W , . V' ^^
3
V oktobru preberite:
•Polna shramba idej Poznate svoje aparate?
•	Zabava za noč čarovnic Oda krompirju
•Enolončnice
•	Kuhamo varčno

\\
\ \
% $
m r
' e*1
1 ......
'Wfr1

WS&&Z-Saš-
V
, ¿¡S***4
MS»«*
\ \ \

-ifO^S""

Revija Dober tek z vami že 28 let.
POST AHITE NAROČNIK!
Cena izvoda za naročnike le
4.20 €
Tel.: 080 4321
www.dobertek.com
Letna naročnina (11 številk) znaša 46,20 EUR in velja do preklica.
24 Štajerski
Križem kražem
torek • 10. oktobra 2023
Slovenija • Bine Volčič nič več v MasterChefu
Skrbi za goste na posestvu Monstera
Priljubljena televizijska oddaja MasterChefje ostala brez prepoznavnega obraza.
Slovenija • Pavčeva hči se že preizkuša kot glasbenica
14-letna Sara uživa v petju in potovanjih
Sara Pavec je hči glasbenika, producenta, režiserja in podjetnika Janija Pavca. Stara je 14 let, od osmega leta obiskuje akademijo za petje, zadnji dve leti pa tudi ure klavirja.
Sarina starša, Nina in Jani Pavec, sta na hčerko ponosna in ji pri glasbenem razvoju stojita ob strani ter pomagata, kolikor le lahko. »Smo glasbena družina in glasba nas spremlja na vsakem koraku. Velikokrat sta me Nina in Sara spremljali na nastopih, ki smo jih imeli s skupino Atomik Harmonik. Združili smo prijetno s koristnim in poskrbeli, da je družina čim več časa preživela skupaj,« je povedal Jani ter iskreno priznal, da ni pričakoval, da se bo tudi Sara podala v glasbene
vode. »Pred dvema letoma ji je teta za rojstni dan podarila ure klavirja in ta inštrument je vzljubila. Veliko časa je z menoj preživela v studiu in pokazala veliko zanimanja. Veliko je bilo skladb, ki jih je prav ona slišala prva. Tako je tudi zdaj, ko jo vprašam za mnenje. Ve, da imam rad iskrenost, zato vedno pove to, kar misli. Ko se je bližal njen 13. rojstni dan, sem razmišljal, kaj bi ji podarili. Pripravili smo ji presenečenje. Peljal sem jo v studio Domna Kumra, kjer je posnela dve prired-
bi. Ko je pela, se mi njeno petje ni zdelo nič posebnega, ko pa sem poslušal posnetke, sem ugotovil, da res dobro poje,« je iskren Jani, ki je hčerki potem pomagal tudi pri snemanju videospotov. »Vesela sem za to priložnost in podporo staršev, ki je nujno potrebna. Oče je navdušen nad vsemi glasbenimi žanri in ima veliko znanja, zato mi lahko tudi svetuje. Jaz pa se bolj nagibam k popu, ta glasbena zvrst me najbolj pritegne; blizu so mi muzi-kali, ki sem jih predstavila očetu, in tudi njega so navdušili,« je dodala Sara, ki je letos poleti pridno delala. Zasluženi denar je namenila za prav poseben namen. V decembru se z družino za mesec dni odpravljajo v Ameriko in Sara je letalsko vozovnico plačala s svojim zasluženim z denarjem. Za en teden se bodo med potovanjem ustavili na prav posebni lokaciji in s prav posebnim namenom. Sara se bo namreč udeležila nekaj pevskih avdicij. »Če ji to željo lahko izpolnimo, zakaj pa ne,« je še dodal Jani. Devetošolka na potovanju ne bo popolnoma brez skrbi, saj bo morala opravljati šolske obveznosti. »Šola na daljavo zame ni nekaj novega, saj je potekala že med pandemijo. Ko je bil običajni pouk, pa so mi šolsko gradivo pošiljale sošolke.«
CL
Ustvarjalci šova že poglobljeno razmišljajo o novih nalogah, preizkušajo recepte, snujejo zabavne in čustvene trenutke, ki pokažejo tekmovalce in sodnike v njihovi najbolj iskreni podobi. Po šestih sezonah in 165 posnetih oddajah Bine Volčič zapušča mesto sodnika. »Letos poleti sva z ženo Katarino začela na Goričkem na polno kulinarično razvajati goste in zato
bo morala moja televizijska duša dati prednost najinemu Posestvu Monstera. Žal sočasno snemanje oddaje MasterChef Slovenije tudi zaradi oddaljenosti ni mogoče, saj se že od srede v kuhinji pripravljamo na prihajajoči 'Vikend oddih' ali na kuharske dogodke 4 x 4. Ker se po šestih sezonah snemanja ni preprosto posloviti, me kar malo stiska in bom zagotovo zelo pogre-
šal moja somentorja Luko in Kari-ma, pa tudi kamere in celoten televizijski adrenalin. Bom pa zdaj imel čas spremljati oddajo. Prav zanima me, kakšni bodo letošnji tekmovalci, in prepričan sem, da jih za štedilniki kuhinje MasterChef čakajo zanimivi izzivi. Želim jim vrhunsko 10. sezono - naj zmaga najboljši,« je za medije povedal Bine.
NS
OKNA, VRATA t¡ - • GARAŽNA
www.naitors.si
P¡
Foto: osebni arhiv
NAI/ORS»
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204
Gorišnica 1, Gorišnica
Foto: Matej Fišer
Bine Volčič in žena Katarina
\>
..fl upCTsonik, praksa-samoUnica.
Te0nl	U pa so se pred
'boli spodvieslo fla pod nogami ljubezen
%3WZWBVFRBW
<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX><X><XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>^^
Nagradno turistično vprašanje
c tedn
Ta konec tedna na Ptuj in tudi v njegovo okolico vabijo številni dogodki. Na Ptuju bo jutri ponovno dišalo po okusnih jedeh Odprte kuhne s kar dvajsetimi obedovalnicami s ponudbo slovenske lokalne kulinarike, sodobne kulinarike, eksotičnih okusov daljnih dežel ter butičnimi sladicami. Na zgornjem grajskem dvorišču bo potekala prireditev Bobni na gradu 2023, ki ima dobrodelno noto.
Na njej zbrana sredstva bodo namenili otrokom oz. glasbenim šolam na poplavljenih območjih. Vrhunec bo ob 12. uri, ko bo ob ptujski skupini Hudobni volk in The Rocktors zabobnalo okrog 30 bobnarjev. Ob samem koncertu bodo obiskovalci lahko spoznali bobne, se družili z bobnarji in se tudi preizkusili v bobnanju.
Približuje se tudi že jesenski teden restavracij, za katerega so predhodne prijave začeli sprejemati že 2. oktobra. Letošnji teden ima poudarek na jeseni brez ostankov. Sodelovalo bo več kot sto izbranih restavracij, že po tradiciji tudi dve ptujski: gostilna Ribič in Gostilna Grabar. Za menu z enim srčkom bo treba plačati 23 evrov, z dvema 25, s tremi ali štirimi pa 28 evrov.
Do konca oktobra Zgodovinska mesta Slovenije vabijo obiskovalce, da se v slovenska mesta odpravijo z javnim prevozom, si z brezskrbnim izletom odpočijejo duha in si ob tem zagotovijo tudi še dodatni 20-odstotni popust v muzejih in galerijah, ki sodelujejo v tej hvalevredni akciji - z vlakom ali avtobusom po kulturo. Pridružili so se ji tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki letos praznuje svojo 130-letnico.
Člani Zveze društev kurentov Ptuj pa bodo jutri opravili zdaj že tradicionalno kurentovo trgatev za novo polnitev kurentovega vina, ki bo potekala v vinogradu družine Kolednik, Veliki Vrh 19, občina Cirkulane. Sicer pa bodo v okolici Ptuja jutri potekale še številne druge trgatve.
Na Ptuju od 27. septembra vabi k ogledu in spoznavanju pomena Parziva-lovega epa za Ptuj oz. Štajersko razstava na prostem z naslovom Po poteh Parzivala in njegovih prednikov. „V svetovni literarni zgodovini med najpomembnejša literarna dela prištevamo tudi Parzivala nemškega avtorja Wol-
frama von Eschenbacha. Parzival je roman v verzih, ki opisuje težnjo po realizaciji lastnega jaza in ustreznem razumevanju Boga in življenja. Roman je nastal v prvem desetletju 13. stoletja in se uvršča med srednjeveško književnost, v originalu je napisan v srednji visoki nemščini. Osrednji lik romana je vitez Parzival, ki na poti iskanja svetega grala spoznava zakonitosti življenja in tudi, kaj sveti gral dejansko je. V literarnem delu Parzival sveti gral ni kelih, ampak je kamen, imenovan lapsit exillis. Roman sestavlja 16 knjig, v skupni dolžini 24.812 verzov. Osrednja tematika je viteštvo v najširšem pomenu te besede in pot k doseganju le-tega.
Spoznanje o Bogu in svetem gralu Parzival doseže v deveti knjigi, ki v analitičnem oziru predstavlja enega izmed vrhuncev tega romana. V tem delu epa Parzival med obiskom pri puščavniku Trevrizentu prepozna svoje poreklo in skrivnosti grala. Vsebino devete knjige je avtor Wolfram von Eschenbach umestil v okolje današnje slovenske Štajerske, tako da se na Parzivalovi poti pojavijo konkretne lokacije današnjega Ptuja in okolice, „zlatonosna Drava", potok Grajena, Hajdina (Gandin), Rogatec (Rohitsch)
S poletne Odprte kuhne na Ptuju
in Celje. Ob tem je treba posebej izpostaviti, da so slednja imena v romanu edine realne geografske lokacije, ki jih je možno nedvoumno lokalizirati in obiskati tudi danes. Dejstvo o ekskluzivni avtentičnosti lokacij v navezavi na duhovno prebuditev, ki jo glavni protagonist epa Parzival tukaj doživi, za Ptuj in okolico predstavlja neprecenljiv zaklad," je povedal eden od soavtor-jev razstave Mihael Toš.
Novo mesto, imenovano tudi metropola Dolenjske, je bilo ustanovljeno leta 1365, ko je avstrijski vojvoda Rudolf IV naselbini ob reki podelil mestne pravice. Mehka, gričevnata pokrajina Dolenjske, posejana z vinogradi, je domovina dolenjskega cvička. Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je bil ustanovljeno Novo mesto, bo nagrado prejela Darinka Mojzer s Ptuja.
Danes sprašujemo, kdaj je ptujski muzej pod svoje okrilje dokončno prevzel žitnico. Do takrat so jo imeli v najemu: Kmetijski kombinat - Obrat mlekarna Ptuj in Obrat kooperacija Jože Lacko Ptuj, Zavod Olge Meglič Ptuj in Petovia Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. oktobra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je ptujski muzej pod svoje okrilje dokončno prevzel žitnico?
Ime in priimek: ...
Naslov:................
__ Davčna številka:
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.