J PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure ^"^ pooblaščeni servis: f) [ \^ OMEGA URARSTVOROBNIK r%i/| I ■"% MERKURMOJSTER. MERKUR . Ustvarjamo zadovoljstvo Stroške studentskih servisov bodo poenotili Sredstva, ki so jih dolžni odvajati za dejavnosti studentskih organizacij, bodo odslej zbirali na enotnem računu. Ljubljana - Bolj pregledno delovanje studentskih servisov naj bi odslej zagotovil spremenjeni pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, med katere sodijo tuđi studentski servisi. Večjo pozornost v pravilniku namenjajo nadzoru tako nad študentskimi servisi kot tuđi nad namensko porabo sredstev. Vsa sredstva, ki jih morajo studentski servisi odvajati za dejavnosti studentskih organizacij, bodo po novem zbirali na enotnem računu Studentske organizacije Slovenye (ŠOS). Doslej veljavni pravilnik, pravi višji svetovalec pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Aljuš Pertinač, je bil zelo ome-jen in je vseboval le splošne zakonske podlage. "Novi pravilnik, katerega vsebina je v največji meri usklajena s prcdlogi Studentske organizacije Slovenije, predvideva večji nadzor tako nad študentskimi servisi kot nad namensko porabo sredstev." Natanč-neje so opredelili kršitve, zaradi katerih lahko studentskim servisom odvzamcjo koncesijo, zaoštrili pa so tuđi pogoje za prido-bitev koncesije. "Vsak, ki bo želei vstopiti v panogo, bo moral za prvo leto delovanja predvideti pri- hodek od koncesijske dejavnosti v visini 15 milijonov tolarjev; To bo omejilo število novih studentskih servisov, med manjšimi pa bo verjetno prišlo do združevanja." Da bi preprečili zlorabe studentskih napotnic, bodo te odslej poleg osebnih podatkov vsebovale tuđi podatek o statusu, veljale pa bodo samo ob predložitvi studentske izkaznice ali indeksa. "Razmere na tem področju želimo urediti. Pri zlorabi napotnice gre za davč-no utajo in že zdaj so bile predviđene ustrezne sankcije, problem je bil v nadzoru." Vlada naj bi na predlog sveta za studentska vpra-šanja imenovala tuđi medresorsko komisijo, v kateri bi bili predstav- niki ministrstev za šolstvo, znanost in šport, za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za finance. "Spremljali bodo namensko porabo sredstev, opozarjali na morebitne nepravilnosti in predlagali ukrepe," je razložil Aljuš Pertinač. Sredstva, ki so jih studentski servisi dolžni odvajati za dejavnosti studentskih organizacij, bodo po novem zbirali na enotnem računu, ŠOS pa bo nato denar razporejala med posamezne uporabnike. Med pomembnimi novosti je tuđi to, da bodo od 10-odstotne koncesijsRc dajatve vsi studentski servisi za dejavnosti studentskih organizacij odvajali polovico sredstev. Ta čas je bilo to urejeno različno glede na njihovo velikost, nekateri so odvajali 35, drugi pa tuđi do 55 odstotkov sredstev. Postopoma bodo stroške studentskih servisov izenačevali, enotne dajatve pa bodo začele ve-ljati leta 2007. Računajo, da se bo na ta način obseg sredstev za studente povečal. S Studentsko organizacijo Slovenije so se ob tem dogovorili tuđi o skupni akciji informiranja in ozaveščanja studentov glede izpolnjcvanja pogojev pri delu preko studentskih servisov. "Do zlorab je verjetno priha-jalo tuđi zaradi pomanjkanja in-formacij," je dodal Aljuš Pertinač. Mateja Rant Pomoč za prevoze v sole Ljubljana - Državni zbor je po skrajšanem postopku v torek sprejel dopolnjen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževan-ja. Dopolnitcv je predlagala skupina poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom (SDS) in bo omogočila izplačilo višje državne po-moči pri prevozu vajencev, dijakov in studentov, ki se šolajo 5 ali več kilometrov daleč od kraja bivanja. Učenci v to dopolnilo nišo vključeni. Po novem bo lahko državni proračun subvencioniral prevoz do največ 70 odstotkov, odvisno od socialnega položaja upravičenca, oddaljenosti od kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem ali štu-denlovskcm domu. Natančnejše postopke in pravila bo v 30 dneh pred-pisal minister za šolstvo. J.K. Strankarske novice Poslanska skupina Nove Slovenije je v izjavi za javnost sporoči-la, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaravanje uporabljal različne metodologije pri usklaje-vanju pokojnin. Sekretar poslan-ske skupine Marko Štrous po-udarja, da je zavod februarja letos uporabljal pri usklajevanju pokojnin drugačno metodologijo kot leta 2002. Če februarja ne bi spre-menili metodologije, bi morali že takrat povečati pokojnine za 2 od-stotka. Marca bodo pokojnine višje za 4.9 odstotka, vendar bo zaradi tega septembrska verjetno niž-ja. Če bi pokojnine povečali februarja in marca, vsakič po 2 odstotka, bi bilo mogoče septembra mogoče izrazitejše povišanje. V radovljiški občini narašča revščina, ugotavljajo v izjavi za javnost svetniki Nove Slovenije v radovljiškem občinskem svetu Janez Res ma n, Ladislav Eržen in Avgust Mencinger. Na zadnji seji občinskega svela so povedali svoja stališča do osnutka občinskega proračuna. Dokumenti Centra za socialno delo in studije Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj opo-zarjajo, da postaja občina vse bolj revna, stara in bolehna. Povečuje se število brezposelnih, povprečni dohodek je pod državnim povpre-čjem, rodnost je nizka, ker mladi odhajajo drugam, med mladimi pa je vedho več alkoholikov in narkomanov. Zato bodo svetniki Nove Slovenije podpirali tak proračun, ki bo zagotavljal denar in ukrepe za preprečevanje teh slabosti. Občni zbor Slovenske ljudske stranke v Radovljici - Občnega zbora so se kot gostje udeležili podpredsednik stranke Ivo Biz-jak, predsednik odbora za zgornjo Gorenjsko Jože Zupančič in župana Naklcga in Bleda, Ivan Štular in Jože Antonič. O delu je pvoročal predsednik Vladimir Černe. Glavna pozornost je bila name-njena lokalnim volitvam. Stranka ima en mandat v občinskem svetu, kot kandidata za župana pa je podprla Bogomirja Vnučca. Sku-paj s socialdemokrati, Novo Slo-venijo in Stranko mladih je v opoziciji. Andrej Res ma n je poročal o dejavnosti Zveze upokojencev, Uroš Vrhunec pa o delu Nove generacije. V upravni odbor so bili izvoljeni AndrejResman (predsednik), Mateja Žlogar (tajnik in blagajnik), Vladimir Černe, Emil Peternel, Uroš Vrhunc in Milan Pohar, v nadzorni odbor pa Kle-men Legat, Peter Jeram in Valentin Beriedičič. Na predlog dr. Antona Dolenca so sklenili, da ima stranka veliko odgovornost, da bo položaj slovenskega kmeta kon-kurenčen kmetom v članicah Evropske unije. Zbor Nove Slovenije Žirovnica - Občinski odbor Nove Slovenije Žirovnica vabi članice in člane na redni letni zbor, ki bo jutri, 29. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Breznici. Zbral J.K. Petek, 28. marca 2003__________________________________________ AKTUALNO / JnfO@g-glaS.SJ_________________________________________GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Podeljena Steletova nagrada in priznanja Za grad in domačijo Ob Steletovi nagradi za življenjsko delo sta dve od treh priznanj šli na Gorenjsko in sicer konservatorki Damjani Pečnik ter lastniku Nacetove hiše v Škofji Loki Antonu Polencu. Ljubljana - Slovensko konservatorsko društvo je prejšnji teden na svečanosti v Narodni galeriji že trinajstič po vrsti podelilo Steleto-vo nagrado in priznanja za življenjski opus oziroma najvidnejše dosežke na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine v minulem letu. Med tremi dobitniki priznanj sta tuđi Gorenjca, Damjana Pečnik, konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, za izjemna prizadevanja pri vođenju prenove gradu Jablje v Mengšu, in Anton Polenec za izjemna prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji Nacetove domačije v Puštalu. / nagrajencema sem se pogovarjal o njunem prispevku k varovanju kulturne dediščine. Intenzivnejša prizadevanja za obnovo več desetletij propadajo-čega gradu Jablje so se začela v letu 1997, ko je občina Mcngcš v sodelovanju /. zavodom prvie kandidirala za finaučno pomoč države. Takrat je strokovna skrb za prenovo gradu bila dodeljena konservatorki, umelnostni zgodovi-narki Damjani Pečnik. Kot so zapisali v obrazložitvi k nagradi, je Pečnikova ob strokovnem vođenju obnovitvenih del, spodbujanju boljše organizacije in uslreznega financiranja, iskala tuđi namemb-nost gradu in njegove okolice, vsa navedena prizadevanja pa je podredila ohranitvi spomeniških se-stavin. "S svojim dolom in osobnim pristupom ji je uspelo vzpo-staviti izjemno strokovno in osobno motivirano sodelovanje vseh prisutnih, projektanta Aleša Hal-nerja. Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jable ter vseh izva-jalcev restavratorskih. konserva-torskih, gradbenih in obrtniških del." Projekt, ki ga ne delaš vsak dan Pred začetkom prenove gradu Jablje širša javnost skorajda ni vedela zanj? "Grad je umaknjen nekoliko stran od nekoliko bolj "popularnih" gradov na mengeškem polju. Vseskozi je bil ograjen kot dol kmetijskega posestva Jablje in mogoče zato ni toliko znan. Stoji na ubrobju Dobenskega hriba, na zelo eminentni ploščadi na začetku kraškoga sveta, ima pa ludi zelo dobro izhodiščno točko, saj je na pragu Ljubljane in lelališča na Brniku." Strokovno skrb za obnovo gradu ste prevzeli leta 1997. (ire za finančno in organizacijsko naj-bolj obsežen projekt prenove v zadnjih letih v Sloveniji, kaj so bili glavni obnovitveni zalogaji? "Sama arhitektura je bila relativno dobro uhranjena, čeprav je na prvi pogled bilo stanje gradu zelo slabo, pred obnovo so v njem živeli tuđi begunci. Na srečo grad ni imol statičnih problemov, v većini pa je bila v redu tuđi streha. Tako smo zamenjali le stresno konstrukcijo in kritino na jugovz-hodnem stolpu. Seveda pa je bilo potrebno odstraniti vse kasnojše dozidave in prezidave, grad na ta način očistiti, ga primerno sanirati in mu dati novo namembnost, novo vlogo, s katero bo preživel tuđi v tom stoletju." Kako je potekalo sodelovanje z instjitucijami, ki so financirale obnovo, oziroma z "vpletenimi" stranmi, občino Mengeš, lastni-kom, ministrstvi? "Lastnik je vseskozi Kmetijski puskusni centor Jablje oziroma proj Biotehnična fakulteta. Prva, ki si je prizadevala za obnovo gradu, je bila občina Mongoš, ki je v gradu /olela imeti muzej. Do realizacijo te ideje ni prišlo, saj se omenjeni center ni želei odpove-dati lastništvu. Spletu srečnih na-ključij se lahko zahvalimo, da je kmetijsko ministrstvo potrobovalo prostor za Center za razvoj kmetijstva in podeželja. To so je zgodilo v gradu Jablje in s lem je bil dan prvi pogoj, da s srodstvi za obnovo polog ministrstva za kulturo pristopi ludi Ministrstvo za kmelijstvo in sovoda Center za razvoj kmetijstva in podeželja." Ste zadovoljni s potekom del v zadnjih štirih, petih letih, obnova gre namreč h koncu ? "Seveda so problemi, ki pa jih s cololno ekipo, ki dola na gradu, skušamo sproti reševati. Zelo smo zadovoljni z glavnim izvajalcem dol, Gradbenim podjetjem Gro-suplje. Glede na zahtevnost dol se grad obnavlja hitro in bo v letoš-njem lotu tuđi dokončan. Sledi še revitalizacija območja pod gradom, kjei« so ohranjoni šo grajski hlevi, lokaciji parternoga parka in grajskoga drevoroda ... Grad bo tako dobil spet prvotni sijaj." Kaj vam pomeni Steletovo priznanje? "Priznanje volja za celotno ekipo, ki dela na gradu, saj brez pravih sodolavcev, ki stojijo za posa-meznikom, taku ubsežnega in za-htevnega projekta ni mogoče iz-peljati. Seveda pa mi je priznanje tuđi spodbuda za nadaljnje delo na področju spomeniškega var-stva..." Zaposleni ste kot konservatorka na kranjski izpostavi ZVKD in poleg gradu Jablje skrbite tuđi za obnovo drugih objektov... "Vodim kar nekaj tovrstnih ob-nov na području upravnih enot Domžale, Kamnik in Tržič, kot na primer obnova cerkve sv. Luka v Spodnjih Praprečah. pa cerkvo sv. Primuža nad Kamnikom, in šo kup manjših obnov, ki potekajo na mojem terenu. Grad Jablje pa je zagotovo zalogaj, ki ga konser-vator mogočo dobi enkrat v življenju in ima pri tem priložnost iz-živeti vse konservatorsko znanje." Potrditev, da smo delali prav Zasluge za ohranitev Nacetove hišo imaju vsi gospodarji Polen-čevega rudu, ki imaju obnavljanje domačije žo v genih. V letu 2001 so zaključili zadnju celostnu obnovo, ki jo je v lotu 1995 začol in s pomočjo družinskih članov vodil lastnik Anton Polenec. smo slišali v obrazložitvi k priznanju. Da je potrebno mnogo truda, znanja, dobre voljo in veliko denarja, da hišu danos lahku uvrščamu ne samu med edinstvene kulturne spomenike, ampak med liste redke, ki jih lastniki uspošno promoviraju in trži jo. Steletovo priznanje je priznanje stroke. Pravzaprav ste vsa ta leta ob svojem trudu, volji in največ-krat tuđi denarju odlično sodelo-vali prav s stroko... "Priznanje je predvsom potrditev dejstva, da sem vsa ta leta delal prav. Najbrž pa ne bi bilo tako, čo no bi imol ob strani "angela varu-ha", konservatorko Damjano Pcdi-čok Terseglav z ljubljanske enolo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je vso moje aktivnosti podpirala po strukovni plati, skrbela pa je tuđi za mnoge logistične detajle. Hiša jo družin-ska, kar je najbrž poenostavilo vos "postupek". Oče jo jo v dogovoru z brati pred 17 leti napisal meni, po nekaj letih razmišljanja, kako in kjc naj /ačnom, som polom sredi dovetdosotih začel z obnovo. Pri tom moram poudariti, da hiša ni nikoli bila v prupadajučom stanju. Že stric, uporni pevec Polde Pole-nec, ki jo tuđi živci v njoj, je imel smisel za ohranjanje kulturno dediščine, po njegovi smrti leta 1974 pa je zanjo skrb provzel oče dr. Anton Polenec, ki je bil zadevi že po stroki blizu, bil pa je direktor Prirodoslovnoga muzeja v Ljubljani." Konkretne obnove pa ste se kljub temu lotili vi. "Ko so v dvajsetih letih prejšnje-ga stolotja v Puštalu mnogi obnavljali svoje stare hiše, naša družina ni imela denarja za to, saj je stari oče padel v I. svotovni vojni. Stric, sicer kulturnik in z dušo za ohranjanje zgodovine, ni bil poročen, zaradi česar najbrž ni bilo posebne potrebo po posodabljanju hiše, moj oče pa je bil. kljub lemu daje solidnu skrbol za hišu, kut humanist nekoliku manj ročen za razna popravila, ki "so bila s časom nujna. Putem sem so zadovo Iotil jaz in jo mogoče tuđi rošil pred nezadržnim propadanjem." Kako ste shajali z zavodom za varstvo kulturne dediščine, zaseb-niki pogosto tarnajo nad počas-nostjo, povišanim stroškom obnove... "Med nami ni bilo nubenega spora iz puvsem preproslega razloga. Sam sem želei hišo obnoviti tako kot je treba in sem poslušal vsak nasvet. Ravnal sem so prav po Stoletovih besedah, konservira-ti ne rostavrirati." Hm oziroma domačiji ste uspeli vdahniti tuđi življenje... "Hiša se uhranja s lom, da živi. V njoj je tako rekoč nujna dnevna prisotnost, v hiši mora biti prepih, iz dimnika so mora kaditi dim, stopnice se moraju zatresli ... Trudimo se tuđi, da bi bila hiša tuđi za oglede čimbolj dostopna, zanimi-va in prijazna." Imate s hišo in okolico še kakš-ne nacrte? "Od predlani ima status kulturnoga spomenika državnoga pomc-na. pa ne samo hiša ampak colotna dumačija. Taku bu potrebno obnoviti še dva pripadajoča objekta, tako imenovani "štible", ki je zidan, in pa gospodarsko poslopje, leseno "šupo"." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Najbolj oblegana bo prestolnica Stanovanjski sklad republike Slovenije sofinancira tuđi nekaj projektov na Gorenjskem. Kranj - Povpraševanje po stanovanjih se bo prihodnjc leto, ko se bo sprostila prva nacionalna stanovanjska varčevalna shema, verjetno občutno povećalo tuđi na Gorenjskem. Po raziskavi, ki jo je opravil Stanovanjski sklad republike Slovenije, naj bi sicer več kot polovica varčevalcev stanovanje iskala v prestolnici. Dej-stvo pa je, da stanovanj v Ljubljani zagotovo ne bo dovolj za vse, in pozornost varčevalcev se bo najbrž preusmerila na bližnju okolico. Stanovanjski sklad tako tuđi na Gorenjskem sofinancira nekaj projektov, smele nacrte na stanovanjskem področju imajo še same občine. Sklad zagotavlja precej bolj ugodne cene, kot jih stanovanja dosegajo na trgu, na Gorenjskem naj bi bilo tako za kvadratni meter potrebno odšteti od 875 do 900 evrov. Stanovanjski sklad je do zdaj ob-javil pet razpisov za varčevanje po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in kut pravi svetuvalec di-rekturja pri skladu Jani Vogelnik, su med varčevalci dobru /astopani tuđi Goronjci. "Naša naloga je, da stanovanja zagotovimo predvsem tam, kjor je največ želja in potreb varčevalcev. Po naši raziskavi naj bi kar 52 odstotkov varčevalcev iz shemo povprašovalo po stanovanjih v Ljubljani. Trudili pa se borno vse potrebe onako pokriti," je razložil Vogelnik. Tako so pred dvoma lotoma k sodelovanju pozvali vse slovenske župane, z na-menom, da bi sufinancirali nokato- r'e projekte na stanovanjskem področju. Na vabilo so se odzvali predvsom župani večjih mest s povsem specifičnimi potrebami. "Tako naj bi sufinancirali novogradnje v Kranju, na Jesenicah bi denar porabili za sanacijo urbani-stično prizadetih območij, v Tržiču na primer pa žolijo udkupiti obsto-ječa stanovanja na voč lokacijah." Sklad jo ubčinam in neprofitnim organizacijam omogočil ludi naj-em posojil pod zolo ugodnimi po-goji. Na ta način so na Goronjskem zagolovili približno slo stanovanj. Posebno vabilo je stanovanjski sklad poslal še mostnim občinam, saj so prav v teh želje in potrebe po stanovanjih največje. "Pripravili smo tristranska pisma o nameri, in sicer med ministrstvom za okolje, prostor in energijo, stanovanjskim skladom ter občinami oziroma nji-huvimi stanuvanjskimi skladi. Pismenu nameri vsaj približno definira obseg in čas nakupa ali gradnjo stanovanj. Vsi udoležonci, od ministrstva do občin, ki naj bi zago-tovile zcmljišča in komunalno opremo, su se zavezali, da budu po svojih močeh dolovali, da bi pokrili potrebe po stanovanjih," je po-jasnil Jani Vogelnik. Temu bo slo-dil podpis soinvestitorskih po-godb, stanovanja, ki jih bodo pridobili na (a način, pa bodo odclali v najom. "Upravnika se določi po lokalnih pravilih, stanovanjski sklad je upravičene le do svojega doleža najemnine glede na delož sufinanciranja." Načoluma naj bi sklad zagotovil polovico sredstov za gradnjo, vendar po tem, ko občina žo zagotovi zomljišča in komunalno opremo. V Kranju je v pripravi eno pismo o nameri, v igri pa je osom možnih lokacij. Vseh, pravi Vogolnik, no bodo uvrstili v pismo u nameri. Skupaj s stanovanjskim skladom občina ta čas načrtuje gradnjo sta-novanjskega bloka na Zlatom polju, za katerega pridobivajo gradbe-no dovoljenje, taku da začetka gradnjo šo ne želi ju napoveduvati. "Z gradnju srnu nameravali začeti žo lani, a seje zaplotlu zaradi suse-duv, ki nasprutujoju, da bi lani zra-sel šo on objekt," je pojasnil samo-stojni referent v oddolku za gospodarske javne službe Marjan Pol-janec. Vondar jo zomljišče last občine in dodatnih zapletov pri pridobivanju dovoljenja zato ne pri-čakujojo. V omonjonem bloku bi občina uredila dvajset stanovanj. Že letos naj bi se začela gradnja petdcsetih do šostdosetih stanovanj v Drulovki. Naložbenik je podjetje Gradbinoc (jIP, občini pa bo nekaj stanovanj pripadlo kut kupnina za njen vlužek. Občina je namreč za-gotovila zemljiščo, sufinancirala je ludi dol prujoktuv. Letos se pripravi jajo še na gradnjo 16 stanovanj v tako imenovani Gradbinče-vi jami na Zlatom polju, gradbeno dovoljenjo že imajo. Za stanovanja v Struževem pa bodo lotos izdolali zgolj idejne nacrte zazidave. Ražen toga občina načrtuje nado-mostno gradnjo v Tumšičevi ulici, čoprav so stavbo sprva nameravali samo obnavljati. V njoj bodo urodili pel stanovanj in poslovni prostor, vso skupaj naj bi bik) pripravljeno aprila. Prav laku aprila naj bi bilo primornih za vsolitev pol sla-novanj v Kopališki ulici, kjer kon-čujcjo obnovu hiše, ki su ju kupili lani. Omonjona stanovanja bo občina oddala v najem. Marjan Polja-nec prodvidova, da bo povpraševanje po najomnih stanovanjih veliko tuđi v prihodnje, saj večina ljudi nima možnosti za nakup. V Tržiču iz občinskoga proračuna za nakup stanovanj vsako lotu po besedah vodje u rad a za urejanje prostora Izidorja Jerale namenijo približno petdosot milijunov tolar-jev. Nuvogradenj v bližnji prihud-nusti ne načrtujeju, saj občina za to nima primornih zemijišč, o naku-pu na trgu pa no razmišljajo, saj so cene previsoko. "Kupujemo predvsem starojša stanovanja v središ-ču mosta, tako da na ta način posredno skrbimo tuđi za razvoj sre-'dišča." Lani su kandidirali ludi na razpisu stanovanjskoga sklada. Kor sklad išče prodvsom novejša stanovanja, lista v srodišču nišo prišla v upoštev, lako da so se odlučili za nakup nuvejših stanovanj v blokih na obrobju mesta. Na voljo so imeli več kol slo milijunov tolarjev, ki so jih porabili za nakup sedmih stanovanj, nekaj stanovanj bodo na ta račun kupili še lotos. "Lani smo zagotovi li prodvsom neprofitna stanovanja, lotos pa smo žo pridobili staroj šo hišo, v kateri bunio urodili garsonjere, saj je po teh največje povpraševanje," je razložil Izidor Jerala. Namenili jih bodo prosilcem z liste za socialna stanovanja. Na Jesenicah so nameravali graditi poslovno-stanovanjski objekt na zapuščenom območju žele-zarn na Hrcnovici, vendar se bodo najprej morali dogovoriti, kdu bo invoslitur za gradnjo na tem območju. Prav lako šo ni povsem do-ročeno, kaj bo z gradnjo na enem najlopših območij na Josenicah, to je na Straži. Tu so predvidoli naselje 12 objektov, predvsem dvoj-čkov. "Zazidalni nacrt smo izdela-li, vendar zomljišče ni v občinski lasti, tako da se bo glede gradnje treba zmeniti z lastnikom," je razložila vodja oddolka za okolje in prostor Stasa Čelik Janša. Skupaj s stanovanjskim skladom pa načr-tujojo nadomostno gradnju na llru-šici, kjor naj bi bilo predvidoma v treh letih na voljo 15 do 20 stanovanj. "Prijavili smo so tuđi na raz-pis nepremičninskega sklada za rekonstrukcijo samskega doma na Plavžu, ki je v lasti reruibliškega stanovanjskega sklada. Zeleli smo sodelovati s svojim vložkom, da bi na ta način pridobili nekaj stanovanj v tom objektu, predvidoma za varovana stanovanja in stanovanja za starojše." Zadnju večjo naložbo so sicer na Josenicah izpeljali pred štirimi leti v Verdnikovi ulici. Mateja Kant, foto: Tina Dokl Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavćič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Re-nata Škrjanc, Simon Šubic, Marje-ta Smolnikar fotografija Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob tor-kih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovi-telj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo nepre-kinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odziv-niku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17 ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in žanje trimeseč-na naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in žanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. . Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunske-ga obdobja. Za tujino; letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrva-škem). GORENJSKI GLAS » 4. STRAN__________________________________IZ GORENJSKIH OBĆIN / Jnfo@g-glaS.SJ________________________________________Petek, 28. marca 2003 Sredstva za dobrodelnike in invalide Zirovnica - Občina Zirovnica objavlja javni rnzpis, na katerem do 30. aprila poziva humanitarne in invalidske organizacije, da predstavijo svoje programe. Skupno jim je namenjenih 815.000 tolarjev. Župan Franc Pfajfar v ra/pisu pojasnjujc, da bo občina podprla posebne soeialne programe in sto-ritve invalidskih organi/acij, ki prispevajo k realizaciji prav i c člo-veka državljana in nediskrimina-ciji invalidov, programe humanitarnih organi/acij, s kalerimi re-šujejo oziroma blažijo soeialne stiske in težave posame/nikov in skupin ter delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij. Sredstva so namenjena prcdvscm prostovoljnim .in neprofitnim invalidskim organizacijam. ki so jih ustanovili invalidi in njihovi zakoniti zastopniki zaradi uve-1 javi ja. nj a posebnih potreb in in-teresov invalidov, obenem pa so izvajalke posebnih programov in storitev, ki so utemeljene na zna-čilnosti invalidnosti po posamez-nih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov. Dejavnosti invalidskih organi/acij lahko zajemajo tuđi posa-mezne sestavine dobrodelnosti in samopomoči. Sredstva namenjajo tuđi humanitarnim organizaci- jam za samopomoč, ki so jih ustanovili predvsem neposredno prizadeti posamezniki in izvajajo zagotavljanje posebnih potreb za čim bolj enakopravno vključeva-njc v življenje, ter dobrodelnim organizacijam, ki so jih ustanovili človckoljubi zato, da bi prispevali k reševanju socialnih stisk in te-žav ljudi, katerih življenje je ogroženo. Upravičenci do prijave, ki se dobi na sedežu občine Zirovnica v Breznici in vloži do 30. aprila, morajo izvajati programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogroženc posameznike na območ-ju Žirovnice, za programe predložiti pregledno in jasno finančno konstrukcijo z prihodki in odhod-ki programa, ki morajo že imeti 50-odstotno sofinanciranje i/, drugih virov. Vsaka organizacija lahko kandidira le /. enim razpisom. Katja Dolenc Mala plaketa Jožetu Florjančiču Dekana kranjske fakultete za organizacijske vede, ki si doma zdravi zlomljeno nogo, je prejšnji teden obiskal župan Mohor Bogataj. Kranj - Župan je dekanu prof. dr. Jožetu Florjančiču seveda zaželcl čim hitrejše okrevanje, ob tej priložnosti pa mu je izročil tuđi Malo plaketo mestne občine Kranj kot priznanje za njegov prispevek k uveljavljanju fakultete in s tem tuđi ugleda mestne občina Kranj doma in v tujini. S prof. dr. Jožetom Florjanči-čem je povezan razvoj visokega šolstva v Kranju in na Gorenj-skem kot tuđi razvoj in znanstvena utemeljitev kadrovske funkcije ter uveljavitev upravljanja s člove-škimi viri (Human Resource Management) pri nas. Hkrati z imenom univer/.e v Mariboru, katere članica je kranjska fakulteta, dekan Florjaneič skrbi tuđi za promocijo mestne občine oziroma samega Kranja. Kranj se je tuđi po njegovi za-slugi poimenoval v Prcšcrnovo in univerzitetno mesto. Kranju je v ponos fakultetna stavba na Zla-tem polju, zgrajena leta 1998, opremljena /. najsodobnejšo informacijsko tehnologijo, /. izjemntmi likovnimi in kiparskimi umetni-nami najbolj znanih slovenskih avtorjev. Prav fakulteta je februar-ja 1999 gostila mednarodni znanstveni simpozij Prešernovi dnevi v Kranju. Podpisanih ima 26 po-godb o sodclovanju z ustanovami s podobnimi študijskimi programi v Ameriki in Evropi, nastajajo pa še nove. Izmenjave učiteljev in studentov so postale stalna praksa, fakulteta se ponaša s tuji-mi predavatelji pa ludi s skupnimi izdajami monografij doma in v tujini. Trenutno se pripravlja na zače-tek gradnje doma podiplomcev in gostujućih profesorjev ter študent-skega doma na zemljišču ob stav- bi fakultete, ki ga je odkupila od mestne občine. Seveda ne grc prezreti tuđi studentov; na fakulteti studira približno štiri tisoč rednih in izrednih studentov. Sodelovanje vodstva fakultete, še posebej dekana prof. dr. Jožeta FlorjančiČa, s studentsko organizacijo je vzorno. Helena Jelovčan Svetniki sprejeli proračun Kranjska Ćora - Kranjskogorski občinski svet je na minuli seji po precej dolgi in temeljiti razpravi sprejeLdve pomembni točki dnevnega reda: odlok o proračunu občine, za katerega sta bila vložena dva ali trije amandmaji ter poročilo o delu javnega pod-jetja Komunala Kranjska Gora. V nadaljevanju seje so svetniki sprejemali tuđi poročilo o delu razvojne agencije RAGOR in let-no poročilo Zavoda za turizem občine Kranjska Gora. Letos prvič se je /godilo, da je bilo poslovno poročilo javnega podjetja Komunala Kranjska Gora /a lani sprejeto s pohvalo, da Komunala dela dobro. Komunala je tuđi gospodarila dobro, saj v nasprotju z drugimi komunalni-mi službami po Sloveniji ni i/kazala izgube. V Sloveniji se večina komunalnih podjetij in tuđi kranj-skogursko sooča s preni/kimi cenami komunalnih sloritev, ki jih strogo nadzoruje država, viso-kimi dajatvami v cenah komunalnih storitev, ki se panogi le redko vračajo kot sredstva za naložbe v komunalno infrastrukturo. Zato so javna komunalna podjetja v krizi. Kranjskogorsko komunalno pod-jetje bo postopoma resilo enega od hujših problemov, ki jih ima z napeljavo cevovodov za pitno vodo, uvaja pa že ludi ločeno /biranje odpadkov po krajih in v/.po-slavlja ekološke otoke. Kranjsko-gorska občina bo tako razbremc-nila komunalno deponijo na Mali Mežakli, katere solastnica je v 20 odstotkih, saj so gospodinjstva v Kranjski Gori in na Dovjem že opremljena s primernimi zabojni-ki, v ostalih krajih pa se bodo morali še opremiti. Na ekoloških oto-kih, ki jih bo v občini kar precej, bodo /birali sekundarno surovi-no. vendar bodo dvakrat letno še vedno tako kol do zdaj pobirali kosovne odpadke. Ko pa bo zgrajena komunalna baza na Tabrah, ki je za Komunalo Kranjska Gora pomernbna in bi jo bilo treba čim-prej /graditi, pa bodo posamezniki lahko vozili v /birališče tuđi manjše količine kosovnih odpad-kbv." Zato, ker je predlansko zimo primanjkovalo pitne vode, se je Komunala lotila zahtevne naloge usposabljanja cevovodov in jo je doslej uspešno opravila, delo pa se seveda nadaljuje, kar zahteva kar precejšnja sredstva. Zavod za turizem občine Kranjska Gora zav/.eto opravlja svojo dejavnost in skrbi /a promocijo vse občine, saj se v njem združu-jejo vsi, ki delajo v turizmu. Zavod ludi dobro koordinira dejavnosti, vendar se srečuje s pomanjkanjem denarja, saj članarina, ki naj bi jo plačevali hotelirji in drugi, po zakonu ni več obvezna. Zato je skoraj obvezno, da toliko več sredslev prispeva proračun -čeprav nekateri meniju, da lokalna turistična organizacija ni več potrebna. Na seji so sprejeli ludi odlok o načinu opravljanja dimnikarske službe, ki je obvezna, imenovali komisije in odbore, svetniki pa su prispevali ludi nekaj vprašanj in pobud. D. Sedej | SUZUKI Odar, d.o.o., , (01)5810 127, ■ www.suzuki-odar.si, prodaja@suzuki-odar.si Mr?i Ljubljana, (01) 58-10-130 1 PE Celje, (03) 42-54-361 I PE Maribor, (02) 320-80-16 I_________________ SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS I i ifflfTP1..... ~*~ ~ ftwš^r nJmlR/trmm Kadivec Janez s.p. i I JESSEg^——^ Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur I I -P WJP Wk tel.: 04/279 OOOO I ■.....___§______________________........................._____________________„__„_________i \ SALON VOZIL ■ POOBLAŠČENI SERVIS __, | \AVTOMEHANIKA Lušina Franc s.p. ^ I I Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA ^ I [je/.: 04/502 2000 ^\f I AVTO MOĆNIK, d.o.o., Kranj, tel.: O4 2O41 696 Začetek del na regionalki Pred kratkim so se začela prva dela na rekonstrukciji ceste Trebija - Gorenja vas. Najprej uretlitev dveh prepustov. Dela na prepustu na Trebiji so se že začela. Z rekonstrukcijo nekaj več kot 2,6 kilometra dolgega odseka regionalne ceste Gorenja vas - Trebija (od Trebijc do Hotavelj) naj bi po sporočilu iz Direkcije Republike Slovenije za ceste predvido-ma začeli septembra letos. Kljub temu pa se je ureditev prvega pre- pušta že pred dnevi. V okviru rekonstrukcije bo izvedeno novo as-faltno vozišče, avtobusno postaja-lišče, na novo bosta urejena dva prepušta, zidovi ter oprema ceste. Izvedba del bo potekala v etapah v skladu z visino finančnih sred-stev, zagotovljenih v državnem proračunu. V proračunu za leto 2003 ima Direkcija RS za ceste za omenjeno investicijo zagotovljenih 12,5 milijona tolarjev, za leto 2004 pa 152,5 milijona tolarjev. V okviru načita razvojnih progra-mov je predviđeno kontinuirano financiranje investicije ludi v letih 2005 in 2006. Predviđen je tuđi sofinancerski delež občine Gorenja vas - Poljane, ki bo določen na osnovi ponudbe tzbranega izvajal-ca del, zagotovljcn pa bo predvi-doma v letu 2004. so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste. B.B. Letos brez primanjkljaja Opozicijski svetniki so letošnji proračun označili za korak nazaj, ker naj bi premalo pozornosti posvečal razvojnim programom. Domžale - Proračun občine, ki so ga na zadnji seji občinskega sveta sprejeli domžalski svetniki, je težak skoraj tri milijarde tolarjev in pol. Porabiti pa nameravajo precej več, in sicer slabih pet mili-jard. Primanjkljaj bodo pokrili s presežkom iz preteklega leta. Nekateri svetniki so letošnji proračun označili za korak nazaj, saj naj bi premalo pozornosti posvečal razvojnim programom, Županja pa je opozorila, da so pri proračunskih sredstvih vezani na državo in vztrajala, da se letos ne bodo zadolževali. V občinski proračun naj bi se letos steklo slabe 3,5 milijarde tolarjev, kar je osem odstotkov manj, kot so /našali prihodki v lanskem proračunu. Na strani odhodkov pa v primerjavi z lani načrtujejo štiri-odstotno povećanje, porabili naj bi namreč skoraj 4,8 milijarde tolarjev. Načelnik oddclka za finanee in gospodarstvo Dino Bolčina je pojasnil, da se bo poraba povećala predvsem na račun prenesenih pogodbenih obveznosti iz preteklega leta. Čeprav so pogodbe podpisali že lani, bodo obveznosti poravnali sele iz letošnjega proračuna. Razliku med prihodki in odhodki bodo pokrili s presežkom denar-nih sredstev iz lanskega proračuna v visini 1,3 milijarde tolarjev, s či-' mer bodo proračun uravnotežili. Svctnik Janez Stibrič (SDS) je opozoril, da je letošnji proračun korak nazaj v primerjavi s pretek-lima dvema letoma, saj meni, da ni razvojno naravnan. Županja Cveta Zalokar Oražem je odgovorila, da s proračunom tuđi sama ni najbolj zadovoljna, in dodala: "Verjamem, da bi znali razdeliti in potrošiti tuđi dva- do trikrat več denarja. Vendar smo pri oblikovanju proračuna vezani na sredstva iz državnega proračuna, laslnega premoženja pa občina ni ma veliko." Ražen tega jih uvrščajo med bogate občine, tako da so pri dolo-čenih projektih upravičeni zgolj do desetodstotnega sofinanciranja države. "Startali smo brez primanjkljaja in pri tem borno tuđi vztrajali. Menim, da je to odgovorno poslovanje, saj odplačujc-mo še dolguve za nazaj." Kljub nejevolji opozicijskih svetnikov, ker so zavrnili njihove amandmaje k proračunu, so svetniki proračun sprejeli. Svetniki so imeli precej pripomb tuđi na podelitcv občinskih pri-znanj. Predlagateljem so očitali, da so povzročili inflacijo pri-znanj, s cimer ta izgubljajo na teži, zmotilo jih je tuđi, da so bili nagrajenci že objavljeni v dnev-nem časopisju. Predsednica odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve Jožica Polanc je razložila, da so se pri predlogih držali razpisa. Naziv častnega občana so tako podelili Jožetu Pogačniku za prispevek k razvoju občine, zlato plaketo pa bo prejel Peter Primožič za dolgoletno delo na področju razvoja občine in delo v Planinskem društvu Domžale. Podelili so še tri srebrne in pet bro-nastih plaket ter pet občinskih na-grad. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli ludi program proslav in prireditcv občinskega pomena ter podprli izvedbo oziroma nadalje-vanje projekta Po poteh dediščine, ki vključuje 13 občin. Ražen tega so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine, ki je bil šele v prvem branju, nazadnje pa še odlok o pros-torskih ureditvenih pogojih za ob-močje domžalske občine. Mateja Rant Od obeležja do obeležja Unec - Civilna družba Slovenije za mejo v Istri namerava v sobolo s potjo od obeležja do obeležja generala Rudolfa Maistra proslaviti rojstni dan tega borca za severno mejo, pesnika in domoljuba. Maistrova diagonala, kot so poimenovali pot, se bo začela ob 8. uri pred Maistrovim spomenikom na Uncu, ob 9. uri se bodo ustavili ob spomeniku na žele/niski postaji v Ljubljani, ob 10. uri ob spomeniku v Kamniku, opoldne bodo pred spomenikom v Mariboru, končali pa bodo ob 13. uri pri Maistrovem slolpu na Zavrhu. Diagonalo bo spremljal kantavtor Toma/, Pengov in kulturni program. Osrednja Maistrova proslava pa bo v nedeljo ob 14. uri na Vačah. M.R. Petek, 28. marca 2003_____________________________________IZ GORENJSKIH OBĆIN / Jnfo@g-glaS.SJ_______________________________GORENJSKI GLAS * 5. STRAN Občinska priznanja športnikom Župan podelil priznanja najuspešnejšim lokostrelskim biatloncem in padalcem. DARS zavlačuje izdajo soglasja za Turistično nakupovalni center Lesce. Čas za sprejem odloka se izteka. Radovljica - Sredina seja radovljiškega občinskega sveta se je namesto s prvo točko dnevnega reda začela s slovesnim sprejemom za športnike in trenerje, zmagovalce na nedavnih svetovnih prven-stvih. Radovljiški župan Janko S. Stušek jim je izročil simbolično darilo - knjigo Jožeta Bertonelja Kroparske zgodbe, prejeli pa so tuđi denarne nagrade. Čestitk in priznanj občinskega sveta so bili dcležni udeleženci svetovnega prvenstva v paraskiju, ki je bilo sredi februarja na Kobli, in udelcženei letošnjega svetovne- ga prvenstva v lokostrelskem biatlonu. Občinske nagrade so prejeli: trenerja Drago Bunčič in Jure Vreček, elani slovenske državne reprezentance v paraskiju (ekipi Slovenija Elan in Slovenija ALC) Matjaž Pristavec, Gorazd Lah, Uroš Ban, Borut Erjavec, Anton Kosir, Uroš Ule, Domen Vodišek, Matej Bečan, članici Irena Avbelj in Maja Sajovic ler svetovni prvak v sprintu v lokostrelskem biatlonu Andrej Župan z ekipo. Župan jim je čestitat za vrhunske športne rezultate in za odlično organizacijo svetovnega prvenstva v paraskiju, v imenu športnikov pa se je za nagrade in darila zahvalil Drago Bunčič. V nadaljevanju seje so svetniki z dnevnega reda umaknili predlog odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o zazidalnem nacrtu za Turistično nakupovalni center Lesce, saj Dars še vedno zavlačuje izdajo soglasja. Slednjega naj bi občina prejela že minuli petek, vendar se to ni zgodilo, zato je župan predlagal umik omenjene točke. O nj ej naj bi svetniki odločali na izredni seji, ki jo bodo sklicali takoj. ko bo ob-čina dobila manjkajoče soglasje. Župan Stušek je ob tem dejal, da je že skrajni čas, da investitorjem omogočijo začetek gradnje. "Za-pletlo se je, ko je Dars odklonila soglasje. Še vedno postavlja po- goje in soglasje pogojuje z rondo-jem za priključek na avtocesto. Zaradi odločbe inšpektorja o od-stranitvi Primožičevega objekta, bi morali pohiteti s sprejeljem odloka, kaj ti če omenjeni objekt ne bo dobil uporabnega dovoljenja, bo Renault umaknil koncesijo. Čas je že, da vprašanje centra po 15 letih vendarle resimo." Svetniki so sprejeli tuđi zaključni račun občinskega proračuna za minulo leto in predlog odloka letošnjega proračuna. Renata Škrjanc Zmagovalci v paraskiju in lokostrelskem biatlonu so prejeli občinske nagrade in darila. Denar za počitnice Žirovniea - Občina Žirovniea je v proračunu v okviru Preventivnih projektov zagotovila sredstva za spodbujanje aktivnega preživlja-nja prostega časa otrok in mladine v času poletnih počitnic. Svojo podporo še posebej namenjajo ak-tivnostim, v katere bi se lahko vključili otroci iz vseh vaši v obči-ni. Zato vabijo vse organizalorje, ki predvidevate izvedbo navedenih programov, da svoje programe predstavi tejia obrazeu, ki se dobi na Občini Žirovniea. K.D. Kaj storiti z đeponijo odpadkov Komunalno podjetje je predlagalo povišanje cen za odvoz gospodinjskih odpadkov, kar je podprl le en svetnik. Tržič - Naložbe v ureditev odlagališča nenevarnih odpadkov pri Kovorju so nujne za legalizacijo občinske deponije, je svetnike prepričeval predstavnik Komunalnega podjetja. Sam je menil, da investicij ne bo moč izpeljati brez podražitve njihovih storitev. V občini Tržič pa ponovno razmišljajo, ali bi kazalo na đeponijo sprejeti odpadke od drugod in s tem tuđi kaj zaslužiti. Že sprejem dnevnega reda za sejo tržiškega občinskega sveta minulo sredo je napovedal. pri ka-terih točkah se utegne zataknili. Ivan Kapel je predlagal, da bi umaknili tri od petnajstih ločk, ki so povezane s cenami komunalnih storitev. Po njegovem so le cene ušle z vajeti, zato je predlagal temeljito obravnavo problematike na prihodnji seji. Ker je bila večina proti, se je obetala maratonska seja. Sklenili sojo prekiniti po šti-rih urah, kar pa ni bilo potrebno kljub dvema odmoroma med ob-časno brezplodnimi razpravami. V drugi polovici seje je prišla na vrsto problematika cen komunalnih storitev. Predlog spremembe strukture cene vode ni povzročil zapletov, saj je šio le za ukinitev prispevkov za razširjeno reprodukcijo. Le-teh vlada že od lani ni do-volila povišati, zato Komunalno podjetje pri upravljanju vodovoda ustvarja izgubo in ostaja brez vira za financiranje novih naložb. Glede na to so se odločili za enotno ceno vode, ki znaša 74,77 tolarja za kubični meter vode za gospo-dinjslva in 152,52 tolarja za gospodarstvo. Obe ceni sta enaki dose- danjim, zato so svetniki podprli predlagano spremembo. Potrdili so tuđi poročilo Komunalnega podjetja Tržič o sredstvih, ki so jih /.brali s plačili za ravnanje z od-padki iz gospodi nj ste v. Precej pri-pomb so prej izrekli na račun visokih cen za pogodbene odvoze, kar pa podjelja ni resilo i/.gub. Kot je menil Borut Sajovic, bi morali pred odločanjem o cenah obravna-vati pregled poslovanja Komunalnega podjetja Tržič. Razprava seje še bolj razširila ob obravnavi predloga za spremembo strukture cene za ravnanje z od-padki in namete za povišanje teh cen. Komunalno podjetje je predlagalo 14-odstolno podražitev, če-prav bi za uresničitev vseh invesli-cij na odlagališču potrebovali še veliko več denarja. Janez Perko je dejal, da morajo urediti občinsko deponije) po predpisih do leta 2008, sicer jo bodo morali zapreti. To je sprožilo ugibanja, kako priti do manjkajočega denarja. Nekateri svetniki in župan Pavel Rupar so razmišljali ćelo o mož-nostih dovoza odpadkov od drugod in trženja deponije. Kot so slišali, bo to mogoče sele po legalizaciji odlagališča pri Kovorju, /a kalerega še pridobivajo potrebna dovoljenja. Ker ne poznajo stališe države do poslavitve sežigalnic in smeri razvoja pri ravnanju z od-padki, je župan zahteval od Komunalnega podjetja Tržič in občinske uprave, da pred nadaljnjo obravnavo te problematike dobila mnenje pri stoj nega m i n i st rst va. Svojo voljo so z glasovanjem pokazali ludi svetniki. Le eden je podprl predlog za podražitev, kar pomeni, da utegne pridelati podjetje v večinski lasti občine še več izgub, občina pa ostati brez urejene deponije. Stojan Saje Evropska pomoč zavaravanim območjem Bled - Minuli teden je bila v prostorih javnega zavoda Triglavski narodni park seja sveta Triglavskega narodnega parka (TNP). Na njcj so predstavili poročilo o lanskem delu ter letošnji koledar prireditev in akcij, člani sveta pa so govorili tuđi o predlogu zakona o TNP. Predlog je strokovni svet TNP sredi februarja poslal predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ministru mag. Janezu Kopaču, poslaneu državnega /bora Dušanu Vučku, državnemu podsekre-larju Mladenu Bergincu in predsedniku sveta TNP Toma/,u Banovcu. Člani sveta so opozorili, da bodo nove usmeritve Lvropske unije o finančni podpori kmetij-stva in razvoju podeželja zaradi omejenih linančnih sredstev na-menjene predvsxm zavarovanim območjem. To pomeni, da bodo prebivalci v zavarovanih območ-jih dobili finančno pomoč, ostali pa ne, zato so člani sveta menili, da bi morali prebivalce o tem pra-vočasno in objektivno obvestiti. Strokovne službe TNP so pred dvema letoma pripravile vsebin-ske spremembe /a novi zakon o TNP, v začetku lanskega leta pa je ministrstvo za okolje in prostor zakon predstavilo županom vseh šestih občin, ki so v TNP. V zavodu TNP so predlagali, naj se zunanje me je parka ne spremi-njajo, skupina poslancev pa je predlagala spremembo zunanje meje na območju Bohinja. Obraz- ložitvi, da je TNP ovira turistične-mu in kmetijskemu razvoju v Bohinju nasprotujejo uradni po-dalki, po katerih naj bi prav ob-močje Bohinja v zadnjih desetih letih zaradi TNP dobilo največ državnih nepovratnih sredstev za kanalizacijo ob jezeru, posodobi-lev žičnice Vogel, opremo planinskih poslojank in sirani, kmetij-sko okoljske programe in neposredna plačila kmetom. Svet TNP je predlagal dodatno presojo o smiselnosti njegove širitve tuđi na območja vaši pod Krnom in gorskih naselij nad Baško grapo. Predlog zakona po njihovem mne-nju zanemarja področje kulturne dediščine Julijskih Alp, je pa varstvo in ohranjanje krajinskih značilnosti - kulturne krajine zelo pomembno. Julijske Alpe so po-membno območje vodnih virov, saj Slovenija i/, Julijskih Alp dobi 20 odstotkov pitne vode, po mne-nju sveta TNP pa naj bi okoljski interesi (varovanje pitne vode) imeli prednost pred komercialni-mi (letni in zimski turizem. šport-na tekmovanja, množične prire-ditve, vojaške vaje). Renata Škrjanc Nekatere odbore sele sestavili Naklo - Občinski svet občine Naklo je potrdil novo članico odbora za gospodarstvo, vendar se vsi nišo strinjali s predlogi kandidatur. Komisija za volitve. imenovanja in administrativne /adeve Občine Naklo je obravnavala predloge za popolnitev odbora za gospodarske zadeve, v katerem se je odpovedal članstvu Franc Fister iz Podbrezij. Za to se je odločil zaradi nezdružljivosli s funkcijo v nadzornem odboru. Kot je sklenil občinski svet na januarski seji, je bilo možno vložiti vloge za izpraznjeno mesto v odboru za gospodarstvo omenjeni komisiji. Le-ta je do roka prejela dva pisna predloga; OO SLS Naklo je predlagala Marijo Jane, OO SDS pa Mira Pečnika, s cimer sta oba kandidata soglašala. Dušan Dermota i/ LDS je podal le ustni predlog, naj bi prosto mesto zapolnil Viktor Poličar. Komisija je sklenila, daje naj bolj primerna kandidatka Marija Jane i/ Spodnjih Dupelj, ki kot univerzitetna diplomirana ekonomistka opravlja delo podsekretarke na minislrstvu za iinance. Ty^v predlog je dala v potrditev občinskemu svetu. Na marčni seji je Dtišan Dermola izra/il obžalovanje. da ni bil upoštevan njihov predlog. MeniJ je, da hi morali podpreti kandidaturo člana občinskega sveta, ki bi želei delati v tem odboru. Franc Pavlin je v imenu komisije pojasnil, da to ni bilo mogoče brez pisne vloge in soglasja omenjenega kandidata. Občinski svet je nato z minimalno veči-no glasov potrdil predlog kt>misije za novo članico v odboru /a gospodarstvo. Svetniki so se med drugim seznanili z zapisnikom 2. seje odbora za družbene zadeve. Le-ta je imenoval komisijo za šport, ki je pripravila predlog razdelitve letošnjih sredstev za športne dejavnosti. Od skupno nekaj več kot 8,7 milijona tolarjev so največ (dobrih 4,5 milijuna to-larjev) namenili za športno rekreacijo in izpopolnjevanje kadrov, 1,2 milijona tolarjev za športno vzgojo, 872 tisočakov za vzdrževanje objektov (enako za rezervo), 785 tisočakov za športne prireditve in 436 lisočakov za kakovostni in vrhunski šport. Odbor je pregledal tuđi vloge za kulturo: ženskemu pevskemu zboru Dupljanke je odobril vrnitev potnih slroškov za zunanjega sodelavca in učileljskemu pevskemu zboru OŠ Naklo dotacijo za organizacijo koncerta ob 5-lelnici delovanja. Stojan Saje Proračun sprejet, želje ostajajo Občinski svet v Kamniku je kljub velikemu številu želja sprejel letošnji proračun. Kamnik - Skoraj štirideset amandmajev je bilo na predlagani predlog občinskega proračuna občine Kamnik za letos na sredini seji občinskega sveta. Čeprav je bilo različnih želja za letošnja sredstva veliko preveč in so razvojni programi v občini postali nekakšna čakalna vrsta na denar iz proračuna, so po treh urah občinski proračun sprejeli. V odboru za družbene dejavnosti so bili kritični zaradi pogojev in razmer, ki so v občini v izobra-ževanju in varstvu, kjer sicer po-teka največja investicija na soli Marije Vere na Duplici in v otroš-kem varstvu. Socialdemokrati so se osredotočili pred vse m na keg-ljišče in težave pri gradnji v okviru športne problematike. Odgovor je prišel iz svetniške skupine LDS, da je bila pri kegljišču stor-jena napaka že na začetku, ker se nišo opredelili za celovito ureditev športnega parka Mekinje ne pa samo za kegljišče. Župan pa je očitke o predvolilnih obljubah ko-mentiral, da jih je bilo zares veliko, saj je vseh osem protikandida- tov za župana veliko obljubljalo. Liberalna demokracija je bila v razpravi in razlagi odkrita. Pouda-rili so, da so že na začetku razla-gali, da ne pričakujejo razvojnega proračuna. Nanj so gledali kot na proračun za leto in za širše štiri-letno obdobje. Ocenili so, da od-ločitev o zapori Velike planini nič ne rešuje, zato letos še enkrat podpirajo 40 milijonov zanjo. vendar pa mora občinska uprava pripraviti za Veliko planino celovito rešitev skupaj s kamniškim gospodarstvom. To je še zadnja injekcija občine, saj je Velika planina, kot je poudaril podžupan Dimetrij Perčič, sod brez dna, vla-ganja iz proračuna vanjo pa so vlaganja v temo (Anton Hočevar). Navpični tunel na Mladi grad so podprli pod pogojem, da občina ne bo kupovala dvigala, nekaj manj kot M) milijonov tolarjev pa so namenili za ureditev ceste na Stari grad. V razpravi je bilo potem največ pripomb na tri načrtovane projekte, in sicer Mali grad. Velika planina in Stari grad, ki so jih pri- merjali s prepotrebnim urejanjem v/.goje oziroma 9-letnega izobra-ževanja in varstva. Odločili so se, da bodo program parkirišč na Duplici razširili, proučili pa bodo celovito ureditev in odprtja Sutne. Na/.adnje so namenili 3 milijone tolarjev tuđi za kegljišče, Snoviku pa so svetovali, naj nadaljuje / razvojnim programom uspešno naprej, vendar z lastnimi sredstvi in zato morda malo počasneje. Proračun so na/.adnje sicer brez glasovalne podpore opozicije v občinskem svetu sprejeli. Uleme-ljitvam, zakaj bodo v opoziciji glasovali proti, pa je odgovori I član sveta Branko Ciolubovič (LDS), ki je poudaril, da bo pozicija z večino glasov proračun iz-giasovala, zato pa ne smejo poza-biti, da bodo s tem potrdili tuđi opozicijske proračunske postavke, ki jih nenazadnje v letošnjem proračunu ludi ni malo. Sprejeli pa so tuđi sklep, da mora občinska uprava do konca septembra letos pripravila okvirne osnove za proračun za leto 2004 in 2005. v Andrej Žalar Nabrali veliko odpadkov Žirovniea - Številna društva in vaški odbori iz občine /Jrovnica so v soboto, 22. marca, ob dnevu voda organizirali čistilno akcijo v Žirovnici. Klub številnim možnostim odlaganja odpadkov, jih Ijudje še vedno na veliko odlagajo na polja in v gozdove. Vaški odbori Selo, Breg, Doslovce, Zabreznica in Vrba, Agrarna skupnost Selo - Zabreznica, Društvo upokojencev Žirovniea, Telovadno društvo Skavti, Planin- ski društvi Žirovniea in Radovljica, Lovska družina Stol, Čebelar-sko društvo, Smučarski skakalni klub, kolesarji in nogometaši so v soboto, 22. marca, že peto leto dru/no čistili občino Žirovniea. Med šlevilnimi območji so naj-bolj kritični Piškovci, sicer pa so nekaleri Ijudje še premalo osveš-čeni o pomembnosti ohranjevanja čistega okolja. Lani je bilo odpadkov sicer malo. letos pa je zaznati porast. Marija Mrak, koordinator-ka čistilne akcije, je poudarila, da imajo Ijudje dovolj možnosti, da odlagajo vse odpadke v kontej-nerje pred hišo ali v času kosov-nega odpada, ki je organiziran dvakrat letno. Gradbeni material lahko proti odplačilu odpeljejo na đeponijo Mala Mežakla, lahko pa naroeijo ludi odprt kontejner pri Javni komunali. "Zato odpadkov ni potrebno odlagati v naravi, obenem pa ludi upamo, da bodo glede na novi ekološki zakon glede neuporabljenih avtornobilov Ijudje ekološko bolj osveSčeni. Občina Žirovniea je vsem udele-žencem zagotovila hrano in pijaco, vrečke in rokavice. ter pravo-časen odvoz na deponijo. Katja Dolcnc GORENJSKI GLAS » 6. STRAN_______________________GORENJEC MESECA, KOMENTARJI / info@g-glaS.SJ ____________________Petek, 28. marca 2003 FEBRUARJA 2003 Jolanda pred Alenko Alenka Bole Vrabec Jolanda Prešeren Tuđi v tretjem krogu se vas je večinu odločila. da nimenite svoj glas Jolandi. Tuđi s pozdravi /a Alenko in Jolando nadaljujete. Nekateri na primer namenjate svoj glas Jolandi, pozdravljate pa Alenko. Sicer pa ste tokrat Jolandi namenili 78 glasov, Alenki pa 36. Tako ima Jolanda po treh glasovalnih krogih skupaj 265 glasov, Alenki pa smo 56 glaso-vom iz dveh glasovanj pripisati 36 in ima zdaj 92 glasov. Alenka Bole Vrabec praznuje letos 40-letnico umetniškega ustvarjanja. Uvrstili smo jo med 4iste ljudi, ki so ustvarjeni za to, da znajo delati sto in sto različnih stvari. Alenka je svoj jubilej obele-žila z monodramo Osama, Berte Bojelu. V pogovoru pa je med drugim rekla, da je vse skupaj kot arhipelag ustvarjalnih otokov, po katerem ji je vsa leta uspelo pinti brez brodoloma. Njeno delo se je prepletalo, barka je plula po istom kanalu, se enkrat ustavila ob enem, drugič ob drugom otoku. Jolanda Prešeren, učiteljica osnovne sole Toneta Čufarja, jo febru-arja resila avtobus in 50 prvošolčkov. Ko so se z avtobusom vračali z izleta v Tamar, je na ravnom dolu ceste pri Hrušici vozniku avtobusu nenadoma postalo slabo, onesvostil se jo in padel po stopnicah. Jolanda je ravnala zelo prisebno in pogumno: v hipu je skočila za volan, avtobus spravila spet na desni pas, pritisnila na nožno zavoro in potegni-la ročno zavori). V nekaj sokundah je hrabra Jolanda prepročila tragedijo, za kar je bila deležna številnih zahval sole. še poseboj pa slaršev. Glasujete lahko tuđi po elektronski pošti na naslov: inl'oC^g-glas.si. Najbolj preprosto pa jo glasovanje z dopisnico, na katom vpišeto one-ga od obeh prodlogov in jo pošljete na naslov: GORLNJSKI GLAS, p.p. 124.4001 Kranj. V izboru sodelujejo tuđi FRIZERSKI ATKLJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska štovilka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnožev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov jo povabljena Hedvika Draksler, Zelenića 4, 4290 Tržič; Vrednostna pisma prejmejo: Anže Pipan. Voglje, Krož-na 25, 4208 Šenčur; Tone Frelih, Pošavec 42. 4244 Podnart: Jože Čufar, Tavčarjeva 3 B, 4271 Jesenice. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Franc Muellner, Groharjevo naselje 12, 4220 Škotja Loka: Matic Grošelj, Lipce 30. 4273 Blejska Dobra-va; Justina Zevnik, Področa 79, 4211 Mavčiče; Bernarda Pogačar, Deteljica 13, 4290 Tržič: Marija Šinkovec, Bratov Učakar 38. 1000 Ljubljana in Jana Eržen, Zgornjo Bitnje 93. 4209 Žabnica (pri blagajni pokažite le osobni dokument). _V_| UX*i I^FI^ UČILA llvfrERNATIONAL, založba, d.o.o., Tržič H~3 B_QQQQ___ Cesta Kokrškega odreda 18, 4294 Krize Smo mlada in perspektivna založba. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju sposobne in dinamične sodelavce v oddelku PRODAJE za naslednja prodajna mesta: 1. vodja direktne prodaje od vrat do vrat 2. strokovnega sodelavca pri razvoju novih prodajnih poti Pogoji pod 1 in 2: visokošolska izobrazba, izkušnje pri trženju knjig, samostojnost pri delu, komunikativnost 3. več komercialistov v telefonskem studiu Pogoj: najmanj osnovnošolska izobrazba, komunikativnost Prijave z dokazili in opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo na naš naslov v osmih dneh po objavi. SEDMICA_________________________________ Humanitarno orožje Imam psičko. Mešanko. Pravijo, da so mošanci pametnejši. Ali so ali nišo, ne bi mogla roči. Vseka-kor je z njimi manj zdravstvenih težav. V trinajstih lotih najino simbiozo natančno veni, kaj so ji mola po glavi. Na primer. Ko me zabodeno gleda pri vsakem griž-ljaju, ki ga nosom v usta, mi je kristalno jasno, da bi z velikim zadovoljstvom zlezla za mi/o in jedla iz mojega krožnika. Ampak, to no gro. Čeprav si lahko sicer marsikaj privošči. Hočem pove-dati, da /a svojo mrcino ne potre-bujem olektronskega pasjega pre- vajalnika, ki so ga i/dćlali v ja-ponski tovarni igrač Takara. Ne glede na to, da je ameriška revija Time elektronski pasji došifrant razglasila za napravo leta 2002. Zadnji tolar pa bi dala za napravo, s pomočjo katere bi ra/vozla-la zapleteno govorico slovenskih politikov. Recimo izjavo, da državni zbor obžaluje napad na Irak. Kaj poslanci pravzaprav ob-žalujejo? Vojno kot takšno, uporabo silo mimo pristanka Združenih narodov, ali morda to. da jo slovenska politika na mednarod-nom prizorišču šo enkrat stisnila rep med noge? In od najbolj demokratične države na svetu, kar naj bi Amerika bila, pokasirala 4,5 milijona dolarjev vojnoga do-bička. Vojno zasluškarstvo razumom kot listo potrebno uravnoteženost izjave, o kateri jo na seji državnoga zbora govorit prodsod-nik zunanjepolitičnega odbora Jelko Kacin. Po drugi strani pa za Kacinovo stališčo, naj bi v izjavo zapisali, "da državni zbor obžalujo, kor varnostni svet OZN ni izra-bil priložnosti za mirno ra/oroži-tev Iraka", no rabim nobenega bovvlingua, kot so japonski elek- tronski napravi za razumevanje pasjega laje/a v angleščini reče. Po Kacinovem mnenju je vojno zakuhal varnostni svet. Očitno se predsodnik parlamentarnoga odbora /a modnarodne odnose, ki je v pogovoru za Mojo Gorenjsko vehementno trdil, da v Iraku ni-hče ne bo napadal otrok. raje kot oni državi, zamori vsomu svetu. Sicer pa bi za izjavo in dejanja naših politikov zadostoval že detektor laži. (Tako kot v primeru napada na novinarja Mira Potka.) V kratkom bo aktualno vprašanje, kaj vsc po našem nebu in zemlji zavezniške silo prevažajo? Da ne borno po nepotrebnomu zgubljali besed in časa, na koncu pa nič zvcdeli, bo najbolje, da se Jelko Kacin novinarjem pusti priključiti na detektor laži oziroma resnice in na vprašanj a izčrpno odgovar-ja. Če nekoliko pošpekuliram, bi se njegova izjava pod detektoijem glasila približno tako: "Ja. Mi smo Američanom dovolili uporabo našega zračnoga prostora. Mi smo Američanom dovolili, da če/. naš zračni prostor prevažajo voja-ško opremo. Morate pa vodeti, da imajo plinske maske, naprave za zveze,jedrske konice in druga potrebna vojaška sredstva v tem primeru humanitarno funkcijo, saj so ameriški in britanski vojaki padli v kremplje teroristov. Mi vojakom zavezniške vojske moramo omogočiti, da se branijo pred vojsko Sadama Huseina. Morda ste vi pozabili, sam nišom, da iraške otroke in druge civilisto najbolj ogroža Sadam Husein, no pa ame-riške bombe. Američani v Iraku branijo demokracijo. Samo obža-lujem lahko, da so žrtve vojno za enakopravnejšo porazdelitev naftnih vrelcev, ki pripadajo vsom Zemljanom, ludi iraški otroci in civilisti. In samo obžalujom lahko, da so te žrtvo potrebne tuđi ameriški vojaški industriji. Zato je bilo treba izjavo tega državnoga zbora uravnotežiti tako, da se ne vc, kdo pije in kdo plača. Od 4,5 milijona dolarjev, kolikor so nam Američani plaćali za to. da ne kompliciramo, bo imela največ koristi slovenska oboroževalna industrija." Ergo. Vojna se začne in konca pri denarju. Vse drugo je larifari. Tuđi naš vstop v /vezo Nato. Marjeta Smolnikar Slovenija brez nteja Kdo je demokratični vz.arnik? - Mož.nost povezivanja v enotni kulturni prostor - Na Radin 2 gre za zagotavljanje zakonskih in ustavnih pravit: Peter Colnar Po uspelem slovenskem referendumu za vstop v Evropsko unijo so začeti z gtadovno stavko na slovenskem Radin 2 v Celovcu. Povedanoje sicer na prvi pogled nesmiselno, a gre vseeno za povezavo. Recimo grozlji-vo povezavo. Bistvoje v nesmislu na-sprotja. Seveda nima gladovna stavka nič neposredno skupnega z referendumom, ampak... Medtem ko naj bi Slovenija stopila v tesnejšo povezanost z zahodnim demokratičnim svetom, se v avstrijskem vsakdanu srečujemo z odnosi med (nemško) večino in (slovensko) manj-šino, v odnosih, ki nišo v skladu z našo prakso. Ne bi bilo pravično in prav posploševati, vetular so na-sprotja med navidezno napredno Avstrijo, kot nekakšno demokratično vzarnica, in Slovenija kot državo, ki naj bi se vključevala v demokratični svet, naravnost velikanska. Naj se Slovenija sedaj zgleduje po odnosu do manjšin po "naprednih" sose-dah, kot sta Avstrija in tuđi Italija? Upajmo, da ne. Čaši se spreminjajo in mi z njimi. Tuđi možnosti nacionalnega razvoja. Sicer pravijo, da se zgodovina ne ponavlja, vendar vsega le ni treba ver-jeti vedno na prvo besedo. Prav so- dobni svet je prinesel možnosti, o ka-terih so govorili že pred prvo svetov-no vojno, možnost povezovanja Slo-vencev (seveda tuđi Madžarov, Itali-janov in Avstrijcev ter upajmo v pri-hodnosti tuđi Hrvatov) v svoj enotni kulturni in nacionalni prostor brez nieja. Kar nekaj napovedi je, ki to obljubljajo in žal tuđi nekaj, ki opo-zarjajo, da le ni vse zlato, kar se sveti. Priznati je treba, da pri nas preti-ravamo. Na primer v odnosu do madžarske in še posebno italijanske manjšine. Nekaj manj kot 3000 Itati-janov ima v Sloveniji svoje sole, svojo televizijsko in radij sko postajo, dvojno volilno pravico, svoje dvojne zastopnike v parlamentu. Njihovi nacionalni predstavniki so že (skupaj z madžarskimi) odločali o slovenski vladi. Povsod so napisi v dveh jezi-kih, ćelo v stoodstotnih s Slovenci naseljenih krnjih imajo napise v ita-lijanščini in dvojezične dokumente ... Pretiravanje povzroča ćelo že škodo v mednacionalnih odnosih, ko posa-mezniki iz italijanske manjšine več-krat poskušajo krojiti tuđi slovensko zunanjo politiko ... Tega ne zahteva-jo Koroški Slovenci. Želijo samo med seboj govoriti v svojem jeziku. Slovenci v Avstriji si niti v sanjah ne morejo predstavljati enakega odnosa večinskega naroda do njih, kot so v Sloveniji odnosi predvsem do italijanske narodne manjšine. Tega tuđi ne pričakujejo, vendar je bole-če, ker ima Avstrija v ustanovitveni državni pogodbi obveze do manjšine, kijih ne izpolnjuje. Ćelo tako da-leč gredo, da ne spoštujejo odločitev lastnega ustavnega sodišča ... No, pri tem smo prisiljeni utihniti, ker imamo v Sloveniji tuđi nekaj podobnih primerov, čeprav ne ravno v mednacionalnih odnosih. Vrnimo se k slovenskemu Radin 2 iz Ćelavca. Predvsem gre >iq avstrijskem KoroŠkem za Slovence, med katerimi imajo mnogi izredno razvi-to nacionalno zavest. Tako so me na primer ob neki priložnosti v šali vprašali, zakaj jih žalimo, ko jim pravimo koroški Slovenci. Vprašali so me, zakaj potem tuđi ne rečemo gorenjski Slovenci ... Ko je izšla moja knjiga z naslovom Zato pa še živimo, knjiga, ki spodbuja slovensko (samo)zavest, so ji zaradi njene vsebine posvetili na Radin 2 skoraj dveurno oddajo. Oselmo poznam nekaj od sedaj stavkajočih. Gre za ljudi, ki so dosegli s svojim delom velik ugled v Avstriji. Tako je na primer direktor Marjan Pipp izredno angažiran na več druž-benih področjih. Med drugim je tuđi predsednik združenja nacionalnih manjšin v Avstriji ter kot lak nastopa tuđi v Evropski uniji. Glavna urednica Marica Štern Kušej je pustila delovno mesto na Dunaju, se vrnila domov v Pliberk ter usmerila vse svoje znanje in sposobnosti na Radio 2. Urednik Bojan \Vakounig izhaja iz ugledne slovenske družine. Njegov oče je bil ravnatelj celovške gimnazije, sam pa ima veliko znancev in prijateljev tuđi v Sloveniji... Pred leti so slovenskim novinarjem na tiskovni konferenci na Celovškem sejmu dali reklamne materiale preveden v "srbohrvaščino". Ker sem proti temu glasno protestirat (obljubili so, da se ne bo in se res ni več ponovilo), je kasneje k meni pristopi-la slovenska prevajalka, koroška Slovenka, in se zahvalila. Povedala je, da bi lahko Slovenci iz domovine osebno veliko več naredili za reševa-nje problemov na Koroškem že na primer samo s tem, če hi v trgovinah čisto mirno vprašali ali nimajo koga, ki bi lahko prevajal pri našem naku-pu. Če bi prišlo večkrat do takšnih vprašanj, bi imeli koroški Slovenci kmalu večje možnosti zaposlovanja. Ne bi bilo prav, če bi sedaj zaradi ne-Ijubih izkušenj z nekaterimi predvsem avstrijskimi nacionalističnimi koroški-mi politiki metali vse v en koš. Spomni-mo se, da tuđi pri nas ni drugače, da na vsaki njivi raste tuđi plevel. Kolegom na Radio 2 ne želim samo veliko sreče. Tuđi srečo, čeprav gre pri vsem za normalne človekove pravice, ki naj bi nam jih vsem nudil moderni humani demokratični svet. V njem se tuđi Slovencem ponuja priložnost, da živimo v slovenskem etničnem prostoru povezani in brez nieja. Novi na rj i in dijaki, ki so se jim priključili, se borijo za Slovenija, zahtevajo Slovenijo brez meja. Piše Milena Miklavčič Usode Z dvema v sožitju in Ijubezni Bila je vojna, ko je Barbara morala od doma služit, kaj ti brata je vzela neinška vojska, očeta hosta, mama pa si je dobila drugega, ki je raje kot pri ženi, hotel spati pri Barbari. Čeprav ji je bilo takrat le 14 let in je imela namesto prsi dva papka, da ni bilo drugega videti kot spredaj plah, zada/ ploh. lako sama pravi in potem še doda, da so si punce tlačile pod obleko robčke, da se je vsaj "kaj " videlo in čeprav je bila vojna, so se zelo rade nastavljale fotografu, ki je zabeležil marsikateri dogodek na vaši. In če je pri tem "pritisni!" še mlada hihitajoča dekle-ta, je na red i I le dobro delo, ki ga je dobil poplaćane ga tako, da so vse po vrsti rade zaplesale z njim, ko jih je povabil na plesišče. Barbara še danes ne kaže svojih let in če le more se kdaj pa kdaj našminka, čeprav ji mož pravi, da potem izgleda kot "lahka", samo to je ne gane, ker je mož tako ali tako starejši od nje in zelo starokopi-ten in staromoden. Ko smo konec toplega zimskega popoldneva sede-li z.a kmečko pečjo, tišti, ki mu je bilo ime Luka, je ležal na postelji pri oknu, Andrej pa je delal družbo na moji desni strani. Bila sem prepričana, da sta si moška v sorodu, vendar ni sem spraševala, ker ni-sem nikoli marala, da bi zgodbo prehitevala, veliko bolj mi je bilo všeč, če se je "odpirala" pred menoj spontano, brez odvečnih vprašanj. Barbara je naredila krhke flancate, ki so bili pre-grešno dobri, in upala sem, da ni opazila, s kakšnim veseljem sem jih jedla. Koje že petič popravila Lukova odejo in koje tuđi Andrej že začel godrnjati, da čas mineva, seje le usedla nazaj in s kuhinjsko krpo pohrisala nevidne drobtine, potem pa le nadaljeva-la s svojo zgodbo. "Med vojno sem bila večkrat lačna kot sita," je povedala in me pogledala, kot da bi se bala, da tega dejstva ne bom raz.umela. Vendar sem ji spodhudno prikimala, druga drugi sva se nasmehnili in nada-Ijevala: "Če tega ne bi razumela, potem bi težko razložila, zakaj sem se ustavila pri Luku. Takrat je bila to velika kmet i ja, mogočna, v hlevu so imeli akoli 15 glav Živine, včasih več, včasih manj, odvisno koliko so jim pobrali partiztini. Župnik je vsako nedeljo redno hod i I na kosilo, spadaj v kleti, kjer je ime! Lukov ded shranjeno vina, so se na sestankih zbirali partizani in abveščevalci. Baje je kim spadaj padla mar-sikatera odločitev, koga je bilo treba "paspraviti", samo ne hi a tem, da me ne bi kdo prijema! za besedo, ker sa nekateri "akterji" še živi. Mene so vzeli pod streho iz čistega usmiljenja. Ušla sem od dama, ker nisem več magla ž.iveti ob oči mu, ki me je ves čas nadlegoval. Spominjani se, kako me je mama natep-la z ravnico, ko sem ji omenila, da je njen novi mož pakvarjen. Ležala sem za kozalcem, ona pa je udri-hala po meni in me z.merjala s kurba, ki se nastavlja poštenim moškim. Po tistem sem popokala ćulo in šla, drugega mi ni kazala. Med vajna je bilo težko najti delo, ker so me povsod gledali s sumničenji, bila sem še na pol otrok in sploh nišo vedeli, kam hi me deli. Tistega dne, ka sem prišla sem, sem bila na koncu z mačmi, pa še "ta rdečo" sem imela, vse je tekla po stegnih, zci menoj se je vlekla krvava sled, kat bi me kdo "zaštihal" z nožićem. Lukova mama me je najpfej grda pogledala, potem pa je videla, v kakšnem stanju sem. Napadila me je v crna kuhinja, kjer mi je dala svoje hlače, da sem se preoblekla. A si sploh z.a kakšno rabo, me je vprašala, ka sem abčepela na tleh. Pa pravici sem ji povedala, da znam vse delati, da rada delam "putar", da sem mačna in da bi kar ostala, če bi lahka. Naj bo, če baš "pri-pravna", te homo že "pomicali", mi je na pol zagrozila." Tako je Barbara ostala pri hiši in brez večjih pre-tresov dočakala tuđi konec vojne. V petdesetih letih je bilo zci kmeta zelo težko in tuđi pri Luku je bilo vedno manj denarja za preživljanje. Poleg tega se je Luka še poroci I in Barbari ni kazalo drugega, kot daje šla vfabrika vprašat, ali bi se zanjo našla kaj dela. Nič ji nišo obljubili, kaj ti ta sa bili čaši, ko sa ženske dobile službo le izjemoma, edina, če sa sade-lovale v partizani, jim niša delali težav. "Na srečo so pri hiši rabili pestrno, kaj ti Lukova Žena je pa rajstvu prve ga at roka zbolela z.a jetiko, taka da sa se nekaj časa ćela bali z.a njena življenje. Jaz sem bila z atraki kar pri ročna, radi sa me imeli in ko sta potem prijokala na svet še dva, sem tuđi ti-sta dva spravila iz plenic kar sama. Bila sem tiha in ponizna, nikoli nisem vprašala za denar, gospodarica je že sama videla, kdaj sem imela krila raztrga-no, da mi je stisnila kakšen dinar v roke. Leta 1951 sem dobila službo in tega dne ne bom nikoli pozabi-la. Lukav ded je zapregel konja in me kljub starosti kar sam zapeljal pred tavama in mi zaželel srečo pri. delu. Tak občutek sem imela, kot da se vsem dobro zdi, da mije uspelo. Tada kar naenkrat delati na tri "šihte " ni bila kar taka. Prej sem bila navajena, da sem delala na polju, njivi, v štali, nikoli nisem bila omejena s štirimi stenami, pat em pa je bilo treba kar naenkrat prebiti ah stroju tuđi do 12 ur na dan! Ma-lice nismo poznali, kaj sele, da bi nam moj strica da-volila več kot le 15 minut odmora. Pravili sa, da je bila med vajno komisarka, in da je bila vseh muh palna, če si ja ujez.il- Bila sem še mlada in naivna in ponoći me je velikokrat tlačila mora, ka sem si jo predstavljala, kako nas postavlja ah steno in meri v nas s puška. Ampak ni bila slaba ženska, res ne. Le red je z.ahtevala in poslušnost, kar ni bila težko, saj sem bila že ćela življenje navajena, da sem uboga-la." Tako je Barbara več kot polovica dneva prebila v službi, vsake tri tedne je delala tuđi ponoći, ves ostali čas je namenjala otrokam. Ne svojim, tujim. Po svoje se je zelo navezala nanje in čeprav je bila še smrklja, sa k nj ej prihajali, ka sa rabiti pamoč pri domaći nalogi ali pa, ka se jim ni ljubila i ti paz.imi k maši in sa ja prosili, naj jim izgovori "izostanek ". "Potem sem enkrat stišala, ka sa Luka zafrkavali, da ima dve ženi: ena, ki mu gospodinji, drugo ima pa za v postelja. Takrat me je njegova mama pokli-cala k sebi in rekla, da bo bolje, če se iz.selim iz. liiše, da ne bo opravljanja, ker sa poštena /tiša in nače, da bi Ijudje mislili, da kdo padpira kakšno kurbarija. Kat mama sem ja imela rada, objela sem ja in ji rekla, da bom vse naredila, kar bo ukazala. 7xune je zastavi la dobra besedo in taka sem dobila sobica v ene vrste samskem damu, ki so ga zgradili tik ob tovarni. " /nadaljevanje/ Petek, 28. marca 2003__________________________________________KAMNIK PRAZNUJE / JnfO@g-glaS.SJ _____________ GORENJSKI GLAS » 7. STRAN Živahno in ustvarjalno leto V letu med dvema praznikoma so v kamniški občini zabeležili precej pridobitev na različnih področjih. Lcto je naokrog. Lani ob občin-skem pra/.niku, ki ga konce marca v občini Kamnik praznujejo v spomin na rojstni dan rojaka, pesnika in domoljuba, generala Rudolfa Maistra, so proslavljali s štcvilnimi prireditvami. Takrat so med drugim odprli tuđi prenovlje-ni dvoranski in vhodni del Doma kulture v Kamniku. Potem pa se je začelo vsestransko i/redno bogato leto. Tone Smolnikar, župan "Res je," pravi župan Tone Smolnikar. "Potem ko smo leto prej dokončali enega največjih projektov, ki v Šmarci ni pomenil lc odvajanja in čiščenja odplak, ampak pridobitev na ravni kvali-tetnejše komunalne oskrbe v tem delu občine, smo lani ob prazniku med drugim odpirali tuđi nova parkirišča v središču in s tem omilili težave mirujočega prometa v Kamniku. Letos praznik s prireditvami že osmič zapored obeležujemo s spominom na velikoga Kamničana Rudolia Maistra Vojanova." Lcto med dvema praznikoma je bilo za občino Kamnik živahno in predvsem razvojno ustvarjalno. Čeprav so želje eno, /mogljivosti in možnosti žanje pa drugo, so v občini marsikaj naredili. Vlaganja v komunalno infrastrukturo Po izgradnji kanalizacijskega sistema, urejanju vodovodnoga, nizkonapetostnega omrežja, javne razsvetljave in ceste na območju seje gradnja kanalizacije nadalje-vala v Volčjem Potoku. Projekt je delno sol'inancirala tuđi država in lani so proslavili skupaj s KS izgradnjo prve laže. En odsek bo prišel na vrsto še letos. Sicer pa bo vrednost dcl znašala okrog 60 milijonov tolarjev. Lani sta bila končana tuđi povezovalni kanal Laže - Smartno in kanalizacija Žale. V občini so nadaljevali obnovo vodovodnega sistema v starem delu mesta. 100 milijonov so na-mcnili za izgradnjo vzporedncga cevovoda do mostu v Stranjah. To je bil skupni projekt, v katerem so sodclovali tuđi Calcit in elektro-gospodarstvo. Zaradi projekta bo treba cesto proti trgovini pri Petru in Iverju razširiti in pridobiti prostor za kanalizacijo, vodovod in pločnik. Za zagotovitev zdrave pitne vode in obnovitev omrežij pa jih v občini caka v prihodnje še veliko dela. Med večjimi gradnjami na področju tako imenovane komunalne infrastrukture je bila izgradnja 53 kilometrov dolgega razvoda plinskoga omrežja. ki oskrbuje s plinom 1280 gospodinjstev. Za-ključek so proslavili konce novembra, gradnja pa se bo nadalje-vala /.daj proti Nevljam, kjer so lani novembra odprli ludi razširje-no pokopališče in cesto. Številne pridobitve Vrsta pridobitev je bila med lan-skim in letošnjim občinskim praznikom na komunalni infrastrukturi ludi v krajevnih skupnostih v občini. Marsikje so veliko prispe-vali ludi krajani sami. Med cestni-mi in drugimi deli so bili to Stra-nje, Godič, Tunjice, Spitalič, Sela. Snovik. Uspcšno se nadaljuje tuđi gradnja Term Snovik. Seznam večjih in pomenibnejših komunalnih investicij je karčasti-tljivo dolg. Obnovitvena dela so bila opravljena na cestah Pot na Poljane, Hruševka - Cvaj, cesta Spodnje Stranje, Kovinarska cesta, ceste v Šmarci, Tučna - Briše, Potok v Crni, Tunjice - Ravne, Ja-stroblje - Lipovce, Bela - Planine, Sovinja Poč - Nagrot, Slebljcvck in cesta proti Uršulinskemu samostanu. Pripravljena je tehnična in izvedbena dokumentacija za gradnjo tretjoga pasu obvoznice v Kamniku, za predviđeno rekonstrukcijo lokalne ceste Vascno na odseku Palovške ceste v Novem trgu. Naroeena je tehnična dokumentacija za gradnjo hodnika v Volčjem Potoku in Šmarci itd. Na lokalni cesti Tunjice - Komcnda je bila opravljena drenaža in cesta na odseku 400 metrov razširjena. Saniranih je bilo tuđi več usadov na eestnih odsekih. V KS Novije je bilo lani zgra-jono vodovodno omrežje v dol-žini 300 metrov, zgrajeno pa je bilo ludi črpališče s hišnimi prij^ljučki. Vzgoja, izobraževanje "Šola Marije Vere na Duplici je postala bogatoj sa za devet novih učilnic s kabineti in začela se je preselitev iz staroga v novi objekt. Slovosnosti se je udeležil tuđi predsednik države. Začela se je tuđi druga laza gradnjo, ki bo končana do začetka šolskoga leta 2003/2004. Skupaj s šolskim in vzgojno varstvenim programom smo namonili 720 milijonov." Na družbenem in društvenom področju v občini so potekale številne aktivnosti skozi ćelo leto. Šc posebej delavni so bili na celo-tnem območju občinc gasilci, ki so so tuđi lani srečevali na skupnih izobražovalnih akcijah in pre-veijanjih znanja in usposobljeno-sti z gasilei iz sosednjo Gasilske zveze v občini Komcnda. Evrope je letos sklenil podeliti evropsko listino občini Kamnik za njeno mednarodno sodelovanje in prizadevanje za razširitov evropske idejo. Polog dolgoletnega so-delovanja s švicarskim Kernsom, nizozemskim Gendringenom in z nekaterimi drugimi evropskimi mesti v zadnjih letih občina Kamnik uspošno sodeluje ludi z av-slrijsko občino Trofaiach. Evropsko listino je delegacija občine sprejela 27. juiiija lani na sloves-nosti v dvorani Evropskoga parlamenta v Strassbourghu." Dogodek v zadnjom letu so bile seveda ludi volitve. Njihova zani-miva posebnost je bilo število kandidatov za župana. Kar devet se jih je potogovalo za to funkcijo. Lani za občinski praznik so odprli prenovljeno dvorano Doma kulture. Druga faza gradnje sole Marije Vere na Duplici bo končana do začetka šolskega leta 2003/2004. Varneje čez železniško progo. Izredno delavno je bilo tuđi Društvo Pridcn možie, ki so je najprej potegovalo, potom pa dobilo "pooblastilo" za dogajanja v domu kulturo v občini. 120-letni-eo ustvarjanja, dolovanja in začetka je v Domu kulture s slavnost-nim koncertom proslavilo prvo slovensko pevsko društvo Lira. Tudi v Evropi "Po mednarodnem priznanju Entente florale prejšnje loto, ko je občina Kamnik dobila zlato medaljo na evropskom tekmovanju za varstvo okolja in turizma tor urojenosti most in vaši," poudarja župan, "je pomembno priznanje dobila tudi lani. Odbor za okoljc pri Parlamentarni skupščini sveta Na/adnje pa sta se za izbor pomori 1 a sodanji župan Tono Smolnikar in prav tako sodanji podžupan De-metrij Perčič. Med zadnjimi večjimi dogodki med dvoma praznikoma je bilo odprtje zavarovanega žele/.niško eostnega prohoda pri žolezniški postaji v Kamniku, odprtje prenovljeno avle v občinski stavbi, kjer načrtujejo tudi ureditov dvi-gala, in izgradnja prvo fazo plino-vodnega omrežja v Kamniku, zaradi česar se je Kamnik tako po zaslugi pred leti sprejete odloeitve o plinovodnem programu in ne-dvomno tudi po zaslugi koncesio-narja Adriaplina uvrsti! med tri najbolje oskrbljena mosta v Sloveniji /. zemeljskim plinom. Andrej Žalar Priznanja ob občinskem prazniku Častna občana Viktor Repanšek in dr. Niko Sadnikar, zlata, srebrna in bronasta priznanja. Ob letošnjem občinskem pruzniku je občinski svet sprejel sklep o letošnjih občinskih priznanjih, ki jih borio podelili na slavnostni seji občinskega sveta drevi ob 17. uri v Domu kulture v Kamniku. Častna občana Občinski svet je sklenil, da se priznanje častnega občana lotos pode I i Viktorju Repanšku za prispevke k razvoju slovenskoga kmetijstva in dr. Niku Sadnikar-ju za razvoj in promociji) občine in mesta Kamnik v nacionalnom in evropskom prostoru. - Viktor Repanšek praznujo letos 90 let. Rodil se je v znani kamniški družini Ropanškov. Kot srod-nješolcc je aktivno posegel v kamniško društveno življenje. Bil je med ustanovitelji skavtske organizacije v Kamniku. Po končani srednji soli in odsluženem vojaškem roku je nadaljeval studij na univerzi v Zagrebu in 1938 di-plomirai na Kmetijsko-gozdarski fakulteti. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem in italijan-skem ujetništvu. Kot mlad in porspoktiven stro-kovnjak agronomijo na Kmetij-skom znanstvenom zavodu Slovenije je po vojni (1947) oral ledino na področju vzgoje krompirja. Znanstveno teoretično in praktično znanje je izpopolnjeval na Češkom. Poljskom in Nizozemskom in vzgojil prvih 10 slovenskih sort krompirja. V strokovnih rovijah in publikacijah je objavil več kot 100 člankov, je avtor ali urednik več kot 70 knjig. bil je član uglednih strokovnih zdru/enj v Evropi in doma. Ves čas pa je ostal povezan z rodnim Kamnikom in še vedno sprcmlja družboni utrip in dogaja-nje v njom. Dr. Niko Sadnikar je bil rojen v družini znamenitoga Kamničana, veterinarja in muzealca Josipa Sadnikarja, trotjoga častnega meščana mesta Kamnik. Leta 1941. tik pred II. svetovno vojno, je končal medicinsko fakulteto v Zagrebu in se kot mlad zdravnik vrnil v okupirani Kamnik. Kot napreden izobraženoc je bil žc ju-nija 1941 aretiran in za tri mesece odpeljan v begunjsko zapore. Po izpustitvi je moral podpisati izjavo, da bo ob naslednji arotaeiji ustreljon kot taloc, zato je pobog-nil na Hrvaško, kjer je v Osijeku in Vukovarju opravljal zdravniški staž. V oktobru 1943 je bil mobiliziran v Hrvaško domobranstvo, kjer je kot kirurg deloval do avgu-sta 1944, koje prebegnil v partizane in po desetih dnoh postal vod)a mobilne kirurške ekipe VII. divizije. Zaradi bolezni ledvic je po vojni moral spccializirati rent-gcnologijo in tako je postal po-budnik ustanovitvo rentgonskega oddelka v Zdravstvenom domu Kamnik, ki ga je' tudi vodil od ustanovitvo leta 1972 do lota 1986. Po smrti očeta vodi in vzdr-žuje zbirko v Sadnikarjovem muzeju tor kot muzejski vodič že 52 let vodi obiskovalce po toj zbirki. Bil je pobudnik in organizator slovesnih odkritij spominskih plošč v mestu Kamnik, ob 110-letniei Planinskcga društva je so-dcloval pri pripravi Planinskcga zbornika, 1982. leta je prvi vzpo-stavil stik z zgodovinskim društvom Andechs na Bavarskom. Zlata, srebrna in bronasta priznanja Francu Svetelju je t)beinski svet podelil zlato priznanje za velike in izredne zasluge k razvoju občine Kamnik. 10. marca letos je praznoval 70 let. Bilje delaven in zavzet za razvoj na različnih področjih. Njegova posebna lju-bezen je bila vedno kultura. Kot režiser je sodeloval pri dramski uprizoritvi Podgorske ohceti, ki je bila predhodnica sedanjih dnevov narodnih nos v Kamniku. 30. marca 1953 je bil ustanovljen otroški vrtec Antona Medve-da v preurejenom župnišču na Šutni v Kamniku. Lotos torej mi-neva petdosot let. Ob polstolct-nem prizadevnom in ustvarjalnom delu na področju varstva, vzgoje in izobražovanja predšolskih olrok Občinski svet Obeine Kamnik podoljuje srebrno priznanje Občine Kamnik Vzgojno var-stvenemu zavodu Antona Med-veda. Bronasti priznanji dobila za uspešno vođenje in razvoj krajov-no skupnosti tunjice Joži Petek, za nadpovprečne rezultate in inovativnost na področju osnovno-šolskoga izobraževanja pa Mira Teršek. Posebno priznanje za nepre-conljivo delo na humanitarnom področju pa jo občinski svet občine Kamnik podelil humanitarni organizaciji Župnijski karitas Kamnik. Andrej Žalar Povabljeni na prireditve V Domu kulture bo jutri, v suboto, 29. marca, ob 19. uri predstava Andreja Rozmana - Rože /. naslovom Kabaret simplozij. V petek, 4. aprila, ob 19. uri bo v Domu kulturo v kamniku Umet-niski večer Silva Terška s prijatelji. Na sreeanju bodo Meta Malus, astrologinja in povka, povka Dcja Mušič, gledališki igralec Jurij Součck, pianist in komponist Inč Gorenc in virtuoz na harmoniki Dcnis Novatto. Posebna gosta pa bosta Daniel Artiček in Gordana Ambrožič-Matenšek. V soboto, 5. aprila, ob 19. uri pa bo v Domu kulture Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik in gostov. SpoštouanG obcanlse in obeani! $sk/tPi\e fetiše ob fotošnjem obeimkm f)/iagntfcu, 29. ma/ica. ^P/tid/iugite 86 nam na gfoiiesnostili in pkik&ditvak 2fc>uf)aj počastimo gpomm na /tojafca, pesmlba in domo^aba ^udo^a (jUaist/ia! v' ^upan 'iJone Smofnifca/i Lepo povabljeni danes, 28. marca - ob 15.30 bo na promenadi nastop Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu - ob 16. uri na slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra - ob 17. uri v Domu kulture v Kamniku na slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik - ob 18. uri v Domu kulture na predstavo Andreja Rozmana - Rože: Kabaret simplozij GORENJSKI GLAS « 8. STRAN_______________________________________POGOVOR / Jnfo@g-glaS.SJ___________________________________________ Petek, 28. rnarca 2003 S predstavitve knjige Igorja Slavca Vsaka vojna je nekaj slabega Vsaka vojna je velika svinjarija. Dobiš puško v roke in si potem gospodar nad življenjem drugega, ki je brez nje. Grozno je, če orožje v roke dobijo nepravi Ijudje. Upajmo, da se ne bo nikdar več zgodilo. Tuđi zato sem napisal to knjigo. Kranj - Pred slabima dvema mesecema je izšla tretja knjiga Igorja Slavca. Če je v prvi pisal o svojih doživetjih mobiliziranca v nemško vojsko, v drugi o Struževem pred drugo svetovno vojno, se v tretji loteva prav obdobja od 1941 - 1945. K sodelovanju je pova-bil več kot 40 Struževčanov, ki pišejo o sebi, o svojih najbližnjih, o tem, kako so se prebijali skozi tista težka leta. Na tokratni pred-stavitvi v Kenesančni dvorani kranjske Mestne hiše je Igor Slavec govoril o tem, zakaj in kako je knjiga nastala, govoril je o njegovih Struževčanih, prijateljih, sovaščanih, o padlem bratu Ivu, na rod-nem heroju in opo/arjal - nikoli več vojne. Imejnio se radi. Da je tipičen Gorenjec, ravno prav "ohern", v hccu trdi Igor Slavec, čeravno se je pred 78 leti ro-dil v Laškcm. "Mama je doma z Jesenic, oče iz Kranjske Gore, že od majhncga pa imam v spominu, da smo stanovali v Struževem." Kot je na predslavitvi knjige Stru-ževo 1941 do 1945 uvodoma po-vedal avtorjev sogovornik, novinar in urednik Gorcnjskega glasa, Jože Košnjek, mu Se vedno osta-jajo v spominu leta, ko sta bila na Gorenjskem glasu sodelavca in se je Igor Slavec kot direktor podjet-ja po telefonu skoraj vedno predstavljah "Slavčev iz Str'žev'ga." Vedno se mije zdelo, da si bil zelo ponosen na svoj rod in na svoj kraj. Na oba si zelo navezan... "Struževo je edini kraj v Sloveniji s lem imenom. Edino Struže-vo na tem ljubem svetu. Zakaj potem ne bi bili malo važni. Struže-vo je sploh nekaj posebnega, ima Savo, prod, ima most, čez katere-ga pelje železnica, ima "Po-dovn'co", kjer smo se smucali, "Reber", kjer smo se preganjali, gmajno, ki smo jo, živahni kot smo takrat bili, zažgali... Stružev-čani smo res nekaj posebnega, ponosni sami naše, kar pa še ne po meni, da nimamo radi ludi vseh drugih ljudi. Nismo sovražni, tuđi nič zavistni." V prvi knjigi pišeš - Struževo naš ponos, naša skrb, naš dom. V njej beremo prav zanimive pripo-vedi. Pogosto pišeš prav o Savi, savskem prođu, vlakih, pišeš o Kalanovem Milanu, ki je edini vrgel kamen preko reke, pa o po-rokah in veselicah v vaši gostil-ni... Se danes po toliko letih več-krat spomniš na te stvari? "To so spomini, ki so vezani ludi na prijatelje, ki jih ni več. Pravzaprav imam že kar nekaj let in mnogi izmed prijateljev, s k'ate-rimi smo takral nabijali žogo, plavali po Savi in počeli vse sorte neumnosti, ludi železniško progo mazali z milom, da ne rečem "šine mazali /, žajfo", so že pokojni. Tuđi zato, da ne bi zamudil teh, ki so še živi, sem se lotil zadnje knjige. Ne morete si predstavljati, kako so nam nekateri fantje ih punce hitro umrli. Mnogi poznate Erženove fanle, Uršičevega Pavla, Vehovčevega Jaka, Janče-tovo Slavko, Jančevega Janeza... Danes bi imeli kaj povedati, a je žal marsikaj zamujeno. Z zadnjo knjigo sem želei vse liste ljudi, ki so se žrtvovali, na neki način resiti pred pozabo. Bili smo mulci in smo marsikaj počeli za Savo, tuđi poskušali vreči kamen na ono stran in Kalanovemu Milanu je to res uspelo. Ne z brega, od naše hiše." Kako pa je bilo s tistimi prika-zovanji, golo žensko v Jakobovi kapelici, pišeš tuđi o tem, da so že leta 1937 v Struževo prišli crnci in dodajaš, da so bile Stružev-čanke tako krepostne, da se ni rodil noben črnček? "Spomnim se, ko je enkral na Savo pritekcl Frickov Marjan in rekel, da po Jančevi dolini na-okrog hodi naga ženska. Da se je skrila v kapelico svetega Jakoba. Pojdimo jo gledat! In smo leteli... Ko smo pritekli do tja, so jo že odpeljali poticaji, tako da nismo nič videli. Seveda smo bili razočarani. Kar pa se črncev tiče, v Kranju so bili neki rokoborci in eden izmed njih je bil znameniti Ali Ben Abdu. Naš Ivo se je do-govoril, da za malico in pijaco pridejo v Struževo. Ker tega Alija Ben Abduja nikakor ni bilo, se je Šmajdov Aleksander namazal s sajami, se oblekel v dolg plaše in se v gostilni delal, daje Ali Ben Abdu. V trenutku, koje izstopil iz gostilne, pa se je črnec pojavil pred njim. Aleksander se je tako ustrašil, da bi se kmalu podelal pred njim." Leta 1941 je v naše kraje prišla vojna. Nekaj dlje od nas je tuđi sedaj vojna, a nas nič kaj posebej ne vznemirja, vsaj tak občutek imam. Takrat je bilo drugače. V knjigi si zapisat, da se najbolj za-vedaš vojne, ko umre nekdo v vaši, ko umre bližnji, ko nekoga zaprejo, ga odvedejo. Zelo priza-deto pišeš o okroglanskem mli-narju Petru Markoviču, ki bo os-• tal v spominu tuđi, ko mlina ne bo več ... Kako si kot mlad fant doživljal začetek vojne? "Že začetek vojne je bila prava groza. Takoj so začcii z izselitva-mi, z Gorenjskega so odpeljali učitelje, duhovnike, bodisi na jug ali pa v Ljubljansko pokrajino-in vsak dan smo se bali, kdaj bo pri-šel kamion in odpcljal kakšno družino. Se danes ne vem, zakaj so odpeljali družino peka Kcrna. Mlinar Peter Markovič je bil zelo prijeten človek, Okroglanec, ki nas je že pred vojno vozil čez Savo, med vojno pa je bil edini prevoznik inje marsikaj in marsi-koga peljal čez. O tem je presun-Ijivo zgodbo napisala naša stru-ževska pisateljica Berta Golobo-va. Videl sem, kako so ga peljali mimo naše hiše v Kranj. Kasneje so ga zapili v Begunje, danes ima v Dragi svoj kamen. Pa ne samo on, tam sta Erženov Štetan pa Žnidarjev Loj/e ... Mislim, da je stara jugoslovanska policija imela dosjeje za vsakega, ki se je kakor-koli pregrešil proti tedanji oblasti. To so bili štrajkači, sindikalisti, člani društev kot DPD Svoboda, skratka vse so imeli zapisane, tako da so Nemci takoj pobrali tište, ki so bili v tem smislu najbolj de javni." Ugotavljaš, da so bili v Struževem Ijudje večinoma pobiti zaradi izdajstva. Je knjiga pred nami tuđi obsodba izdajstva? Ijudje so vsak zase trpeli že zaradi vojne kot take, nakar seje pojavljala še ta človeška, naj rečem, slabost... "Vsaka vojna je nekaj slabega, naj ima tako ali drugačno ime. Pogosto je vojna predvsem zločin nad preprostimi ljudini, civilisti. Vojna ljudi naredi pogoltne, po-žrešne, nevoščljive, sovražne, na dan priđe tisto najslabše v člove-ku in se hitro lahko zgodi izdajstvo. Povcš, da je nekdo nekaj rekel čez "Dolfeta" in že pridejo ponj. Mnoge Struževce so, kot sem rekel zaprli na podlagi starih policijskih zapisov, mnogi so bili izdani. Nemci so imeli v naši vaši zanimivo politiko. V tovarni gume na primer so bili delavci do-mačini, mojstri in v pisarnah pa so bili Nemci. Ti Ijudje so živeli med nami, stanovali so v Struževem. Med vojno smo spoznali, da so bili na neki način "podtaknje-ni", o nas so vedeli vse. Moral si imeti srečo, da je šio mimo tebe. V življenju moraš za vsako reč imeti srečo. Lahko se vpišeš v ne vem katero stranko, se priporočiš temu ali onemu, če ni-maš sreče, ni nič od tega. To velja tuđi za mnoge, ki so šli med do-mobrance. Prišel je iz nemške vojske s fronte domov na dopust in da ne bi šel nazaj, je šel k do-mobrancem. Fantje so lahko spali doma, imeli so punce ... Po vojni se je izkazalo, da so ravnali narobe. Prepričan sem, da takrat veči-na sploh ni imela pojma, za kaj gre. Tišti, ki so vse skupaj vodili, so se izvlekli, drugi so plačali." Ponosen si bil in si na svojega starejšega brata Iva, njegovo partizansko ime je bilo Jokl. Leta 1953 je bil razglašen za narodne-ga heroja. Tuđi zanj domnevaš, daje pade I zaradi izdajstva? "O tem se je govorilo, ni pa niti dokazov, da je to res, niti da ni. Težko bi rekel, kaj drži, zagotovo pa so dvomi ostali. Ivo je bil čudovit človek, prijeten, delaven, sposoben. France Benedik me vedno heca, da v Struževem nimamo cerkve in da zvonimo s caj-nami ... Naj povem, daje Ivo raz-mišljal, da bi v Struževem, na majhnem gričku pod Žnidarjem stala majhna cerkvica. Navduše-val se je nad tem, da bi "na Šte-nek" naredili konjsko farmo in hipodrom. Jahalne konje, ne za delo. Konec tridesetih let je raz-mišljal o turističnih sobah ... Iva ni, gostilna je propadla, sam je po vojni nisem želei imeti, pa tuđi če bi hotel, bi bilo to težko. Je že tako, daje v gostilni najprej posel, potem so sele otroci. Jaz tega nisem želei in mi danes ni nič žal." Tuđi na mamo si bil navezan... "Brez mame ne vem, kako bi preživcl. Tuđi z Ivom sva si bila zelo blizu, dokler ni padel, seveda pa sva se dobro razumela tuđi z mamo. Vse sem ji povedal, še to sem jo vprašal, katera ji je všeč in katera ne... razen tistega, da sem zažgal gmajno. Tistega ji nisem povedal. Sicer pa smo bili pridni, delavni in pošteni fantje, nič nismo kleli in /ganjali packarije." Vojna vas je prijatelje, sošolce raztepla na različne konce. Ti si bil vpoklićan v nemško vojsko, eni so šli v partizane ... Kako ste se razumeli po vojni, ko ste prišli domov vsak s svoje strani? Imam občutek, da ste še naprej ostali prijatelji. "Se vsa leta kasneje smo bili zelo dobri prijatelji. Sam sem bil mobiliziran v nemško vojsko, prijatelj je bil mobiliziran v partizane. Ni šel prostovoljno. Ni jih bilo veliko, ki bi šli prostovoljno. Šel je Vehovčev Jaka, šla je Petrovi-čeva Milka, za katero so tako naredili, kot da sojo prišli iskat. Da se ne bi staršem kaj zgodilo. Sicer bi jih Nemci kar "pospravili". Na podoben način je šel šc kdo v partizane. Nekateri pa so po mobilizaciji že prvi dan ušli, nekateri drug dan, kdo je zdržal teden, dva. Tuđi meni nihče ne more reci, da sem šel prostovoljno v nemško vojno, češ reva, jaz pa sem šel v partizane. Kdor je doži-vel te čaše, dobro ve, da to ni bila lahka odločitev. Po vojni je življenje teklo naprej. Začeli smo graditi prvi dom, pa drugega, imeli smo proslave za vsako stvar, ki se jo je dalo proslaviti. Organizirala jih je Jančetova Slavka, pa smo peli, recitirali..." Tvoj oče Igor je imel največ udarniških ur inje za svoje zasluge dobil prvi radioaparat povojne izdelave Kosrnaj, "je k temu dodal eden poslušalcev Viktor Cvetko. Stalno opozarjaš, da prehitro pozabljamo vse, kar seje zgodilo, povsod po Gorenjskem pa tuđi v Struževem? t)a gremo nemo mimo spomenikov z imeni, tistih, ki so dali življenje, pa tuđi mimo še živečih ljudi, ki bi še lahko kaj povedali... "V Struževem je narobe, da nimamo svojega doma, kjer bi lahko imeli bife, kjer bi se lahko dobivali. Pa če bi imeli samo kavico, dva deci, pivo in sadni sok. Da bi se človek iahko uscdel, kakšno rekel ... Žal se sedaj srečujemo le še na pogrebih. Vedno bolj pogoslo, kar je zelo žalostno. V zadnjega pol,leta smo v Struževem imeli šest pogrebov. Grozljivo." Imate v nacrtu še kakšno knjigo? "V Struževem smo že imeli podobno srečanje, na katerem smo pregledali, kaj seje dogajalo med vojno, koliko nas je še živih in takrat je prišlo do ideje, da bi pisali tuđi o tistem, kar seje dogajalo od leta 1945 naprej. H knjigi bi dodali še nekatere spomine iz vojne, ki tokrat nišo opisani, Ijudje pa jih še želijo zapisati." Je težko pisati o svojem kraju, o Ijudeh, ki jih srečuješ ali si jih srečeval tako rekoč vsak dan? Vsituaciji, ko sosed marsikaj ve o sosedu. Je prihajalo do kakšnih neprijetnosti? Ljudje smo pač Ijudje, lahko smo hitro užaljeni. Zgodovinar France Benedik je Igorja Slavca spodbudil, da je pripovedoval tuđi o tpratu Ivu, in sicer z ugotovitvijo, da je edini nemški vojak, ki ima brata narodnega heroja oziroma je Ivo edini narodni heroj, ki ima za brata nemškega vojaka. "Leta 1943 sem šel v nemško vojsko in od takrat naprej pa do konca vojne o Slruževem ne vem nič oziroma samo toliko, kolikor sem slišal od drugih. Ne gre le za moje pripovedovanje, zato imate v knjigi poleg mene še okrog 40 piscev. Vsak je napisal zase svoj prispevek, povedal, kar je mislil, kar je doživcl... Ali so zgodbe do potankosti take ali ne, je težko reci. Primer. Skupaj s še desetimi sem bil v nemški vojski, pa smo se po vojni srečali in vsak ima drugačno zgodbo. Lahko pa potr-dim, da v Struževem ni nobeden od mladih zašcl na kriva pota. Ostali smo prijatelji, kot smo bili pred vojno. Res pa je, da so trije Struževčani v tistem času po mobilizaciji izginili neznano kam. Kdo jih je "pospravil", kdaj in zakaj, kje so končali, tega ne vemo. Včasih si rečem, še dobro, da nisem bil doma, bi bil, potem koje Ivo padel, še jaz vsega kriv. Vsaka vojna je velika svinjarija. Dobiš puško v roke in si potem gospodar nad življenjem drugega, ki je brez nje. Grozno je, če orožje v roke dobijo nepravi Ijudje. Upajmo, da se kaj takega ne bo nikdar več /godilo. Tuđi zato sem napisal to knjigo. Predvsem pa, radi se moramo imeti, spoštovali drug drugega, si pomagali, kolikor pač moremo, ogibajmo pa se sovraštva in plotov." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič V pogovoru z Mirkom Križnarjem, ki tako kot Igor o Struževem, piše o svojem Stražišču, bil pa je tuđi dober prijatelj Igorjevega brata Iva Slavca. Občinstvo je z zanimanjem poslušalo oba govorca. Igor Slavec in Jože Košnjek - nekoć sodelavca, tokrat sogovornika. Na predstavitvi se je zbrala tuđi mala četica družine ali, kot bi rekel Igor, "firme" Slavec. Od avtorja podpisane knjige so poseben spomin. Petek, 28. marca 2003_______________________________KULTURA, POPLISTEK / kavka@g-glas.si____________________________gorenjski glas « 9. stran Nove zanimivosti ob Maleševem letu Ponovitve Maleševih keramik Podjetje ETI SVIT in Kulturni center iz Kamnika sta predstavila skupni projekt izdelave replik keramičnih krožnikov Mihe Maleša. Ob tem je v Galeriji Mihe Maleša na ogled razstava njegovih originalnih keramik. Kamnik - Obeleževanje 100-lctnice rojstva kamniškega rojaka, slikar ja Mihe Maleša (1903 - 1987) so v Kamniku že januarja zasta-vili z ra/stavo "100 del za 100 let", te dni pa ga nadaljujejo z repli-kami oziroma kopijami keramičnih krožnikov, ki jih je že pred več kot šestdesetimi leti ustvarjal Maleš v takratni Schnablovi kera-mični tovarni, predhodnici današnjega podjetja ETI SVIT Kamnik. Tri replike oziroma kopije njegovih del, ki bodo izšle vsaka v omejeni seriji 100 primerkov, je na krožnike naslikala slikarka Jasna Podgoršek. Slikar Miha Maleš je v svojem bogatem opusu slik, grafik, risb, vitražev, tapiserij, fotografi], za-pustil tuđi preccjšnje število po-slikav na keramiki, od krožnikov, vaz, brošk..., ki jih je ustvaril v sodclovanju s kamniško keramič-no tovarno Sehnabl. Kot je na predstavitvi kopij povedal muzejski svetovalec Kulturnega centra Kamnik, Marko Lesar, je Maleš že v tridesetih letih prejšnjega sto-letja na prošnjo takratnega lastni-ka tovarne Rudolfa Schnabla /a-čel s poslikavami keramike. Pri tem pa se ni prepuščal ljudskim motivom, kot so narodne nose in podobno, ampak se je "držal" lastnega umetniškega izraza. V Sehnablovih delavnicah je tako nastalo več desetin poslikanih iz-delkov z ljubezenskimi motivi. Zlata plaketa za Kristjana Ljubljana - Na nedavnem dr-žavnem tekmovanju mladih glas-benikov se je odlično odrezal Kristjan Krajnčan iz Seničnega. Med violončelisti svojih let je za 1. mesto (odličnih 98 točk) osvo-jil Zlato plaketo, tokrat so ocenje-vali profesorji iz Japonske, Madžarske in Slovenije. Kristijan je dijak 2. letnika Gimnazije Ledina v Ljubljani ter Srednje glasbene in baletne šolc z glavnim predmetom ja/z bobni. Violončelo obis-kuje na Glasbcni soli Vič - Rudnik, je v tretjem letniku srednje sole, pri prof. Igorju Mitroviču. Kot violončelist je prejel že šte- vilna priznanja in nagrade doma in v tujini, že leta 2000 pa je bil kot edini predstavnik Slovenije povabljcn v Bergen na Norveš-kem, kjer se je udeležil srečanja mladih glasbenikov evropskih RTV Cenlrov. Kristjan obožujc klasično glasbo in violončelo, prav tako ludi jaz/. Pred kratkim so ga povabili kot bobnarja v Bid bang Radovljica, ki ga vodi Blaž Trček, na srednji soli pa igra ludi v različnih malih in večjih jazz zasedbah. Prvonagrajenci iz vseh kategorij so v sredo nastopili tuđi na svečani podelitvi v Slovenski filharmoniji. I.K. portreti, kasneje tuđi akti, žival-skimi podobami... "Z izdelavo replik nekaterih mo-tivov Mihe Maleša smo se želeli pridružiti obeleževanju slikarjeve obletnice," je povedala vodja ce-lotnega projekta Irena Radej iž podjetja HT1 SVIT. S tem nadaljujejo ludi tradicijo zadnjih let, saj so že leta 2000 pripravili delavni-co slikanja na keramiko z znanimi likovnimi ustvarjalci iz Slovenije in zamejstva, leta 2001 so keramiko poslikavali kamniški umetniki, tokrat pa so s sodelovanjem Kulturnega centra in Maleševe hčere Travice Maleš Grešak, ki je last- nica omenjenih očetovih keramik, pripravili tri Maleševe motive. Slikarka Jasna Podgoršek je tako poslikala motive Deklici in Dekli-ška glava iz konca peldesetih let ter motiv Žena, ki ga je Maleš ustvaril leta 1935. Krožniki pre-mera 12 oziroma 18 centimetrov so izdelali v dveh omejenih seri-jah po petdeset kosov, vsak izde-lek je ošlevilčen in ima certifikat, ki so ga pripravili v Kulturncm centru. "Postopck izdelave je enak kot v času, ko je ustvarjal Mlha Maleš, le peči so seveda sodobnejše. Naj-prej keramiko odžgemo, na tako Žena, 1935 imenovani "biskvit" slikar naslika motiv, sledi dodatna glazura, na-kar gre izdelek še enkrat v peč," je še povedala Radejeva. V Galeriji Miha Maleša pa je na ogled tuđi priložnostna razstava originalnih Maleševih keramik, ogled pa je mogoč od torka do sobote med 8. in 13. uro in 16. ter 19. uro. Igor Kavčič Sejalec "posejal" nove literate Železniki - V torek, 25. marca, je v prostorih kulturnega društva Rov v Zadružnem domu Železniki potekal festival mlade literature Urška 2003 - medobmočno srečanje gorenjskih literatov. Strokovno mnenje Neže Maurer, Benjamina Gracerja in Miha Mohorja bo nekatere uvrstilo na državno srečanje. Festival Urška poteka že pet-intrideset let, ki ga v zadnjih letih pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti -območna izpostava Skofja Loka v sodelovanju z KD Rov. Ob tem je i/.šla ludi 24. številka gorenjske literarne revije Sejalec, na prire-ditvi pa so literati različnih starosti iz Skofje Loke, Kranja in ostalih gorenjskih področij, ki so se prijavili na razpis in bili i/brani, predstavili svojo prozo in poezijo. Pred poetičnim večerom, pol-nem sporočilnostne nabitosti, not-ranjih doživljanj in pogledov na življenje, so se udeleženci srečali s strokovno komisijo v sestavi Neže Maurer, Benjamina Gra-ce,rja in Miha Mohorja, uvel javljenimi literati, ki so na pre- hrane pesmi avtorjem podali svoj pogled, mnenje ter izpostavili področja, slihe besed in tok pes-niškega razmišljanja ter podajanja besed, na katerih lahko gradijo svojo pesniško izpoved. Obenem so dobili tuđi nasvete kako pisati, da pesnitve ne postanejo izra-bljene, da se ne ponavljajo, ampak ostajajo žive, drugačne in razgibane. In letošnji teksti so bili v primerjavi z prejšnjim letom veliko bolje spisani. Literarno glas-beni večer sta ustvarjala tuđi dramska igralka Nadja Strajnar Zadnik in kitarist Tomaž Jelene, pogovor pa je povezoval Marko Črtalič. Najboljši literati se bodo ' predstavili na državnem srečanju v Slovcnj Gradcu. Katja Dolenc Izvrstna tihožitja Biserke Komac Ob počastitvi materinskoga dne, 25. marca, je bila v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj otvoritev prve samostojne razs-tave Biserke Komac, oblikovalke vizualnih komunikacij in slikarke. Odlična akrilna tihožitja učinkujejo zračno in pastelno. Kranj - Za Biserko Komac je bila torkova olvoritev prve samostojne razstave pomemben dogo-dek, ker seje zgodil ravno na ma- terinski dan in to v objektu, kjer luč sveta zagledaju nova življenja. Novo življenje pa se je z razstavo začelo tuđi za Biserko, saj je ob- činstvu predstavila dela zadnjih, kako simbolično, devetih mese-cev. Biserka je po izobrazbi sicer grafična oblikovalka, diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, oblikuje pa številne tiskovine. A žilica za slikanje ji že vse življenje ni dala miru. Ko je pred leti dobila pastelne barvice, se je odločila preseči omejenost, ki ji jo narekujc oblikovalsko delo po naročilu in začela slikati. Spr-va so bili to bolj realistični motivi, ki jih je slikala v risbi, olju, akvarelu, akrilu, pastelu, a počasi se ji je oblikoval svojevrsten likovni jezik in tehniko. Od lani je članica likovnega kluba DOLIK Do-linski likovniki, večkral pa je tuđi že sodelovala na skupinskih raz-stavah. Tihožitja, ki so razstavljena v avli porodnišnice, so napravljena v akrilni tehniki, delujejo pa zelo zračno in pastelno. Različni motivi tihožitij so deloma zabrisani, zasanjani, a še vedno predstavlje- ni z delčki realnih ligur. V nekoliko bolj abstraklnih vsebinah je prepoznati človcške obraze, ribe, konje, cvetje, celo avtoportret. V njih želi avtorica izraziti pred-vsem večplastnost svojega pogleda na svet, je ob otvorilvi dejala Petra Vencelj: "Prehajanja oblik iz ene v drugo, sporočajo o dvojni naravi, kot v notranjem svetu vsa-kega posameznika." Njena dela so posebna predvsem zaradi svo-jevrstne, čisto njene tehnike, ki je rezultat iskanja lastnega izraza. S poezijo je slovesnost dopolnila šc ena mama, Majda Mencinger Vu-jovič, ki je prebrala nekaj večnih trenutkov življenja iz nove knjige Bosa. Vodstvo kranjske porodnišnice se je ob ra/stavi odločilo, da bodo od /daj imeli svoja vrata od-prta za ra/.lične ustvarjalce. Lctno načrtujejo, da bodo postavili štiri do pet razstav. Novo življenje to-rej tuđi za porodnišnico. Katja Dolenc GORENJSKI lWj MUZE) KRAN) Vas vljudno vabi na odprtje razstave DRUŽINA V KRANJU z zgovornim podnaslovom KRUH IN SRCE v četrtek, 3. aprila 2003, ob 18.00 uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Pozdravni govor bo imela državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospa Alenka Kovšca, razstavo pa bo odprl župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Piše Miha Naglič Po Ijudeh gor, po Ijudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih p^Mjjj Hudoželeznik, Skurjenec in Zlatikurac Ko se gremo biografski (= življenjepisni) podlistek, je prav, da po raznih mogočnikih imenujemo še njihove podložnike. Kajti tuđi ti nišo bili od muli. Zadnjič smo besedovali o železnikarskih fužinarjih in njihovih sporiti z. loško gospodo in okoliškimi kmet i. /daj povz.emimo po dr. Blazniku se primere dobrega sodelovanju med podrejenimi in nadrejeni-mi stoji v korist vseh. "Tako so npr. fužinarska podjetja v Železnikih dajala neslutene možnosti z.u za-poslitev kmetskega življa. V sklopu fužin so našli kmetski sinovi zaslužka bodisi kot oglarji, kopači že-lezne rude, tovorniki, pa tuđi kot delavci v fužinar-skih obrat ih. Podobno je našlo kmetska prebivalstvo spričo močno razvi te ga tovorništva zcislužek tuđi v mestu. Povezava seje kazala tuđi med Ločani in Že-leznikarji. Če so bili loški kovači dotlej navezani predvsem na železo, ki so ga dobavljali podjetni kmetje, se je z, vzponom Želez.nikov surovinska baza temeljito razmahnila. Obilna produkcija v blizini mesta je nedvomno izredno dvignila ž.elez.cirstvo in pa trgovino z železom v Škofji Loki. Nekateri Ločani so se tako intenzivno ukvarjali z železurstvom, da so se jih prijeli znači Ini priimki; tako se omenja npr. v viru sredi 15. stol. Ločan Pet rus Čudo Xelexo ( = hudo železo) ali podobno Georgius Terdo Selexo ( = trdo železo) de Lach. Trgovski odnosi med Škofjo Loko in Zelez.niki so postali tako tesni, da so nekateri železnikarski fužinarji občasno živeli tuđi v Škofji Loki in si tam celo pridobili loško meščan-stvo, tako npr. Niclas 1405 ali pa Matija Pvro (von Evsnarn bun>er z.e Lagkh). •' Vir, v katerem je Blaznik našel ta za-n im iva imena, je reska notarska knjiga iz sredine 15. stoletja. Reku je bila eno od mest, kamor so loški trgovci prodajali in tam kupovali ter pri tem sklepali razne pogodbe, overjene pri notarju. "Ta vir omenja 45 različnih posameznikov, ki so potekali z loškega ozemlja: velika večina jih nedvomno sodi med loške meščane. Dvanajst jih z.aznaniuje notarska knjiga le s krstnim imenom, ki glede narodnosti nosilca seveda ne povedo riič. V treh primerih gre za prvotno poklieno oznako (Mesar, Sostar, Cramer). Izvor dveh imen mi ni jasen (Fainar, Pirlart). Romanski izvor kaže ime Bonferdini, enako tuđi Cane-tich de ImcIi, kakor se imenuje železnikarski /uži nar, ki se je pa, sodeč po slovenski končnici, že prilaga-jal slovenski okolici. Sicer srečamo le štiri primere, kjer gre za izrazito nemško ime (Arar, Carar = Har-rer; Chluch; Bolder Sailder Dolter; Plummssa .= Plumschein)." Po navedenih priđe jo stavki, ki sodijo med najbolj "pikantne" v sicer res-nobni Blaznikovi knjigi (Skofja Loka in loško gospostvo, 1973, stran 98). "Pri vseh drugih oznakah gre za izrazito slovenska imena; nekatera izmed njih me rij o na poklič nosilca, med- tem ko so posamezni priimki izredno drastični in hudo zafrkljivi. Med slovenske priimke sodijo: Soch; Cerch; Zerch; Sodignidam, Sudgnidam; Schuria-nac, Scurianac; Čudo Xelexo, Terdo Selexo; Bo-bach; Scuben, Schuben; Pincich, Pincho; Macach; Vicaclt, Bicach; Blagonam; Slaticurac, Statichurac, Xlatichurac. Slati, Stlachurac; Tome; Prasnovrec-hie; Chos, Chossich; Maticicho; Clobucich; Arci; Chonc." Blaznik uporablja v svojem zapisu nekatere znake, ki so za našo robo neprikladni in smo jih priredili. Zven imetvostaja klub temu izviren. Človek se spra-šuje, ali so se ti Ijudje res tako pisali - in se je torej nekdo delal norca iz njih - ali pa so se iz reškega no-tarju, ki njihove slovenske govorice ni razumel, oni sami delal i norca? Če bi njihova imena "transkribi-rali" v današnji zapis, bi se najhrž glasila: Sok, Crk, Sodignidam, Skurjenec, Hudoželeznik, Trdože-lez.nik, Bobek, Skuben, Pinčič, Mazač, Vicar, Blago-namec, Zlatikurec, Tome, Prazcnžakelj, Kos(ič), Matičič, Klob(u)čič, Orel, Konc. Kakorkoli že, dr. Blaznik je vse skupaj razložit resno in pomenljivo. "Zbirka imen jasno priča, da je med loškimi trgovci sredi 15. stol. daleč prevladavat slovenski živelj. Pojav je tem pomembnejši, ker je šio pri navedenih primerih za premožnejšo meščansko plast, kjer bi prej pričakovali tujo infiltracijo kot pri maleni meš-čanu, ki je nedvomno v većini primerov potekal iz loškega sosednjega podeželja." Železniki danes - brez Hudoželeznikov. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN___________________________________ZADETEK / Zadetek.S0@f0V.uni-mb.SJ__________________________________________Petek, 28. marca 2003 |^^k Vsako sredo na ^Bu I^^H i Radiu Kranj ob ^Vg *•" ; 19'30 ^JVsakPetek| 0nba2GoT3vo sa) w Uri Ne prezrite § Klub studentov Selske doline Vas vabi v petek, 28. marca, v klubske prostore, kjer bo poteka-lo potopisno predavanje o Peruju in Boliviji. Pričetek predavanja bo ob 20. uri. Pridite v čim večjem številu, saj bo poskrbljeno tuđi za pijaco in prigrizek. Studentski kulturni festival »ŠTUNF« Studentska organizacija studentskih klubov Slovenije ŠKIS pripravlja tradicionalni studentski kulturni festival »Štunf«, ki bo le-tos potekal od 10. do 12. aprila v Kopru. Festival združuje in povezuje različne kulturno umetniške zvrsti, namenjen pa je dijakom in studentom ter vsem mladim, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z umetnostjo oziroma so dejavni v različnih kulturnih dejavnostih. ŠO FOV Odslej boste lahko s ŠO FOV en-krat mesečno odšli brezplačno v I; kino. Tovrsten prvi ogled bo 1. aprila v kinu Storžič, kjer si boste lahko ogledali film Gospod Smith. Pohitite s prijavami, saj je število prostih mest omejeno. Dodatne informacije dobite na Info točki ŠO FOV ali na tel. št. 04/23-74-204. Če želite postati član orga-nizacijskega odbora ali sodelova-ti pri aktivnostih, ki bodo potekale na Evropskem prvenstvu v vaterpolu v Kranju, pokličite na Info Točko ŠO FOV, kjer se zbirajo prijave za prostovoljno delo. Cankarjev dom -Gallusova dvorana Tinkara Kovač bo na tretjem tra-j dicionalnem koncertu v Cankar- jevem domu predstavila novo zgoščenko O-range. Med njeni- mi gosti bodo: Massimo Bubo- la, Paul Millns in Jadranka Ju- ras. Več informacij blagajna Cankar- jevega doma. Prešernovo gledališče Kranj »Kadilnica« V ponedeljek, 31. marca 2003, bo ob 20. uri potekal literarni večer s pesnikom, prevajalcem in literarnim kritikom Marcellom Potoccom. Dvorana Primskovo V petek, 28. marca 2003, bo v dvorani na Primskovem potekal že znani koncert pod imenom Kran ustan 2. Tuđi letos bodo na njem nastopile znane glas-bene skupine, kot so: D-fact (Koper), Dreamvvalk (Lj), God Scard (Kranj), Entreat (Nova Gorica), Chang Ffos (Zagreb), Storsender (Celovec) in ostali. Taborniki V soboto, 29. marca 2003, bo v Kranju potekala celodnevna či-stilna akcija, ki jo organizirajo taborniki iz Kranja in okolice. Spla-ča se vam priti, če ne drugega zaradi dobrih palačink, ki jih bodo pekli. Zavod mladim 10. in 24. aprila 2003 bosta v Rondoju poleg Mercatorja potekala že težko pričakovana predi-zbora za glasbeni natečaj Zlata deka. Skupno se bo pomerilo« deset skupin, od katerih bodo šle po mnenju žirije na veliki finale Zlate deke štiri, eno pa boste prek interneta izbrali vi. 22. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved Prej posvetovanje, danes znanstvena konferenca Posvetovanje je namenjeno znanstvenikom - strokovnjakom s področja organizacijskih ved. Zanimivo pa je tuđi za strokovnjake - organizatorje iz gospodarstva in prav tako iz državne uprave. Širok nabor tem in velika izbira predavateljev na tem posvetova-nju vsako leto ponuja udeležen-cem veliko izbiro različnih podro-čij, ki jih zanimajo, zato je to pri-ložnost za dodatno izobraževanje oz. pridobivanje novih informacij. Brez znanja in izkušenj je v današnjem času težko zagotoviti dobro vođenje podjetja skrbeti za motivacijo zaposlenih in se hkrati prilagajati nenehnemu tehnolo-škemu razvoju. Danes se od ma-nagerja - podjetnika, zahteva stalno in hitro prilagajanje novim pogojem gospodarjenja, novim tržnim razmeram, kakor tuđi spremembam na področju zako-nodaje. Prav znanje s področja organizacije je med najpomemb-nejšimi področji vođenja podjetij. Sprotno prilagajanje se od vodil-nih delavcev pričakuje in neneh-no iskanje novih organizacijskih prijemov in sprememb v organizacijski strukturi je ključ do do-brega vođenja. Znanstvene kon-ference, kot je tovrstna, dajejo strokovnjakom iz podjetij odgovore na navidez nerešljive probleme in hkrati ponujajo nove metode v organizaciji dela. Že naslov letošnje konference potrjuje, kako pomemben je razvoj organizacije, brez katerega vodstvo podjetja ne more uspešno voditi podjetja. Samo posvetovanje je zanimivo tuđi za medsebojna srečanja strokovnjakov, izmenjave izkušenj s področja znanstvenih usta-nov in gospodarstva. Neposredni stiki, izmenjava izkušenj in uskla-jevanje različnih mnenj, je dobra popotnica za razvoj organizacijskih ved. Posebej velja pohvaliti že sicer vrsto let uveljavljeno prakso, da so na posvetovanju prisotni tuđi štu-dentje Fakultete za organizacijske vede, ker se običajno prvič srečajo s strokovnjaki iz prakse. Mnogim je to dobra priložnost za uveljavljanje pridobljenega znanja kasneje v praksi in spozna-nje, da učenje ni samo teorija, pač pa potrebna osnova za odgovorno opravljanje dela. Tako kot vsako leto smo se tuđi letos študentje odpravili na 22. Mednarodno znanstveno konfe-renco o razvoju organizacijskih ved. Na pot so se v sredo zjutraj podali kar trije polni avtobusi studentov, željnih znanja, novih izkušenj in zabave, kar je zelo pohvalno tako za organizatorje same konference, kot za studentsko organizacijo Fakultete za organizacijske vede (ŠO FOV). V Portorož smo prispeli ob 14. uri, na plenarni del oziroma urad-no otvoritev konference, ki jo je vodil profesor dr. Drago Vuk. Kot običajno pa so se na govorni-škem odru zvrstili tuđi ostali velja-ki. Pri tem v prvi vrsti ne smemo pozabiti na »velikega« moža, dekana dr. Jožeta Florjančiča, ki je imel otvoritveni govor posveta, pozdravni govor sta imela tuđi kranjski in mariborski župan, g. Mohor Bogataj ter g. Boris Sovič. Posveta sta se, poleg že ome-njenih in ostalih udeležila tuđi g. Rado Bohinc iz Ministrstva za no-tranje zadeve ter nekdanji rektor Univerze v Mariboru, sedaj pa veleposlanik v Vatikanu dr. Ludvik Toplak. Po končanem plenarnem delu je sledila zabava v enem izmed po-rtoroških lokalov. Komentarje o tem, kakšni so bili vtisi po uspešnem prvem dnevu konference, pa so nam zaupali: Mohor Bogataj, župan MO Kranj: »Konference organizatorjev dela spremljam že vseh 22 let. Ko sem sam diplomiral na fakulteti, sem se konferenc udeleževal kot udeleženec in odkrival marsikaj novega. Sedaj obiskujem konference kot župan domaćega me-sta Fakultete za organizacijske vede. Opažam, da se je program popolnoma spremenil, programi se prilagajajo potrebam, željam gospodarstva in javne uprave ter svetovnim trendom na področju managementa. Kot sem že ome-nil v nagovoru v plenarnem delu, je cilj fakultete in mesta, da iz fakultete zraste univerza. To smo tuđi prvič, odkar sem župan, na-menili del sredstev za ustanovitev univerze v Kranju iz proračunske postavke.« Dr. Goran Vukovič docent: »Letošnja konferenca je 22. Mednarodna, ta naziv nosi sele drugo leto. Veliko udeležencevje iz tujine, kar nam je pomagalo pridobiti veliko znanja iz tujine. V čast borno imeli slišati kar nekaj zelo dobrih referentov iz področja informatike in managementa, organiziranja procesov proizvodnje in ostalih. Tehnične novosti letošnje konference so predvsem zgoščenka, na kateri je zbornik, le-tega pa se da dobiti tuđi v pisani obliki. Poleg tega pa smo omo-gočili referentom iz tujine, da pre-davajo po sekcijah in ne toliko v samem planarnem delu. Udele-ženci si želijo slišati specialistič-na znanja, novosti iz zadnjih let, ki bodo predstavljene na tej kon-ferenci. V razgovoru z udeleženci sem izvedel, da si želijo nekaj strani gradiva, v katerem bi bile napisane novosti, ki jih naša fakulteta pokriva. V prihodnosti bo konferenca veliko bolj specializirana po sekcijah in bo potekala v celoti v angle-škem jeziku. To omogoča lažje sporazumevanje in sodelovanje, s tem pa borno lažje konkurirali ostalim podobnim konferencam, ki se organizirajo drugod po Evropi.« Prof. dr. Jože Florjančič: »Zanimivo je da je, letos veliko re-feratov s področja medicine, kar se kaže v tem, da je organizacija pomembna tuđi na tem področju. Predvsem gostje iz tujine za fakultete predstavljajo nove razvojne možnosti, saj z njimi sklepamo pogodbe o medsebojnem sode-lovanju. Cilj konference ni le posredovanje problematike glede na razvoj organizacijske strukture v naših organizacijah, pač pa se na takih srečanjih ustvarijo tuđi plani organizacijskega dela za prihodnje leto. Ponudbo smo dobili iz Univerze Achen, ki bi nam omogočila izmenjavo in izpopol-njevanje določenega števila asi-stentov, katerega bi financirala EU. Mnogo sestankov z gosti iz tujine je še pred menoj. Na teh, upam, da se borno dogovorili o nadaljnem medsebojnem sode-lovanju.« Uršula Hafner Tekoči izziv -------------------- Pa smo tam, kjer si je več-ina želela. Politična elita je bila videti vidno blažena skupaj s cerkvenimi dostojanstveni-ki in glavami našega gospodarstva. Referendum je zapečatil usodo Slovenije vsaj za nekaj desetletij. In ta-krat borno tuđi mi že dovolj stari, da borno razumeli odločitev naših modrijanov, ki sedaj vztrajno ponavljajo: »Ko bodo mladi en-krat odrasli, si ustvarili družino, bodo drugače gledali na var-nost...«. Halo, enkrat! NATO so Američani, ki se delajo norca iz Evrope. Rezultat aktualne vojne bo najbolj pretresel staro celino. In Slovenija bo dobila posebno priznanje ZDA za podporo pri napadu na Irak. Većina mladih si ni želela militar-nih povezav. Tuđi jaz ne. Sem oče dveh otrok, imam svoj dom, pa še vedno nisem prepričan, da je NATO naš odrešenik. Našo varnost po mojem mnenju prina-ša vložen tuj kapital v naše gospodarstvo, na katerega nihče nikoli noće pozabiti. Kar je zdra-vega, bo v vsakem primeru tarča prevzemov. Vprašanje je samo, kdo bo prevzemal. Danes se zaključuje 22. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih ved. Organizator - čestitke. To je priložnost, ko se spet vidimo, tremo mnenja, obujamo spomine in snujemo prihodnost. Prihodnost v osrčju Gorenjske. Pa adijo. Beno Fekonja Zgodilo se je... Akcija MLADE MAMICE Vtorek, 25. marca 2003, ob 19. uri so v prostorih Mestne občine Kranj organizirali dobrodelno dražbo umetniških del. Klub studentov Kranj in Območno združenje Rdečega križa Kranj, sta letos že šestič organizirala dobrodelno akcijo Mlade mamice. Akcija postaja iz leta v leto odmevnejša, pri njeni izvedbi pa sodeluje vedno več ljudi. Organi-zatorji pa so najbolj ponosni na sodelovanje z likovnimi umetniki, ki jim vsako leto odstopijo svoje umetnine za dražbo, brez katerih bi bila sama akcija pusta in manj uspešna. Organizator akcije pa zatrjuje, da z omenjeno akcijo vsako leto pomagajo mladim staršem, da le-ti lahko omogoči-jo svojim otrokom kvalitetnejše otroštvo. Razstava »glavonožcev«, karikatur znanih Slovencev Te dni v kletnih prostorih Fakultete za organizacijske vede, akademski slikar Jože Trobec, predstavlja svoje karikirane upodobitve oseb z velikimi glavami, posajenimi na proporcionalno premajhna in prešibka telesa. Jože Trobec se je začel z risanjem karikatur ukvar-jati dve desetletji nazaj, znan pa je tuđi po maskoti Vučko, ki ga je ust-varil za sarajevske olimpijske igre. Razstava je nadvse zanimiva in vredna ogleda, vabljeni! Oglaleljalnjey na mi je ^ — i I I W IV IJ i' I ir VL * \\P77 v polno! ita 55a ■ 4000 Ifnnf tr|-nTiiM|itifliliPiflirtinn,riafnriini mh 'i • www.zavod-mladim.com |» w . . * w » Petek, 28. marca 2003_____________________________DOBROTA NI SIROTA / danica.zavrl@g-glas.si_______________________gorenjski glas * 11. stran Vesele športne igre na zadnjem snegu Varovanci Varstveno delovnega centra Kranj so pod pokroviteljstvom Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA sredi marca preživeli pet fantastičnih lepih dni na Pokljuki, "ujeli" zadnji sneg in se poveselili na športnih igrah. Zmagovalci so bili vsi. Pokljuka - Slovensko medna-rodno /.druženje žensk, ki ga naj-bolj poznamo preko novoletnega bazarja žena v Sloveniji živečih tLij ih ambasadorjev. je skoraj v ce-loti pokrilo stroške za organizacijo in izvedbo letošnjega pel dnev-nega "Pokljuškega zimovanja va-rovancev". Sila vsako leto podari svoja finančna sredstva, ki jih pri-dobivajo od različnih spon/orjev in preko raznovrsni ih dobrodelnih aktivnosti, v dobrodelne namene osebam. ki jih resnično potrebuje-jo. Letos so se odločile bolj pod-preti VDC Kranj, ki združuje eno-te v TržiČu, Škofji Loki in Kranju, saj je bila Gorenjska po njihovem mnenju dolgo zelo zapostavljena. Do humanitarnega sodelovanja je prišlo preko znanstva z Bredo Arnšek iz Kra-nja. ki je že dolgo članica Sile in je trenutno podpredsednica združenja: "Mi iščemo take, ki rabijo," pravi Breda, "Gorenjska je na podro-čju obdarovanj zelo "obubožala". Ko smo izvedeli. da si počitnice na snegu lahko privošči izredno malo ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, smo se odločili. da jim plaćamo petdnev-110 bivanje na Pokljuki in jim s tem i/.holjšamo življenje." Nad idejo je bila seveda navdu-šena tuđi direktorica VDC Kranj Ivica Matko: "Predvsem smo veseli, da so se varovanci lahko v Breda Arnšek tako velikem številu udeležili zimovanja. Ko so v stiku s snegom in drug z drugim, postajajo veliko bolj samozavestni, družabni, sa-mostojni ter doka/ujejo, da zmo-rejo prav vse, tako kot mi." Vesela je tuđi, da so prve zimske igre prav v evrop-skem letu invali-dov. V ta namen bodo letos priredili še atletske igre, igre brez meja, tekmova-nje v kolesarje-nju in podobna množična udcj-stvovanja, ki na varovance vpliva-jo zelo spodbudno. A brez finanč-nih sredstev ne gre, zato si želi, da bi se jim Sila še večkrat pridružila v nabiranju sredstev. Pogovar-jajo se že o tem. tla bi na novolet-ni bazar uvrstili izdelke varovan-cev. nad sodelovaniem pa je nav-dušena tuđi predsedniea Sile Terry Milk, ki je skupaj /. ostali-mi predstavnicami združenja z veseljem preživela dan z varovanci na izredno lepi Pokljuki. "Poslanstvo Sile je pospešiti spora/u-mevanje med Slovenci in ljudini, ki prihajajo v Slovenijo." je pojasnila Terry, "/. našo udeležbo na igrah svoje poslanstvo dejansko izpolnjujemo." V četrtek, 13. marca, so se vsi pomerili v Športnih igrah, ki jih je vselej radoživi in spodbudni voditelj Jure Svoljšak preimenoval kar v prvo zimsko olimpiado VDC Kranj. V skladu z olimpijski pravili so seveda najprej slavnostno Terrv Milk izobesili svojo zastavo, imeli slav-nostne govore, potem pa so se igre. na katere je fantastično vre-me / lepim soncem komaj čakalo. lahko začele. Varovanci so se najprej pomerili v lažjem veleslalomu v dveh te-kih. Nato je sledila vrsta sanka-čev, med katerimi se je prva. vsa navdušena, spustila Ivica Matko. Sledila je skoraj nepregledna vr- sta varovancev, kalere je bilo potrebno, ko so dobili dovolj brzine, v ciljni "areni" kar poloviti. Med sankači je še posebej navdušila Stanka Kuhar, ki se je izredno bala sankati. /. v/gojiteljico sta menda prvič porabili kar pol ure do dna. a vztrajnost seje izplača-la! Stanka je strah premagala in potem je skoraj nišo mogli več ustaviti. Nad sankanjem so bili vsi navdušeni in po tekmi ponovno prihajali na start ... Se enkrat, še enkrat! Tišti, ki so se odločili za tek na smućen, so med tem tek-movali na bližnji progi na polju, za tište, ki so se odločili za lažji tek, pa so ustanovili novo disciplino - drsenje na snničeh'. Med nj i -mi je še posebej navdušila Zden-ka, ki je bila na smućen prvič in ji je ob pomoći vzgojiteljice uspelo priti do cilja. Njeno veselje in zadovoljstvo je bilo veliko. Sledile so še vesele zimske potegavščine, ki so se jih udeležile tuđi predstavnice Sile, na koncu so bili zmagovali prav vsi varovanci. saj so se na snegu zabavali. odprli, veselili in radostili. premagali marsikalcri sirah in probudili sposobnosti, nad katerimi so bili sami navdušeni. kat ja Dolenc Za Zdenko je bila tekma velik uspeh. Na smučeh je bila prvič. Dan zdravja posvečajo duševnosti Podružnica Šentgor iz Radovljice, ki nudi različne oblike pomoći za ponovno vključitev v življenje in delo osebam s težavami v duševnem zdravju, prireja v ponedeljek, 7. aprila, ob dnevu zdravja dan odprtih vrat, ki bo potekal v radovljiški graščini. Radovljica Šent je slovensko /.druženje /a duševno zdrav je. njihovo poslanstvo pa socialna in psihološka rehabilitacija oseb s težavami v duševnem zdravju in iistvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive osebe. V podružnici Šentgor v Radovljici iz-vajajo dva rehabililacijska programa za samopomoč, s katerima po-' magajo po daljši hospitalizaciji obuditi vsakdanje spretnosti /a življenje in delo ter za vključeva nje v domaće, delovno in socialno okolje. Družba te osebe navadno i/.loči i/, običajnega socialnega življenja. Program dnevnega centra, ki ga v većini l'inančno podpira Mi-nistrstvo za delo, družino in soci-alne zadeve ter drugi donatorji. nudi posamezniku možnost vklju-čevanja v različne dejavnosti in oblike strokovne pomoći glede na svoje potrebe in interese, je pojasnila vodja podružnice Marija Župane. Vkljtičenost je lahko dolgotrajna za posame/nika. ki ima status invalidskoga upokojen-ca. oz. nepridobitnosti za delo, prehodna pa za tište, ki se skozi program želijo okrepiti za izhod v običajno, prejšnje življenje. Vsem je dana priložjiost strukturiranja njihovih dnevnih dejavnosti; od preživljanja prostega časa. ki ga ostaja veliko, do družabnega življenja in ustvarjalnih dejavnosti. Posamezniki, ki pa ob dolu v dnevnem centu poka/.ejo določe-ne sposobnosti in interes, pa v ne-kem času ob podpori in pomoći sirokovnih delavcev in lastni aktivnosti ne morejo najli primerne-ga izhoda. pa lahko v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje pre-idejo v program delovnega usposabljanja - pokliene rehabilitacije, ki ga v Radovljici i/.va-jajo tretje leto ob podpori Repu-bliškega zavoda za zaposlovanje. Ta program osebam pomaga usposobiti se za uspešno in kon-kurenčno nastopanje na trgu delo-vne sile. "Usposabljanje je prila-gojeno tako po trajanju časa. stop-11 j i izobrazbe posame/nika, kot po zahtevnosti del. izvaja pa se ob podpori in pomoći strokovnih delavcev in mentorjev, ki posamez-nikom z različnimi metodami dela intenzivno pomagamo pri iskanju ustavne zaposlitve," pravi Marija Župane, obenem pa ob-vešča. da se jim bo v meseeu aprilu pri izvajanju lega programa pridružila še podružnica Sent'k iz Kranja: "Obe podružnici sta po sklepu ministrsiva za delo. družino in socialne zadeve - sektor za invalide, izbrani in pooblaščeni izvajalci programa, s katerim bo-sta Zavod za pokojninsko in invalidsko /avarovanje in Zavod Re- publike Slovenije za zaposlovanje sklepala pogodbe o izvajanju sto-ritev rehabilitacije. Udeleženci programa i/.vajajo številne aktivnosti, ki krepijo njihovo ustvarjal- nost: izdelujejo iz gline, na steklo slikajo gorenjske nageljne, tkejo na ročnih statvah. Mentorica Tina pravi, da so si številne udeleženke že pridobile tolikšno kvaliteto iz-delavc, da se vedno več strank od-loča pri njih za naročila. Del iz-delkov iz delavnic pa bo na ogled tuđi v ponedeljek, 7. aprila, v radovljiški graščini, ko bodo imeli za vse obiskovalee od 10.00 do 17.00 ure dan odprtih vrat, ki ga bodo seveda posvetili duševnemu zdravju. Ob i ej priložnosti pa pripravlja podružnica Šent'k iz Klanja v sodelovanju s prijatelji iz Šentgora. akustičnimi in elektron-skimi glasbeniki, amaterji in ljudini različnih poklicev tuđi lul-kovno predslavo Sami dobri na-sveti, ali kako Ijudem nikoli ne ugodiš, ki jo je pripravila prosto-voljka Andreja Stare, vodja Ilit-kovne delavnice. Katja Dolenc, foto: arhiv Šentgor V ustvarjalnih delavnicah nastajajo izredno lepi izdelki. Dobrodelni koncert tria Novina Selca - Humanitarno društvo Marijana in Vladke Novina i/ Gumberka na Dolenjskem vabi ob materinskem dnevu na dobrodelni koncert pod geslom "Samo življenje /a druge je vredno življenja". Koncert bo na Gorenjskem danes, v petek, 28. marca, ob 19.00 uri v župnijski dvorani v Selci nad Škofjo Loko. Vsiopnice bodo na voljo uro pred koncertom. Društvo bo /brani denar namenil nakupu postelje na elektriko. ki stane do 1.800,()()(),()() tolarjev in bo služila v pomoć za intenzivno nego bolnim otrokom / rakom na Hematoonko-loškem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom. Katja Dolenc Krvodajalske akcije v aprilu Na Gorenjskem bodo v aprilu krvodajalske akcije v naslednjih kra^ jih: 1. aprila v Gasilskem domu Bistrica pri Tržiču. 11., 14., in 22. aprila v Ljubljani. 15., 16. in 17. aprila pa v Kanmiku. K.l). Rdeči križ Huje že del uje Kranj - V Kranju že mesec dni deluje obmoena enota Rdečega križa Huje. Pri delu ga podpira predvsem Krajevna skupnost Huje. Na materinskem dnevu so nastopili otroci iz vrtca Mojca. Lokalna organizacija Rdeči križ Huje. ki ga sestavlja samo ženska ekipa, je v kratkem času že pripravila prvo krvodajalsko akcijo, katere udeležba je bila zadostna. Predsedniea RK Huje Iva Prigora in Maj-da Vidic. članica odbora, sta ob manjši priredilvi ob dnevu materinstva, ki so jo v sodelovanju z otroci iz vrtca Mojca pripravili v torek, 25. marca. na soli Jakoba Aljaža, povedali, da deluje RK Huje v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Huje. od katere so že dobili določena sredstva, ter v sklopu Rdečega križa Kranj. Svojo pomoć nameti ja jo predvsem ostarelim, saj vidijo, daje veliko ostarelih ljudi osamljenih, nekateri živijo ćelo v veliki bedj. Pri tem bodo sodelovali z OŠ Jakoba Aljaža, ki ima tuđi krožek Rdečega križa. Ljudem bodo pomagali tuđi v pri meni elementarnih nesreč ali kakšnih osebnih stisk. zato po-zivajo vse, ki pomoć polrebujejo, da jih pokličete po teletonu. Pri tem pa se lahko obrnete tuđi na ostali članici odbora, Rogino Pavlica in Branko Sofinik ter podpredsednico Majdo Pipan. V bližnji prihodnosti načrtujejo še eno krvodajalsko akcijo. Katja Dolenc Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Pomagamo trem gordijskim družinam z invalidnimi otroki. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. (Jorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoe folarjev. Dobrodelna akcija Gorene Gorencu bo potekala tri mesece, prosto-voljne prispevke /biramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavri Žlebir, ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliki) ljudi, le impul/. rabijo, da ga potegnejo na plano." Z nami je Sladžan Umljenovič / Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tišti, ki nišo še nikomur pomagali, za-mujajo najlepše trenutke v življenju. Občulek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je ludi Aleksander Mežek iz Žirovnice. živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le. da daješ." Svojeprispevke lahko nakažete: - za Žana z Bodešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2909) - za Aleksandra, Hmino in druge olroke s posebni-mi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečena križa Je-senice pri Abanki ()51()()-8()l()l()ft().U (skfic 555) - za Zorana iz Škot je Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske ()7OOO-CK)Obl()8633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen). Za Žana so od zadnje objave prispevali naslednji darovalci: Pelko Miha s.p. (150.(X)0 sit), Občina Bled (100.000), Avto Ambrožič d.0.0. (10.000), Repe Maruša (10.000), Marija Ambrožič (5.000), Talija, trgovina Ribno, d.0.0. (10.000), Papler Justa (10.000), Urh (3.000), Frizer-ski salon Milka (5.000), Pesrl (3.000. 2.000) in Šimnic Marija (10.000). VRT.EC ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1d, ŠKOFJA LOKA VPIS OTROK - NOVINCEV VVRTECS 1.9. 2003 Vrtec Škofja Loka razpisuje prosta mesta v vrtcu oz. vabi k vpisu otrok - novincev v vrtec, v naslednjih programih: 1. celodnevni program v trajanju od 6 - 9 ur - za otroke, stare od 1 - 3 let 2. celodnevni program v trajanju od 6 - 9 ur - za otroke, stare nad 3 leta do vstopa v solo 3. poldnevni program v trajanju do 6 ur - dopoldne med 7.00 -13.00 ure '4. poldnevni program v trajanju 4 ure - popoldne od 15.00 -19.00 ure Programi pod zap. št. 3 in 4 se bodo izvajali, odvisno od števila vpisanih, možnosti vrtca in interesa većine zainteresiranih staršev. Možnost vključitve otrok v vrtec je s 1.9.2003, ko se začne novo šolsko leto. Vpis v vrtec poteka osebno na upravi VRTCA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1 d, od 7.4. -11.4.2003. vsak dan od 9.00 -12.00 in od 13.00 - 15.00 ure, v sredo pa tuđi do 17.00 ure. Vrtec vpisuje in sprejema otroke tuđi med šolskim letom, vendar le v tište oddelke in enote, kjer so še prosta mesta. GORENJSKI GLAS * 12. STRAN___________________________________PREHRANA, MODA / info@g-glaS.SJ_________________________ . ___________Petek, 28. marca 2003 Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO. ĆE NI VSAK DAN POTICA Z mletim mesom gre hitreje Je že tako, da se nam kar naprej mudi in vcdno smo v /amudi. Ko pridemo iz službe domov, vsi samo čakajo, kdaj bo'kosilo na mi/i. Morda bi lahko večkrat pripravili jedi iz mletega mesa, kajti drobno sesekljano meso je /elo hitro pripravljeno, je lažje probav- ljivo in tuđi zelo okusno, posebno se, če je mešano. Mesarjem danes ob tako hudi konkurenci niti na misel ne priđe več, da bi v maso podtaknili čim več maščobe. Le pokažete košček, i/, katorega bi radi sekanico, pa boste to ludi dobili. Mleto meso lahko s čebulo prepražite, vnaprej in po poirijah zamr/nete, le soliti ne smete, pa bo kosilo še hitreje pripravljeno: makaronovo meso. musake, raz-lično polivko, haše, sarmo, čufte in podobno. Pikantni špageti s tunino Potrebujemo: 40 dag paradiž-nikovih pelatov iz konzerve, 20 dag tunine v olju, 2 stroka čes-na, svež peteršilj, žlička kaper, nekaj oliv, parmezan po okusu. Špagete damo kuhat v veliko slane vode in jih kuhamo al dente. Medtem pripravimo omako. V kozici na 2 žlicah olja najprej čisto na kratko podušimo sesekljan čosen, le toliko da zadiši, dodamo pelate in jih pretlačimo /. vilicami ter dusimo na malom ognju IO minut. Nato primešamo še zdrobljeno tunino, /.rezan kapre, nalis-tane olivo in sesekljan peteršilj. Mešamo in še nokaj minut duši-mo, da dobimo gosto omako. Z njo prelijemo kuhano in odcejenc špagete. Po želji jed potresemo še s parmezanom. Postrežemo zelo vročc. Polivka iz mletega mesa Za 4 osebe potrebujemo: 2 žlici olja, 1 čebulo, 70 dag mešane-ga mletega mesa (govedina, svi-njina, teletina), sol, 2 do 3 stro-ke česna, 1 večja rezina gomolj-ne zelene, 1 lovorov list, pol kilograma paradižnikovih pelatov iz konzerve, nekaj zrn stolčene-ga popra, po ščepec majarona in bazilike. Na olju propražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo meso in drobno /.rezano zeleno, solimo in dušimo. Ko je meso žo prečoj mehko. dodamo še sesekljan če-sen, lovor in pelate, ki jih /drobimo /. vilicami. Dobro prevromo, po potrebi še malo zalijemo z juho ali vodo, po okusu začinimo (majaron, bazilika) in ponudimo s pire krompirjem. Če imate na voljo gobe, lahko namosto polovico mosta uporabito gobe, le progre-vati jih no smete. K pire krompirju gre odlično polivka iz mletega mesa. Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: goveja juha /. ribano kašo, pečenka iz mletega mesa, sladko dušono zelje, krotnpirjcvi svaljki s parmezanom, kompot. Večerja: marmorni kolač, kakav. Ponedeljek: Kosilo: govoja juha z vlivanci, okisana govedina s čebulo in bučnim oljem, kruh. Večerja: ri/ov narastek z vložonimi maroli-cami, sok. Torek: Kosilo: pikantni špageti s tunino, zelena solata s sojo. Večerja: jabolčna pogača z oljem, kompot ali bela kava. Sreda: Kosilo: pire krompir s polivko iz mletega mesa, regratova solata z jajcem. Večerja: topli kruhki s šunko, sirom, ajvarjem in kislo kumarico, bela kava. Četrtek: Kosilo: enolončnica s piščancem, kruh, sadna kupa. Večerja: por s sirom in klobaso, krompir v koščkih, zelena solata. Petek: Kosilo: panirane sardele, regrat z vročim krompirjem, krof. Večerja: kruhov narastek s sirom. Sobota: Kosilo: gobova juha s smetano, sesekljani svinjski zrc/.ki, kislo zelje in dušen riž. Večerja: široki rezanci z orehi, kompot. l^^i iiri pri Zbornici zdravstvene ncge Slovenije -Zve/e društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, sta pripravila že drugi simpozij. Zanimive teme, ki so jih predavali medicinski in znanstveni strokovnjaki, so pritegnile k ude-le/bi okrog 150 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. ki zelo podpirajo vključevanje naravnih metocj v zdravstveno varstvo. Univ. dipl. psib. Branka Lavrenčič je i/postavila zdravilstvo na splošno in spregovorila o potrebi uvajanja nove znanstvene disciplino, ki bi komplementarno medicino strokovno obravnavala in jo tuđi uradno priznala; dipl. novinarka in publicistka Ksenija Kvas je osvetlila harmonijo in disharmonijo sobivanja medicine in /dravilstva / zgodovinskega gledišča. dr. maj». Marjan Čc-sen, dr. stom. se je dotaknil ad- ministrativnega urejanja področij komplemenlarnega in naravnega /dravilstva: dr. med. Katarina Velikonja /dravilstva in medicine v Sloveniji; vis. med. ses., prof. zdr. vzj>. Jana Smitek etičnega razmišljanja in odnosa i/vajalcev zdravstvene nege do komplemen-tarnega in naravnega /dravilstva; viš. med. ses., prof. zdr. vzg. Andreja Kvas je predstavila odnos do /dravilstva z gledišča medicinskih sester na območju ljubljanske regije; dr. med., spec. psi-hiater Ju rij Kolpakov povezanost prehrane in duševnega slanja človeka; viš. med. ses. Dunja Bertoncelj je predstavila energijo človeka kot subtilna telesa; prof. dr. Igor Kononenko z Laboratorija za kognitivno modeliranje na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani pa je osvet-lil še aspekt znanosti, ki ves čas preverja duhovnost in učinke komplementarnih medicin. Katja Dolenc GORENJSKI GLAS «14. STRAN __________ŠPORT / vilma.StanOVnik@g-glaS.SJ_____________________________________Petek, 28. marca 2003 V 48 urah okoli Slovenije Ultramaratonski kolesar Marko Baloh iz Ljubljane bo od danes do nedelje izpeljal svojevrstno dirko 48 ur po Sloveniji (1.200 km), ki bo zadnji test pred nastopom na junijski dirki preko Amerike (skoraj 5.000 km). Ljubljana - Nekdanji kolesar Astre Ljubljana, Kike Novo mes-to, Merxa Celje, Perutnine Ptuj, Savaprojekta Krško in HIT Casi-noja Nova Gorica, sedaj pa ultramaratonski kolesar Marko Baloh bo junija letos poskušal na kolesu opraviti podoben podvig, kot ga je maratonski plavalec Martin Strel pred dvema letoma, ko je preplaval ameriški Mississipi. So-deloval bo namreč na vztrajnostni kolesarski prci/kušnji Race Ac-ross America - RAAM 2003 (dirka preko Amerike), ki je dolga skoraj pet lisoč kilometrov, zanjo pa naj bi Baloh potreboval devet dni kolesarjenja. Za zadnji test pred ameriško preizkušnjo si je večkratni držav- ni prvak in rekorder in tuđi sveto-vni prvak v maratonskom kolcsar-jenju ter svetovni rekorder v 12-urnem kronometru i/.bral prav posebno dirko - 48 ur po Sloveniji. Na nj ej bo Baloh nastopil sam, tako da bo šio zgolj za dirko s kilometri in časom. Baloh si je tako zaslavil cilj, da v 48 urah "(od 28. marca do 30. marca) prekolesari 1.200 kilometrov dolg obroč okoli Slovenije. Šlartal bo danes ob 16. uri izpred City parka v Ljubljani jn krenil proti Kamniku, preko Črnivca v Velenje, Dravograd, Maribor in Lenart. Kmalu po polnoči naj bi jutri prikolesaril v Gornjo Radgo-no in nadaljeval pot skozi Raden-ce, Mursko Soboto, Lcndavo, Lju-tomer, Ormož, Atomske toplice. Novo mesto. Metliko. Kočevje, Postojno, Ilirsko Bistrico, Crni kal, Koper, nazaj na Crni kal, nato v Kozino, Sežano, Novo Gorico, Bovec, Tren to, Vršič (nedelja okoli 13.20 ure), Jesenice (14:30), Kranj (15:50), Mavčiče in nazaj na Mestni trg v Ljubljani, kamor naj bi po programu prikolesaril ob 17. uri (zaradi prestavit-ve ure bo prišlo do ure zamika). "Na tej dirki bo zagotovo najtež-ja preizkušnja vzpon na Vršič, saj bom prej prekolesari 1 že 1.100 kilometrov. Sicer pa je 48-urna dirka po Sloveniji Ic kamen v mozaiku mojih priprav na RAAM, gre za zadnji test mojih sposobnosti. V Ameriki računam na dober rezultat, čeprav bom na dirki nastopil prvič. Doslej je na RAAM-u zmagal le en novinec in šc ta je bil profesionalni kolesar. Na dirki na-stopi med 20 in 25 kolesarjev, konca jo navadno polovica," je pojasnil Marko Baloh. Nosilec projektov 48 ur po Sloveniji in Balohovega nastopa na RAAM-u 2003 je šenčursko pod-jetje Si Sport, ki je leta 2001 uspešno izpeljalo slovenski etapi italijanskega Gira, lani pa Strelov projekt Mississipi. "Z Balohovim nastopom v ZDA borno tako kot v Strelovem primeru poskušali pri-tegniti ameriške Slovence in s Slovenijo seznaniti čim večji krog Američanov, ki nas preslabo po-znajo. Za podporo Balohu pa smo se odločili tuđi zaradi kolesarstva kot športa, ki ga je vredno podpi-rati," je pojasnil direktor podjelja Borut Farčnik. Simon Šubic Marko Baloh s spremljevalno ekipo (z leve) - Stavko Železen, Borut Strel, Vanda Pagon, Marko Baloh, Irma Baloh in Blaž Habič. Manjka Reinhard Schroder. NOGOMET____________________ Triglavovi dečki najboljši v Sloveniji Kranj - Na zaključnem turnirju akcije "Rad igram nogomet" so mladi nogometaši kranjskega Triglava (dečki do 10 let) v dvorani v Šenčurju premagali vrstnike Maribora in že drugič zapored postali državni prvaki v tej kategoriji. Na dobro organiziranemu festivalu nogometa so bili kranjski dečki boljši od Tišine iz Prekmurja, ljubljanske Ježiće in Maribora (2:1 v finalu). Njihov trener Aleš Zdešar je o mlađem moštvu dejal: "Gre za nadar-jene otroke, saj sta bila Jure Rus in Uroš Pali brk še posebej nagrajena za najboljšega vratarja oziroma igralca. Za prihodnost kranjskega nogometa se ni treba bati." O prihodnosti nogometa v Kranju bo med drugim odločala tuđi nedeljska tekma 2. nogometne lige za člane, ko bo Triglav na kranj-skem stadionu gosti 1 moštvo Livarja iz Ivančne Gorice, s katerim so Kranjčani v prvem delu nesrečno izgubili. V boju za obstanek bo dragocena vsaka pomoč gledalcev. Te želi uprava kluba privabiti v čim večjem številu, zato vztrajajo pri nizki ceni vstopnic, po besedah Marka Trebca, odgovornega za organizacijo kluba, so v Kranju ćelo naj-cenejše vstopnice v Sloveniji, nižje so ćelo od večine tretjeligašev. S.Š. KOLESARSTVO_________________________________ Nejc Rakuš zmagal v Zagrebu Zagreb - Mladi kolesarji Save Kranj in Perflecha Bled so minulo nedeljo nastopili v vožnji na čas na Jarunu v hrvaški prestolnici Zagrebu. V najmlajši kategoriji se je z zmago izkazal blejski kolesar Nejc Rakuš, Savčana Domen Rožman in Jure Kavaš pa sta bila osmi oziroma deveti. Med mlajšimi mladinci je bil Tilen Tozon enajsti, pri starejših mladincih pa je zmagovalec dveh uvodnih dirk letošnje sezone v Istri Vanja Piljočič iz Save Kranj osvojil čelrto mesto. Savska članska ekipa je vozila na 37. dirki "Piccola San Remo". V konkurenci 200 kolesarjev je s 160 kilometrov dolgo progo najhitre-je opravil Italijan Mirco Lorenzeto, savčana Kristjan Fajt in Rok Jerše pa sta za njim zaostala pet sekund in se uvrstila na 23. in 28. mesto. S.Š. Vabila, prireditve Odbojkarski spored - V prvoligaški konkurenci sta v soboto na sporedu le obe polfinalni tekmi končnice (v N. Gorici in Mariboru). V 2. DOL gostuje Termo Lubnik v Fra mu pri Žniders Hočah, Flycom Žirovnica pa se bo v domači dvorani ob 18. uri pomeril s Prvačino. Blejke bodo ob 17. uri v OŠ Bled gostile zadnjeuvrščeni Dravograd, s tremi točkami pa se lahko povzpnejo ćelo na peto meslo. Medtem ko so v moški konkurenci 3. DOL zahod s tekmovanjem"že zaključili, pa v zadnjem krogu pri ženskah igrata doma - Bohinj proti Italijanski skupnosti (OŠ Boh. Bistrica ob 18.00) in Pizzeria Morena : Črnomelj (OS Žirovnica ob 17.00). B.M. Nogometni spored - 2. SNL, 18. krog (nedelja, 30. marca, ob 16:30) - Triglav : Livar, GPG Grosuplje : Domžale. 3. SNL - center, 16. krog (sobota, 29. marca, ob 15:30) - Kamnik : Slovan, Factor-Šmartno : Šenčur ProtcctGL, Britof : Slaščičarna Šmon, Zarica : Rudar Trbovlje, Svoboda Ljubljana : Alpina Žiri. Ženska liga: (sobota, 29. marca, ob 15:30) Atrij Odranci LEN : Velcsovo, (nedelja, 30. marca, ob 15:00) Senožeti - Dol : Domžale. Košarkarski spored - 1. A SKL, člani, od 1. do 8. mesta (nedelja, 30. marca) - Helios Domžale : Koper (ob 19:00); od 9. do 14. mesta, 3. krog (sobota, 29. marca) - Triglav : Kraški Zidar (20:15). LB SKL, člani, 23. krog (sobota, 29. marca) - Loka kava : Unika TT1 Postojna (19:00), ŽKK Maribor: Radovljiea (20:00). 1. SKL, članice, II. del -9. krog (sobota, 29. marca) - Jesenice : Lek Ježića (19:00), Radio Center Maribor : Odeja (15:30). 2. SKL, članice, 8. krog (sobota, 29. marca, ob 17:00) - Pomurje Skiny : Domžale. Rokometni spored - LB državna liga, člani, 18. krog (sobota, 29. marec) - Chio Kranj : Mitol Pro - Mak (19:30). 2. državna liga, člani, 18. krog (sobota, 29. marca) - Šmartno 99 : Cerklje (ob 18:00), Drava Ptuj : Radovljica (ob 19:00), 3. državna liga, člani, 12. krog (sobota, 29." marca) - Radcče : Alples Železniki (19:00), Duplje-Tržič : Jezer-sko (ob 14:00 v Športni dvorani Planina). l.A državna liga, članice. 15. krog (sobota, 29. marca) - Sava Kranj : Celeia Celje (18:00). LB državna liga, članice, od 7. do 15. mesta - Planina Gradbeništvo Radojevič : Branik. Zaključek smučarskih tekmovanj za otroke - Zveza klubov za alp-sko smučanje zahodne regije v nedeljo, 30. marca, prireja sklepni del tekmovanj za otroške kategorije v zahodni regiji, ki bo na Kobli, v primeru tamkajšnjih slabih snežnih razrner pa na Krvavcu. Cicibani/ke ter mlajši in starejši dečki/deklice bodo tekmovali v veleslalomu in spretnosti. Start je ob 9. uri, pol ure po zaključku tekmovanj pa bo še podelitev priznanj najboljšim v pokalu "Zavarovalnica Triglav" in "Maček Muri". Državno prvenstvo v biatlonu - V soboto, 29. marca, bo na Poklju-ki (Rudno polje) še zadnje dejanje letošnje biatlonske sezone, saj bo ob 9.30 uri tekma za državno prvenstvo v skupinskem startu. S.Š. P*3 KOŠARKA U| Ww Loka Kava TCG Vp Unika TTI Postojna Sobota, 29. 3. 2OO3, ob 19. uri v ŠPORTNI DVORANI PODEN PLAVANJE______________ Najboljša Pogačnik in Babičeva Burghausen - Na mednarodne-mu plavalnemu mitingu v Burg-hausnu v Nemčiji, na katerem je nastopilo več kot 350 plavalcev in plavalk iz 26 klubov iz Nemči-je, Avslrije, Madžarske in Slovenije so uspešno nastopili tuđi ra-dovljiški plavalci. Najboljši rezultat med plavalkami letnik 1987/ 1988 je dosegla Lavra Ba-bič (Radovljica), med plavalci letnik 1987 in mlajši pa Nejc Pogačnik (Radovljica). Ostali rezultati Radovljičanov: DEČKI: letnik 1993 - Slivnik Martin: 3. mesto - 100 hrbtno, 100 prosto; letnik 1992 - Kene Rok: 1. mesto - 100 delfin, 100 prsno, 100 hrbtno, 100 prosto; letnik 1991 - Fermišek Tadej: 1. meslo- 100 hrbtno, 100 prosto, 2. meslo - 100 prsno, 3. mesto 100 delfin; letnik 1990 - Bregar Tine: 2.vmesto - 100 prsno, Zu-pančič Žiga: 3. mesto «- 100 delfin; letnik 1989 - Žbogar Robi: 1. mesto- 100 delfin, 100 hrbtno; Vovk Robi: 1. mesto - 100 prsno, 2. mesto - 100 prosto; letnik 1987/1988 - Isakovič Gal: 2. mesto - 100 delfin; Vovk Žiga: 3. mesto - 100 prsno; Erlah Denis: 3. mesto - 100 hrbtno, 100 prosto; absolutno - Dacar Anže: 2. mesto - 200 prosto; Jenko Nejc: 2. mesto - 200 hrbtno. DEKU CE: letnik 1993 - Kokelj Pia: 1. meslo - 100 delfin, 100 prosto, 2. mesto - 100 hrbtno, Džever Šaša: 1. mesto - 100 prsno, 100 hrbtno, 2. mesto - 100 delfin, 100 prosto; letnik 1992 - Kokelj Špe-la: I. mesto - 100 prsno; Jazbec Majna: 1. mesto - 100 hrbtno, 100 prosto, 2. mesto - 100 delfin; letnik 1991 - Vidic Ana: 2. mesto - 100 prsno; letnik 1990 - Cesar Maja: 2. mesto - 100 delfin; Močnik Monika: 2. mesto - 100 prsno; Cesar Nina: 2. mesto - 100 hrbtno; letnik 1989 - Mejavšek Anja: 3. mesto - 100 prsno; absolutno - Babič Lavra: 1. mesto - 200 mešano, 100 hrbtno, 200 hrbtno, 2. mesto - 200 prosto. S.Š. Veliko zanimanja za športno plezanje Športno plezalni odsek PD Tržič je eden najboljših v državi, je ocenil načelnik komisije za športno plezanje pri PZS Tomo Česen. Tržič - Poleg dobrih tekmovalcev imajo v Tržiču veliko mladih in odraslih, ki sele spoznavajo športno plezanje. Kcr so imeli slabe možnosti za treninge, si želijo čimprej usposobiti plezalno steno v novi športni dvorani. Kot je obljubil novi predsednik Srečko Kos, si bo prizadeval za nadaljevanje kvalitete. Odsek je bil pri uresničevanju lanskih nalog uspešen, je ocenil na nedavnem občnem zboru ŠPO Tržič predsednik Darko Truden. Izrazil je zadovoljstvo, da imajo med pripravniki več kot 30 mladih plezalcev, za športno plezanje pa se je ogrclo tuđi veliko odraslih. Ob njih je največ-je jedro plezalcev s tekmovalno licenco. Čeprav nimajo dobrih možnosti za trening, so plezalci dosegli izjemne rezultate na vsch ravneh tekmovanj. Pohvalijo se lahko z državnimi prvaki v več kategorijah, uvrstitvami na prva tri mesta, posamičnimi zmagami v državnem prvenstvu in master lekmah ter uspehi v svetovnem pokalu. Matej Sova, ki se je lani izkazal tuđi v naravnih plczališ-čih, je bil že drugič razglašen za najboljšega športnega plezalca Slovenije. Njegovim dosežkom sledila Tomaž Valjavec in Kle-men Bečan, čeprav je prestop med člane prinesel tuđi večjo konkurenco. Odsek je lani orga-ni/iral tri večje tekme v športnem plezanju, že desetič pa je pripra-vil prikaz plezanja ob Suštarski nedelji. Pripravil je tuđi bogat program ob odprtju plezalne ste-ne v novi dvorani. Kolje poudaril predsednik Truden, so namenili največ časa postavitvi te stene, pri čemer ni šio brez težav. Naj-huje so jih prizadele obtožbe žu- Srečko Kos, predsednik ŠPO Tržič pana, da nočejo trenirati v domači dvorani. Zato so se na nedavnem sestanku z njim dogovorili za možnost skupne uporabe dvorane in delitve stroškov najemu s katerim od drugih klubov. Ko bo na razpolago nov oder, bodo postavili smeri in začeli s treningi na steni. Glavni trener Jure Klofutar je ob predstavitvi načina dela za vse skupine opozoril tuđi na pomanjkanje denarja. Lani so dobili od Športne zveze Tržič 676 tisoča-kov, kar ni zadostovalo niti za najemnine dvoran za treninge. Če ne bi več kot 200 tisočakov pris- pevali starši in več kot 300 tisoč sponzorji, ne bi mogli poravnati obveznosti za nazaj. Ker bodo treningi v novi dvorani precej dražj i, bo marš i kaj odvisno od občinske dotacije odseku. Kot je obljubil novi predsednik ŠPO Tržič Srečko Kos, si bo ob pomoči članov upravnega odbora prizadeval za ohranjanje doseže ne ka-kovosti dela. Da je ta odsek eden najboljših v Sloveniji, je potrdil ludi Tomo Česen, načelnik komisije za športno plezanje pri PZS. Menil je, da bi reprezentanca imela šc več dobrih tekmovalcev, če bi tuđi v drugih klubih sledili zgledu Tržičanov. Izrazil je upa-nje, da bodo čimprej resili težave z najemom tržiške dvorane, kjer so cene v primerjavi s Kranjem zelo visoke. Stojan Saje TELEMARK SMUĆANJE__________________________ Primožiču v Lomu pripravili sprejem Lom pod Storžičem - V Lomu pod Storžičem so v sredo prisrčno pozdravili svetovnega prvaka v lelemark smučanju in postregli z okus-no gobovo pašteto. David Primožič je v ameriškem Big Mountainu pred slabim tednom postal svetovni prvak v telemark sprintu. V svoji najboljši disciplini telemark sprintu je premagal vso svetovno konkurenco. Po zlati medalji v telemark sprintu pa sije priboril še sre- brno odlične v veleslalomu. Tuđi ostali slovenski telemarkei ji so na finalnih tekmah svetovnega pokala in svetovnega prvenstva v Ameriki in Kanadi dosegali dobre rezultate. V Lomu pod Storžičem so aktu-alnemu svetovnemu prvaku sorodniki. prijatelji, sosedje, domačini in ostali ljubitelji smučanja pripravili prisrčen sprejem. Pa ne samo njemu, tuđi ostalim članom telemark reprezentance Slovenije. Med vse-mi, ki so se udeležili sprejema so se zelo odrezale ludi gospodinje z okusnimi flancati in gobovo pašteto. V Lomu so tako dokazali, da so pri njih poleg mojstrov telemarka doma tuđi žene in dekleta, ki zelo dobro obvladajo domačo kuhinjo. Alenka Brun, foto: Tina Dokl KEGLJANJE____________________________________ Dvajset zmag Kranjske Gore Kranj - Kranjska Gora si je s samimi zmagami priborila prvo mesto v gorenjski kegljaški ligi in se tako uvrstila v kvalifikacije za 3. slovensko ligo. Sicer pa je zadnji krog prinesel tri pričakovane zmage domačih ekip. Rezultati: KRANJSKA GORA : JESENICE 1116:2 (3041 : 2932), FOTO BOBNAR ADHRGAS : ŽBLEZNIKI II 6 : 2 (3118 : 2997), TKRMO POLET II : LJUBELJ III 7 : 1 (2981 : 2828). Končna lestvica : 1. Kranjska Gora 40, 2. Foto Bobnar Adergas 24, 3. Termo Polet II 21, 4. Železniki II 16, 5. Jesenice III 14 in 6. Ljubelj III 5 točk. P.J. Petek, 28. marca 2003______________________________________KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si___________________________ gorenjski glas • 15. stran Policijska akcija Slovenija, pripni se! tuđi na Gorenjskem Pripeti, pa ne zaradi kazni Analize prometnih nesreč namreč kažejo, da uporaba vamostnih pasov za 40 do 70 odstotkov zmanjšuje smrtnost in hude poškodbe. Pomembna tuđi pripetost potnikov na zadnjih sedežih. Kranj - Uporaba varnostnih pasov v vozilih je po zakonu o varnos-ti cestnega prometa obvezna tako za voznike kot za sopotnike, tuđi tište na zadnjih sedežih, če so seveda pasovi vgrajeni. Kazen, če te zaloti policist, 10.000 tolarjev je razpolovljena, če jo poravnaš v osmih dneh. Pet tisočakov vcčini kaznovanih resda ne pomeni ogromno, pa vendar; mar ne bi bilo pametneje ta denar z družino ali prijatelji zapraviti za pico, ogled kino predstave in karkoli pri-jetnejšega, kot ga darovati v državno blagajno? Sploh pa pri varnostnih pasovih ne gre (samo) za strah pred policisti in kazni-jo, gre za lastno varnost, ki ima, to moramo priznati, znatno višjo ceno. Pravzaprav najvišjo, saj je življenje samo eno. Kcr vsi slovenski vozniki, pose-bej pa njihovi sopotniki, očitno še ne vedo, da varnostni pasovi v av-lih nišo zato, da visijo ob strani ali se skrivajo zatlačeni v pregib zadnjih sedežev, in da bistveno bla-žijo posledice trkov, so ražen preventivnih opozoril, trkanja na zavest ljudi, na žalost potrebni ludi represivni ukrepi. Po vsej Sloveniji se ta teden, med 24. in 30. marcem, odvija akcija Slovenija, pripni se! Tuđi na Gorenjskem so policisti pooštrili nadzor nad uporabo varnostnih pasov. Prometni inspektor Leo-pold Pogačar namreč pravi, da lansko šletjc kaže, da pas uporab-lja le okrog 80 odstotkov voznikov in sopolnikov na prvih sedežih, pa komaj 20 odslotkov sopo-tnikov na zadnjih. Gorenjski poli-eisti so lani zaradi neuporabe varnostnih pasov napisali skoraj deset tisoč plačilnih nalogov, pred- vsem za sedeče spredaj. Po poda-tkih u rad a uniformirane policije iz kranjske policijske uprave je lani varnostne pasove na Gorenjskem uporabljalo 92 odstotkov voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, kar je za devet odstotkov već kot leta 2001. Od 3688 v prometnih nesrečah udeleženih voznikov osebnih av-tomobilov jih ni bilo pripetih 325, na sopotniških sedežih pa je bilo nepripetih 65 od 249 sopotnikov. Tokratni nadzor gre v dveh sine-reh; v prvi so ražen ozaveščanja voznikov in potnikov prek medi-jev v ospredju opozorila polici-stov voznikom na parkiriščih, zla-sti staršem, ki vozijo otroke v vrt-ce, sole, v drugi pa denarna kazen, ki sledi nepripelim. V akciji sodelujejo tako vodje policijskih okolišev kol policisti s policijskih postaj in oddelkov ter s postaje prometne policije Kranj. Številke bodo znane v ponedeljek Dobra polovica tedna in s tem akcije Slovenija, pripni se! je že za nami. Policisti bodo o izkupič-ku poročali v ponedeljek, že zdaj pa so znane nekatere značilnosti. Leopold Pogačar pravi, da se od-stotki o (ne)pripetosti iz lanskega štetja potrjujejo, in to kljub dobri obveščenosti voznikov o akciji. Zlasti sopotniki na zadnjih sedežih v avtih še vedno redko pose-gajo po varnostnem pasu. Še po-sebej pa je inspektor Pogačar za-čuden nad brezskrbnostjo staršev, ki vozijo otroke nepripete. Po ugotovitvah republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so varnostni pasovi najučinkovitejša pomagala pri zaščiti voznikov in sopotnikov v prometnih nesrečah. Analize nesreč so namreč pokazale, da uporaba varnostnih pasov za 40 do 70 odstotkov zmanjšuje smrtnost in hujše poškodbe oziroma da lahko bistveno izboljša pasiv- no varnost ljudi med trčenjem. Enako pomembna kot na prvih sedežih je pripetost potnikov (pa tuđi prtljage) na zadnjih. Nepripeti potniki in nepravilno pritrjeni kosi prtljage se namreč med trčenjem spremenijo v projektile" ter po-škodujejo ali ubijejo pripetega po-tnika pred seboj ali pa odletijo skozi katero izmed oken. Po nekaterih izračunih ima pri-pet voznik ali sopotnik na prednjem sedežu skoraj petkrat večjo možnost, da se med hujšim trkom smrtno ponesreči, če za njim sedi nepripel potnik. Sele ob uporabi varnostnega pasu postane zadnja klop "najvarnejši" sedež" v avtu. Skratka, če bi vsi uporabljali varnostne pasove, bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih za 40 odstotkov manj žrtev. Varnostni pas lorej rešuje življenja. Seveda pa je nemočen, če avto trči s preveliko hitrostjo. Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti sedem kilometrov na Mro. Pri trku s hitrostjo 50 kilometrov na uro deluje na telo enaka sila. kot če bi padli deset metrov globoko. Ražen tega se naletna teža potnikov poveča za 30-krat. Pri večjih hitrostih pa ta sila sko-kovito narašča; trk pri hitrosti 80 kilometrov na uro je primerljiv s padcem z visine 25 metrov, pri hitrosti 100 kilometrov na uro pa s padcem z visine 40 metrov. Helena Jelovčan Kranjski prometniki v včerajšnji akciji pri viaduktu Peračica. - Foto: Tina Dokl Prelepo, da bi bilo res Nigerijske goljufije V zadnjem času je na policijo prišlo već prijav zaradi t.i. nigerijskih goljufij. Kranj - V generalni policijski upravi zato opozarjajo Slovence, naj ne nasedajo vabljivim ponudbam prek interneta, v katerih se jim nasmihajo ogromni zaslužki za transfer gotovine - govora je o več milijonih ameriških dolarjev) iz pošiljateljeve države prek Slovenije na različne račune v tujini. Za pomoč pri transierju gotovine goljufi ponujajo tuđi do 30-odstotne zaslužkc, seveda pa mora listi, ki sprejme ponudbo, najprej nakazati denar za plačilo odvetnika, ki bi mu lahko sprostil to premoženje. Prvi znesek, ki ga mora nakazati, je običajno nizek -nekaj sto ameriških dolarjev -kasnejše zahteve pa so vedno viš-je, dokler človek, ki je stopil v po-sel, ne spozna, da gre za goljul'ijo. V generalni policijski upravi pravijo, da narašča tuđi število prijav ogoljufijah pri najemanju kre-ditov. V Sloveniji neznanci ponujajo ugodne kredite, ki bi jih ljud-je lahko najeli pri tujih l'inunčnih uslanovah. Golju fi polencialnim kreditojemalcem običajno ponudi-jo visoke kredite po zelo ugodni obrestni meri, z odlogom plačila glavnice tuđi leto in več. Ob pod-pisu kreditne pogodbe, ki je vedno v t nj em jeziku, kreditojemalec plača stroške in zavaravanje poso-jila, kar običajno znaša do deset odstotkov njegove vrednosti. Ko bi kreditojemalec moral dobiti nakazan kredit, pa ni ne denarja, ne finančnega posrednika - kredito-dajalca. Praviloma je izmišljena tuđi (uja finančna ustanova, kreditojemalec se na koncu sicer lahko obrne na policijo, vendar ji v bistvu ne more predložili nikakrš-nih za preiskavo uporabnih poda-tkov. ražen potrdil o nakazilu denarja ali pa še tega ne. Kreditna pogodba pa je ponarejena. Pri sklepanju poslov te vrste je torej nujna skrajna previdnost. V policiji svet uje jo, naj Ijudje v pri-meru kakšnih koli sumov lakoj potrkajo na njena vrata. H.J. Na brniški cesti dvakrat počilo Šenčur - V sredo, 26. marca, so kranjski poiicisti in poklieni gasilci kar dvakrat posredovali na regionalni cesti Kranj-Brnik, pomoč medicincev pa na srečo ni bila potrebna. Prva prometna nes-reča se je zgodila nekaj minut po drugi uri popoldne, ko je voznik osebnega avla, ki je peljal proti Brniku, v blizini letališča zavil s ceste in se parkrat prevrnil. Tri ure kasneje je počilo v križišču pri Šenčurju, kjer regionalko sekata cesti za Šenčur in Voklo in kjer so trk i vse prepogost pojav. Mlada voznica je z R19 izsilila prednost vozniku vw polo (na sliki). Škoda je velika, vendar sta jo tuđi v tej nesreči oba vpletena dobro odnesla. Avto so iz jarka potegnili gasilci in ga spravili na vlečno vozilo. H. J., foto: Tina Dokl Z glavo na zabavo Fundacija Z glavo na zabavo se na izviren način ukvarja s problematiko alkohola in prometno vamostjo. Ljubljana - Pred kratkim so v Orto klubu v Ljubljani predstavili projekt Z glavo na zabavo za leto 2003. Eden glavnih ciljev projekta je od-vrniti mlade od alkohola ali vsaj zmanjšati njegovo uporabo ter zmanj-šati šlevilo prometnih nesreč med mladimi vozniki. Generalni pokrovitelj Fundaeije Z glavo na zabavo 2003 je postala Droga, predstavili pa so se tuđi člani na novo sestavljene glasbeno animacijske skupine Generacija Nulanula. Na uradni predstavitvi letošnjega projekta so so-delovali najvišji predslavniki fundaeije, predsednik uprave mag. Franc Hočevar, članica uprave in programskega sveta dr. Zdenka Čebašek Travnik ler pobudnik ustanovitve in predsednik programskega sveta Saš Kravos, ki je predstavit načrtovane novosti projekta. Svojo podporo so fundaciji fzrazili tuđi nekateri visoki predstavniki državnih institucij. V imenu ministrstva za zdravje je navzoče pozdravila Mojca Gruntar Činč, s strani u rada Republike Slovenije z mladino pa Branko Golubić, ki ocenjuje projekt kol zelo pozitiven. Aktivnosti Svela za preventivo in vzgojo v cestnem prometu republike Slovenije pa je v okviru prireditev Z glavo na zabavo predstavil Ivan Winkler. Na predstavitvi so spregovorili tuđi nekateri pokrovitelji, ki se jim je z dobrimi želja mi pridružil tuđi predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Zoran Janković. V Mercatorjevih centrih bo na prireditvah Z glavo na zabavo med drugim predstavljena lestev, s katero pona-zarjajo sile, ki delujejo na pešca pri trku vozila, posebne tehtnicc, ki prikažejo naletno težo, če pri trku ni bil uporabljen varnoslni pas, mini vozilo in mini vozilo za preizkus reakcijskega časa. Programska ekipa je že začela s prireditvami Z glavo na zabavo. V Planici je skupaj z Bepop in Game Over za tri tisoč otrok priredila prvo tovrstno zabavo. V spomladanskem delu se jih bo zvrstilo petindvajset in v jesenskem petnajst. Alenka Brun V zlatarni blejske Kazine zagorelo Bled - Dini. ki se je valil s strehe stavbe Kazine na Cesti svobode, sta v sredo ob šestih zjulraj prva opazila varnostnik in receptorka v hotelu Park nasproti Kazine. Brž sta poklicala polieiste in domaće gasilce. Ti so ogenj pogasili v slabi uri. Policisli in požarni inspektor so ob ogledu ugotovili, da je najprej zagorelo v prostorih /latarne Filigran. Zaradi napake na termostatu oziroma na električni napeljavi se je vžgal bojler v sanitarijah. Plameni so zatem zajeli vrata sanitarij, se razširil v delavnico zlatarne in nazadnje prek lesenega stropa in zračnikov še na ostrešje celotne stavbe, kjer so se vžgale lesene obloge in izolacija. Po nestrokovnih ocenah je požar povzročil za deset milijonov tolarjev škode. H. J„ foto: Tina Dokl KRIMINAL Izginila rdeč megane in uno Škofja Loka - S pločnika pred stanovanjskim blokom na Partizanski cesti je v noči na ponedeljek neznanec odpeljal osebni avto renault megane, vreden približno 800.000 tolarjev. Avto je svetio rdeče barve, z registrsko o/nako KR 39-I7H. Kranj - V noči s torka na sredo pa je izpred stanovanjskega bloka v Ul. Juleta Gabrovška na Planini izginil osebni avto fiat uno 1,4 HS SX z registrsko oznako KR H5-476. Avto je bordo rdeče barve in vreden približno 300.000 lolarjev. Kdor bi o izginulih avtomobilih oziroma tatovih karkoli vedel, se spodobi, da pokliče policijo. Prijeli "obiskovalca" počitniških hiš Ribno -'Blejski policisti sumijo, da je marca vlomil v počitniški hiši v Ribnem 43-letni Radovlji-čan R.M. Med 9. in 18. marcem naj bi iz vikenda na Savski cesti odnesel gorsko kolo atala, planinske čevlje alpina, volneno odejo in žensko jakno. Vse, ražen čev-Ijev, so policisti osumljencu zase-gli in že vrnili lastnici. Med 14. in 22. marcem naj bi R.M. vlomil še v sosednji vikend ter si v kuhinji postregel s hrano in pijaco. Vlomi in tatvine Kranj - Potem koje prerezal za-ščitno ograjo, je neznanec v noči s ponedeljka na torek iz skladišča podjetja Dolnov na Primskovem odnesel za 60.000 tolarjev kera-mičnih ploščic (77 kartonov). V isti noči je z osebnega avta bmw, parkiranega na C. Jake Platiše na Planini nekdo snel vsa šti-ri platišča s pnevmatikami, vred-nimi približno 240.000 tolarjev. Neznanci so na Planini, odprli tuđi parkiran osebni avto vw pas-sat, pobrali avtoradio kenvvood, dvajset zgoščenk in sončna očala, s cimer so lastnika olajšali za približno 160.000 tolarjev. Na grad-bišču nakupovalnega centra na C. Staneta Žagarja je nekdo vlomil v zabojnik. iz katerega je odnesel leplalni stroj - nabijalec vvacher, dva podaljška, škarje za železo, klešče, ključc, vse skupaj vredno okrog 406.0()0 tolarjev. Šenčur - V ponedeljek med 17. in 18. uro je neznanec v Mercator-jevi trgovini na Visokem izkoristil nepazljivost prodajalke, odprl predal blagajne in iz njega ukra-del 200.000 lolarjev. Kadovljica - V noči / nedelje na ponedeljek je neznanec vlomil v kar petnajst osebnih avtomohilov, parkiranih pred stanovanjskimi hloki v Cankarjevi ulici. Ukradel je avtoradie, fotoaparat, denar in zgoščenke, vsega skupaj za približno pol milijona tolarjev. H.J. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN _________________REPORTAŽA / gorazd.SJnik@g-glaS.Si Petek, 28. marca 2003 I Gorazd Šinik Izbrali smo jo, da jo predstavimo v TV Oknu. Gorenjko, šc natanč-neje "Strašanko", ki s svojim opaz-nim slogom oblačenja in uspešnim glasbenim delom zbuja pozornost. Marta Zore Marta Zore s svojim zapeljivini pogledom zanesljivo sodi na na-slovnico, ki smo jo ludi tokrat pripravili v Gorenjskem glasu. Dokaj hitro sva se uskladila. Marta je izrazila željo, da bi "foto shooting" opravila v studiu in porodila se mi je ideja, da bi izkoristil njeno stilsko podobo in jo združil s predsed-niškim apartmajem v hotelu Toplice na Bledu. Dogovor je stekel, direktor Zvone Spec je bi za. Na- pet urnik Marte Zore pač ni zdržal in poiskala sva rezervno lokacijo. Plečnikove stopnice z arkadami nad Mohorjevim klancem v Kra-nju so bile dobra izbira. Prišla je nasmejana in s popolnim "make upom", seveda z zanimivo barvno kombinacijo klobuka in oblcke. Nasmeh, zapeljiv pogled in slika je tu. Prelistajte še TV Okno. Če imate zanimiv namig, kdo bi vam bil še všeč na naslovnici, se javile. Ja. V prejšnji številki som se pohvalit z noro vinsko zgodbo, ki som jo doživel v Trstu. Včasih je bil Trst mesto nakupov in posla, za nas mesto povezano z našo zgodovino ter mesto zamejskih Slovencev. Zdaj se Trst ponovno prohuja s po-močjo dobro organizirane regije, dežele Furlanije Julijske krajine. Daniele Riva je z bratom Riccar-dom in partnerjem Stefanom Bc-netom izbral domiseln koncept svoji enoteki, vinskim barom "Nettare Di Vino", v kateri ponu-jajo le vina in gastronomske izdcl-ke tipične za regijo "Friuli Vene-cia Giulia". Staro tržaško kamnito hišo so prenovili, a obdržali vso ti-piko in nastal je izjemen in prijeten prostor, v katerem domuje vse bolj popularna enoteka. Daniele Riva je v goste povabil dva vinarja. Mlađega in prodornoga Brica, Valterja Sirka iz Višnjcvika v Goriških Brdih in nadvse zanimi-vega, popularnoga, žo skoraj "mi- Joško Gravner stičnega" Joška Gravnerja. Valterja Sirka, prijatelja Gorenjskega glasa, sem pred časom že prodsta-vil. Prav on je "kriv", da som lah-ko več kot navdušeno spremljal z italijanskima sommelieroma vode- Valter Sirk no pokušino vina Joška Gravnerja. Joško Gravner prihaja z italijan-ske strani Brd, Colio, iz vasico Števerjan. Velik vinar! Velik člo-vek, ki je med okušanjom njegovih vin in prijetno in poučno debato večkrat rekel: "Hvala za Vi, jaz sem kmet", tako ponosno in iskre- no, da je kar sijalo iz njegovih oči. Zakaj so vsi veliki vinarji tako ne-znansko zanimivi ljudje? Vedno jih pogledam v roke. In v oči. Zanj je značilno, da ne hodi na dogusta-cije, da nima stikov z novinarji, da nekako ni družaben. Skoraj do konca nišo verjeli, da priđe. Pa je prišel. In ko je opisoval svojo delo in vino so mu stoje ploskali. Itali-jani, razvajeni uživači. Slovenska vina so onostavno popularna in zelo "in" v Trstu in naprej v regiji. Pokušali smo starejše letnikc sive-ga pinota in njegovo veliko vino Breg tor rosso Gravner. Ko smo spili rdečega, je vstal in rekel: "Veni, da je dobro, a več kot to me ne zanima. Kar kritizirajte." Vau! Za Joška Gravnorja je vino samo belo. Pravi, da bo to dokazal. V njegovi kleti že več kot deset let ni filtrov, zdaj se njegovo vino rojeva v 225-litrskih "amforah", ki jih vozi iz Kavkaza. Pravi, daje vino kot otrok, ki so mora razviti v odrasloga in odgovornoga človcka brez vplivov. Če vino filtriraš, mu vzamoš dušo, kup mineralov in potrebne vsebine. Že njegov oče mu je vcepil, da je potrebno narediti malo in dobro ter pol no vino. Joško Gravner so zavoda svojih na-pak v preteklosti in prepričan je, da jih bo popravi I. Tako polnega belega vina šo nisem pil. Kaj bo sele, ko bo svojo rebulo prelil iz amfore v barikov sod in ustokleni-čil? Da je bil vinski dogodek res izjemen in pomemben, je pričal obisk ljubiteljev vina, prodajalcev in na koncu tuđi novega župana Trsta Roberta Dipiazza, ki je na-domestil popularnega Ricarda II-lya. In ko smo okušali jedi, smo pili vina Valterja Sirka. Valter je navdušen poslušal kritike starejše-ga Joška Gravnerja, ki je enostav-no pribil: "Vino mora biti dobro." Zlatan Plenkovič Takega mnenja je tuđi Zlatan Plenkovič. Največji in najpopular-nejši vinar na Hrvaškom. Domuje na otoku Hvaru v izjemni vasici Sveta Nede^a. Tuđi Zlatan je izjemen človck. Velik! Spoznal sem ga preko Dcana Dubokoviča. Čez vsc leto je Zlatan Plenkovič vinar, podjetnik in kmet, preko poletja pa izjemen gostitelj v svoji apartmaj-ski hiši, ki jo iz leta v leto dodobra zasedajo Slovenci. Tuđi Gorenjci. Znani, pomembni, preprosti. A vsi posebni. Le tako lahko razumeš način preživljanja dopusta pri Plenkovičovih. Nikakor ni za vsa-kogar. Je preveč enostavno, morda kar preskromno, a izjemno dru-žabno. Še posebej, ko se zakuri žar na stari lozi, koreninah trte in zadi-ši po kozletu ali ribi. Zlatan vsako-mur navdušeno razkaže moderno klet in legendarni hvarski tunel Mirjana Grašič in Anton Magdić nad Jelso, kjor hrani vino. Zlatan je bil eden od ustanovite!jev HDZ-ja, a tuđi eden od prvih, ki mu je rekel zbogom. Brez njega ni oto-ške politike. In brez njega ni bali-nanja, "bočanja" ob morju pri Ju- rici ali otoškega nogometa. Lahko bi nastal film. Morda nekoč tuđi bo. Tuđi kulture brez vina skoraj ni več. Eno z drugim. Tega se zaveda tuđi Tomaž Prinčič, vinar iz Ko-zane, ki že nokaj časa s svojim vinom sprcmlja slikarsko dejavnost. Pred dnevi so v ljubljanskom Eu- rocentru odprli zanimivo razstavo akademika Jožeta Šubica. "FAK" je zelo pomcnljiv naslov razstave, ki jo je poznavalec in zbiratelj Samo Rančigaj iz Celja ocenil kot najbolj erotično zadnje- ga časa. Kritik je mnenja, da je jeza, ki je usmei jena v pravo smer, lahko velika ustvarjalna energija. Navkljub veliko dela pa si je razstavo ogledal veleposlanik Srbije in Čine gore v Sloveniji dr. Ivan Viskovič s svojo šarmantno ženo Dubravko. Ivan Viskovič je velik ljubitelj in poznavalec slovenskoga vina in zdaj že skoraj družinski znance Prinčičovih. Družina Magdič iz gostišča An-čka pa je zanesljivo najbolj vinsko izobražona. Anton Magdič je med prvimi, ki je opravi I drugo stopnjo šolanja za naziv sommelier 2, njegova žena Jurka, sin Marko in hči Jurka pa so pred dnevi prejeli diplomo za prvo šolanjo vinskih svetovalcev. Solanjo je potokalo v gostilni Ančka pod okriljem sole /a gostinstvo in turi/em i/. Maribora. Kar 19 goronjskim gostin-cem je pri šolanju pomagal Sklad za izobraževanje delavcev v obrti. Prireditev si jevogledala tuđi Mirjana Grašič - Šircelj, predsednica skupščine Območne obrtne zbornico in /cio de javna v Skladu za izobraževanje. Tuđi sama je go-stinka. Blažun, staro kranjsko go-stilno bo počasi zaprla, kor v maju odpirajo nov lokal v prostorih novo Obrtne zbornice. Vinskoga znanja sta si nabrala tuđi Boštjan Mihelič iz gostilne Bonedik v Stražišču in Danijel Katrašnik znan turistični dolavec, ki znanje, delo in ljubezen združuje v Alp penzionu na Bledu. Bošt-jan Mihelič je najprej gostinec, zatem tuđi kogljač in vpliven član Društva ljubiteljev laškega piva v Kranju. Sedež društva je pri Bene-diku in prav danes imajo rodni ob-čni zbor. Zna biti zanimivo. Društvo, ustanovljeno pred letom dni, sovoda registrirano na sodišču, ima zanimivo članstvo. Zdaj jim bo Boštjan lahko priredil šo kak vinsko obarvan dogodok. Ob njihovom legendarnom "pohanom pšancu" pa tako prija vino in pivo. Je pa zanimivo, zakaj no pronovijo in ponovno odprojo "kogl bana", kegljišča, ki jo nekoč žc delalo. Škoda lo, ker imajo sommelieri i/ štajersko sole tako čudno zeleno suknjico. Kar no predstavljam si, da me nekdo poskuša postroči s lakim "reklcem". Kaj selo svetovati. Vredno pa jim je čestitati, ker se trudijo z novim znanjem spromlja-ti vinske trende. Joško Gravner je rekel, da se vino dela žo najmanj pet tisoč let, in da kaj novoga ne borno "pogruntali". Lc dobro naj bo! Mama in hči, starejša in mlajša Jurka Magdič '■'■■ ■ » -^™ ■ - ■■ -1''-' .......... ■■■'A.I.Htl, . ■_______________^-------------------„-----------------------,---------» Boštjan Mihelič in Danijel Katrašnik Tomaž Prinčič, Dubravka Visković, Jože Šubic in dr. Ivan Visković Župan Roberto Dipiazza s spremljevalko, Daniele Riva in Joško Gravner VRTIMO GLOBUS Podelitev oskarjev V noči na po-nedeljek je v Los Angolosu potekala 75. podelitev filmskih nagrad. Kar šest oskarjev je dobil muzikal Chica-go, s tremi oskarji mu sledi film Pianist. Oskarja za glavno žensko vlogo je dobila Nicolo Kidman za vlogo v filmu The Hours, oskarja za glavno moško vlogo pa Adrion Brody v filmu Pianist. Catherine Zcta-Jonos je dobila oskarja za stransko vlogo v Chicagu, Chris Cooper pa za vlogo v filmu Adaplation. Oskarja za najbolj-šo režijo je dobil Roman Polanski za Pianista. Si-cor pa so lotošnji oskarji potokali pod moćnim vpli-vom vojno v Iraku, prireditev so spremljalc demonstracijo, tradicionalna rdoča preproga je bila odpo-vodana, nokatere zvezde se v znak protesta podelit-ve nišo udoložile. Madonna je najslabša igralka V Santa Monici, nedaleč od Hollywooda, jo v soboto potekala podolitev nagrad za naj-slabše dosež.ke v filmski industriji. Okrog 500 filmskih ustvarjalcev, kritikov in filmskih navdušeneov ta nozaželjc-na priznanja podoljujo že vrsto let in z njimi vsako loto dan pred podelitvijo oskarjov "nagradi" najslabše izdelke holly-vvoodske filmske industrije. "Zmagovalka" zlatih malin je Madonna, izbrana je bila za najslabšo ig-ralko in najslabšo stransko igralko leta. Film Swept away, v katerem je odigrala glavno vlogo, je prcjel skupno kar pet zlatih malin, med drugim ludi za najslabši film tor najslabšo prodolavo filma, dobitnik malino pa je tuđi režiser Guy Ritchio, Madon-nin soprog. Kaj si želijo ženske Anketa, ki jo je izve-dla ameriška družba za proizvodnjo nakita Jo-nes in v kateri je sode-lovalo 300 zaposlenih Američank, je pokazala, kaj si žensko v resni-ci želijo. Presežck časa med delavnikom bi več-ina žensk izkoristila za dokončanje manjših opravkov. Na drugem mostu je kosilo s prijatelji, sledi telovadba, na četrtem mostu pa naku-povanje. Raziskava je prav tako pokazala, da samo deset odstotkov žensk redno telovadi med delovnim časom. Brezplačne poroke Norveški duhovnik Jarle Vcland, ki je lani v svoji corkvi opravil lo dvo poroki, bo organiziral dan bre/.plačnih porok. Duhovnik je povedal, da cerkev zagovarja sklopanjo zakonskih /vez, vondar glede tega no stori nič konkrotnega. Da bi pare spodbudil k sklopanju porok, bo 24. maja v svoji cerkvi organiziral bre/plačne poroke, pari ne bodo imeli stro-škov niti s cvetjem niti s slove^no večerjo, deležni pa bodo tuđi bogatih daril. Ob tej priložnosti bodo priredili tuđi lotorijo, na kateri bo glavni dobitok brez-plačno poročno potovanje. Petek, 28. marca 2003_____________________________________________RAZVEDRILO / infp@g-glaS.SJ____________________________________ GORENJSKI GLAS • 17. STRAN GLOSA________________________________ So flaše letele, so kelnerce pele Prvi udarec prohibicijskemu zakonu je dala Planica. Močnega. Toliko ljudi v rožicah, še posebej mladine in še zlasti športnih navi-jačev, se zlepa ne vidi nikjer. Res je, da v nekaj desettisočglavi množiti že po logiki ogromno Iju-biteljev pivca in vinca. V tako ma-lem kraju, sta Planica ali bližnja Kranjska Gora, se potem nekaj tisoč najbolj zagretih, ki ne grento in ne gremo še dornov, vidi tako, kot bi bil nenadoma v rožicah ves kraj. V Planici vemo, kako je bilo: klobase pa sodčki vina, predvsem pa piksne laske ga in uniona in... Kdo bi se le trudil do kakšnega koska za odpadke. Če komunala ne bi čistila sprati, v nedeljo ne bi imeli kam stopiti, da ne govorimo o finalu, ko so ".vozili grmade odpadkov na deponijo. Kranjska Gora tuke sobote po-poldne, kakršna je bila po sobot-ni tekmi, menda še ni doživela. Tišti, ki bi šli kamorkoli, le domov ne, so v Kranjski Gori prepevali na vsakem vogalu in v vsaki odpr-ti gostilni ali restavraciji. Dovolj je bilo vstopiti le v eno, pa ti je bilo vse jasno: Planica se svoji pevski, pivski in veseljaški tradiciji ne odpove. Planiške generacije so jo gojile, prevzemale od prejš-njih in zvesto ohranile. V restavraciji je bilo na bi to, tako nabito, da si šel komaj mimo razgretih harmonikarjev in pev-cev. Flaše so letele, dobesedno, kelnerce so se smejale - kaj bi le drugega! Pilo seje in pelo in vriskalo in tnajalo sem in tja. Nate so popadali, te polili, krilili in sploh ah in oh. Tu nisi imel kaj iskati, če nisi bil del scene. Zunaj ni bilo nič drugače: ćela cesta se jih je vila, ćela cesta ta-kih, ki se jim je pot navpična postavljala, tako da si bil srečen, če jih nisi povozil. Mirnega kotička ni bilo, ne tu ne v okolici: tam so tabori I i tišti navijači, ki patujeja s karavano skakalcev po svetu. Tam se je sele opotekalo in bruhalo vsevprek. Pmtialkoholni zakon ? Vse, samo to ne. Lepo vas prosim - le kdo bo pa trezen, če je toliko svetovnih rekordov? In čeprav jih ne bi bilo, je Planica Planica -veselica na prostem. Toliko večja, če so naši skakalci v sezoni uspeš-ni. Ce je Planica, letimo na glavo in nobena prohibicija nam ne priđe do žive ga. Tuđi sicer je kratkoročno dokaj malo upanja, da pred deseto uro zjutraj v kafičih ne bi bilo "takratkih ". V toliko malo časa, kolikor je zakon v veljavi in v povsem naključnem ohisku kavar-nice lahko vidiš, koliko je ura. Stalni gost se z vso svojo obil-nostjo nasloni na šank, priđe kavica in čisto naskrivaj tuđi kozarček, ki se bliskovito izpije in izgine. Gost reče natakarju: 'Zdaj boste z alkoholno prepo-vedjo še več zaslužili, saj moram zraven kao za kam uf laf o spi ti še tale kofe!" Da ne bi stalni gost je dobili svoje merice? Dajte no! Dokler bodo hoteli, jo bodo dobili - tako ali drugače, pa naj bo za hrbtom pet inšpektorjev. Seveda jih ne bo. Vsak mali kafič je kot drugi dom, kjer se vsi poznajo: če bo v lokalu neznan obraz, bodo pa skrivali. Že v Planici so se šli takole: na prireditvenem prostoru je pred deseto prepovedano piti, priredit-veni prostor pa je skakalnica in prostor za skakalce pa nekaj male ga zraven. Vse drugo ni prire-ditveni prostor. Kdo pa je že zjutraj opit in se mu ne srne točiti, se pa v Planici preprosto ne da nadzarovati. Je folka preveč. Ražen tega pa vse s seboj prinesejo in k šanku zavije -jo bolj po pomoti kot zaradi ž.eje. Kakar je v Sloveniji v navadi, iz navadne muhe delamo slona. Iš-čemo dlaka v jajcu. Eno takih dlak je prepričanje nekaterih, da naši vidni politiki ne bi smeli javno nazdravljati in se s kozarcem šampanjca slika riti po časopisih. Da potem mladina ta posnema ali kaj? Da sa oni vz.or ali kaj'.' Da so kvarni vpliv ali kaj? Lepo prosim - kdo pa se še istaveti z na-šimi politiki? Kdo jih pa sploh še gleda in posluša? Nikdo. Zdaj po referendumskem triumfu sicer mislija, da jih je narod poslušal in valil tako, kat so želeli. Narod ima svojo pamet inje odločal tako, kot je mi si U, dabra se zavedajoč, da boda damala vsi, ki so triumfirali, prekmalu zbežali izpred oči v Bruselj in v Nato. Potem bodo daleč od oči in daleč od srca, ki mu že zdaj niša kaj prida blizu. Kar mirna in fletno naj nazdravi jaja, nobene škode ni, kveč-jemu koristi našim vinorodnim krajem. Da pa mladina pije, so vzroki drugje kat v lahki dostop-nasti alkohola. Mladina pije, ker ni ma cilja in ne perspektive, ker se čuti socialno izrinjeno in s tem tuđi čustveno izropano. Brez služb je, saj je med brezposelnimi kar četrtina mladih, brez upov na bolje... Brez.izhadno, kljub raznim nevladnim dtišebrižnim organiza-cijam, ki jih vabija v razne lAS-e in druge akcijske SOS skupine... Teh reci se latite, gospoda, ne pa prohibicije... Darinka Sedej ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven(21.3. -21.4.) Kljub temu da ste na trenutke izzivali usodo in niste hoteli razumeti, kaj pomeni biti strpen, boste našli to, kar si želite. Nikar ne mislite, odločitve bodo vseeno težke, čeprav ste si mislili drugače. Pri financah boste še kar nekaj časa brezskrbni. Bik (22.4.-20.5.) V naslednjih dneh bodite še posebej pažljivi pri izrečenih besedah, da ne priđe do obljub, ki jih ne boste mogli uresničiti. Vsi razgovori, ki jih boste imeli v bližnji prihodnosti (predvsem poslovni), bodo za vas zelo pomembni in odločilni za nadaljnje življenje. Dvojčka (21.5.-21.6.) Ne tratite energije tam, kjer to sploh ni potrebno - vse boste resili in kot ponavadi bodo vsi zadovoljni. Raje posvetite svoj čas Ijubezni in usmerite čustva do nekoga, pri katerem ste že čisto obupali. Upanje, ki ga boste dobili, vam samo željo še poveča. Rak (22.6.-22.7.) Včasih preveč pričakujete od samega sebe in ste potem še toliko bolj razočarani. Postavili si boste malo nižje merilo in šli korak za korakom do želenega cilja. Uspeh je zagotovljen. Čustveno boste še nekaj časa negotovi. Lev (23.7.-23.8.) Na delovnem mestu se boste spoprijeli z novimi izzivi. Res, da boste na samem začetku omahovali, a vendar boste zadevo dobro izpeljali. Tuđi kar se tiče vašega osebnega življenja, se boste začeli truditi in presenećeni boste nad spremembami! Devica (24.8. - 23.9.) Zaradi izčrpanosti in čustvenih zapletov lahko zbolite, no ja, saj kakšen dan ali dva v topli postelji vam bo samo dobro del. Le da se ne boste razvadili in boste vse skupaj potegnili. Pri financah si boste delali skrbi, a se na koncu dobro izteče, Tehtnica (24.9.-23.10.) V družinskem krogu boste morali pokazati malo več razumevanja in biti bolj v oporo. Boste videli, ne bo vam žal. Velikokrat se premalo zavedate, da veliko pomenite Ijudem, ki vam imajo radi tuđi takrat, ko ste slabe volje. Škorpijon (24.10. -22.11.) Čeprav se vam bo zdela poslovna ponudba zelo v redu, bodite previdni in zadevo prespite. Posvetili se boste reševanju blokad v družini, saj je že skrajni čas, da se pogovorite in da dorečete določene stvari. Pri zdravju se kaže občutljivost na glavobole, a nič hujšega. Strelec (23.11.-21.12.) V naslednjih dneh pričakujte prijetne spremembe v družinskem krogu. Ugodne dneve imate tuđi pri sklepanju novih vezi, tako prijateljskih kot tuđi poslovnih. Poslovno je možno napredovanje ali pa ćelo zamenjava službe. Odpira se vam možnost za daljšo pot. Kozorog (22.12.-20.1.) Kar nekaj dni boste v dilemi - ali odločati po svoji presoji (ki ni vedno realna), ali pa upoštevati nasvete prijateljev, v katere tuđi nimate 100-odstotnega zaupanja. Najbolje bo, da se koncentrirate in prisluhnete svojemu notranjemu glasu. Brez skrbi, odločitev bo prava. Vodnar(21.1.- 19.2.) Preden karkoli naredite ali izrečete, raje dvakrat premislite, saj se vam nasprotno zna zgoditi, da prizadenete nekoga, ki si tega ne zasluži. Na delovnem mestu boste uspešno premagovali rahla nelagodja, saj se ne boste imeli namena zapletati v prepire. Ribi (20.2. -20.3.) Uresničila se vam bodo prijetna pričakovanja. Na delovnem mestu se boste postavili po robu in tuđi uspeli. Domaći vam bodo naložili veliko dela in vam s tem skušali dopovedati, da ste nezamenljivi. Kljub vsemu si boste znali vzeti svojih pet minut. Tjaša Vidic iz Krnice. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 21. do 28. marca 1903 Jesenice so dobile svoj tedenski sejem Jesenice, 27. marec 1903 - Jeseniška občina je po dolgih letih priza-devanj končno dobila dovoljenje /a organiziranje (edenskih sejmov. Ti bodo od naslednjega meseca potckali vsak lorck, če pa bo v lorck slučajno dela prosi dan ali praznik, pa se bo sejem prestavil na naslednji dan. Na teh sejmih se bo lahko prodajalo skoraj vse; raznovrstna živi-la, poljski pridelki, gospodarsko in poljedelsko o rod je in ostali za vsak-danjo uporabo potrebni predmeti. Jeseničani so si tedenskega sejma že dolgo časa želeli. saj upajo, da se bo tako izboljšala in poeenila predvsem ponudba živil v mestu. Zaradi hitrega povečevanja prebivalstva v zadnjih letih so živila v jeseniških trgovinah med najdražjimi v državi in se njihove cene lahko primerjajo eelo z dunajskimi. Lep spomladanski dan Kranj, 24. marec 1903 - Minulo nedeljo smo preživeli tako lep spomladanski dan, kot bi si ga lahko le Želeli. Krasno in toplo vreme je na prosto privabilo množiee meščanov in vsi vlaki državne železni-ee, ki so peljali izven mest. so bili polno zasedeni. Močno so bili ob-iskani tuđi bližnji izletniški hribi, predvsem Sv. Josi, Sv. Katarina, Srnama in Smarjetna gora, okoliške gostilne pa so zaradi navala mno-žie kar pokale po sivih. Veliko izletnikov je obiskalo tuđi Kamniško Bistriško dolino, kar nekaj pa se jih je povzpelo ludi na Ciolico. Prav vsi pa so uživali ob misli, daje konec letošnje dolge in mrzle zime. S sekiro napadli nabornika Lahovče, 22. marec 1903 - Na Mlaki v Kamniškem okraju so v nedeljo zvečer pred vaško gostilno štirje lantje iz Lanove s sekiro napadli dva njihova sovrstnika. Zakaj je prišlo do pretepa. ni znano, oba sla sieer napad preživela, a sta hudo ranjena. Nesrečneža bi sicer morala konce tega meseca iti k vojakom, vendar jima bo morala vojaška oblast to dolžnost zaenkrat preložiti za nedoločen čas. Vse štiri napadalce so že prepoznali, zato jih je policija lakoj prijela in sedaj v zaporu eakajo na sojcnje in pravično kazen. Svet pred sto leti Sodišče je otroka kaznovalo z udarci New York - Na sodišču v Jersev Citvju je potekalo sojenje 13-letne-niu Chasu Tobinu in 12-letnemu Edvardu Donellvju, obdolžena sta bila oboroženega topa. Z revolverjem naj bi grozila in ropala svoje vrstnike. ki so jima morali nositi denar. Sodnik je ugotovil, da sta kriva obloženih dejanj, vendar pa ju zaradi mladoletnosti ni mogcl poslati v zapor. Namesio tega ju je obsodil na denarno kazen v visini deset dolarjev ali pa na kazen z udarci v sodni dvorani. Materi obeh dečkov sta se takoj odločili za slednje, ker naj bi bilo to bolj vzgojno, in zato je sodni sluga mlada lopova pošteno namlatil po zadnji plati. Nevarna zarota ameriških šolark New York - V Ameriki je danes ćelo vzgajanje mladih deklic postalo nevarno. Ravnateljica reformne sole v Ogdonu v državi Utah je prišla na sled pravi zaroti svojih učenk. Deklicc so zaradi slabih ocen sklonile zažgati solo in zastrupili svoje osovražene učiteljice. Sodna obla*! je na podlagi ravnaleljičine prijave opravila hišne preiskave pri osumljenih deklicah in v resnici pri njih našla dovolj sirupa, da bi z njim lahko zastrupile vse učitelje na soli. Kje so nevarne učenke strup dobile pa še ni znano. Deklice so seveda takoj i/ključili i/ sole in sedaj čakajo na sojenje. Normandija je postala dežela pijancev Pari/. - Scvcrno /ahodn^del Fiancije ali Normandijo bi resnično lahko preimenovali v deželo pijancev. Prebivalci se na alkohol začne-jo navajati že v zgodnjem otrošivu, saj je med preprostim ljudstvom običaj, da dobijo dojeneki že pred krstom žlico vina. Starejši otroei pa za zajtrk dobivajo kavo z žganjem, ki naj bi bila po njihovem mnenju zelo krepčilna. Solarji v šolah pa med seboj kar lekmujejo, kdo se ga bo bolj napil in pred prazniki v šolah zaradi vsesplošnega pijančevanja manjka kar polovica otrok. Žalo ni čudno, da odrasli prebivalci Normandije popijejo nenormalno velike količine alkoholnih pijač. V neki vaši z le 300 prebivalci prodajo kar 1000 litrov žganja na mesec. Poraba alkoholnih pijač v pokrajini pa se še /višuje in zaradi vsega tega ni čudno, da ima Normandija največjo umrljivost. največ samomorov, umorov in pretepov v vsej Franciji. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (marec 1903) And raž Kalamar ŠTIRI TAČKE Čutila mačke in psa Vsaka žival je skozi zgodo-vino razvila nekatera čutila, ki so ,ji pomagala preži-veti. Danes borno spoznali zanimiva mačja in pasja čutila. Ana Bešter Najprej pa bi rada odgovorila gospe Greti iz Radovljice, ki nanije poslala vprašanje, kako naj zavaruje oči svojega mućka in kužka, glede na to, daje vsako leto sončna svetloba bolj nevarna. Dr. vct. med. Iris Selan Goli nam je povedala, da zdrave pasje in mačje oči ne po-trebujejo nobene dodatne zaščite proti soncu, zaupala pa nanije še, da lahko liste živali, ki nimajo pigmenta (s svetlim smrčkom) zavaru-jemo tako, da njihov nosek, kadar so na soncu, narahlo namažemo s kremo za sončenje. Zdaj pa najprej poglejmo, kakšna so čutila pri mački. Mačka ima odlično razvit vid, saj je predvsem od tega čutila odvisna njena lov- ska sreča. Zaradi sposobnosti, da zenico močno razširi in zaradi posebne plasti v nolianjo-sti očeša, ki odbija svetlobo na posebno točko v očesu, vidi mačka tuđi v mraku in skoraj po-polni temi. Človekovo vidno polje meri 210 stopinj, mačka pa ima skupnega vidnega polja kar 285 stopinj. Mačke imajo tuđi izredno oster sluh, ki jim prav tako uspešno pomaga pri lovu. Sliši lahko še tako tiho šušljanje. Mački pri premikanju precej pomagajo tuđi brke. ki so zelo občutljive. Brki so dolgi toliko, kolikor je široko mačje telo, zato jih mačka spretno uporab-1 ja kot merilo pri premikanju skozi ozke špranje ali luknje. Voh imajo mačke slabše razvit, vendar še vedno bolje kol čio-vek. Zelo dobro pa imajo razvit tuđi okus. Se v eni stvari so mačke pravi mali čudeži. Imajo izjemen čut za ravnotežje. Kadar mačka pade, s pomočjo organa v notranjem ušesu za-zna svoj položaj v zraku, zato na tla vedno pristane na nogah. Pomembno funkcijo pri ohra- njanju ravnotežja pa ima tuđi rep, ki služi kot protiutež, kadar mačka nenadno spremeni smer pri veliki hitrosti, npr. pri lovu. Kaj pa psi'.' Psi vidijo v temi bolje kot člo-vek, nikakor pa ne tako dobro kot mačka. Najbolje razviti pasji čutili sta sluh in voh. Veliko boljša sta kol pri človeku. Pasji uhlji so si na vide/, sicer zelo različni, eni so majhni, drugi zelo veliki, eni stojijo pokončno, drugi pa pa-dajo ob glavi ... Vendar pa imajo vsi psi odličen sluh, zaznava-jo ćelo visokolrekvenčne zvo-ke, ki jih človek ne sliši. Tuđi voh je pri psu izredno razvit. Saj veste, da vas kuža vedno ovoha, ko vas vidi, prav lako povoha pse, ki jih sreča na sprehodu in vse sledi oh pot i. Voh namreč daje psu vse mogoče informacije inje kakili milijonkrat občutljivejši od človeškega. Čutila živali so torej veliko bolj razvita kot pri človeku, zato vedite, da živali, če še tako skrivate svoja čustva, vedno vedo, kako se počutite. Foto: Mojca Sajovic GORENJSKI GLAS »18. STRAN____________________________________POGOVOR / Jnfo@g-glaS.SJ___________________________________________Petek, 28. marca 2003 Mag. Cene Matičič, poslanec družbenopolitičnega zbora nekdanje republiške skupščine Akcija petindvajsetih poslancev V železnih sedemdesetih letih komunističnega režima je skupina petindvajsetih poslancev sprejela zakonsko dopolnilo, s katerim je lahko dvajset poslancev predlagalo svojega kandidata za zvezno predsedstvo. Zaradi greha, ki so ga s tem zagrešili, je bil gospod Cene Matičič, kot neformalni vodja skupine, dvajset let izključen iz vsega družbenega življenja. Verjetno pa je imel veliko srečo, kajti nekateri so grozili tuđi s krvjo. Dva mandata ste bili poslanec v takratni republiški skupštini. Krajše obdobje ste bili kot pred-sednik finančnega odbora ćelo poklicni politik. Kaj vas je kot matematika gnalo na tako spolz-ko področje, kot je politika? Še zlasti, kot je bila avantgardnapolitika Partije. "V osnovi sem pravzaprav dela-vec. Učil sem se /a mehanika in ključavničarja. Potem pa sem Studira! . Vedno ob delu. Po drugi svetovni vojni sem končal matematiko. Študiral sem tuđi ekonomijo. Na visoki politični soli sem najprej diplomi ral, potcm pa šc magistrirah Napisal sem tuđi doktorat, a ga nisem nikdar zagovar jal. Imam ga v predalu. Kot ekonomist sem delal na raznih inšti-tutih v Beogradu, v Švici in na delovišču v Sahari, kjer sem se ukvarjal s plinifikacijo. Nekaj časa sem delal tuđi v Organizaciji združenih narodov. Vedno pa me je zanimala ludi politika. Še /lasti monetarna. Kot zahodno usmer-jen izobraženee sem prvič po drugi svetovni vojni primerjal gospodarski položaj Slovenije z država-mi Zahodne Evrope. Kar je bilo v tistem času bogokletno. Še v rajn-ki kraljevini, če se spomnim na-njo, je bila .Slovenija, to se pravi takratna Dravska banovina, gospodarsko primerljiva s severno Avstrijo ali zahodno Furlanijo. Potem pa je šio navzdol. Ne rečem, da ni bilo v SFRJ nič nareje-nega. Nasprotno, veliko je bilo narejenega. Toda, veliko v pri-merjavi /. drugimi jugoslovanski-mi republikami, s katerimi smo se vedno tuđi morali primerjati. Pri-merjava z Zahodom, je bila groza in strah. Tega si ni nihče dovolil primerjati. Kot poslanec v druž-benopolitičnem zboru sem v sedemdesetih letih prejšnjega slolet-ja v republiški skupščini o teh stvareh prvič ra/pravljal. Kot mo-netarist sem se spopadal z inflacijo in podobnimi problemi, ki so jih na jugu večkrat šteli za božjo mano. S temi problemi smo se spopadali samo v Sloveniji. Med-tem ko so drugi najemali velika posojila in jih nespametno za-pravljali." Prehitevanje časa vas je pripe-Ijalo v izolacijo. Povod zanjo je bila akcija petindvajsetih poslancev, o čemer ste napisali tuđi knjigo. Nekateri zgodovinarji menijo, da še vedno ni pravi čas za to, da bi knjiga prišla v roke javnosti. Smo res še tako zelo pod "vtisom" nekdanjega režima? "No, ne gre samo za mnenje ne-katerih /godovinarjev. Ko sem knjigo že napisal, sem v svojem arhivu našel šc nekaj dokumen-tov, za katere menim, da jih ne smem prezreti in jih bom v knjigo vključil naknadno. Sicer pa drži, da sem bil zaradi akcije dobrih dvajset let v "out" poziciji. Nihče ni hotel objaviti nobenega mojega papirja. Ra/.en morda ozko stro-kovni časniki. kot recimo Les, pri katerih pa je populacija bralstva silno o/ka. Ko so me "odžagali". sem se namreč zaposlil v lesni stroki in tisto, kar sem objavljal, je bila seveda čisto strokovna tematika. Verjetno so si mislili, no, ja, sem pa naj Cene kar piše. Pre-eej dejaven sem bil tuđi na pod-ročju f'inanc, vendar pa linančni časniki mojih prispevkov nišo smeli objavljati. In to so mi ludi gladko povedali. Na njihovih stra-neh sem se lahko pojavil sele po rehabilitaciji, ki je prišla leta 1989." Dan "D" Je bila poslanska akcija, zaradi katere ste bili dve desetletji na "hladnem" organizirana? Kaj je sploh bilo njeno bistvo, njen na-men? "Prav v tem je hec, da je šio za neorganizirano, spontano akcijo takralnih poslancev. Sam sem, recimo, Ivana Krefta, ki je bil pri akciji tuđi zelo dejaven, prvič vi-del v skupščini. Do takrat sem o njem vedel le to, da se z oblastjo nenehno prepira okrog elektrike. In že po dveh dneh se je presedel k meni, češ da se še najbolje razu-meva. Podobno je bilo s Tonetom Remcem, ki je bil od mene precej mlajši in je bil pravzaprav studentski poslanec. Preprosto je šio za osebne simpatije, ki so zrasle iz podobnih strokovno političnih pogledov. Nckdanji predsednik repubflške skupščine in poznejši direktor Mercatorja Miran Goslar, ki je z nami simpatiziral, se je ob neki priložnosti vprašal prav to, ali ne bi morda organizirani več dosegli? Odvrnil sem mu, bi, am-pak v zaporu. Sicer pa je bila akcija sprožena leta 1971. Točneje, 8. julija 1971, ko smo v republiški skupščini u radno vložili zakonsko dopolnilo, na temelju katerega bi lahko dvajset republiških poslancev predlagalo svojega kandidata za zvezno predsedstvo. Je pa res, da je bila naša skupina že pred tem letom znana po tem, da po-skušamo Slovenijo pripeljati na demokraličnejše pozicije. Bilo je pač tako, da parlament tište čaše ni bil več organ, ki je samo roko dvigoval. Marsikdaj so zmagale sile, ki so ravnale proti temu, kar je rekla in delala Partija. Imeli so nas za liberalce, za neki manj-vredni osebek, ki pa je rasel. Vendar, liberalno usmerjenost nam bi še oprostili, če ne bi bilo zakon-skega dopolnila, zaradi katerega sem po/neje postal malo manj kot državni sovražnik številka ena." Kako je potekal dan, ko so slovenski poslanci sprejeli sporno dopolnilo? "Dopolnilo, ki je po/neje dvig-nilo toliko prahu, je bilo sprejeto po/no /večer. Že na poti v skup-ščino sem čutil, da nekaj visi v zraku. Dopolnilo. za katerega moram povedati, da nisem njegov avtor, sestavil ga je Remc, sem pričakoval. Na hitro sem ga prelc-tel, in ugotovil, da sta bili dve za- devi nekoliko dvomljivi in sem ju popravil. Medtem pa je Remc med poslanci poiskal še deset so-predlagateljev. Ni jih bilo tcž.ko najti. H korner koli je šel, je ta podpisal. V bistvu je dopolnilo slonelo na deklarativnih izjavah, češ da lahko kandidirajo tuđi poslanci, vendar mora kandidata podpreti naj manj dvajset poslancev republiške,skupščine. Seveda pa je bilo vprašanje, kdo bi si sploh upal kandidirati. Treba je vedeti, da so se stvari dogajale v času, ko se je maršal odločil, da zaradi starosti ne bo več predsednik države in je bilo treba najti drugo rešitev. Našli so jo v pred-sedstvu, ki naj bi ga sastavljali tri-je člani iz vsake republike. Predsednik republiške skupščine je postal član samodejno, dva pa je praviloma lahko predlagala samo Socialistična zveza delovnega ljudstva. Ta je predlagala Marka Bulca in Mitjo Ribičiča, takratne-ga predsednika /vezne vlade, ki je v Beogradu delal takšne nera-zumnosti, da smo bili vsi razočarani." Je bila kandidatura Mitje Ribičiča potemtakem posredni povod za sprejem zakonskega dopolnila? "Zaradi Ribičičeve kandidature je v resnici prišlo do razprtij in so po občinskih strukturah namesto njega kandidirali vse mogoče druge ljudi. Ko se je izkazalo, da SZDL trmasto vztraja pri Ribiči-ču, smo pač sprejeli dopolnilo. Sprva je dopolnilo podprlo le šti-riindvajset poslancev. Petindvaj-seti je bil Domžalčan Ivan Šonca, direktor papirnice Količevo. In proces se je lahko začel. Ccprav sem vnaprej vedel, da borno pro-padli. Prav/.aprav smo to vedeli vsi. Vedeli pa smo tuđi, da moramo enkrat za zmeraj jasno povedati, ila ima parlament še vedno najpomembnejšo besedo in da ne moremo kar naprej sprejemati to, kar Partija misli, da je treba. Dopolnila so bila sprejeta, ne da bi kdor koli sploh ugovarjal. Od dc-vetdesetih poslancev Republiške-ga zbora so se štirje vzdržali, drugi so bili "/a"." Pravite, da ni imel pripomb nihče. Ali to pomeni, da vas Partija ni je mala resno? "Vsekakor se ni sprva nihče "bunil". Verjetno so menili, da gre le za nekakšen zunanji demokratični videz, iz katerega se na koncu ne bo nič izeimilo. In so nam pustili veselje. Partiji so dodatno zakuhali študentje, ki se prav tako nišo strinjal i z Ribičiče-vo kandidaturo. Dan pred sprejet-jem dopolnila je priredila SZDL veliko maso, na kaleri študentje po pripovedovanju Lcnarta Šetin-ca sploh nišo prišli do besede. Po končani seji, na kateri je bilo dopolnilo sprejeto, smo odšli v lokal, kjer so se zbirali studentski poslanci, ki so o naši akciji na dolgo in široko razpravljali. Veliko so govorili, ne da bi nazadnje vedeli, kaj sploh hočejo povedati. Kakor koli že, vzel sem besedo in začel ra/.lagati, čemu vse skupaj sploh služi. Jasno sem povedal, da akcija nikakor ni naperjena zoper Ribičiča. Čeprav je na koncu iz-padlo prav to. Rekel sem, ni važno, kdo je temveč, koga v Beogradu imamo. Menil sem, da mora biti ta prvič, mlajši od vseh tistih, ki naj bi tam sedeli in drugič, da mora biti dober gospodarstvenik, ki razume, kam svet pravzaprav teče in kako se bo gospodarsko in družbeno stanje v svetu razvijalo. In to se bo prav gotovo razvijalo v smeri socializiranega kapitalizma, sem rekel." Politični hazard Ste takrat že imeli koga v mis-lih? "Dva sta se mi zdela za to funkcijo kot nalašč; Mara Bcšter iz Kamnika, ki je bila takrat redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti in Aleksandcr Bajt, s katerim sva tiste čaše skupaj precej delala. Več prednosti sem dal sicer Mari, saj je bila članica CK, se pravi, daje bila v naj-tršem jedru, čeprav je doktorirala v Angliji. Sem pa dvomil, da bi kandidaturo sprejela. In je tuđi ni. Vsekakor sem šel naslednji dan skupaj z dvema študentoma k njej na dom. Ko me je zagledala na vratih, sem takoj vedel, da že vse vc. Odšel sem k Bajtu, ki je kandidaturo prav tako zavrnil. Mislil sem, da je že vsega konec, ko me je Krcft spomnil na Tanka, takrat-nega direktorja Roga, ki je bil zelo prakličen gospodarstvenik. Tuđi Tanko je kandidaturo odklo-nil. V "rokavu" sem imel še Ko-bala, poznejšega guvernerja narodne banke, katerega pa mi je Mara odsvetovala. Zanimivo je, da so bili vsi, s katerimi sem se pozneje pogovarjal, prepričani, da smo akcijo izpeljali zato, da bi Ri-bičiču postavili protikandidata. To sem moral nekajkrat ćelo pis- meno zanikati. Dejstvo je, da nismo iskali protikandidata, ampak tretjega človeka, ki bi bil enak med enakimi; naj pač volilno telo ugotovi, kdo bo in kdo ne." Kolikor vem, ste nazadnje odšli še k Ernestu Petriču, sedanjem slove nskem veleposlaniku v ZDA. Kako je ponudbo sprejel Petrič? "Nazadnje smo res pristali pri Ernestu Petriču. Sprva nad njim nisem bil ravno navdušen, saj je bil Petrič daleč od profila, ki sem si ga zamislil. Pozneje pa sem vi-del, da je lant bister, nekoliko agresiven, kar je v redu, za name-ček pa še predr/.en, kar je sam rekel. Izkazalo se je, da je to res. Petrič se je s kandidaturo strinjal, pred končno odločitvijo pa je želei govoriti še s takratnim pred-sednikom slovenske vlade Stane-tom Kavčičem. S cimer sem se seveda strinjal. Ti moraš poiskati Kavčiča, sem mu rekel, mi pa dvajset poslancev, ki bodo tvojo kandidaturo podprli. Biti bi morali iz vseh petih zborov, ne le iz re-publiškega in iz različnih krajev. Tako bi imeli na eni strani terito-rialno pokrilo vso Slovenijo na drugi pa vseh pet /borov. Poslan-ce smo dobili kar preko telefona, kar je samo po sebi "škakljivo". Zato sem napisal nek vozni red, česa se borno držali in kaj borno govorili. Vedel sem namreč, da se bodo pri obračunavanju najprej spravili na to. Pravzaprav sem vozni red napisal, preden smo sploh začeli in vsi trije smo ga podpisali. Poleg mene še Remc in Kreft. Kar precej teh poslancev se je potem pokesalo. Rekli so, da so bili zavedeni in se pri tem sklice-vali name. Več kot šestdeset od-stotkov pa jih je lako ali drugače vztrajalo tuđi potem, ko je Partija z mano obračunata. Skratka, Petrič je Kavčiča našel v Savudriji. Najprej je sicer rekcl, da Kavčiča ni dobil, na petindvajseti obletnici akcije pa je odkrito pri/.nal, da je Kavčiča v resnici dobil, vendar se Stane ni mogel odločiti. Rekel mu je približno nuslednje: poskusi, vendar zav/cmi bolj nevlralno držo. Na obletnici je Petrič javno povedal ludi naslednje: "Točno mi je bilo rečeno, da bo, v kolikor bi šio to naprej, bi lahko tekla kri"." Dvajset let šamote Je Petrič kandidaturo sprejel ali ni? "Po vrnitvi iz Savudrije, se je Petrič oglasil pri meni v Domža-lah in kandidaturo sprejel in do-dal, da se bo naslednje jutro nav-sezgodaj poskušal pogovoriti še s takratnim predsednikom republiške skupščine Sergejem Kraig-herjem. Naslednjega dne pa je Kraigher Pctriča pregovoril. Na mi/.i sem dobil Petričev listek, da od kandidature odstopa. Njegovo kandidaturo sem umaknil in to je bilo vse." Vse ravno ne, saj so sledile čistke. "Ne takoj. Nekaj časa je bil ab-solutni mir. Nakar je prišel k meni Brajnik in mi predlagal "pošteno igro". Seveda sem bi za to tuđi sam. V precep meje vzel centralni komite. Predsednik je bil sicer France Popit, vendar me kot prvi ni masiral on, ampak Andrej Marine. Takrat sem "zvedel", da je /a nas komuniste demokracija samo neka /imanja forma, ki je v praksi povsem neuporabna; mogoče jo je razumeti ludi drugače, kot neko zaupanje v državo. Tako smo postali poslanci, ki smo akcijo spe-ljali, prvovrstni državni sovražni-ki. Kar je bila grozna obtožba. Po/neje so mi ćelo rekli, da če bi to počel pol leta prej, bi me postavili pred zid; "Še za kaj drugega smo jih postavljali ob zid. pa bi tuđi tebe." Odvrnil sem mu, da me zaradi česa takšnega kot po-slanca ne morejo klicali na odgovornost. Pa so mi odgovarjali, "Na neki način bi že uspeli", tako sem spoznal, da mislijo s tem resno. Zadovoljili pa so se z eno samo kaznijo. To je z menoj. Dru- gih nišo kaznovali; le Remc je moral odstopiti. Še veliko časa po moji i/ključitvi i/, partije in kdo ve, od kod še, se je o naši akciji govorilo in pisalo. Pisnega gradiva je bilo več kot sedem kil. Zade-ya se je raznesla po vsej takratni Jugoslaviji. Ćelo nov i nar j i nem-ških'časopisov so prišli in sprašc-vali, kaj se dogaja." Vas je pred likvidacijo resilo to, da so vas poznali tuđi zunaj države? "To je zelo mogoče." Kako gledate na takrat ne do-godke s časovne distance dvajse-tih let? "Zaviranje akcije nas je veliko stalo. Najprej smo zašli v negativno kadrovsko selekcijo. Če bi na-daljevali na stopnji, ki sojo pretr-gali, bi bila Slovenija že zdavnaj enakopravna članica Evropske zve/e. Med drugim smo takrat iz-postavili ludi osebno odgovornost in javnost plač. Ne prvega ne drugega v Sloveniji še vedno ni. Skratka, zgubili smo splošno usmerjenost, ki se je vrnila sele konec osemdesetih let. Takrat so me tuđi rehabilitirali. In v rehabi-litacijskem dokumentu piše, da se je vizija, ki sem jo lakrat zagovar-jal, i/.ka/ala kot pravilna; da je družbeno gospodarski razvoj šel v smer, ki sem jo takrat nakazoval; da oni to /daj obžalujejo in tako naprej. Ampak, ob/.alovanje in spo/.nanje je prišlo dvajset let pre-po/.no." Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Petek, 28. marca 2003____________________________________GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si_____________________________gorenjski glas « 19. stran Iskraemeco želi ostati stabilna samostojna multinacionalka V Iskraemecu so kljub zaoštrenim pogojem na trgu, ki občutno znižujejo cene, uspeli doseći vse lani zastavljene cilje. Vlaganja v razvoj jih bodo ohranila med vodilnimi svetovnimi proizvajalci števcev. Kranj - V sredo so v Iskraemeco sklicali tradicionalno lctno tiskovno konferenco, na kateri so predstavili lanske rezultate poslovanja in svoje letne nacrte. V bleščeče lepo preurejenih upravnih prostorih je bilo prijetno prisluhniti prepričljivenui in suverene-mu nastopu predsednika uprave največje slovenske multinacional-ke Nikolaju Bevku, ki je razložil, kaj vse so morali storiti, da so v skrajno zaoštrenom konkurenčnem boju, v katerem je većina elektrotehničnih velikanov v Kvropi obu pala in proizvodnjo števcev prodala, dosegli vse načrtovane cilje in kaj bodo še ukrepali, da ostanejo med največjimi. "Za nami je uspešno lelo, ko smo uspeli doseći vse /ustavijene cilje," je zaeel svoj nagovor novi-narjev na tradicionalni predslavit-vi re/ultalov preteklega leta pred-sednik uprave Iskraenieca Niko laj Bevk. Najpomeinbnejše je bilo po njegovih besedah. da so imeli dovolj naročil in tako uspeli prodajo, ki je dosegla 23,6 milijarde tolarjev, povećati za 11 od-stotkov, dobićek pa je /. 875 milijuni tolarjev većji za 23 odstotkov. V Iskraemecu se lastninska struktura ni spremenila. še naprej so prepričani, da je v lastništvu zaposlenih dodatna motivacija /,a dobro delo. Tuđi za lani so predlagali laslnikom, da 30 odstotkov dobička narnenijo za izplačilo dividend in tako naj bi i/plaćali 1.160 tolarjev bruto na delnico, ali /a 26 odstotkov već kot leto po-prej. Cene so lani padle skoraj za desetino Omenjeni rezultati pa imaju posebno vrednost v razmerah izred-110 hudega konkurenčnega boja, ki je vplival na to, da so se cene izdelkov morale znižuti. V osmih letih so se te ćelo prepolovile, samo lani pa so bile ni/je za 8 odstotkov. Za dobičkonosno poslovanje so morali za 15 odstotkov povećati fizični obseg proizvod- nje, posebej paziti za kar najboljši nabor i/delkov ter znižati materi-alne stroške. Povećanje proizvodnje je zahtevalo za boljšo izkoriš-čenost zmogljivosti pogosto delo tuđi preko rednega delovnega časa, na ozkih grlih tuđi v treh iz-menah, zahtevano zmanjševanje materialnih stroškov so občutili ludi dobavitelji in prizadevali so si za čim cenejše prodajne poli. K dobremu poslovnemu uspehu so nekaj pripomogli tuđi novi raču-novodski standardi, je priznal Ni-kolaj Bevk. saj ima Iskraemeco veliko kapitala v pasivi. Tudi Iskraemeco se seli proti Vzhodu O tem, kako hud konkurenčni boj je na trgu električnih merilnih naprav, najbolje ilustrira dejstvo, da so prav vse velike multinacio-nalke (Siemens, ADB) svoje to-vrstne proizvodnje prodale, novi lastniki - v većini so to finančni skladi, pa preselili proizvodnjo za Kvropo v Srednjo in Vzhodno Ev-ropo, še več pa na Daljni Vzhod. Tem gibanjem sledi tudi Iskraemeco: proizvodnjo za Kvropo ima v Sloveniji, sicer pa ima še svoje družbe v Indiji, na Kitajskem in trch dr/avah Južne Amerike. V Indiji so prevzeli podjetje Seahor-se, kjer bodo letos izdelali 600 ti-soč števcev, v prihodnje pa povećali proizvodnjo na 1,5 milijuna, od tega naj bi bila približno po- lovica kvalitetnejših in dražjih pod blagovno znamko Iskraemeco. Da so uspeli doseći 96 milijo-nov evrov prodaje, so morali osvojiti nove trge in sicer v Bolga-riji, Litvi in na Kitajskem, občutno pa seje povećala prodaja tudi v Avstralijo in na Novo Zelandijo. KJjuč za obstoj je razvoj Ključ tega, daje in ostane Iskraemeco stabilna samostojna multinacionalka, pa je po besedah Nikola ja Bevka razvoj. Samo lani so v razvoj vložili 2 milijardi tolarjev in v celoti preuredili razvojne prostore in opremo ter laboratorije. Osemdeset odstotkov razvoja je namenjeno elektronskim izdel-kom. vedno bolj upada proizvodnja indukcijskih števcev. Poslanstvo in vizija ostajata enaki kot doslej: ostati eno vodilnih podjetij na svetu pri proizvodnji električnih merilnih naprav, pri čemer trg vse bolj zahteva ne samo števce, pač pa dobavo celotnih sistemov -od šlevca, telekomunikacij do od-čitka. Proizvodnjo bodo koncentrirali na treh ločkah: v Kvropi (v Sloveniji), v Aziji in Južni Amcri-ki. Poslovanje so organizirali po standardih ISO 9001/2000 s posebnim poudarkom na potrebi po stalnih izboljšavah. Sistematičnega izboljševanja poslovanja v smislu "bolje - hitreje - ceneje" so se lotili tudi po metodi "20 klju-čev" in ocenili, da so pri tem prihranili 250 milijunov tolarjev. vŠtevilo uresničenih koristnih predlogov se je več kot pot rojilo in število i novac ij skoraj podvojilo. Ocenjujejo da imajo 5-odstotni tržni delež na svetu in prizadevali si bodo, da ga še povečajo. Nujno bo še nadaljnjo /manjševanje stroškov, razvoj izdelkov po konku-renčnih cenah in nadaljnja internacionalizacija proizvodnje. Letos dober začetek V letu 2003 načrtujejo rast prodaje za 8 odstotkov (v tolarjih) in večji poudarek na organizaciji in uspehu poslovne skupine - koncerna. Začetek leta je za Iskraemeco, kljub temu da ima većina proizvajalcev v elektrotehnični panogi precejšnje težave, zelo obetajoč, prodaja raste in naročil imajo v prvem polletju dovolj. Delajo vse sobote, tudi v treh iz-menah, ustanovili so novi trgovski podjetji v Italiji in Švici, da bi po-cenili tržne poti. V Maleziji, kjer so imeli v mešanem proizvodnem podjetju doslej 30-odstotni delež, bodo povećali tega na večinskega. Zaradi iraške vojne doslej še nišo izgubili naročil, pri čemer je predsednik uprave Bevk poudaril, da v Iraku ne prodaj ajo svojih izdelkov. imajo pa kooperacijo v Saudski Arabiji. Na Bližnji vzhod prodajo letno za od 7 do 10 milijonov dolarjev izdelkov. Doma v Sloveniji se vse bolj usmerjajo na proizvodnjo elektronskih števcev, ki je tudi bolj avtomatizirana, zato bo potrebno kar precej napora za to, da bodo vsem zaposlenim /a-gotovili delo tudi v prihodnje. Zadovoljstvo zaposlenih s'standardom in delovnimi pogoji, zlasti pa s perspektivo, ter zadovoljstvo lastnikov, pa so scveda željavvsake uspešne uprave. Štefan Žargi Peko praznuje svojo 100-letnico Tržič - Danes mineva natanko IOO let, od kar je bil ustanovljen Peko, prva slovenska čevljarska družba. Ta pomemben dogodek bodo v Peku proslavili, kot sporočajo, skromno, vendar s ponosom in svetio vizijo za prihodnost. Na slovesnosti ob 15. uri v prostorih uprave Peka bodo spregovorili predsednica uprave Peko d.d. Marta Gorjup Brejc, ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in župan Občine Tržič Pavel Rupar. Dodajamo še popravek neljube napake: pred tednom dni smo v vesti o obnovi prodajalne Peka na Trubarjevi ulici v Ljubljani zapisali, daje simbolični trak prerezal predsednik nadzornega sveta. Pravilno se glasi: Branko Ambrožič. podsekretar na minislrstvu za gospodarstvo. Za nesporazum se opravičujemo. Š.Ž. Potrjena dokapitalizacija Merkurja Skupščina delničarjev je potrdila predloge Merkurjeve uprave 0 dokapitalizaciji družbe za 4 milijarde tolarjev. Ljubljana - V ponedeljek se je v prostorih Ljubljanske borze se-stala skupščina delničarjev Merkurja in potrdila predlog uprave o spremembi statuta družbe, s cimer je odobrila povećanje kapitala Merkurja iz Naklega. Dve uri kasneje so poslovanje, razvojne nacrte in projekt izdaje delnic predstavili na poslovnem srečanju 2003. Za vodstvo družbe Merkur iz Naklega je bil ponedeljek zagoto-vo pomemben dan. Skupščina delničarjev je namreč obravnava- la in potrdila predlog uprave za spremembo statuta družbe, ki omogoča dokapitalizacijo družbe v vrednosti do 4 milijarde tolar- jev, ta pa bo omogočila uresniči-tcv izredno ambicioznih načrtov, s katerimi bo Merkur prepričljivo oslal največji tehnični trgovec v Sloveniji in začel širiti svojo de-javnost na trgih držav nekdanje Jugoslavije. Ugodne rezultate poslovanja v lanskem letu, ki je bilo za Merkur eno najuspešnejših, strategijo razvoja z velikimi inve-sticijami in širjenjem na tuje trge so v ponedeljek le dve uri po za-sedanju skupščine na Poslovnem srečanju Merkurja 2003 predstavili predsednik uprave in generalni direktor mag. Bine Kordež, direktor Marketinga in prodaje na luje trge mag. Viktor Vauhnik ter direktor družbe Bo(ex Jurij Schollmayer, na sreća nje pa so povabili več je lastnike, direktorje in vodilne strokovnjake vseh po-meinbnejših hank, družb za upravljanje in borzno-posredniš-kih hiš ter novinarje. Š.Ž. Podpis pogodbe o zavarovanju terjatev Kranj - Iz Save, družbe za upravljanje in financiranje, d.d., so sporočili. da so s Slovensko izvozno družbo, d.d., Ljubljana, danes podpisali krovno pogodbo o poslovnem sodelovanju na podro-čju zavarovanja terjatev, ki bodo veljale za vse družbe Poslovne skupine Sava. Sklepanje lakih po-godb je ena od osnovnih dejavno-sti krovnega podjelja, ki s tem za-gotavlja vsem družbam poslovne skupine boljše pogoje in izvajanje lastne politike pri zavarovanju domaćih in tujih terjatev. Slovenska izvozna družba je s tem pridobila pomembno število novih zavaro-vancev. Poslovna skupina Sava pa bolj konkurenčne pogoje zavarovanja. S.Z. wm mn ^^1 .....'~MHfat ji|B|7fl£rfri Planika HIŠNI SEfEM V TOVARNIŠKI PRODAjALNI V KRANfU VSAKO SOBOTOV APRILU od 8. do 15. ure Izredno niike cene obutve iz prejšnjih sezon 5% NIŽJE CENE PRI PLAČILU Z GOTOVINO HiperaVtfV^ čez vikend DOMAĆA SUHA 1.499,00 SIT KLOBASA Simentalka, vak. pak., 1 kg PIJACA FANDO 109,00 Slf) BIBITA ORANGE Fructal, 1,5 I PRALNI 1T299I0SIT PRAŠEKARIEL 3 kg V iietetj. 28. in«sobelo, 29. marca je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi Obiščite HIPEB- MARKET Ćrnuče, Pot k sejmišču 32 1a HIPERMARKET Parmova. Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Goren)skem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Mane aux Mines 4 v Tržiču. SVEŽE ^l URICE v soboto, 29. MARCA, od 9. do 13. ure: To soboto Z NAJCENEJŠIMI LIM0NAMI RIBARNICA - HIPERAAARKET Črnuče FiLE OSLIĆA 750,00 SIT 1 kg POSTRV ZLATOVŠČICA 1.086,10 SIT očišćena, 1 kg HIPERMARKET Cerklje, Čmuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, d d , Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklc GORENJSKI GLAS « 20. STRAN____________________________FINANCE, NEPREMlĆNINE / info@g-glaS.Si___________________________________Petek, 28. marca 2003 Zakon naj bi določil najvišje plačilo Po predlaganem zakonu o nepremičninskem posredovanju naj bi plačilo za posredovanje pri nakupu ali prodaji nepremičnine znašalo največ štiri odstotke od pogodbene cene, omejitve pa ne bi bilo pri poslih, vrednih več kot deset tisoč evrov. Kranj - Ce se le ne bo kaj zaplctlo, bo Slovenija še letos dobila zakon o nepremičninskem posredovanju, ki bo določil pogoje za posredovanje v prometu z nepremičninami, pravila za varno in skrb-no poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti mi-nistrstva, javne evidence, strokovne podlage za posamično ocenje-vanje tržne vrednosti nepremičnine ter inspekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona. Po predlaganem zakonu lahko začne nepremičninska družba z delom, če ima za to ustrezne prostore (in ludi vsaj en ločen prostor za pogovore s strankami), enega ali več posrednikov, ki i majo za to licenco ministrstva za okolje, prostor in energijo in so vpisani v imenik nepremičninskih posrednikov, ter zavarovano odgovornost. Pri nakupu ali prodaji je najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje v prometu štiri odstotke od pogodbene cene, v primeru drugih pravnih poslov pa stranki visino plačila uredita s pogodbo. Če je dogovorjeno, da provizijo plačata kupee in prodajalec, se znesek razdeli. Nepremičninska družba mora najkasneje v pol leta po uveljavitvi zakona zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzroči naročniku ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o nepremičninskem posredovanju, pri tem pa zavarovalna vsota za posamezni primer ne srne biti nižja od 40 milijonov tolarjev ter za vse zavaro-valnc primeru v letu ne nižja od 80 milijonov tolarjev. Pristojni minister lahko določi za posa-mezno leto tuđi drugačno zavaro-valno vsoto. Vsakih pet let na usposabljanje Posameznik lahko pridobi licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami lc, če ima naj- manj višjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit in če ni bil pra-vnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje zoper premože-nje oz. gospodarstvo na kazen zapora več kol tri mesece. Ko pridobi licenco, lahko zaprosi za vpis v imenik nepremičninskih posrednikov, ki je javen, vsakih pet let oz. ob spremembi predpi-sov pa mora tuđi na dopolnilno usposabljanje. Licenca ni prido-bljena za večno, pristojno minis-trstvo jo lahko trajno ali začasno odvzame. Odvzame jo posredniku, ki ni strokovno usposobljen za delo ali krši predpise, huje krši pravila varnega in skrbnega posredovanja v prometu z nepremičninami (daje nepopolne, na-pačne, zavajajoče ali lažne podatke o nepremičnini), se ne uspo-sablja vsakih pet let, je pravno-močno obsojen za kaznivo dejanje na več kol tri mesece ali mu je odvzeta poslovna sposobnost. V oglasu tuđi cena in starost Nepremičninska družba mora pri oglaševanju in drugih javnih objavah v sredstvih javnega ob-veščanja in na spletnih straneh, v prostorih nepremičninske družbe in drugod navesti ludi ceno nepremičnine, lokacijo, leto izgradnje stavbe oz. zadnje prenove, ve-likost nepremičnine ter naziv in sedež družbe. Če oglašuje lastno nepremičnino, mora to v oglasu posebej navesti. Da bi zakon za-ščilil ludi naročnika, zahteva od nepremičninske družbe in po-srednikaj da ga pri posredovanju seznani z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za odločitev o sklenitvi pogodbe: s tržnimi raz-merami, ki vplivajo na ceno, z vsebino predpisov, visino in vrsto davčnih obveznosti, stroškov notarske overitve, vpisa v zemlji-ško knjigo in z morebitnimi tve-ganji, ki jih prinašajo neurejeno zemljiško knjižno stanje, vpisane stvarne pravice in druga neureje-na pravna razmerja. Nepremičninska družba mora pred sklenit-vijo posla preveriti pravno in de-jansko stanje nepremičnine, še zlasti to, ali je prodajalec oz. naj-emodajalec njen lastnik, ali so na nj ej stvarne in druge pravice, ali ima očitne napake in pomanjklji- vosti, ki vplivajo na uporabnost in ceno. Če posreduje v prometu z zemljiščem, mora na podlagi potrdila (lokacijske informacije) upravnega organa preveriti na-membnost zemljišča, kot jo dolo-čajo prostorski dokumenti. Kadar posredovanje v prometu vključuje tuđi sestavo listin (pogodbe), mora to narediti univer-zitelni diplomirani pravnik s pra-vniškim državnim izpitom. Čas za prilagoditev Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje po sklenitvi pogodbe, prej ne more zahtevati niti delnega plačila, ampak lahko sprejme lc plačilo za dodatne storitve (cenitev, sestava pogodbe). Družba in na-ročnik se lahko dogovorita tuđi za plačilo v primeru, ko naročnik sam najde kupca oz. prodajalca, vendar provizija ne srne presega-ti četrtine s pogodbo dogovorje-nega plačila. Po predlaganem zakonu o posredovanju v prometu je treba voditi in vsak mesec poslati na pristojno ministrstvo evi-denco, ki vključuje podatke o vrsti pravnega posla in vrsti nepremičnine, tehnične in identifikacijske podatke ter prodajno ceno oz. najemnino za kvadratni meler površine. Nepremičninski posredniki, ki so se v preteklosti že izobraževa-li v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Nepremičninske bor-ze. Slovenske borze nepremič-nin, gospodarskega interesnega združenja nepremičninskih pod-jetij ali Instituta za gospodarsko pravo pri Pravni fakulteti Univer-ze v Mariboru, morajo za prido-bitev licence in za vpis v imenik opraviti strokovni izpit v treh lc-tih po uveljavitvi pravilnika o strokovnih izpitih, tišti brez opravljenega izobraževanja pa v enem letu. Posrednik izpolnjuje izobrazbeni pogoj tuđi v primeru, če ima na dan uvcljavitve zakona končano naj ma nj splošno srednjo solo, srednjo tehnično ali drugo slrokovno solo ter najmanj tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju z nepremičninami. Če tedaj nima ne višje strokovne izobrazbe in ne tri leta delovnih izkušenj, mora pridobiti ustrezno izobrazbo v štirih letih od uvelja-vitve zakona. Predlog zakona je zdaj pripravljen za tretjo obravnavo v držav-nem zboru, na drugi, ki je bila v torek, je doživel še nekatere spre-membe. Že na seji odbora za infrastrukturo in okolje je bilo veliko razprave o tem, ali naj bi zakon določal visino provizije za posredovanje v prometu z nepremičninami ali naj bi to prepustili trgu. Medtem ko so nekateri ugo-tavljali, da je omejevanje skrega-no z ekonomsko logiko, so drugi zagovarjali stališče, da bi le z do-ločitvijo plačila zaščitili kupca oz. prodajalca nepremičnine. Na seji državnega zbora je večina podprla predlog vladajoče koalicije, da omejitev ne bi veljala za posle, vredne več kot deset tisoč cvrov, prav tako pa ludi dopolni-lo, da za sestavo kupoprodajne pogodbe ni potrebno, da ima uni-verzitetni diplomirani pravnik tuđi pravniški državni izpit. Cveto Zaplotnik Management in razvoj organizacije Kranj - Danes se bo v Portorožu končala tridnevna mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved z naslovom Management in razvoj organizacije, ki jo prireja Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja. Okrog tristo udeležencev iz Nemčije, Združenih držav Amerike, Kanade, Nizozemske, Češke, Hrvaške. Slovaške, Srbije, Bosne, Crne gore in Slovenije v dvanajstih tematskih sekcijah razpravlja o problematiki razvoja organizacijskih ved, predvsem o per-spektivah družbe, ki temelji na znanju, o sodobnih trendih v manage-mentu evropskih univerz, o managementu v globalnem okolju, mobil-nem trgovanju in o drugih temah. V plenarnem delu bodo nastopili ugledni predslavniki slovenskega družbenega, političnega, gospodarskega in znanstvenega dogajanja. v sekciji z mednarodno udeležbo pa profesorji iz ustanov, s katerimi fakulteta dobro sodeluje. Izdali so tuđi zbornik, letos prvič v elektronski obliki. Letošnja konferenca je že dvaindvajseta po vrsli. V tem obdobju se je zvrslilo veliko število prispevkov, ki nišo vplivali samo na razvoj posvetovanja organizatorjev dela, ampak z obravnavanjem kadrovske, proizvodne in informacijske problematike ludi na razvoj družbe. C.Z. CPK-ŽJ, d.o.o. - v stečaju Cesta železarjev 8, 4270 JESENICE Na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11.3.2003 objavljamo javno dražbo nepremičnine: 1a) Obrat KOVIN, Ulica heroja Verdnika 22, Jesenice - pare. št 665/1 v naravi dvorišče v izmeri 1.789 m2, - pare. št. 665/6 v naravi poslovna stavba v izmeri 3.157 m2, vpisani v zemlj. knjigi vi. št. 1894 k.o. Jesenice, - pare. št. 665/2 neplodno v izmeri 325 m2, vpisano v zemljiški knjigi vi. št. 1885 k.o. Jesenice. b) Obrat Paletama, Ulica heroja Verdnika 22, Jesenice: - pare. št. 665/5 poslovna stavba v izmeri 42 m2, - pare. št. 665/15 neplodno 4 m2, vpisani v zemljiški knjigi vi. št. 1885 k.o. Jesenice, - pare. št. 665/14 poslovna stavba v izmeri 381 m2 in dvorišče 376 m2. c) Obrat vzdrževanja in skladišča, obrat plastika in sušilnica lesa, na naslovu Cesta železarjev 8, Jesenice, vpisano v zemlj. knjigi vi. št. 1885 k.o. Jesenice, v naravi pare. št. 910/3, poslovna stavba in dvorišče 8.900 m2. Številke in površine parcel so povzete iz odločbe Geodetske Izpostave Jesenice, ki sta sestavni del sklepa. 2. Izklicna cena za ponujeno nepremičnino pod 1a znaša 143.300.000 sit (sto triinštirideset milijonov tristo tisoč sit), za nepremičnino pod 1b pa zrtaša 9.800.000 sit (devet milijonov osemsto tisoč sit), za nepremičnino pod 1c znaša 77.820.000 sit (sedeminsedemdeset milijonov osemsto dvajset tisoč sit). 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo domaće pravne in fizićne osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki se izkažejo z izpisom iz sodnega registra oziroma s potrdilom o državljanstvu ter najkasneje do 7. aprila 2003 vplačajo na transakcijski račun stečajnega dolžnika pri Gorenjski banki, d.d., Kranj, št. 07000-0000822844 varšćino za nepremičnino pod 1a v visini 14.330.000 sit, za nepremičnino pod 1b 980.000 sit, za nepremičnino pod 1c pa 7.782.000 sit. Varščina bo us-pelemu dražitelju vračunana v kupnino, neuspelim pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi. 4. Kupee mora skleniti pogodbo v 15 dneh po javni dražbi in kupnino plaćati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe ali predložiti nepreklieno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo "na prvi poziv, brez ugovora", sicer se pogodba šteje za razveljavljeno, varščina pa se zadrži. 5. Kupee plača davek in vse druge stroške v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice. 6. Kupee pridobi premoženje v last in posest po plačilu celotne kupnine. 7. Kupee nepremičnine kupuje v stanju, v kakršnem so, brez kasnejših ugovorov in po načelu "viđeno - kupljeno". 8. Zainteresirani kupci lahko ogledajo nepremičnine in dokumentacijo pri stečajnem upravitelju za nepremičnino pod 1a in 1b na naslovu Ulica heroja Verdnika 22, Jesenice, dne 2.4.2003 od 11.00 do 12.00 ure, za nepremičnino pod 1c pa na naslovu Cesta železarjev 8, Jesenice, dne 2.4.2003 od 13.00 do 14.00 ure. 9. Javna dražba bo dne 9.4.2003 ob 13.20 uri v sobi 14/klet na Okrožnem sodišču v Kranju. Stečajni upravitelj: Mihael Bakovnik Upniški odbor se bo sestal z upniki Kranj - Upniški odbor Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj -v stečaju se bo v sredo ob šestih zvečer v sejni dvorani mestne občine v Kranju sestal z upniki, jih seznanil s potekom stečajnega postopka in poskušal pridobiti koristne predloge in mnenja za nadaljnje delovanje. Na sestanek bodo povabili tuđi stečajnega upravitelja Andreja Toša, predsednico stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, sodnico Janjo Roblek, kranjskoga župana Mohorja Bo-gataja inodvetnika iz odvetniške družbe Ceferin, ki zastopa del upnikov. Čeprav nekateri upniki ne kažejo posebne zavzetosti pri reševanju problemov, v odboru pričakujejo, da se bo sestanka udeležila vsaj petina upnikov. Kot je povedal Simon Antolič, predsednik upniškega odbora, v katerem so še Karei Župane, Gordana Lazar, Franc Ferjan in Darko Rozman kot pred stavnik delavcev, je vseh upnikov 758, skupni znesek terjatev, ki so jih prijavili stečajnemu senatu, pa znaša nekaj manj kot 1,7 milijarde tolarjev. Medtem ko je stečajni upravitelj na prvem naroku priznal okrog 1,4 milijarde tolarjev terjatev, so ostale še v prerekanju. Upniki lahko realno pričakujejo poplačilo trideset odstotkov terjatev, je de-jal Antolič in navedel podatek, da ob začetku stečajnega poslop-ka na računu hranilnice ni bilo denarja, bila pa je 700 milijonov tolarjev velika finančna "luknja". Najpomembnejši vir stečajne mase so posojila, zadnje zapade v vračilo leta 2007, tuđi pri tem pa ni možno pričakovati, da bi dobili nazaj ves denar, saj nekateri posojilojemalci ne obstajajo več. Stečajni upravitelj je, kot je dejal Antolič, za izterjavo denarja vložil tuđi tožbe. Nekaj denarja se bo dalo dobiti tuđi od prodaje premoženja - poslovnega prostora v Tržiču, stanovanjske hiše v Zvirčah in apartmajskega naselja v Novigradu. C.Z. Imp Skip v prisilni poravnavi Mengeš - Okrožno sodišče v Ljubljani je 30. januarja začelo po-stopek prisilne poravnave za delni-ško družbo Imp Skip i/. Mengša. Za upraviteljico poravnave je dolo-čilo Darjo Erceg iz Ljubljane, za zaščito upnikov pa upniški odbor, ki ga sestavljajo IMP Promont IPD iz Ljubljane, Merkur Kranj, Unifer iz Ljubljane, Heda Trans iz Šent-jerneja in Tica Ranko kot predsednik sveta delavcev. Okrožno sodišče v Kranju pa je 5. marca začelo in še isti dan zaključilo stečajni po-slopek za samostojnega podjetnika PVC Okna in vrata, Alen Brejc, z Jesenic. C.Z. % emonec kafe^P Razpisuje prosti delovni mesti za: 1. Samostojnega računovodjo Pogoja: - Samostojno vođenje računovodstva, - končana višja ali visoka šola. 2. Vodja prodaje Pogoja: - Izkušnje na področju prodaje, - končana višja ali visoka šola. Pisne prijave pošljite na naslov: Steelplast, d.o.o., Otoče 32, 4244 Podnart. Obravnavali borno samo prijave po pošti! Zbiranje ponudb za odprodajo OBJEKTA NA LOKACIJI Titova 13 a Jesenice 1. Objekt za proizvodnjo je zidan in je pritličje ter nadstropje z ravno streho cea 610 m2 2. Na dvorišču je zidan objekt - skladišče z ravno streho cea 45 m2 3. Nadstrešek kovinska konstrukcija cea 40 m2 in asfaltirana dvoriščna površina cea 220 rr>2 4. Dovozna pot dostop z M. Tita 5. Pare. št. 351/1., K.O. Jesenice 6. Skupna površina parcele 912 m2 7. Izhodiščna cena 22.000.000,00 SIT 8. Možnost plačila z aro in dva obroka 9. Prevzem objekta 1.9.2003 10. Objekt je komunalno opremljen z elektriko, vodo, kanalizacijo, telefon Ponudbe zbiramo do 1.8.2003. Ogledi možni vsak petek vtednu po 13. uri. Kontaktna oseba g. Franci Kosir. ^SM^i AVTO MOĆNIK, d.o.o., KRANJ, BRITOF162 PRIMERA 2,2 TDI VISIA PLUS 4V popust 700.000,00 SIT PRIMERA 1,8 VISIA PLUS 5V popust 400.000,00 SIT ALMERA 1,5 VISIA PLUS 4V popust 300.000,00 SIT ALMERA 1,8 COMFORT PLUS 5V popust 320.000,00 SIT Popusti veljajo za vozila I. 2002. * INFORMACIJE: 04 20 42 277 Petek, 28. marca 2003______________________________PODJETNIŠTVO IN OBRT / stefan.zargi@g-glas.si________________ gorenjski glas • 21. stran Sezona mora biti vse leto Z nakupom G&P Hoteli Bled je Sava pridobila kritično maso za ponudbo na trgu. Kategorij ne bodo spreminjali, pač pa zagotovili najvišjo kvaliteto storitev za goste, ki naj bi Bled obiskovali vse leto. Bled - Nakup većinskoga deleže blejskega podjetja G&P Hoteli Bled, ki ga je danes teden izvedla kranjska Sava, družba /a upravljanje in financiranje, d.d., je za blejsko hotelirstvo /agotovo zelo pomcmben dogodck, ki utegne močno vplivati na razvoj turizma na Bledu. O tem kakšne nacrte ima novi lastnik smo se pogovar-jali z direktorjem Savinega područja Turizem, diplomiranim ekonomistom, MBA, Andrejem Šprajcem, ki je to mesto prevzel pred šestimi meseci. Prihaja iz Term Catež, kjer je delal osem let, na-zadnje kot izvršni direktor za hotelirstvo. Torej mlad že izkušen strokovnjak, ki želi svoje izkušnje nadgraditi, predvsem pa prihaja od drugod in ni obremenjen z ne vedno najbolj svetio prctek-lostjo Bleda. Sava seje pred leti, na presene-čenje mnogih, podala z nakupom hotela Toplice in kasneje Golfa in Kampa na področje hotelir-stva in širše turizma. Sedanji nakup podjetja G&P Hoteli Bled postaja največji hotelir. Katere objekte ste s tem prevzeli? "Z nakupom podjetja Ci&P Hoteli Bled smo v Savi dobili še ve-činski delež v hotelih GoH'in Park in apartmajc pri hotelu Golf, sku-paj okoli 810 ležišč. Na tak način /aokro/ujcmo strategijo turizma na Bledu, tako v okviru poslovne skupine Sava, kot tuđi sumegu Bleda." Kaj pa Vila Bled? Sava je dol-goletni najemnik tuđi tega sedaj hotelske ga objekta. "Res je. Vendar status Vile Bled, ki jo Sava želi preurediti v hotel najvisjega razreda, kot je znano, še ni razrešen, in pred in-vestieijo je potrebno doreči tuđi to. Pogodba se izteče leta 2014 in preden začnemo vlagati, želimo dolgoročneje uredili status objekta. Za to smo zainteresirani, saj je Vila Bled, poleg Kendovega dvorca edini slovenski hotelski objekt, ki je vključen v mednarodno hotelsko verigo Relais Chateaux. Če želimo, da Vila Bled ostane v tej verigi, je potrebno objekte poso-dobiti." Lani je Sava veliko vlagala v Hotel Toplice. Boste vlagali tuđi v objekte, ki ste jih sedaj pridobili? "Predvsem naj poudarim, da se je Sava odločila za nakup G&P Hoteli Bled za to, da pridobi kritično maso zmogljivosti za nastop na trgu. Menimo, da smo s tem nakupom to dosegli in naš prvi cilj je konsolidacija turizma na Bledu. Želimo si čim več sinergij-skih učinkov, kar pomeni, da moramo sedaj vse to povezati na področjih nabave in prodaje in že jutri, seveda za prihodnjo sezono, nastopiti na trgu s pestrejšo in šir-šo ponudbo. V teh dneh zaključujemo obnovo Grand hotela Toplice, ki bo za Veliko noč dobil obnovljeni gostinski del, prenovili pa smo tuđi restavracijo Panorama, ki bo namenjena predvsem zunanjim obiskovalcem. Kar za-deva nanovo pridobljene objekte, borno najprej skušali oblikovati strategijo nastopa in ponudbe doma in navzven. Znano je, da se zaključuje obnova sobnega dela v Hotelu Golf in začenja prenova restavracije v Hotelu Park, nadalj-nja vlaganja pa bodo predvsem v funkciji omenjene strategije. Osnovni cilj mora postati, da se odpravi doslej zelo izrazita visoka sezona na eni strani in mrtva sezona na drugi strani. Z novimi tu-rističnimi produkti želimo, da se gostje na Bledu razporedijo skozi vse leto." Nam lahko zaupate o katerih poudarkih oziroma produktih razmišljate? "Kar nekaj jih je. Večji pouda-rek borno namenili oblikovanju programov za aktivni oddih, nad-gradili borno ponudbo vvellness programov. Bled želimo uveljavi-ti kot seminarsko kongresni cen-ter, pa tuđi na golf ne borno poza-bili, kjer poskušamo uveljaviti Bled kot Golf Resori. Prevzem hotelov Golf in Park ne pomeni, da odstopamo od omenjene usme-ritve, pač pa se zmogljivosti in možnosti oblikovanja nove ponudbe močno širi jo. Poleg lega gre ludi za različne kategorije ob-jeklov, v katerih želimo zagotovi-ti najvišjo kakovost storitev v vsa-ki od njih." Kako ste organizirani in kaj v tem smislu načrtujete? "Sava bo postala z nakupom de-leža G&P Hoteli Bled večinski lastnik v treh blejskih družbah. Ne glede na pravno obliko želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju Bleda kot uglednega turističnega centra. Savine družbe bodo lahko izkoristile sinergijske učinke, naj-več pa si obetamo od oblikovanja skupnih prodajnih aktivnosti doma in na tujem. Bolj od tega se mi zdi pomemb-no poudariti, da se zavedamo nuj-nosti povezave z okoljem, s krajem, občino in tuđi drugi mi akter-ji v turizmu, saj nove luristične strategije na Bledu ne borno mogli izgraditi sami, pač pa le v do-brem sodelovanju. To bo dobro za vse: naše goste, delničarje, zaposlene in okolje. " Štefan Žargi 0 B LA Č IM 0 I prednost je v. sistemu Bavarski parlamentarci na obisku v obrtni zbornici Slovensko obrt vežejo z Bavarsko tradicionalni odnosi. Ljubljana - V lorek je Obrtno zbornico Slovenije obiskala 12-Članska delegacija Bavarskega parlamenta, in sicer odbora za proračun in finančne zadeve. Bavarsko in slovensko obrtno zbornico vežejo tradicionalno dobri odnosi, saj je prva nudila strokov- iz Berlina pripravilo demonstracije po vscj Nemčiji zaradi nezadovoljstva nad trenutno gospodarsko politiko, zahtevajo znižanje dav-kov, dajatev iz plač, ma nj birokratskih postopkov, več fleksibilnosti in spodhujanje naložb. Čla-ne delegacije je zanimalo, kako je no, tehnično in finančno pomoč pri konstituiranju slovenske. Obisk je bil priložnost, da si Bavarci ogledajo Slovenije po refe-rendumski odločitvi, ki nas bo šc zbližala, druži pa jih tuđi skupno nezadovoljstvo nad položajem obrti, nad neprijazno zakonodajo za mala in srednja podjetja. Januar ja in lebruarja letos je namreč Centralno /.druženje nemške obrti organizirana OZS, zakaj ima 62 območnih obrtnih zbornic, spreje-la pa jih je ludi slovenska ministrica za gospodarstvo dr. Tea Pet-rin, ki jo je zanimalo, kako so na Bavarskem uspeli zagotoviti "on-line" sistem za odpiranje firm. Beseda je tekla ludi o udejanjanju protibirokratskega programa in oblikah pomoći malim in srednjim podjetjem. Š.Ž. Bavarsko parlamentarno delegacijo je sprejel predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun (levo) v delegaciji pa sta bila tuđi Manfred Ach, predsednik odbora za proračun in finančne zadeve (v sredini) in Henrich Traublinger, predsednik Obrtne zbornice Muenchen (desno). Država le (po)pustila Ljubljana - Na Obrtni zbornici Slovenije smo neuradno izvedeli, da je svet AJPHS (Agencijo Republike Slovenije za javnopravne eviden-ce in storitve) v petek predlagal znižanje nadomestila stroškov objave poročil o poslovanju, ki so, kot smo poročali, že dober mesec dni zelo razburjali slovenske obrtnike in male podjetnike. Ti stroški so bili namreč od 4 pa do ćelo 36 tisoč lolarjev, odvisno od tega, v kakšni ob-liki je bilo oddano poročilo. Če sta predlog podpisala gospodarska in finančni minister, bo nov cenik objavljen v današnjem Uradnem listu, nadomestila pa naj bi znašala 2.000 oz. 3.000 tolarjev. Js.Ž. EKOLOŠKO KURILNO OLJE £CO OIL 04 531 77 00 UGODNI PLAČ1LN1 POGOJI EOC d.0.0. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. LfĐL Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili z več kot 5.000 trgpvinami. Hiše so kot Ijudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih oblačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo. ■ toplotno izolacijski ometfin malte u strojni ometi in malte ■ sanacijski fasadni sistemi ■ zaključni plemeniti ometi in malte ■ gradbena lepila ■ toplotno izolacijski fasadni sistemi hH Baumit Baumit Gradbeni materiali d.0.0., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si Za izgradnjo naših trgovin z živili v OIOV6n III iščemo: ■ stavbna zemljišča - zazidana ali nezazidana OO O»wUU IT1 dalje, ■ površine za najem od 1.000 m2 dalje z zadostnim številom parkirnih mest. Stroške novogradnje, adaptacije oz.'dogradnje prevzamemo mi. Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tuđi od posrednikov, na naslov: LIDL Management d.o.o. družba za trgovino in storitve k.d. Pot k sejmišču 26a p.p. 4936 1231 Ljubljana M«t GORENJSKI GLAS « 22. STRAN_________________________________KMETIJSTVO / CVetO.Zaplotnik@g-glaS.SJ________________________________________Petek, 28. marca-2003 Večji odstrel srnjadi in jelenjadi Zavod za gozdove predlaga v Gorenjskem lovsko gojitvenem območju večji odstrel jelenjadi, srnjadi, muflonov in divjih prašičev. Kranj - S povećanjem odstrela naj bi postopoma izboljšali uskla-jenost med številom divjadi in prehranskimi možnostmi okolja ter /manjšali škode na kmetijskih zemljišeili in v gozdovih. Kranjska in blejska območna enota Zavoda za go/dovc Slovenije sta pripravili osnutck letoš-njega lovsko gojitvenega nacrta /a Gorenjsko lovsko gojilveno območje. Ko so ga prejšnji petek obravnavali predstavniki občin, lastnikov kmetijskih zemljišč in go/.dov, lovskih in drugih organi-zacij. so največ razpravljali o visini odstrela in o usklajenosti med številom divjadi in naravni-mi (prehranskimi) možnostmi okolja, zavzcli pa so se tuđi za čimprejšnje sprejctje novega zakona o divjadi in lovstvu ter za izdajo "mirujoče" odločbe, ki bi omogočila hitrejše ukrepanje ob pojavu "konfliktnoga" mcdveda na Gorenjskem. Pripombe na osnutek načita bosta obravnavala sveta kranjske in blejske obrnoč-ne enote zavoda za gozdove, nacrt pa bo dokončno potrdil mini- sler za kmetijstvo, gozdarstvo-in prehrano. Kot je razvidno iz predlaganega nacrta, zavod za gozdove predlaga za letos od-vzem 3.700 srnjadi z območja. Nacrt je za 200 živali višji kot lani, v /anodnom deki Karavank naj bi bil cnak kot lani, na vseh ostalih območjih pa večji. Še več-je povečanje kot pri srnjadi načrtujejo pri jelenjadi. Medtem koje lanski nacrt določal odvzem 570 živali, letošnji predvideva 645, od tega 220 v jcloviškem in 425 v karavanskom deki. V jeloviških loviščih naj bi uplenili 30 živali več kot lani, v karavanskih pa 45 več. Največje povečanje v pri-merjavi z lani načrtujejo pri muflonu, lanski nacrt odv/ema je določal 225 živali, letošnji predvideva 280, pri tem pa je povečanje predvsem posledica za 50 živali večjega odvzema iz lovišča kam- Kmečke žene bođo zborovale Bohinjska Bistrica, Begunje - Članice Društva žensk z dežele Občine Radovljica se bodo jutri, v soboto, ob desetih dopoldne zbra-le v gostilni pri Jožovcu v Begu-njah na rednom letnem občnem zboru. Kot sta v vabilo na zbor zapisali prcdsednica društva Nuša Bernard in kmetijska sve-tovalka Majda Loncnar, bodo na zboru pregledale delo društva v lanskem letu, sprejele program za letos, si izmenjale i/kušnje in se tuđi o marsičem pogovorilc. Za kulturni program bodo poskrbcli učenci osnovne sole i/. Mošenj, specialna pedagog i nj a Damjana Smid pa bo predavala o tem, kaj vse vpliva na stres in kako ga pre-magati. Na srečanju bo mo/no poravnati ludi članarino in prispe-vek za kosilo, ki skupno znašata 2.500 tolarjev. V nedeljo ob pol dvch popoldne pa se bodo v Domu Joža A/mana v Bohinjski Bistrici /bralo na rednom letnem občnem zboru članice Društva kmečkih žena v Bohinju. Najprej se bodo se/nanile s poro-čilom predsednice Urške Odar o lanskem deki in sprejele letošnji program, nato pa bodo prisluhnile še predavanju dr, Angelce Žerov-nik, ki bo v sliki in besodi predstavila življenje ljudi v vaseh indijske Himalaje. Zborovanje, na katerem bo mo/no poravnati tuđi letošnjo članarino v znesku tisoč tolarjev, bo popestrila tamburaška skupina Kašarji. C.Z. VETERINARSKA AMBULANTA KRANJ VMEDICOVET, d.o.o. KAJUHOVA UL. 23, KRANJ TEL. (04) 235 82 60 Obveščamo vas, da poteka cepljenje psov za vse stranke proti steklini v naši ambulanti vsak dan med delovnim časom. Pri tem je cena cepljenja enaka cepljenju na zbirnem mestu. Po zakonu morajo biti v naši državi psi proti steklini cepljeni vsako leto, prvič, ko dopolnijo štiri mesece. • Razpored cepljenja na zbirnih mestih občine Preddvor in Jezersko: Kraj____________ datum ura_________zbirno tnetto__________________ Jezersko 1.4. 14.00 na običajnem mestu Kmetija Povšna 1.4. 15.00* na krnetiji kokra 1.4. 15.30 na običajnem mestu Preddvor 1.4. 16.30 pri žagi Jelovica Zg. Bela 1.4. 17.30 pri Domu družbenih organizacij zamudniki - Jezersko 2. 4. 15.00 na običajnem mestu zamudniki ■ Kokra 2. 4. _ _J6:00_ ___ na običajnem mestu__________ zamudniki - Preddvor | 2. 4. | 16.30 ' pri žagi Jelovica______________ Cena cepljenja je 6.800,00 tolarjev. S seboj obvezno prinesite izkaznico o cepljenju. Delovni čas ambulante vsak dan od 8. do 20. ure in sobota od 8. do 12. ure. niškega Ko/oroga. In kako je z gamsom? Po lanskem nacrtu je bilo dovoljeno odslreliti 765 živali, po letošnjom jih bo dopustno 785. Večji odvzem načrtujejo lo v Poljanski dolini o/. v Školjelo-škem hribovju, drugod je letošnji predlagani načrl enak lanskemu. Pri uresničevanju nacrta odvze-ma jelenjadi, srnjadi, mut'lonov in gamsov je dovoljeno 10-odstot-no odstopanje nav/gor ali nav-zdol. V nizini zaščitili zajca Pri divjom prašiču povečujejo odstrel, od 60 živali pred petimi leti do 170 lani, /a letos pa pred-lagajo odstrel 200 živali. Dopustno je 20-odstotno odstopanje od načita, lovsko organizacije pa ob preveliki šlevilčnosti in velikih škodah na kmetijskih zemljiščih lahko zaprosijo za povečanje odstrela, o čemer potom odloča zavod za gozdovo v sodelovanju /. odborom lovsko gojitvenega območja. Pri lisici predvideva načrl enak odv/.cm kol lani (1.200 živali), enako pri kuni belici (320) in kuni /latici (35). pri ja/becu pa povečanje s 150 na 170 živali. Odstrel poljskoga zajca v ravninskem deki lovišč blejske, radovljiškc in kranjsko ravnino tor Sorškega polja (pod petsto metrov nadmorsko visino) ludi lotos ne bo dovoh'on, izjema sta le lovski družini Son-čur in Sorško polje, ki imala vse loviščo na tom območju in bosta lahko skupno lovili šest zajcev. Ostalo lovske družine bodo na območjih, ki ležijo višje od petsto metrov, lahko lovile 79 zajcev. 19-odstotna objedenost mladja Stevilo krokarjov se /aradi neu-rejenosti nekaterih odlagališč komunalnih odpadkov občasno zelo povoča, posledica so občutnejše škodo na sadnem drevju, ozimnih žitih in ovčjih mladičih. Zavod bo odškodninske /ahtevko posredo-val ministrstvu, ki v zadnjih dvoh letih ni izdalo odločbe za izredni odstrel. Fazana bo dovoljeno loviti le ob vlaganjih iz obore v naravno okolje. Po podatkih zavoda za gozdove je na Gorenjskem osem do devet medvedov, lani je minis-trstvo i/dalo tri odločbe za izredni odstrel, enega so tuđi uplenili. Tuđi letos predvidevajo odstrel problematičnih medvodov. O risu ni zancsljivih podatkov o narastanju ali upadanju števila, lani so ga sledili na območju Bohinja in v /ahodnih Karavankah. Odločba ministrstva predvideva za letos odstrel treh risov v Sloveniji. V Gorenjskem lovsko gojitvenem območju so lani izplačali za 2,7 milijona tolarjev škode na kmetijskih površinah in domačih živali, od tega skoraj 1,7 milijona tolarjev škode po divjem prašiču in 446 tisoč tolarjev po srnjadi. Škoda je bila tuđi v gozdovih, po podatkih hitroga popisa, ki so ga naredili v zavodu za gozdove, je bila lani povprečna objedenost gozdnoga mladja 19-odstotna in enak i kol 1998. lota, pri tem pa so ugotovili velike razlike med dre-vosnimi vrstami. Najbolj problematična je že sicer prečoj ogrožo-na jelka, pri kateri je objedenost v primerljivem obdobju porasla s 23 na 31 odstotkov. Nacrt velja tuđi /a območje protokolarnoga objekta Brdo, kjer predvidovajo /nizanje števila jelenov in damjakov. Postopno povečevanje odstrela V ra/pravi je podžupan Stane Bergant v imenu preddvorske občine med drugim dejal, da bi nacrt morali i/delati po "sektorjih", ne pa kot celoto za Kozorog, in ga dati občini v pregled in obravna-vo, pogrešajo pa tuđi vrednotenje prihodkov iz komercialnega lova, nacrt dol za v/držovanje lokalne infrastrukture ter pregled strokov-ne izobrazbe zaposlenih v Kozo-rogu. Jože Čadež, član sveta Kmetijsko go/darske zbornice Slovenije, je menil, da bi na zavodu morali oceniti tuđi škodo, ki jo divjad povzroča z objedanjem mlađega drevja. Rajko Prepad- nik i/, Ljubljanske nadškofije je dejal, da podatki o objedenosti kažejo na ncusklajenost številčno-sti divjadi in visina odstrela. Predstavniki zavoda za gozdove (Franček Kolbl, Andrej Avse-nek, Valentin Toman in Miran Hafner) so v ra/.pravi poudarilj, da so nacrt pripravili po pravilniku in da ne moro vsebovati tuđi poslovnih podatkov o podjetju Ko/orog Kamnik. V zavodu le ugotavljajo objedenost mlađega drevja, ne ocenjujcjo pa škode, to morajo po sedanjem zakonu prijaviti lastniki. Čcprav se /avodajo šc vodno velike objedenosli mlađega drevja, so se odlučili za postopno povečevanje odstrela, ne pa za skokovito, ki bi verjetno povzročalo odpore. V zadnjih petih letih so, đonimo, odstrel jelenjadi povečali za dobri dvo tretji-ni. Cveto Zaplotnik Del udeležencev razprave o lovsko gojitvenem nacrtu. Obrazci z manjšo zamudo Kmetje bodo letos vpisovali v obrazee tuđi gozdne parcele, dvolastniki pa bodo prvič lahko uveljavljali subvencije za krmne površine onstran meje. Ljubljana - Čeprav so na agenciji za kmetijske trge in razvoj po-deželja predvidevali, da bodo kmetijska gospodarstva, ki so lani uveljavljala neposredna platila v kmetijstvu, prejela obrazee z ne-katerimi vnesenimi podatki po pošti že ob koncu prejšnjega tedna, so jih zaradi kratkega roka za pripravo in tehnično zahtevne izvedbe sele v prvih treh dneh tega tedna. Tišti, ki bodo letos prvič uveljavljali subvencije, bodo obrazee lahko dobili na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih. Kot je povodala direktorica agencijo mag. Šonja Bukovec na ponedeljkovi novinarski konfe-renci, na kateri sta sodelovala šo njen nameslnik Čiril Smrkolj in vodja sektorja za kmetijske trge Franc Muhič, začetna zamuda ne bo imela negativnih posle-dic, saj imajo kmetijska gospodarstva še več kot mesoc dni časa za vložitev za-htevkov (do 30. aprila) pa tuđi si- Mag. Šonja Bukovec cer izkušnjc zadnjih treh let kažejo, da se za oddajo vlog večinoma odločajo v zadnjih dneh. Zamudniki bodo vloge lahko oddali še on todon po tom, do 5. maja, ven-dar bodo v temu primeru prejeli /a pet odstotkov ni/ja plačila. Lotošnje uredbe, ki so bile v uradnem listu objavljene 14. marca, prinašajo nokatere novosti: ekstenzifikacij-sko premijo za živali, nova območja z omejeni-mi možnostmi za kmetijsko pride-lavo in dva nova ukrepa Slovenskoga kmetijsko okoljskega programa (Skop) - ohranjanje ekston-zivnega travinja in pokritost tal na vodovarstvenem obtTKtčju. Pri Skopu uvajajo sledljivost, kar po-meni, da bodo vključeni v program morali prijaviti vsako spre- Ciril Smrkolj membo na površinah in pri živa-lih, za kar bodo / agencijo tuđi sklenili dopolnilo k osnovni pogodbi. Dvolastniki bodo prvič lahko uveljavljali plačila tuđi za krmne površine na drugi strani državne moje (primer Rateč), če te ne presegajo polovice površin v Sloveniji. V obrazee bo letos treba vpisovati tuđi gozdne parcele, ki so jih vključili zato, ker bodo izplači-la za sofinancira-nje del v zasebnih gozdovih pote-kala prek agencije in ker so po letu 2007 možna tuđi nekalera plačila v gozdarstvu. Pri pogodbah o na-jemu zemljišč letos notarska ove- Franc Muhič ritev še ni pogoj, prihodnje loto bo potrebna, že zdaj pa opo/.arjajo, da notarji overijo le pogodbe, ki so sklonjene v skladu / zakonsko do-ločenim postopkom. Kmetom bodo pri izpolnjevanju vlog svetovali kmetijski svetoval-ci, ki so so za to i/obra/ili na po-sebnem seminarju. Svetovalci imajo vpogled v k^laster in v druge registre in evidence, njihov podpis na vlogi pa letos ni potre-ben oz. obvo/en, kot je bil lani. Modtem ko bodo na agenciji pre-verjali popolnost vlog, izpolnje-vanje pogojev in morebitno dvojne /ahtevke za isto površino, bodo inšpektorji na terenu še pred izplačilom preverili najmanj deset odstotkov vlog za plačila na živali in pet odstotkov za plačila na površine. Cveto Zaplotnik Na ogled državne razstave Škofja Loka - Podežolske žene s škotjeloškega območja si bodo v soboto, 5. aprila, organizirano ogledale 14. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, kjer se bodo udeležile tuđi pode-litve pri/nanj za najbolje oconjeno vino, sijho sadje, sokove, olje, kis, sadno vino, marmelade in žganjc. Poleg razstavo si bodo ogledale še Plujski grad in vinsko klet, ekskurzijo pa bodo sklonilo s kosilom v gostišču Svenšek. Cena organiziranoga ogleda je 5.200 tolarjev. Prijave sprejomajo do srede, 2. aprila, predsednice društev pode-želskih žena - Anamarija Habjan za Selsko dolino (tcl. St. 514-77-90), Marjeta Kokelj za Poljansko dolino (518-80-92)', Marjota Jcn-ko za Školjo Loko (513-38-22) in Tončka Po'ljanšek za Žiri (519-25-47). Avtobus bo odpcljal iz Škof-jo Loko ob sedmih zjutraj. C.Z. VETERINARSKA PRAKSA TENETIŠE, d.o.o. OBVEŠČA IMETNIKE PSOV, DA BO V NASLEDNJEM TEDNU ZAČELA Z IZVAJANJEM SPLOŠNE-GA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI NA OBMOČJU UPRAVNIH ENOT KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA IN TRŽIČ. Cepljenje bo potekalo na običajnih mestih na točenu in v ambulanti za male živali v Tenetišah. Psa lahko pripeljete na katerokoli mesto cepljenja na terenu (razpored je objavljen na hrbtni strani dopisa, ki ste ga prejeli po pošti), v ambulanto za male živali v Tenetiše, kjer se je zaželeno predhodno najaviti po telefonu (2565-102) ali pa se za cepljenje dogovorite s katerimkoli drugim pooblaščenim veterinarjem. Če vaš pes lani ni bil cepljen v času akcije, ste ga dolžni pripeljati na ponovno cepljenje najpozneje ob preteku enega leta. Stroški državnih taks, cepljenja in razglistenja znašajo 6800.- SIT (po 15. maju 7300.- SIT). Za nadomestno označitev z mikročipom je potrebno doplačati 3600.- SIT, za izdajo duplikata knjižice pa 700.- SIT. [S SEBOJ NA CEPLJENJE OBVEZNO PRINESITE OBVESTILO, Kl STE GA PREJELI PO POŠTlJ KNJIŽICO O CEPLJENJIH IN ZNAČKO! Za dodatne informacije smo dosegljivi na naših telefonskih številkah. 4KLINn^WKA^^^^^ ^ Sorška cesta 3a, 4220 Škofja Loka, Slovenija nova tel. št.: 04/515-35-50 CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI Akcija oepljenja bo potekala od 1. 4. do 15. 5. 2003, vsak deiavnik od 8.30. -19. ure, ob sobotah od 8.-12, ure. Cena cepljenja v ambulanti bo enaka kot na terenu! Kl i V i K A %A HA LI X I V A tI TSANOVET VETERINARSKA AMBULANTA SANOVET, d.o.o., Jesenice Murova 1, tel.: 04/5860-220 obvešča, da se začne cepljenje psov 10. aprila 2003. Razpored cepljenja psov bo objavljeno v Gorenjskem glasu 8. 4. 2003. Petek, 28. marca 2003 ___________RADIJSKI SPOREPI / Jnfo@g-glaS.SJ_____________________________GORENJSKI GLAS • 23. STRAN PETEK, 28. MARCA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - KOROŠKI RADIO 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Pomlad je tu 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna re-stavracija vam danes predstavlja 8.20 Ozi-ramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Man-gart 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, naj-deni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Vasovanje s Podokničarjem 22.00 Glasba 24.00 SNOP Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obve-stila 8.30 Novice in Pogled v današnji dan 8.50 Gorenjka - Gorenjec meseca 9.00 Aktualno 10.00 Pogostost raka v Sloveniji 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Dr. Petek -bolezni tankega in debelega črevesa 14.00 Veterinar na obisku - odgovori na vprašanja 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in od-mevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Akcija Moj zdravnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Ted-nik občine Bled 19.00 Današnja čma kronika 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinar na obisku (ponovitev) 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Dr. Petek (ponovitev) 23.00 Ta teden na Radiu Triglav - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noć ima svojo moć 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivo-sti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Go-renjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 RGL-ov forum, Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovo želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvi- ca 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poroči-lo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetij-ski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (pre-soje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Vošćilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poroćila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Info oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve škrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Obala neznanega - izzivi vere 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju-tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Ko-per 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program - Snidenja 22.00 Nočni glasbeni program SOBOTA, 29. MARCA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje - slovensko naj smućišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: ME-TROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živalM3.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.50 Kiropraktik dr. Peter Gregor 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Tednik obćine Naklo 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.50 Beseda mladih - gost Valentin Anton 13.50 Podarim - dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice in pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Čma kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Pe-pelka 19.50 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Zaćnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moć 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.00 Tema po izboru voditelja 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Studentska napetost 24.00 SNOP EEHSHIHHIiHH^^H KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Noćna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomi-ni 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poroćila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (po-nov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan 7.0.0 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V so-boto popoldne 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 30. MARCA 2003 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO TRIGLAV 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev ansambla Slavček 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domaće na kranj-skem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program" Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.20 Današnja pravljica - Pepelka 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otro- ke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Makler 13.00 Turistič-na agencija Ilirika 13.30 Pogled v današnji dan 14.00 Voščila 15.00 Aktualno 15.25 Radio prihodnjih dneh 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Gorenjski besedni mojstri - Marko Elsner Grošelj 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za res-no glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Većerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moć 8.00 Tema po izboru voditelja 9-.00 Aktualna tema - 5. ob-letnica terapevtske skupnosti PROJEKT -ČLOVEK v Sopotnici 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP DZEOHHBHBHHH KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Noćna kro- nika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 D^olenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Nedelj-ski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop 5.00 Pogumno v novi dan 5.15 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slo-venskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Obnova cerkve Sv. Ane Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.20 Tandem Lo-gatec in blagovna znamka Hore 12.00 Kronika tedna 12.30 Čma kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 31. MARCA 2OO3 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO TRBOVLJE i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Te-denski pregled dogodkov 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restav-racija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Nacionalna uved-ba zapisa medic. tehnič. propom. na kartico zdravstvenega zavaravanja - gost v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Crna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedelj-kovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big Bangovih 10 zma-govitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom, ko bom velik? Veterinar 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih ?4 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jože Lavrinc -prehrana in osteoporoza 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.55 Optika Agrež 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - okenske in balkonske rastline 9.15 Voščila, obvestila 10.00 Helios svetu-je 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, ju- tri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska čma kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme in Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena škrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Čma kronika dneva 19.00 Tedenska crna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja - Festival slovenska popevka in val-ček 2002 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noć ima svojo moć 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 Mladi in SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP Đ239HHHHHHHii KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 RGL-ov forum, Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besed z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poroči-lo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetij-ski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. 0 šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besede (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjisće 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju-tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program Radia Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + Plesal-ca Anja Rupnik in Matevž Česen 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistić-na oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program TOREK, 1. APRILA 2OO3 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - RADIO TRBOVLJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme.ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva.- citat 8.10 Mlećna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 UNICHEM 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna, kontaktna oddaja 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15,00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.20 10 let kranjskega kvinteta - pred koncertom 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobili-stična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Raču-nalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 20.00 Večerni program - z Ar-turjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Vaše pravice v po-licijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Kam investirati 9.15 Voščila 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.50 Voščila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 14.50 Delo-vna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Večer z Bracom Kore-nom 19.00 OKC - Čma kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Raču-nalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moć 6.40 Be-sedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Čma kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepo-te 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva "*6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poroči-lo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetij-ski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 GORENJSKI GLAS • 24. STRAN_______________________________RADIJSKI SPOREDI / info@g-glaS.SJ______________________________________Petek, 28. marca 2003 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napo-vednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novi-ce, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obve-stila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Sport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.)f 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sen-ce 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutra-nji nasmeh 6.30 Popevkatedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne - Sklad za izobra-ževanje delavcev pri s.p. 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnev nik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beraćk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Do godki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo po pevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 Noćni glasbeni program SREDA, 2. APRILA 2OO3 SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak, dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - ŠTAJERSKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.10 Mlečna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene ži-vali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan Mestne obćine Kranj 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Mercator center Kranj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Gorenjske lekarne 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tuđi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Štiri tačke 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v pri-hodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Gremo k Pečjak 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.20 Napoved jutriš-njega progama Radia Kranj 19.30 Mladin-ska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z... Igorjem 24.00 Skupni noćni progam Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porod-nišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - pravice in dolžno-sti bolnikov z rakom 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 10.00 Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Zlata kočija, formula ena 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice, Pogled v današnji dan 14.50 Mercator center Jesenice 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Crna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh -Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noć ima svojo moć 6.40 Cve-tlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Občina Železniki -1. del 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenj-ska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Šora do polnoči 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešća in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Ve-deževanje 21.00 Odprta dlan 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poroči-lo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetij-ski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju-tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema - Proračun Občine Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti slovenskih založb 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 Noćni glasbeni program ČETRTEK, 3. APRILA 2003 SNOP - skupni noćni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Šora - ŠTAJERSKI VAL 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 •EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasveti 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.10 Mlećna restavracija vam danes predstavlja 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešemovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Zavarovalnica Generali 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnijh kulturnih dogodkov 16.10 Napoved - Skriti predmet 16.20 Merkurjeve nagrade 16.50 Novice 17.10 Group štiri 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.50 Jutranja humore-ska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Raz-*" mere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja - putika in ravnovesje kislin 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 9.00 Zakladi ljudske modro- sti 9.15 Voščila 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno -OKS 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 14.50 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.30 Aktualno, Tednik občine Radovljica 19.00 Današnja crna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek z Dragom Arijanijem 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polniči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noć ima svojo moć 6.40 Gospodinj-ski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna pred-stavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London- BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 91118.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Zdravilec Anton Hladnik 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 RGL-ov forum, Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obveš-ča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poroćilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božić) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Ju-tranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turi.stika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Noćni glasbeni program Radio Kranj Še danes /avihamo rokave, smo si rekli, potom pa...... No. kaj bo potom, malo kasneje. Poglcjmo najprej, kaj vam ponujamo v pet-kovem programu Radia Kranj. Ob 9.20 borno odšli na potep po Man-gartu, zatem borno i/.vedeli, kak-šon /animiv nasvet, kako ekološko vrtnariti, po onajsli uri preleteli tu-ristično ponudbe, vas se/.nanili s prostimi delovnimi mesti po Gorenjski in vam seveda predlagali, kaj skuhati /a kosilo. Popoldne bo v naši družbi priljubljena romska glasbena skupina Šukar, večer pa boste lahko preživeli v družbi s I'runcem Pestotnikom, našim in vašim podokničarjem. Zdaj pa k tistemu "potem pa...". Ja, potem pa se borno v soboto zjutraj /brali na Krvaveu. radi je i seveda, vsi, ki radi smucamo, vsi, ki se radi poveselimo, skratka vsi, ki nanije lepo, da smo skupaj. Žal bodo nekateri i/, takih ali drugač-nih razlogov ostali doma, drugi bodo na programu, zato se nam bodo pridružili kasneje, eni pa bodo morali "žur" zaradi radijskih obveznosti predčasno zapus- titi. V sobotnem dopoldanskem programu borno z najmlajšimi po-slušalei razmišljali o materah. Se nam boste pridružili? Veseli borno vašega sodclovanja. Kot ansambel Slavček, ki ga borno v studiu pozdravili ob 9.00, borno žgoleli v nedeljskem do-poldnevu in vam pripravili redne nedeljske rubrike in oddaje: ob 11.00 po domaće na kranjskom radiu, ob 12.00 male oglase, zatem kmetijsko oddajo, pa voščila ob 13.00, sproščujoče nedeljsko popoldne, pa nagradni kviz Kina Kranj ob 18.20. Nacionalno uvedbo zapisa medicinsko tehničnih pripomočkov na kartico zdravstvenoga zavaro-vanja borno predstavili v pone-deljkovi temi dneva ob 9.20, se družili s športniki v ponedeljko-vem športnem popoldnevu, ob 19.30 pa predstavili poklič veteri-narja. V torek ob 9.20 bo naš gost župan občine Škofja Loka Igor Draksler, naslednji dan ob istom času pa šo župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. V sredo popoldne bodo z vami Ana in Nataša Beštcr s stirimi tačkami tor voditelj Pcter Salamon, ki mu je uspelo na Vikendovi lestvici popularnosti (upamo, da tuđi s pomočjo vas bralcev) "prilesti" do tretjega mesta. Seveda za Petra navijamo vsi, ki ga imamo radi in mu želimo čimboljše uvrstitvo. Radio Triglav Petek, 28. marca - 6.50 Vaše pravice v policijskom postopku 10.00 Borno spregovorili o pogo-stosti raka v Sloveniji 11.00 Pova-bili vas borno, da v oddaji 1001 nasvet povprašate, tište ki vodo in vam bodo odgovorili 13.00 Dr. Petek - bolezni tankoga in debeloga črevesja 14.00 Veterinar bo od-govarjal na vaša vprašanja 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 18.30 Tednik občine Bled. ' Sobota, 29. marca - 00.00 Skup-[ ni nočni program SNOP - Gosti, i Minka Kahrič, prva Slovenka na Severnem tečaju tor Anja Burnik in i Aleš Vovk, ki bosla nastopila na festivalu Slovensko polko in valčkov 11.00 Tednik občine Naklo 12.50 Besoda mladih 17.00 Oddaja o modi 19:30 Pravljica - Pepclka. Nedelja, 30. marca - 00.00 Skupni nočni program SNOP, gosta Rajko Reš in Boris Kozine, o izkušnjah ekstremnih razmer na Aljaski 8.00 Mirin Vrtiljak, oddaja za najmlajše 10.00 Motorci 18.00 Gorenjski besedni mojstri -Marko Elsner Grošolj 19.00 Minute za ljubitelje resno glasbe. Ponedeljek, 31. marca - Vos dan som borno oglašali iz občine Radovljica 8.05 JEJMO MALO, JEJMO ZDRAVO - posebnost prehrano pri ostooporozi 8.55 Optika Agrež 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - kontaktna oddaja o okenskih in balkonskih rastlinah 10.00 Helios svotujo 12.20 Gorenjska crna kronika 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na Gorenjskem 18.30 Tednik občino Kranjska Gora 19.00 Moja je lopša kot tvoja. Torek, 1. aprila - 9.00 Kam investirati 10.00 Gibljive slike 14.50 Prosta delovna mesta 18.00 Večer z Bracom Koronom. Sreda, 2. aprila 8.05 Nasvet psihologinjo 9.00 Tednik Mestne občino Kranj 10.00 Olimpijski kotiček 11.00 Zlata kočija formula ena 13.00 Glas ljudstva 14.50 Predstavil se bo Mercator center Jesenice 18.00 Oddaja o modi 18.30 Tednik občino Jesenice Četrtek, 3. aprila 8.05 Zdrav način prehranjevanja 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 13.00 OKS 14.50 Čez pregrado do Merkurjeve nagrade 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 18.30 Tednik občine Radovljica 19.30 Zimzeleni večer. Radio Šora Ker je naš podrobnojši program že objavljen na stranoh radijskih sporodov, homo v napovedniku poudarili lc nekatoro vsebine. Petek, 28. marca - Ob 9.00 borno kuhali juhieo z igralcom Romanom Končarjcm. - Ob 11.00 vas borno popeljali v skrivnostni svet filma in domišlji-jc, v katerem lahko gledamo okrog sobo ludi z rožnatimi očali. - Z lopimi pomjadanskimi dnovi prihaja vse bolj do izraza želja po sprehodih v naravo, zato no zamu-dite planinske oddaje ob 18.00 - Ob 19.00 se nam pridružite v nagradni igri Zadetek v potok. Po-tipali vas borno, koliko se spozna- te na gradbeništvo. In že je tu sobota, 29. marca, ko vas bodo ob 19.00 še posebej povabili k poslu-šanju Radia Šora študentje. Pripravili so reportažo iz. Rdeče ostrige o HIP HOP KONCERTU EDA MAAJKA. Sledila bo anketa o ne-uvrščenih in reportaža teatra ER-NIKULA z gosti gledališko skupino iz Brežic. V nedeljo, 30. marca, ob 9.00 borno v aktualni temi govorili o peti obletnici delovanja torapovt-ske skupnosti PROJEK-TČLOVEK iz Sopotnice. Delo-vanje in uspehe torapevtsko skupnosti tor celotno področje social-he rehabilitacijo zasvojenih sta minister za delo. družino in soci-alne zadeve dr. Vlado Dimovski in ustanovitolj projekta Človek dr. Bogdan Polajner, predstavila v petok, 21. marca v prostorih tora-povtsko skupnosti v Sopotnici. V torok, 1. aprila, borno malce "zrahljali" našo siceršnjo rosnost programa. Prepletali ga borno tuđi z informacijami, ki ne bodo čisto resnične, zato bosto morali nekateri naše trditvo PRESEJATI skozi gosto sito. Zagotovo rosni-čen pa bo ob 11.00 pogovor o nacionalni uvedbi zapisa medicinsko tehničnih pripomočkov na kartico zdravstvenoga zavarova-nja. Petek. 28. marca_____________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 16. in 18. uri, ind. rom. kom. MONSUNSKA SVATBA ob 20. uri, prem. franc. drame NEPOVRATNO ob 22. uri STORŽIČ fanc. kom. GOSTIŠČE "PRI MAMI" ob 17. uri, amer. znan. fant. akcij. film DAREDEVIL ob 19. uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. ZGODILO SE JE NA MANHATTNU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama 8 MILJ ob 18. uri, amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 20. uri ŽIRI Gledališka predstava SNG drama Maribor ČAJ ZA DVE ob 19.30 uri ŽELEZAR JESENICE krim. drama REZERVNI DELI ob 18. uri, psih. tril. EKSPERIMENT ob 20. uri. Sobota, 29. marca____________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ jap. sinhr. pust. ris. ČUDEŽNO POTOVANJE ob 15.30 uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 17.45, ind. rom. kom. MONSUNSKA SVATBA ob 20. uri, prem. franc. drame NEPOVRATNO ob 22. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. kom. UJEMI ME, ĆE ME MOREŠ ob 18. uri, akcij. kom. JAZ, VOHUN ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama 8 MILJ ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. GOSTIŠČE PRI MAMI ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE psih. tril. EKSPERIMENT ob 18. uri, krim. drama REZERVNI DELI ob 20. uri. Nedelia. 30. marca____________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 17. in 21.15 uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 19. uri STORŽIČ jap. sinhr. pust. ris. ČUDEŽNO POTOVANJE ob 16. uri, amer. znan. fant. akcij. film DAREDEVIL ob 18.15 uri, ind. rom. kom. MONSUNSKA SVATBA ob 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. kom. JAZ, VOHUN ob 18. uri, amer. kom. UJEMI ME, ČE ME MOREŠ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MAFIJSKI BLUES ob 18. uri, amera. drama 8 MILJ ob 20. uri ŽIRI amer. kom. GOSTIŠČE PRI MAMI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE krim. drama REZERVNI DELI ob 18. uri, psih. tril. EKSPERIMENT ob 20. uri. Ponedeliek. 31. marca__________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ jap. sinhr. pust. ris. ČUDEŽNO POTOVANJE ob 17. uri, franc. kom. GOSTIŠČE "PRI MAMI" ob 19. uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 21. uri. Torek. 1. aprila_______________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. znan. fant. akcij. film DAREDEVIL ob 16.45 uri, amer. drama GOSPOD SCHMIDT ob 18.45 in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama MONSUMSKA SVADBA ob 20. uri. Sreda, 2. aprila____________________ CENTER amer. srhlj. LADJA GROZE ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA rom. drama ZGODILO SE JE NA MANHATTNU ob 20. uri. Ćetrtek. 3. aprila______________________ Nismo prejeli sporeda! Petek, 28. marca 2003 ______________'_______________________TURIZEM / CVetO.ZaplOtnik@g-glaS.SJ_______________________________ GORENJSKI GLAS » 25. STRAN Pomladna vila v arboretumu Osrednja prireditev v arboretumu v Volčjem Potoku bo tuđi letos Razstava tulipanov v Cvetoči deželi. Voleji Potok - Arboretum v Volčjem Potoku se prebuja in še malo pa se bo razcvetel v pomlad-nih barvah. Drug za drugim bodo v/cveteli krokusi, zvončki, tro-bentice, mačiće. Ra/cvctcle se bodo narcise, hijacinte in orhideje. Osrednja pomladna razstava pa bo konec aprila. Lctos se bo za naj-večjo pomladilo razstavo odprlo več kot dva milijona tulipanov. Dnevi pomladnega cvetja s tulipani se bodo v arboretumu začeli 25. aprila in bodo trajali do 4. maja. Takrat bo v arboretumu tuđi vrt-narski sejem, prireditelji pa pri-pravljajo tuđi različne kulturne in druge prireditve. Sicer pa se bodo prvi tulipani razeveteli že sredi aprila. LctoSnji začetek pomladi so v arboretumu šc posebej počastili. Na prvi pomladni dan v petek. 21. marca, so obiskovalce arbore-tuma pri vhodu v park sprejele pomladne vile, ki so jih potem med 11. in 14. uro in tuđi v nede-ljo, 23. marca, med 12. in 17. uro povabile na cvetlični vlak ter jih popcljale z njim v park. No, ta vlak bo letos s skoraj pol kilometra dolgo progo vozil kar ćelo leto. Arboretum se je torej že prebudil. Od jutri, 29. marca, naprej pa do 10. aprila bo v njem vsak dan ples z narcisami, ki mu bo potem od 10. do 15. aprila sledil ples s hija-cintami. Ples v pomlad s tulipani v arboretumu bo od 15. aprila do 5. maja, vmes pa, kot rečeno, bo konec aprila velika spomladanska razstava cvetja, vrtnarstva z vrt-narskim sejmom in s kulturnimi prireditvami. To bo prava cvetoča dežela v Volčjem Potoku. Od 10. aprila pa vse do 25. maja bo tokrat že drugič zapored velika razstava orhidej. Že lani je vzbudila pozornost šlevilnih obiskovalcev arbo-retuma v pomladnih dneh. Letos lahko pričakujemo še lepšo. Po končani razstavi tulipanov in cvetja se bodo v arboretumu kar vrsli-li ra/lični dnevi v cvetočem parku v Volčjem Potoku. Tako bodo od sredine maja do začetka junija dnevi rododendronov, od 10. do 20. junija bodo dnevi vrtnic in od konca julija do konca septembra razstava li lij in dalij. Septembra bodo tuđi letos pripravili Razstavo jesenskih dekoracij. Decembra pa bo spet zimska praznična razstava z različnimi dogodki in ledenimi šopki. Arboretum je torej že odprl vrata v lelo cvetja, lepot ter prilož-nostih izletov z meditacijami v družbi dreves in okrasnega grmi-čevja na dišečih tratah. Andrej Žalar Vile so že začele pomlad v arboretumu. Kadri bežijo iz gostinstva v turizem Ljubljana - Na /druženju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije so s preeejšnjim zadovoljstvom obrav-navali poročilo o turističnem prometu v preteklem letu, zaskrb-Ijeni pa so nad podatki o vpisu v gostinske sole, saj je prijavljenih za manj kot polovico razpisanih mest, odpiranje meja z vstopom v EU pa utegne še poslabšati kadrovsko strukturo gostinstva. Kar prečoj zadovoljstva je bilo na seji upravnega odbora /druženja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije v torek, koje samostojna svetovalka Majda Dekleva predstavila poročilo Turistični promet v letu 2002. Iz predstavljenih podatkov je bilo razvidno, da je slovenski lurizem lani dosegel nadpovprečno rast. Ker smo o t'izičnih kazalcih tega že poročali, tokrat navedimo le podatek o tem, daje bilo po oeeni Banke Slovenije s turizmom zasluženih 1,14 milijarde evrov, kar predstavlja 8,5 odstotka vsega izvoza Slovenije, če pa odštejemo uvoženo, je pozitivni saldo 500 milijonov evrov, kar je več od celotnega salda Slovenije pri izvozu blaga in storitev. Turističnega obiska iz leta 1990 sicer še nismo dosegli, podatki pa kažejo, da se najhitreje povečuje obisk v zdraviliških krajih. Razprava se je na odboru razvila ob podatku o zasedenosti turističnih kapacitet, kjer je večina memla, da je podatek o 25-odstf>tni zasedenosti turističnih postelj zavajajoč, saj ne upošteva. koliko časa v letu so posamezne kapacitete odprte, pa tuđi vse zajete turistične postelje nišo primerne za ponudbo lujim turistom. Tak podatek namreč lahko ovira napore in prizadevanja za nove kapacitete in enotna ocena prisotnih je bila, da turizem še zelo močno potrebuje nove investicije. Druga vsebinska tema tokratne razprave pa so bili kadri v gostin-stvu, pri čemer so bili predstavljeni podatki o tem, da bi za četrtino delovnih mesl potrebovali kadre z visoko izobrazbo, za petino z visio izobrazbo in za tretjino kvalifikacijo ali vsaj polkvalifikacijo, pa dejanska zasedba od tega močno odstopa navzdol. Podatki o prija-vah na gostinske sole kažejo, daje pri pokliču kuhar prijav dovolj, pri profilu natakar in gostinski tehnik pa le za polovico razpisanih mest. Prisotni so ocenili, da se učenci preveč usmerjajo v turizem, kjer je delo lažje in so prosti ob koncih tedna, posebej pa je bilo opo/.orjeno na nevarnost, da bodo dobri goslinci z odpravo meja proti Evropski skupnosti od-šli za boljšim /aslužkom. Če ne želimo, da bi nam stregli tujci, ki ne obvladajo niti slovenskega jezika, potem se na priliv delovne sile iz tu j i ne ne smemo zanašati. Sklenili so, da na ta problem opo-zorijo tri pristojna ministrstva: za delo. družino in socialne zadeve, ministrstvo za gospodarstvo ter ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da ukrepajo, ugotovili, da bo potrebnega več stipendiranja in drugih oblik motivacije, pa tuđi zahtevali degresivno obdav-čenje delovno intenzivne gostinske panoge. Štefan Žargi Gostinsko turistični zbor Bled - V Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije so se že začeli pripravljati na jubilejni, 50. Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki bo tako kot prva prireditev pred petdesetimi leti na Bledu. Pred dnevi so že pozvali podjetja k prijavam za tekmovanja v kulina-riki, slaščičarstvu, pripravi jedi, razstavi pogrinjkov, mešanju pijač in postrežbi ter za lekmovanja hotelskih receptorjev, vinskih sveto-valcev in sobaric, gostinsko turistične sole pa k prijavam za tekmovanja v turizmu, kuharstvu, strež-bi, slaščičarslvu in pekarstvu. Prireditev je v petdesetih letih organizacijo prešla izpod okrilja sindikata na Poslovno skupnost za turizem Ljubljana in nato na združe-nje za turizem in gostinstvo. V zadnjih letih dajejo velik pouda-rek tekmovanjem. Ker je vedno veliko prijavljenih, so jih razširili na tri dni. C.Z. Smučarska sezona se zaključuje Smučišče Krvavec bo obratovalo do velikonočnega ponedeljka, žičnice na Voglu pa le še do konca tega tedna. Gorenjska smučišča lahko letošnjo zimsko sezono štejejo za eno boljših, če ne kar najboljšo v zadnjih nekaj letih. Obilica snega in zadostno število sončnih dni je privabilo na smučišča precej rekre-ativcev, športnikov, sankačev, pa tuđi le Ijubiteljev snega. Prodanih je bilo veliko smučarskih vozovnic, veliko pa je bilo organiziranih tuđi športnih dni in zimovanj. Upravitelji smučišč želijo, da bi bile tuđi v naslednjih letih zime podobne zimam in bi tako pripomogle k dobremu obisku smučišč. Večina gorenjskih smučišč ne obratuje več. V Kranjski Gori so žičnice, na primer, ustavili triind-vajsetega marca, v blejskem koncu, na Straži, pa smučišče ne obratuje že od šestega marca. Podobno je tuđi z drugimi gorenjski-mi smučišči. Kljub temu je za nji-mi zelo dobra sezona. Vendar ljubitelji smučanja še lahko lovijo zadnje trenutke na belih poljanah. Na Voglu bodo žičnice obratovale še ta konec tedna, potem se bodo tuđi na Voglu poslovili od zimske sezone. Žičnice obratujejo od osme zjutraj do druge oziroma četrte ure popoldan. Obratujejo vse ražen Sije in zadnjega Vogia. Znižali so tuđi redno ceno smu-čarske vozovnice na ceno dopol-danske. Tako obiskovalec Vogla sedaj odšteje namesto štiri tisoč petsto lolarjev za vozovnico le tri tisoč dvesto. Snega pa je še do petdeset centi metrov. Drugo gorenjsko smučišče, ki bo normalno obratovalo do konca redne sezone, do tridesetega marca, je Krvavec. Z enaintridesetim marcem pri njih začnejo s pomladansko smuko, ki bo trajala do velikonočnega ponedeljka. Potem pa se bo ludi Krvavec poslovil. Ravno tako bodo /nizali redne cene odraslih in otroških smučarskih vozovnic za več kot tisoč tolarjev ter skrajšali obratovalni čas žičnic. Kabinska žičnica bo sicer obratovala od osme zjutraj do pete popoldan, Zvoh do ene, Njivice druge. Gospine, Dvoseda in Enoseda pa bodo obratovale do tretje ure popoldan. Snega je trenutno na Kr~ vavcu do devetdesel centimetrov, tako da kdor še lovi zadnje trenutke smučarskih užitkov, naj te s pridom izkoristi. Alenka Brun PAKET DOMIN DRUŽINA Zavaruje več. - požarno zavarovanje - potresno zavarovanje - osnovno stanovanjsko zavarovanje - nadstandardiio stanovanjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje družlnskih članov Zavaravani od A do Ž. Avto Dom Zdravje Življenje SLOVENICA zavarovalniška niša d.d. 080 30 30, www.slovenica.si Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega rnTciZci (IX del) Petek, 15. 2. 2003 Včeraj je bilo Valentinovo, ki ga v Rusiji praznujejo sele 10 let, seveda kot vse praznike tuđi tega praznujejo z velikim zanosom. Rusi i majo radi ljubezen in srčki so naprodaj vsepovsod. Nič drugačc ni bilo v našem razredu -vsepovprek smo si voščili in se veselili. Prijeten praznik, ni kaj, ampak uvožen. Skomercializiran. Pa saj je že skorajda vse skomercializirano, tako da me moti lc ta uvoženost. Kot pri nas. V Sloveniji naj bi bil menda praznik Gregorjevo, praznik Ijubezni. Ko se ptički ženijo, a ne? No, pa smo ga gladko pozabili in sedaj kupujemo v trgovinah Valentinčke. Pa niti pomladi še ni. Ni naravno. Ko vse začenja brsteti, ko te pomlad grabi za srce, ko se dan daljša... torej malo kasne je pri nas -12. marca. Sicer sem pa bila pravkar ude-ležena pri zanimivem pogovoru: med Korejcem (ki zna malce rusko, še manj angleško), Turkom (ki zna natanko štiri besede rusko in obvladala angleščino) in me noj (ki oba jezika že začenjam me-šati). Si predstavljate, kako smo se pogo-varjali? In dejansko je šio. Stavki so bili sestavljeni iz besed različnih jezikov, govorica telesa je pomagala, vmes pa so se mešali šc razni zvoki in ekspresivna mimika. Komedijo bi lahko postavili... Tukaj je spet pritisnil mraz. Danes imamo -18 stopinj. Zdaj vem, kaj pomeni dolga zima. Prvi sneg je padel že oktobra in pravijo, da tole traja do aprila. Danes sem se sprehodila z Omarjem do velike tržnice na Sadovaji ulici. Omar, če še nisem povedala, je Turek, ki je prišel v Rusijo pred manj kot tednom dni. Pov-prečne rasti, z očali, dolgih las in večno neobrit. V Turčiji je doštudiral za inženir-ja, a seje ves čas, kakih sedem let, ukvar-jal z gledališčem, igro in režijo. In potem se je odločil. Da hoče še več. Da se hoče učiti. Starši so ga podprli in iz tople Tur-čije je priletel v /asneženi Petersburg. Najprej mora poskrbeti za jezik in tako se bo za začetek do junija učil ruščino. Septembra pa naprej v igralske vode. Se mi zdi, da mu je vedno bolj všcč tukaj. In že obvlada nekaj besed, ja, kar hitro se uči. Kakorkoli že, danes sem ga odpeljala na ogromno petersburško tržnico, kjer lahko kupiš praktično vse od najnovejše tehnologije do zvarkov starih babušk in kupa stvari vprašljive kvalitete. Cene so seveda v vsaki trgovini drugačne, pa tuđi baran-tati se da. Tržnica je na nekaj ulicah z na-pol podrtimi vegastimi hišami, v katerih se skriva množica malih prodajalnic. Do njih se probiješ po strmih stopnicah v notranjost. Včasih si niti ne moreš misliti, da je za kakimi zarjavelimi garažnimi vrati trgovina, pa vseeno vstopiš zaradi radovednosti in napisa "odkrito" (odpr-to), visečega na njih.-Za njimi navadno najdeš vse skupaj zmešano: obleka pa skodelice, radijski aparati, ključavnice. Vse je na kupu. Večina jih ima kar nizke cene zato, ker proda ja jo stvari v paketih ali na metre, (hm, pozabila sem slovensko ime takih trgovin). Hotela sem si kupiti svečo, pa so mi gladko odvrnili, da jih ne morem kupiti manj kol 50 naen-krat. No, glede sveč bi bilo še smiselno, ampak kdo kupuje pečke, radioaparate, in podobno robo po dvajset naenkrat?! Sredi, tržnice je velik prostor kjer stoji nepregledna masa stojnic z oblekami, odejami, posodo, kozmetiko. Prodajalci po ves dan stojijo ob njih na snegu. vetru, na -20 in manj, in se pogajajo o cenah. Nekateri so nepopustljivi in brezkompro-misno zakoličijo vsak i/.delek s ceno. Nak, če hočeš, kupi. če ne, pa nič. Večina barantaških trgovcev pa kar hitro posku-ša v/pt>staviti osebni odnos s kupcem: "Koliko stane tale odeja?", vprašam. "No, od 500 do 550 rubljev", mi odgovori tepo urejena gospa, sedeča na stoičku za kuponi odej in blazin. (Se nadaljuje) Mala Sadovaja ulica, v ozadju kip Katarini Veliki in Aleksandrijski teater. GORENJSKI GU\S • 26. STRAN ___________________________REPORTAŽA, PISMA / JnfO@g-glaS.SJ______________________________________Petek, 28. marca 2003 Vojna ni izlet v Bagdad Napoved Američanov in Britancev, da bodo v nekaj dneh vkorakali v Bagdad, se ne uresničuje. Iraški odpor je močnejši, kot so pričakovali, vendar Sadam Husein in njegov režim nimata možnosti za preživetje. "Vojna ni tako elegantna, kot zgleda na televiziji. Vojaki v bitki streljajo na vse, kat" se premika v napučili snieri. Tuđi na svoje ljudi. Slišite eksplozije, ne pa tuđi kri-kov ljudi, ki jih eksplozije pregla-sijo. Ne vidite letalskih in helikopterskih operacij levo in desno od tankovskih kolon, ki počistijo vse. kar bi se lahko upiralo. Veliko, kar se dogaja, ne vidite. Iračani vidijo le temo. Nimajo pregleda nad bojiščem in ne vedo, kje je napadalec," je povedal za časnik Delo upokojeni general Bdvvard Atkeson z instituta za kopensko vojno pri ameriški vojski. Kljub očitni premoči v opremljenosti in izurjenosti je vojna napornejša in trsa, kot so napovedovali v Was-hingtonu in Londonu. Iračani se branijo na tleh, saj so v zraku ne-močni. nezadovoljstvo Iračanov z režimom Sadama Huseina pa tuđi ni tako veliko, kot so napovedovali. Doslej naj bi se po nekaterih zlasti civilisti. Vojna terja žrtve. Čeprav ni skladno z mednarodni-mi konvencijami o ravnanju z voj-nimi ujetniki, so mrtve in ujetc ameriške vojake ter ujete iraške bojevnike kazali svojemu občin-stvu oboji, napadalci in napadeni. Ra/lični so tuđi podatki o mrtvih, poročilih le v drugem največjem iraškem mestu Basra na jugu države blizu meje s Kuvaitom uprli oblasti. Zavezniki tolčejo po mestu, vendar ga kljub temu šc nišo uspeli zavzeti, ampak so šli mimo njega naprej na Bagdad, kjer se bo zanesljivo odvijala odločilna bitka v tej vojni. Bagdad branijo najboljše in najzvestejše enote nacionalne garde Sadama Huseina. Američani in Angleži silovito tolčejo po glavnem mestu in iraški viri trdijo, da trpijo in umirajo ranjenih in ujetih, o žrtvah zaradi napak, ki se dogajajo v vsaki vojni in ob še tako sodobni tehnologiji. Po uradnih primerjalnih po-datkih obeh strani je bilo ubitih že nekaj sto iraških civilistov in od sto do petsto iraških vojakov. Vojska Združenih držav Amerike naj bi imela 27 mrtvih, vojska Velike Britanije pa 20 mrtvih. Bitke se nadaljujejo, vojna še ni končana. Začela seje na bojišču, nadaljeva- la pa se bo med navadnimi ljudini, ki trpijo zaradi lakote in revščine. Mednarodna skupnost je obljubila Iračanom preživetje. V humanitarno pomoč se vključuje tuđi Slovenija. Jože Košnjek 11. september - velika laž? Ljubljana - Minuli teden je Slovenije obiskal franeoski publicist in raziskovalni novinar Thierrv Mevssan ter predstavi! knjigo 11. september - Velika laž, v kateri zelo analitično kritizira uradno ameriško verzijo napada teroristov na newyorška dvojčka in Pentagon. Na podlagi jasnih dokazov trdi, da je šio za na notranjo zaroto in spopad v vrhu oblasti ter trdi, da so v ozadju interesi ameriških naftnih družb in vojaško industrijskega kompleksa. Ravno na prvi dan napada Ameriških sil na Irak, 20. marca, je Slovenijo obiskal franeoski publicist in raziskovalni novinar Thierrv Mevssan, ki je po končanem studiju politologije delal za Mcd-narodno združenje za obrambo človckovih pravic, potem pa se je lotil raziskovalnega novinarstva. Bil je svetovalec konference o varnosti in sodelovanju v Evropi za človekove pravice in urednik mesečnika Maintenat. Zdaj je predsednik mreže Reseau Voltai-re in ureja svojo obveščevalno politično stran na internetu (www.reseauvoltaire.net). V Konzorciju Mladinske knjige je pred-stavil svojo knjigo //. september -Velika laž, ki jo je nedavno izdala založba Orbis. V knjigi avtor na temelju pri-merjave množice uradnih poročil vladnih organov, izjav očividcev, medijskih poročil in izvedenskih mnenj zavrača in kritizira uradno ameriško razlago dogodkov ob napadu 11. septembra leta 1999, saj je že nekaj preprostih ali pa dvomljivih dokazov namigovalo na njeno neresničnost in nelogič- nost. Na primer: na fotografiji, ki je nastala le nekaj minut po napadu na Pentagon, ni nikjer videti ostankov orjaškega Boeinga 757-200, ki naj bi strmoglavil na naj-bolj varovano zgradbo na svetu; napad so lahko izvedi i le pripad-niki ameriških oboroženih sil, opremljeni s "prijateljskiini koda-mi", ki so preslepile elektronsko obrambo zračnega prostora; na pogorišču dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra so našli nepo-škodovani potni list vodje samo-morilske skupine teroristov, ki naj bi v ognjenem peklu "preživel" po čudežu ali pa je FBI podtikal dokaze o krivdi islamskih skraj-nežev; poslovno finančni interesi družin Bush in bin Laden so se dolgo nenavadno tesno prepletali, vezi so bile pretrgane sele, ko so svetovni mediji po II. septembru začeli pisati o nenavadnem poslovnem zavezništvu; Osama bin Laden je bil vsaj do leta 1998 agent Cie, julija 2001 pa gaje (ta-krat že kot ameriškega državnega sovražnika št. 1) v ameriški bol-nišnici v Dubaju med drugim obiskal vodja lokalne podružnice Cie; o pripravah na 11. september so vedeli in opozarjali nanje nem-ška, egiptovska, franeoska, izraelska in ruska obveščevalna služba, agent mornariške obveščevalne službe Vreeland in še mnogi drugi. Na podlagi pridobljenih in javnih dokazov Thierrv Mevssan zato trdi, da so z uradno verzijo skušali pozornost napada obrniti drugam in prekriti resnično o/a-dje napada, ki naj bi se pravza-prav zgodil zaradi notranjih inter-esov ameriških naftnih družb in vojaško industrijskega kompleksa. Prepričan je, daje šio 11. septembra za notranjo zaroto, oziro- ma za spopad v samem vrhu ameriških oblasti. Knjiga je bila izdana v več kot 20 mi lij on ih iz vodo v po svetu, tuđi v Ameriki, kjer pa se v uradnih političnih krogih o njej nočejo pogovarjati. Ko je bila knjiga izdana, se je avtor dolgo časa poču-til življenjsko ogroženega, a zdaj se ne boji več, saj se ozavešča vedno več ljudi. Trenutno že piše novo, bolj obsežno knjigo z isto tematiko, saj so se s pričujočo od-prli številni novi dokazi in informacije. Katja Dolenc Urednik Andrej Poznič ter politični in raziskovalni novinar Thierrv Mevssan. PREJELI SMO Referenduma uspela Dan glasovanju'je za nami in odločili smo se prav, s cimer smo dokazali, da znamo razmišljati. Veliko je bilo polemike za in proti, noben od nasprotnikov pa ni imel ene ideje, kako naprej, če bi ostali "zunaj". Čeprav je nareje-nega že veliko in veliko dela še caka, smo vendar na pravi poti. Še ena tema je zelo aktualna. Vojna v Iraku. Prepričana sem, da si je nihče ni želei, ampak če ni druge možnosti, je pač treba izkoristiti žudnjo. Nekdo pač mora ustaviti in onemogočiti najbolj nevarnega človeka na svetu. Zanimivo pa je, da vsi obsojajo Američane, nihče pa ne Huseina, ki je edini krivec. Ne bodo ga ustavila jajca na fasadi ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. "Mirovniki" so pokazali svojo balkansko kulturo in vandalizem. Samim sebi so držali ogledalo. Kje so bili takrat, ko je hrvaška policija odpeljala naši ribiški kulji z ribiči vred? Ali so protestirali proti hrvaški vladi? Še nekaj vzrokov bi se našlo za proteste. Vida Rihtaršič, Lajše 29 S skakalnico nismo obogateli Odgovor na intervju, Gorenjski glas - petek, 28. febritarja 2003. Doslej se nisem še nikoli ogla-šala v časopisih, sedaj se pa moram braniti pred neresnicami. Še pred odprtjem skakalnice v Bav-henku smo slišali govorice, tuđi v naši vaši, koliko denarja sem dobila za parcelo - ta pa je bila gradhena. Moj sin je te govorice prinesel domov in sem bila začuđena, zakaj se je to začelo širiti. Odgovor je bil kmalu tu. Intervju v Slovenskih novicah v soboto, 22. febritarja 2003, kjer Kertovi iz,- recno navajajo, da dodatnega denarja ne zahtevajo. Kaj hočejo potem s tem pisanjem doseći, mi ni znano. Blutenje župana, občin-skih funkcionarjev, Domplana, smučurskega kluba, župnika je pa le mulo preveč. Odgovor na vse to pa je kmalu prišel v obliki novega intervjuja v Gorenjskem glasu 28. februarja 2003. Tu sem na udaru podpisana Ivanka Jerulu, češ da sem za kvu-drutni meter gradbene parcele dobilu 85 takratnih nemških mark, kar je laž in zavujunje javnosti. Za kvadrutni meter sem dobila samo 35 mark. Zofiju Kert pravi, daje bil njen gozd s mre kov, sosedov pa manj kvaliteten, je pa resnica ravno obratna, spodaj je boljši, zgoraj pa slabši, kar se še lahko vidi na terenu. Kertovi so les lahko obdržuli in sami produ-li. Jaz Z,a les nisem dobila nič, ker je moral ostati v gozdu. Za ceno zemljišča se nisem pogajala z bivšim županom Vitomirjem Gro-som, ampak z drugimi funkcio-narji. S tem denarjem nisem mogla kupiti pol take parcele, ker so bile dražje. Parcelo sem namera-vala dati eni od hčerk za gradnjo hiše. Na občini so mi dejali, da sedaj, ko se bo gradila skakalni-ca, ne borno dobili dovoljenja, ker je ta svet rezerviran žanje. Tako sem morala popustiti. To parcelo sem podedovala po svojem očetu, zato Zofiji Kert nisem nič dolina. Ona pa je še vedno dolina moji sestri Mariji pre-užitek, kar je zapisano na sodiš-ču. Kdaj bo vse to poravnalh? Ko je leta 1986 moj brat umri v gozdu, nismo sorodniki imeli več dostopu domov. Kmetija je bila prepisana na Zofijo, čeprav je imela še svojo v Zabukovju in sin je že bil polnoleten. V zadnjem tednu, koje bila dvakrat v časopisu, pred leti pa tuđi dvakrat, zaradi iste stvari. Ali bo sedaj polemika po časopisih končana ? Moja sestra Marija je Uvela na tej kmetiji. Vsa leta je gurala v hlevu in na polju. Oče ji je v opo-roki zapisul preužitek in še stanovanje, da bi ga oddajula. Zbolelu je na nogah in postala invalidka. Z mamo, ki je bila takrut še živa, sta se preselili v to stanovanje, tuko je še stanarino izgubila. Preselili sta se iz skupne hiše na se-ver, kjer je bil tuđi poseben vhod. To pa zarudi nesporuzumov z Zofijo Kert. Dokler je bila muma še Živa, je še šio, potem pa je bilo za Marijo vse teijc Zofija ji preužit-ka ni hotela dajati, češ da ne delu. Onu pa ni mogla deluti. Zato smo prosili za pomoč center za social-no delo. Tum se je Zofija obvezala, kaj in koliko bo dujula vsak mesec. Vendar to ni trajalo dolgo, ko je spet prenehalu z vsemi da-jatvami. To je bilo dogovorjeno v naravi, zato pa je sestra moralu ložiti, da se preužitek spremeni v denarno rento. Nuto so se ruzpru-ve, pa pričanja in cenitve vlekle do leta 2002. Vendar Zofija ni pristala na noben dogovor. Koje sodnik določil minimalno rento 9.000 SIT na mesec in enuko z.u nazaj, odkur se je začela tožba, se je spet pritoz.Uu na višje sodišče. Sestra Mariju pa ni imela niti sredstev z.u življenje. Koje leta 1995 Zofija dobila de-nur za skakalnico, bi moralu tuđi Mariju dobiti del denarja, saj je imelu vknjižen preužitek, tuđi na tej parceli. Na občini so rekli, da je bil preužitek zamolčun. Tuko spet ni dobilu ničesar. V tem nje-nem težkem položaju in življenju smo ji pomagale sestre. Imela pa je tuđi zelo mujhno socialno pod-poro. S tem je morala plačevati tuđi elektriko, čeprav bi jo moralu plače vat i Zofija Kert. O tem je še ena žalostnu zgodbu, vendar naj končani. Imelu pa je dobro prijateljico, ki ji je nosila iz trgovine. Jaz pa semjo vozilu k zdrav -niku, včusih na obisk ali kam dru-gum. Plučevulu sem tuđi sodne in advokatove stroške. Kertovi so ji dajuli samo drvu, slubšu, neraz-žugana in premalo. Po tem težkem zadnjem obdobju življenju jo je fe-bruurju 2001 zudelu kup. Eno leto je ležala nepokretnu v domu v Lo-gutcu, kjer je 6. marca lani umrla. II. decembru 2002 je višje sodišče odločilo v Marijino korist. Tuko ni dočukulu, da bi od Zofije Kert - svukinje, kuj dobilu. Kukor hlapec Jernej in njegovu pravica. Ivanka Jerala (mmsujsmoLAs Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXVI 28. marca 2003 Številka 11 VSEBINA OBČINA KRANJSKA GORA ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRANJSKA GORA ZA LETO 2003 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami), Zakona o financiranju občin (Ur.list RS, št. 80/94 z vsemi spremembami), Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št.79/99 z vsemi spremembami) ter 16. člena statuta občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/99, 28/2000) je Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 4. seji, dne 24.3.2003 sprejel ODLOK o proračunu občine Kranjska Gora za teto 2003 1.SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Kranjska Gora za leto 2003 (v nada-Ijevanju: proračun), določajo visina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. Ta odlok tuđi določa pravila, ki se uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna in prejemnike proračunskih sredstev pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov. 2. člen Proračun sestavljata splošni del, posebni del in nacrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni nacrti neposrednih uporabnikov. Nacrt razvojnih programov sestavljajo letni nacrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov. V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov izkazani načrtovani davčni prihodki, nedavčni prihodki. kapitalski prihodki. prejete donacije in transferni prihodki. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoće transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb so planirana vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev ter dana posojila in povećanje kapitalskih deležev. V računu financiranja se izkazuje odplaćevanje dolgov in zadolževanje občine. 2. VISINA PRORAČUNA 3. člen Proračun občine Kranjska Gora za leto 2003 obsega: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v 000 SIT I. skupaj prihodki 1.357.763 SIT II. skupaj odhodki 1.427.207 SIT III. proračunski primanjkljaj 69.444 SIT B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. prejeta vračila danih posojil V. povećanje kapitalskih deležev 1.000 SIT VI. primanjkljaj -1.000 SIT C. RAČUN FINANCIRANJA VII. Zadolževanje proračuna VIII. Odplačilo dolga 00 SIT • IX. Neto zadolževanje - primanjkljaj 00 SIT X. Zmanjšanje sredstev na računih primanjkljaj 70.444 SIT* * Primanjkljaj se financira iz naslova presežka sredstev na računih na dan 31.12.2002 proračuna občine in ožjin delov lokalne skupnosti. 3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA 4. člen V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občinskih organov in uprave, civilne zaščite. protipožarne varnosti, kmetijstva in gozdarstva, prometa, turizma, drobnega gospodarstva, urejanja pokopališč, vzdrževanja zelenić, par-kov, varstva okolja, stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja, zdravstva, rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj, društev in drugih institucij, osnovnošolskega izobraževanja, otroškega varstva ter so-cialnega varstva. Proračun zajema tuđi prihodke in odhodke krajevnih skupnosti kot ožjih delov občine. 5. člen Občina Kranjska Gora v letu 2003 razpolaga s sredstvi, ki bodo vplačana v njen proračun do konca leta. Sredstva proračuna za leto 2003 se nakazujejo proračunskim porabnikom do 31.12.2003. 6. člen V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini ali jih ustvarijo neposredni uporabniki proračuna in vsi izdatki občine oziroma-neposrednin uporabnikov proračuna za posamezne namene. 7. člen Vsi prejemki proračuna so namenjeni pokrivanju vseh izdatkov proračuna, ražen prejemkov, ki so kot namenska sredstva določena z zakonom o javnih financah. zakonom o izvrševanju proračuna RS ali drugo področno zakonoda-jo. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva soraz-meren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni visini, se v visini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega nacrta neposrednega uporabnika in proračun. 8. člen Sredstva se delijo med letom enakomemo med vse uporabnike v okviru do-seženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti in možnostmi pokrivanja stroškov z lastnimi prihodki, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med občino in uporabnikom druga-če določeno. Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občin-ske uprave in delavcev javnih zavodov se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom. Neposredni in posredni uporabniki proračuna, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo amortizacijo v skladu z zakonom. Sredstva, ki jih posredni proračunski porabniki dosežejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje dejavnosti posrednega proračunskega uporabnika, investicijskega vzdrževanja in investicij. v skladu s sprejetim finančnim nacrtom, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno. 9. člen Drugi prejemniki proračunskih sredstev prejmejo proračunska sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene na podlagi javnega razpisa, odločbe, sklepa občinskega sveta in sklepa ali odredbe župana. Sredstva, ki se dodelijo na podlagi javnih razpisov, dodeljuje s sklepom župan. Na sklep župana ni možna pritožba. Petek, 28. marca 2003 GORENJSKI GLAS ' 27. STRAN I GLASOV KAŽIPOT ■» Cicibani - cicibanom Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur prireja že tradicionalno medobčinsko otroško zabavno prireditev Cicibani -cicibanom. S plesom in petjem se bodo predstavili vrtci iz sosednjih občin Kra-nja, Naklega, Cerkelj, Preddvora in otroci iz domaće občine. Prireditev bo v sredo, 2. aprila, ob 17. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, 28. marca, bo ob 16. uri v Spodnjih Gorjah -za trgovino svečana otvoritev Yo-uth Hostla Kuralt. Ob 20. uri bo v Festivalni dvorani koncert Zorana Predina. Vstopnice so v predpro-daji na Mladinskem servisu Bled, tel.: 5742-192. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled in hotel Astoria pod okriljem men-torjev vabita na Lovski krst z več-erjo lovskih specialitet in bogatim programom, in sicer ob 20. uri v hotelu Astoria. Vse dodatne informacije dobite na recepciji hotela po tel.: 574-11-44. Jutri, v sobo-to, 29. marca, se lahko udeležite predavanja o kvaliteti notranjega življenja - Elan vital, in sicer ob 18. uri v hotelu Astoria. V Višji strokov-ni soli za gostinstvo in turizem Bled bo ob 18. uri predavanje, o negi balkonskega cvetja, ki ga organizira Turistično društvo Bled. Pomladni pozdrav Sovodenj - Za začetek pomladi in materinski dan pripravljajo učenci podružnične sole Sovodenj kulturni program z naslovom Pomladni pozdrav. Peli bodo, igrali igrice in na instrumente, plesali, pripo-vedovali in razstavljali. Predstavili bodo tuđi podobarije in kiparje Zajce. Vabljeni, da se jim pridružite vnedeljo, 30. marca, ob 16. uri v kulturni dvorani na Sovodnju. Srečanje AMD Šenčur Šenčur - Avto-moto društvo Šenčur vabi na tradicionalno srečanje članov AMD Šenčur, ki bo jutri, v soboto, 29. marca, ob 20. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Tradicionalni srečelov in ples ob glasbi ansambla Petovio s Ruja so zago-tovilo za prijetno in zabavno druženje članov in prijateljev društva. Čistilna akcija Bled - Svet KS Rečica vabi kraja-ne na skupno čistilno akcijo, ki bo potekala jutri, v soboto, 29. marca. Zbor bo ob 9. uri pri požar-nem bazenu ob tovarni Lip, Akcija bo trajala do 12. ure. Literarni večer Kranj - Sekcija za kulturno dejav-nost Društva upokojencev Kranj vabi na literarni večer z naslovom Vojne teme. O dveh neobjavljenih pesnitvah, Zbogom, brat in Ena-indvajset, Zdravka Kaltnekarja se bosta pogovarjala Baldo Bizjak in avtor, ki je svoji pesnitvi, napisani že pred mnogimi leti, posvetil bratu, ki so ga Nemci 1942. leta ustrelili, in pa enaindvajsetim tal-cem, ki so padli pod njegovo vas-jo. Prireditev bo v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v gostilni Stari Mayr v taverni (restavracija v 1. nadstropju) v Kranju. Spominska slovesnost Kranj - Mestna občina Kranj in krajevne skupnosti Bitnje, Jošt in Žabnica vabijo na spominsko slovesnost na Planici pri spomeniku NOB in sicer jutri, v soboto, 29. marca, ob 10. uri. Posvećena je 61-letnici preboja selske čete iz sovražnikovega obroča 27. marca 1942 in spominu petnajstih takrat padlih partizanov, prvih upornikov. V kulturnem programu bodo so-delovali: Pihalni orkester Mestne občine Kranj, učenci OŠ Stražiš-če, OŠ Stane Žagar in mešani pevski zbor DU Žabnica - Bitnje. Slavnostni govornik bo g. Jelko Kacin, poslanec državnega zbora. Najlepša gozdna pot je iz Crn-groba, iz kranjske smeri po cesti iz Stražišča preko Čepulj, iz Škof-je Loke pa preko Križne gore. Dih pomladi Kokrica pri Kranju - TD Kokrica organizira jutri, v soboto, 29. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu tradicionalno prireditev Dih pomladi. Na podelitvi bodo podelili nagrade za najlepše urejene hiše in vrtove v preteklem letu. KRČNE ŽILE? __05628W39 Rojstni dan Rudolfa Maistra Civilna družba Slovenije za mejo v Istri vas vabi na proslavljanje Mais-trovega rojstnega dne, in sicer jutri, v soboto, 29. marca, ko bo potekala Maistrova Diagonala od Ukanca do Zavrha, od obeležja do obeležja generala Rudofa Maistra. Ustavljali se boste: ob 8. uri ob Maistrovem spomeniku na Uncu; ob 9. uri ob spomeniku na železniškipostaji; ob 10. uri ob spomeniku v Kamniku; ob 12. uri ob spomeniku v Mariboru in ob 13. uri pri Maistrovem stolpu na Zavrhu. Diagonalo bo spremljal kantavtor Tomaž Pengov. V nede-Ijo, 30. marca, bo ob 14. uri na Vačah (Spodnja Slivna, GEOSS) osrednja Maistrova proslava. To smo mi Podljubelj - Jutri, v soboto, 29. marca, se bo ob 17. uri v Domu krajanov v Podljubelju začela tradicionalna prireditev podružnične sole v Podljubelju z naslovom To smo mi. Letos bo na prireditvi pre-miera filma o nastanku Tržiča. Srečanje lutkovnih skupin Šaše Kumpa Kranj-Jutri, vsoboto, 29. marca, bo v Prešernovem gledališču in na Gradu Khislstein potekalo me-dobmočno srečanje lutkovnih skupin Šaše Kumpa. Predstavile se bodo številne gorenjske lutkov-ne skupine, predstave pa se bodo na obeh lokacijah odvijale od 9. do 16.30 ure. Rekreativni pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 3. aprila. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirnem prostoru pri hotelu, nato boste krenili skozi Potoče proti Kokri ter nazaj na Pristavo in v Podak. Na Rakitovec Kranj - PD Iskra Kranj prireja v soboto, 5. aprila, zanimiv izlet na Rakitovec, med Crnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Odhod s posebnim avtobusom bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Predviđeni čas hoje je 5 do 6 ur. Potrebna je laž-ja planinska oprema, primerna vremenu, ter pohodne palice. Prijavite se lahko do srede, 2. aprila, pri Niku Ugrici ali Jožetu Bizjaku, tel.: 041 734 049, 04/26 61 319, kjer boste dobili tuđi dodatne informacije. Prijavite se lahko tuđi v pisarni društva v Poslovnem centru Planina 3, in sicer ob sre-dah od 17. do 18. ure. Veliki vrh Žirovnica - Planinsko društvo Ži-rovnica vabi na planinski izlet na Veliki vrh, ki bo jutri, v soboto, 29. marca. Dodatne informacije ter prijave zbirajo še danes, v petek, 28. marca, po tel.: 041/617-273 in 041/916-728. Kolesarski izlet Žabnica - Bitnje - Kolesarska sekcija pri DU Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje rekreacije, da se jim pridružite v ponedeljek, 7. aprila. Zbor bo ob 16. uri pred Osnovno solo Žabnica. Podali se boste na kolesarski izlet po bližnji okolici. Od Mirne čez Debenc do Mokronoga Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod od Mirne čez Debenc do Mokronoga. Pohod bo v torek, 1. aprila, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz AP Begunje pa vse do Žirovnice. Prijave sprejema Franc-ka Jenkole, tel.: 580-10-50. Licjanovec in Mali Grintavec Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na izlet na Licjanovec in Mali Grintavec, ki bo v soboto, 5. aprila. Odhod z oseb-nimi avtomobili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko v društveni pisarni, Koroška 27, v času uradnih ur, in sicer do srede, 3. aprila. Za dodatne informacije vam je qa voljo Brane Jaklič, tel.: 041/350-470. Izleta s PD Iskra Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v začetku maja dva večdnevna izleta: od 1. do 4. maja ferate ob Gardskem jezeru v Italiji ter prav tako od 1. do 4. maja izlet po Istri "Istarska avantura". Za dodatne informacije in pijave pokličite Nika Ugrica, tel.: 041/734 049 in sicer za izlet v Italiji do 23. aprila oziroma do za-sedbe mest v minubusu, za izlet "Istarska avantura" pa do zasedbe mest v 30-mestnem avtobusu. Izleta s turnim smučanjem Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 5. aprila, izlet s turnim smučanjem s tritisoča-ka Sonnblicka. Odhod z osebnimi vozili (ali kombijem) bo izpred hotela Creina ob 20. uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica in Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije vabita na turno-smučarski izlet na Sonnblick nad Heilligenblutom v Avstriji. Izlet bo v soboto, 5., in v nedeljo, 6. aprila. Tura je primerna za izurjene turne smučarje. Informacije dobite po tel.: 041 540 043. Nakupovalni v Gorico Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Gorico, ki bo v sredo, 9. aprila. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od danes, petka, 28. marca, do za-sedenosti avtobusa. Po poti bohorskih slapov Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet po poti bohorskih slapov. Odhod posebnega avtobusa bo v sredo, 16. aprila, ob 7. uri z avtobusnega postajališča pri Sv. Duhu. Avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih od svetega Duha do Kranja. Hoje bo za približno 4 ure, nakar se boste okrepčali z enolončnico. Planinski vodniki priporočajo obleko in obutev, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrb-tnikih nekaj okrepčila. Informacije lahko dobite po telefonu 231 22 88, prijave z obveznimi vplačili pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. Nadaljevanje na 29. strani Stran 2_____________________________________________URADNI VESTNIK GORENJSKE________________________________Št. 11 -28. III. 2003 Št. 11 - 28. III. 2003_________________________________URADNI VESTNIK GORENJSKE_____________________________________________Stran 3 10. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisanimi pogoji za uporabo sredstev.Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predviđena za posamezne namene. Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in do-bav. Dogovarjanje predplačil je možno izjemoma na podlagi predhodnega so-glasja župana in ob primemem zavaravanju in obrestovanju predplačil. 11. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke in državne vrednostne papir-je ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. Občinska uprava lahko zahteva. da mu posredni uporabniki občinskega proračuna, pred deponiranjem prostih denarnih sredstev pri bankah ponudijo denarna sredstva, če je to treba zaradi zagotavljanja likvidnostnih sredstev oziro-ma za izvrševanje občinskega proračuna. Pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, mo-rajo najpozneje v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine predložiti občinski upravi gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto. Občinski svet se lahko na predlog župana odloči za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovtjena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo občinski interesi. 12. člen Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavaravanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predviđeno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika. Župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan. Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga največ do visine 200.000 tolarjev posameznega zneska terjatve, če bi bili stroški izterjave v nesorazmer-ju z visino terjatve. Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne štejejo dolgovi do države oziro-ma občine iz naslova obveznih dajatev. 13. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, oziroma od njega pooblašče-na oseba. Občinska uprava mora redno mesečno spremljati izvrševanje proračuna in o tem obveščati župana. Računovodsko finančna služba kontrolira in odgovarja za formalno pravilnost nalogov in odredb, za usklajenost izplačil z visino in namenom porabe, za zakonitost in upravičenost porabe pa odgo-varjajo delavci občinske uprave, zadolženi za likvidacijo dokumentov za posa-mezna področja. Pri neposrednih uporabnikih proračuna (krajevnih skupnostih) so odredboda-jalci predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki so hkrati tuđi zadolženi, da uskladijo finančne nacrte krajevnih skupnosti s sprejetim občinskim proračunom. Za usklajenost izplačil z visino in namenom porabe ter za zakonitost in upravičenost porabe pa odgovarjajo tajniki krajevnih skupnosti. 14. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredviđene namene, za katere v proračunu nišo zagotovljena sredstva, ali za namene, za ka-tere se med letom izkaže, da nišo zagotovljena sredstva v zadostnem obse-gu. ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacij se razporedijo v finančni nacrt neposrednega uporabnika proračuna. 15. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, ki se določa s proračunom, vendar največ do visine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za od-pravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snež-ni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav na-lezljive človeške, živalske, rastlinske bolezni, druge nesreće, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreće. O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega visino, določeno z aktom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom. 16. člen Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, ražen pod pogoji in na način, ki jih določa ta odlok in zakon o javnih financah, upoštevaje strukturo predloga proračuna. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovo-Ijeno. Ne glede na prvi odstavek tega člena župan lahko prerazporedi proračunska sredstva tako, da spremeni namen in visino sredstev za posamezne naloge v okviru sredstev, ki so namenjene za posamezno dejavnost oziroma področje, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bil zagotovljena sredstva, vendar največ do 20%, pri čemer mora upoštevati strukturo predloga proračuna. O prerazporeditvi proračunskih sredstev iz drugega odstavka tega člena mora župan poročati občinskemu svetu vsakih šest mesecev. Ne glede na prvi odstavek tega člena predsedniki svetov krajevnih skupnosti lahko prerazporedijo proračunska sredstva tako, da spremenijo namen in visino sredstev za posamezne naloge v okviru sredstev, ki so namenjena za posamezno dejavnost, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 20%, pri čemer morajo upoštevati strukturo predloga finančnega nacrta krajevne skupnosti. O prerazporeditvi proračunskih sredstev iz četrtega odstavka tega člena morajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti poročati svetu krajevne skupnosti in občinskemu svetu vsakih šest mesecev. 17. člen Vsako izplačilo iz proračuna mora imeti za podlago listine, s katerimi se ugo- tavljata obveznost in visina izplačila. 18. člen Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo v skladu s prepisi o javnem naroča-nju. 19. člen Posredni uporabniki proračuna so dolžni predložiti finančne nacrte za leto 2003 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka in jih posredovati občinski upravi. Finančni nacrt posrednega uporabnika mora biti v skladu s sprejetim proračunom. V finančnem nacrtu se prikaže realizacija za leto 2001, plan za leto 2002 in plan za leto 2003 in primerjava plana za leto 2003 na obe predhodni leti. Posredni uporabniki proračuna so dolžni do 28.2.2004 občini predložiti poročila o delu, zaključne račune za leto 2003 in realizacijo finančnega nacrta 2003. 20. člen Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega nacrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekoče-ga leta. Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta. Župan predloži predlog zaključnega računa občinskemu svetu v sprejem. Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministr-stvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejemu. 4. PRORAČUNSKI NADZOR 21. člen Nadzorni odbor opravlja nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov glede na namen, obseg, dinamiko in smotrnostjo porabe sredstev proračuna. Petek, 28- marca 2003 GORENJSKI GLAS » 28. STRAN___ METROPOL GROUP, hoteli in turizem, d.d. Obala 77, 6320 PORTOROŽ METROPOL GROUP vabi k sodelovanju osebe za zasedbo naslednjih delovnih mest: 1. KUHAR-večoseb 2. NATAKAR - več oseb Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe gostinske smeri - opravljen izpit iz znanja o higieni živil in osebni higieni Pogoj pod 2. še: - pogovorno znanje italijanskega, nemškega in angleškega jezika Delovno razmerje borno z izbranimi kandidati sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Na razpis se lahko prijavijo tuđi pripravniki. Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Metropol Group, d.d., Obala 77, 6320 Portorož. Kandidate borno o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem postopku. HHM9 ® HiFi ColorStudio HiFi ColorStudio d.o.o., Poljanski nasip 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 01 280-06-20, Leonardo ISDN: 280-06-30, Fax: +386 61 280-06-32 GSM: +386 41 675-853, e-mail: stanonik@orpo.si V redno delovno/azmerje s polnim delovnim časom sprejmemo OPERATERJA v pripravi Offset plošč (CTP) v enoti Kranj. Zahtevana šolska izobrazba in znanja: V. ali VI. stopnja grafične smeri z izkušnjami na podobnih delih, pasivno ali aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Mac operacijskega okolja in programskih orodij kot so QuarkXpress, Photoshop, lllustrator, FreeHand. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: HiFi ColorStudio, d.o.o., Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. ©Rodio Tfiojor® Prvi 9I0/ Corenj/ke- Prvi glo/ek CorenJ/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg TonBta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj 99.5 MHz I 100.2 MHz 104.8 MHz Hajto na n/ac www.rgl.si radio glas Ijubljane W CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo čest, d.d. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si vabi k sodelovanju mlade, delavne in samoiniciativne STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE Če je naša ponudba za vas izziv in vas veseli delo v gradbeni operativi ter imate ustrezno izobrazbo strojnik gradbene mehanizacije ali avtomehanik oz. avtomehanik-voznik s tečajem strojnika TGM, zaželen je tuđi vozniški izpit C kategorije, pošljite ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo čest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da se sredstva ne uporabljajo za namene, za katere so bila dodeljena, odbor zahteva, da se ta sredstva vrnejo v proračun ter o tem obvesti občinski svet. Za zakonitost, upravičenosti in namembnost porabe sredstev zavodov oz. drugih porabnikov proračuna odgovarjajo direktorji oz. predstojniki in vodja računovodstva pri zavodu oziroma drugem porabniku proračuna. Na zahtevo občinske uprave so posredni oz. drugi porabniki proračuna dolžni predložiti podatke za analizo porabe proračunskih sredstev. Če porabniki proračunskih sredstev ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, jim lahko župan delno ali v celoti začasno ustavi financiranje. Župan o tem poroča občinskemu svetu, le ta pa lahko dokončno ustavi financiranje. 5. ZADOLŽEVANJE 22. ćlen Zadolževanje občine je možno na način in v skladu s 85. členom zakona o javnih financah ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna. 23. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina Kranjska Gora, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O soglasju in poroštvu odloča občinski svet. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Če bo v letu 2004 potrebno začasno financiranje občine, se za čas začasne-ga financiranja uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju, ki ga izda župan. 25. člen Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem pol- letju tekočega leta. Poročilo mora vsebovati podatke, ki jih določa zakon o javnih financah. 26. člen Splošni in posebni del proračuna sta sestavna dela tega odloka, ravno tako tuđi finančni nacrti ožjih delov. 27. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Št.: 403/1-13/03 Datum: 25.03.2003 Župan: Jure ŽERJAV, prof. Petek, 28. marca 2003 _______________________HALO - HALO, KAŽIPOT / Jnfo@g-glaS.SJ_________________ GORENJSKI GLAS • 29. STRAN Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Lenti 29.3. in 12.4. 2003, Trst 8.4. in 17.4. 2003, Medžugorje od Rozman Janez, s.p. 8. do 11.5. 2003; Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci tel.: 04/53-15-249, od 25. do 28.4.; Madžarske toplice od 15.5. do 18.5.2003 in do Šenčur: 251-18-87 29.4. do 2.5.2003; Peljašac od 7.6. do 14.6. 2003. AVTOBUSNI PREVOZI Nakupi v Trstu: 3.4. in 16.4.2003, Gardaland 2.5.2003. DRINOVEC PAVEL, s.p. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 DR LOŠKI ODER Jutri v soboto, 29. 3., ob 19.30; Moliere: IMPROVIZACIJE \S *vnciA V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, komedija, režija: Jože H SKOFIA LOKA Vozny, za IZVEN. tel.: 04/51-20-850 GSM: 041/730-982 Spodnji trg 14, Škofja Loka * GLASOV KAZIPOT Nakupovalni izlet v Lenti Škofja Loka - Društvo upokojen-cev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 3. aprila, z odhodom avtobusa ob 2.30 uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave z vplačilom zbirajo v pisarni društva vsako sre-do in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Spominski pohod Gorice - Ob prvi obletnici smrti Lojzeta Urbanca družina Urbane vabi v nedeljo, 30. marca, na spominski pohod. Zbor bo ob 9.30 uri pred Gasilskim domom v Gori-čah. Pot bo vodila prek Svarij do vaši Gozd, kjer boste lahko spili "okrepčilni čaj" in poklepetali, po-tem pa po lasfni želji nadaljevali pot na Kriško goro. Lažja pot pa je z avtom do Veterna in od tam na-prej do planinske koče v Gozdu. Na Slivnico in k Cerkniškemu jezeru Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane v četrtek, 3. aprila, izlet na Notranjsko. Cilj bo 1114 visoka Slivnica, točka slovenske planinske poti (razširjena pot). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Lahke hoje bo skupno približno 5 ur. V drugem delu izleta boste spoznali značilnosti Cerkniškega jezera. V pisarni društva zbirajo prijave z vplačili do vključno ponedeljka, 31. marca. V Terme Olimija Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet 9. aprila v Terme Olimija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Globusa. Po kopanju bo kosilo na kmeč-kem turizmu Smoletova gorča. Prijavite se v društveni pisarni. Nakupovalni izlet v Trst Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane na nakupovalni izlet v Trst, ki bo v torek, 1. aprila, z odhodom z vseh avtobusnih postajališč od Stražiš-ča do Svetega Duha. Prijave z vplačili prejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe mest. Po Koroški Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Koroški, ki bo v torek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4. Izlet na Korčulo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačili akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu. Čistilna akcija Breg pri Žirovnici - Jutri, v soboto, 29. marca, se bo na Bregu ob 9. uri začela čistilna akcija. Zbor bo pred trgovino na Bregu, kjer boste dobili rokavice, vreče in se-veda tuđi malico. Občni zbor DPD Svoboda France Mencinger Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na redni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, 29. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kultumega doma na Sloven-skem Javorniku. Občni zbor PD Škofja Loka Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi svoje člane - planinke in planince, na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 28. marca, ob 18. uri v predaval-nici Osnovne sole Škofja Loka -Mesto. Ocenili bodo, kako so bili uspešni v delu v preteklem letu in se dogovorili za naloge v letošnjm letu. Planinski vodnik Iris Todoro-vič bo z diapozitivi pokazal, kje so loški planinci hodili v preteklih dveh letih. Po občnem zboru bodo udeleženci povabljeni na večerjo. Občni zbor TD Gorje Gorje - Turistično društvo Gorje vabi člane in ljubitelje narave na občni zbor društva, ki bo danes, v petek, 28. marca, ob 18.30 uri v Osnovni soli Gorje v Zgornjih Gor-jah. Občni zbor Gasilske zveze Kranj Preddvor - Na osnovi določil 14. člena Statuta Gasilske zveze Kranj sklicuje Predsedstvo Gasilske zveze Kranj občni zbor Gasilske zveze Kranj, ki bo v dvorani doma krajanov v Preddvoru danes, v petek, 28. marca, ob 18. uri. Udeležba za gasilce je v svečanih gasilskih uniformah. Ples, sproščanje in igranje kitare Britof pri Kranju - Studio Tango iz Kranja vpisuje v nove tečaje dru-žabnega plesa za mladino, odrasle in zaključene skupine. Mlado-poročenci in starši maturantov ter ostali so vabljeni v intenzivne plesne tečaje. Vsi tečajniki lahko brez-plačno plešejo na plesnih večerih. Novost je sproščanje ob glasbi, namenjeno vsem starostnim sku-pinam. Po napornem dnevu se tečajniki predajo udobju, meditaciji in prijetni glasbi za vse, ki si želijo nekaj več od življenja. Začenjajo se tečaji kitare (Ijubiteljske in klasične) za osnovnošolce, mladino in odrasle. Vpisi so vsak ponede-Ijek, sredo in petek od 18. do 19. ure v Britofu 316 pri Kranju. Splošne informacije lahko dobite po telefonu 04/232 46 77 ali 041/820 485 (kontaktna oseba Lađo Likar). Tečaj vođenja psov Srednje Bitnje - LKD Gorenjske obvešča vse vodnike psov, da bodo tečaji vođenja psov ob tor-kih in petkih ob 16.30 uri ob no-gometnem igrišču v Srednjih Bit-njah. Vabljeni lastniki vseh pasem psov. Meritev kostne gostote Kranj - Društvo bolnikov z osteo-porozo Kranj organizira danes, v petek, 28. marca, meritve kostne gostote z ultrazvokom. Meritve bodo potekale v Društvu upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. Prijave sprejemajo v pisarni DU Kranj po tel.: 236-18-70. Berlin - včeraj, danes, jutri Radovljica - V Knjižnici A. T. Lin-harta se bo v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri v torek, 1. aprila, ob 19.30 uri začelo predavanje z naslovom Berlin - včeraj, danes, jutri. Dušo nem-ške prestolnice bo ob diapozitivih razkrival Tomaž Kumer. Film in predavanje Kamnik - V čitalnici Matične knjižnice Kamnik se bo danes, v petek, ob 19. uri začela Šola filmske pripovedi in estetike: A. Tarkovski - Ivanovo otroštvo. Po filmu bo predavanje dr. Dušana Rutarja. Biološko dinamično poljedeljstvo Gozd Martuljek - CELEK, Institut za celovito kulturo bivanj, Gozd Martuljek, vabi občane, podlje-deljce, kmete, vrtnarje in sadjarje, vse ljubitelje samostojnega pride-lovanja vrtnin in poljščin na predavanja o biološko dinamičnem pol-jedeljstvu, ki se vsakič ob 18. uri začenjajo v Hotelu Špik v Gozd Martuljku. V četrtek, 3. aprila, lahko prisluhnete predavanju z naslovom Preparati: Izdelovanje in uporaba; v četrtek, 10. aprila, Kom-post, gnojenje, kolobar, uporaba čajev; v petek, 18. aprila, pa Biološko dinamično sadjarstvo. Osupljiva odkritja v starodavnih deželah Kranj - V okviru niza avdiovizuel-nih predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah s svetovnim popotnikom Davidom Curriejem iz Nove Zelandije, ki potekajo v kon-ferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav, Bleivveisova 20, danes, v petek, 28. marca: Rojstni dan Adamove matere - Dan, ki ga je svet pozabil, vendar ga zelo potre-buje - Slike Grčije in otoka Patmo-sa; jutri, v soboto, 29. marca (izre-den seminar ob 10. uri) Kako smo dobili Sveto pismo - Slikovit prikaz Trubarjevega prispevka sloven-skemu prevodu Svetega pisma; ponedeljek, 31. marca: Spre-memba Božjih zapovedi in osuplji-vi dogodki, ki jih je napovedal ju-dovski prerok Danijel - slikovito potovanje po Italiji in Evropi. Vstop na predavanja je prost. Prelepa si bela Ljubljana Kamnik - V Domu kulture v Kam-niku se bo v nedeljo, 30. marca, ob 19. uri začel koncert največjih uspešnic Staneta Mancinija z naslovom Prelepa si bela Ljubljana. Ko strune zapoje Škofja Loka - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Škofja Loka in Osnovna šola Cvet-ka Golarja Škofja Loka vas prijazno vabita na folklorno prireditev Ko struna zapoje (Območno sre-čanje folklornih skupin), ki bo danes, v petek, 28. marca, ob 17.30 uri v Osnovni soli Cvetka Golarja, Frankovo nas. 51. Afrika Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škof-ji Loki je na ogled razstava slik iz cikla Afrika Boštjana Plesničarja. Na ogled bo do 13. aprila. Razstave na Bledu Bled - 1. nadstopje Občine Bled: razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice; hotel Krim: prodajna razstava g. Vogelnika in g. Kavči-ča; hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo Motovi iz Kamne Gorice in okolice; hotel Astoria: v hotelski kavar-ni poteka razstava člana likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana na temo Ženski akti. V hotelu pa razstavaljajo tuđi člani Fotokluba TNP na temo Arhitektura; vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaške. Razstava v Žigonovi hiši Škofja Loka - JS RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Škofja Loka in Foto klub Anton Ažbe Škoja Loka vabita danes, v petek, 28. marca, ob 18. uri, v avlo Občine Škofja Loka na otvo-ritev razstave fotografij in projekcijo diapozitivov ob 19. uri v Žigono-vo hišo - Območnega srečanja fotografskih skupin in 14. klubska razstava fotografij in diapozitivov. Ob kulturnem progarmu bo pode-litev nagrad in diplom za najboljše fotografije in diapozitive. Kamnine, minerali in fosili Škofja Loka - Naravoslovni kro-žek Loški kremenčki, mentorici Vlasta Balderman in Marja Pahor ter ravnatelj Osnovne sole Škofja Loka - Mesto Marko Primožič v okviru 8. razstave kamnin, mine-ralov in fosilov danes, v petek, ob 19. uri vabijo na otvoritev razstave akademske slikarke Maje Šubic: Potovanje na ladji Beagle II (nova izdaja kamnitih znamk na temo geologije in paleontologije), filate-listične razstave mag. Srećka Be-ričiča, člana FD Lovra Koširja, na temo goelogije in razstave filateli-stičnega krožka OŠ Škofja Loka -Mesto. Razstava bo v avli OŠ Škofja Loka - Mesto. Filatelistično društvo Lovro Kosir bo izdalo ob 8. razstavi kamnin, mineralov in fosilov priložnostni ovitek in prilož-nostni žig na temo Potovanje na ladji Beagle; poštno okence bo odprto od 9. do 13. ure na OŠ Škofja Loka - Mesto. Razstava ročnih del Rateče - Turistično društvo Rateče Planica vabi na ogled razstave ročnih del, ki jo pripravljajo ljubiteljice vezenja. Razstavo si lahko od 28. do 31. marca od 14. do 19. ure ogledate v telovadnici vrtca v Rate-čah št. 18 (pri avtobusni postaji). Trenutki mojega življenja Tržič - Tržiški muzej vabi jutri, v soboto, 29. marca, ob 19. uri v Kurnikovo hišo, najstarejšo zgrad-bo v Tržiču, k odprtju razstave Trenutki mojega veselja z 250 raz-glednicami s fotografijami naravne in kulturne dediščine, ki jih je ob Slovenski planinski poti in Aljaževi plninski poti pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Avtorja in njegovo delo bo predstavil dr. Jurij Kurillo, program pa bo popestril kvartet Rožmarin. Likovna razstava Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d. Kranj, PE Radovljica, Gorenjska c. 16, bo danes, v petek, 28. marca, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih /JjiC^fejJBž) 0*1 944 944 Kranj - Radovuica - Jesenice del Ane Mlekuž Višnar, članice likovnega kluba Dolik z Jesenic. V krajšem kulturnem programu se bo pod mentorskim vodstvom gospe Mateje Bajt predstavil trio klju-nastih flavt. Nastopile bodo učen-ke Glasbene sole Radovtjica Katja Mulec, Šaša Hančič in Maja Župan. Razstavlja Boleslav Ceru Bled - Na Bledu v hotelu Astoria razstavlja svoja likovna dela slikar Boleslav Ceru. Dobrodelna razstava Kranj - V Varstveno delovnem centru Kranj, Kidričeva 51, Kranj, je bila odprta 1. dobrodelna in prodajna razstava fotografij pokoj-nega novinarja in vodja slovenske sekcije BBC-ja Veseljka Simono-viča. Sredstva, ki bodo zbrana s prodajo fotografij, so namreč na-menjena Dobrodelnemu društvu DAR za usposabljanje prostovolj-cev, ki pomagajo bolnikom z rakom. Dobrodelno društvo DAR se je pri svojem delu in pomoći bolnikom z rakom odločilo za celostni pristop k zdravljenju raka, kar je v svojem govoru poudarila ustanovi-teljica dobrodelnega društva Dar Darinka Župan. Razstava je odprta za obiskovalce od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure do ponedeljka, 31. marca 2003, v Vartsveno delovnem centru Kranj, Kidričeva 51. Razstava Lee Dežman Slovenski Javornik - V Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku je še do 4. aprila odprta sli-klarska razstava slikarke Lee Dežman, članice Dolika. Razstava ima naslov Zemljokrog, po istoimenski pesniški zbirki pesnice Šonje Ko-ranter. Kabarete simpozij Kamnik - V Domu kulture v Kam-niku se bo jutri, v soboto, ob 19. uri začela kabaretna predstava Andreja Rozmana - Rože Kabarete simpozij. Vstopnine ni! Juhica Gorenja vas - Gledališče Mojtea-ter iz Ljubljane bo v nedeljo, 30. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu Gorenja vas uprizorilo komedijo Milana Grgića Juhica. Vstopnice so v predprodaji v trgovini KGZ Gorenja vas, Kava bar Poljane, gostilna Blegoš Javorje, okrepčevalnica Matija Lučine in okrepčevalnica Košanc Sovodenj. Županova Micka Koroška Bela - Gledališka skupina Farnega kultumega društva Koroška Bela vabi na premiero cirkuske komedije A. T. Linharta & co. Županova Micka, v režiji Gre-gorja Čušina, ki bo jutri, v soboto, 29. marca, ob 20. uri v kulturnem hramu na Koroški Beli. Prva po-novitev predstave bo v nedeljo, 30. marca, ob 19. uri, naslednja pa v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri. Stari Ilija Preddvor - Jutri, v soboto, 29. marca, ob 20. uri (in ne ob 19.30 uri, kot je bilo že objavljeno), bodo člani dramske skupine KUD Pod lipo iz Adergasa gostovali v dvorani Kultumega doma v Preddvoru z ljudsko igro s petjem v štirih deja-njih velikega gledališkega igralca, režiserja, pedagoga in dramatika Ignacija Borštnika Stari Ilija, ki je luč sveta zagledal pred 145 leti v Cerkljah. Igro je režiral Silvo Sire, sodeluje pa 31 igralcev, ki bodo prikazali kmečko življenje ljudi pod Krvavcem, v vaši Zalog pri Cerkljah. Sobotna matineja Kranj - Jutri, v soboto, bo v okviru sobotnih matinej v Prešernovem gledališču predstava Lutkovnega gledališča Maribor z naslovom O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Pravljica govori o mrožku, ki ni do-volil, da bi mu ostrigli nohte in je imel zaradi tega precejšnje teža-ve. Že v soli je predrl vse žoge, v tovarni ribjih konzerv je luknjal konzerve, v banki so ga nagnali, ker je z nohti luknjal bankovce ... Predstava traja 40 minut in je na-menjena otrokom od 3. leta dalje. Pridi gola na večerjo Duplja " V Kulturnem domu Duplje si v nedeljo, 30. marca, (in ne jutri, v soboto), ob 19. uri lahko ogledate komedijo avtorja Marca Camolettija Pridi gola na večerjo v izvedbi KUD Predoslje. Blejska čistilna akcija Bled - Pomladanskc čistilne akcije so zadnja leta postale stalni-ca. V njih sodelujejo občine, sole in različna društva. Za čisto oko-lje bodo konec leđna poskrbeli tuđi v blejski občini. Čistilna akcija z naslovom Očistimo naš kraj 2003 bo v blejski občini jutri, v soboto, 29. marca. Občina je k čišćenju povabila občane, sole, trgovine, podjetja, krajevne skupnosti ter luristična in druga društva, sodelovalo pa bo tuđi blejsko komunalno podjetje Infrastruktura Bled. Čistili bodo okolico lokalov in poslovnih stavb, va-ška jedra, skupne zelene površine, igrišča, prireditvene prostore, sprehajalne in turistične poti, ob-režja potokov, rek in jezera ter divja odlagališča. Komunalno podjetje bo poskrbelo ludi za od- voz kosovnih odpadkov, ki jih ob-čani ob predviđenih dneviri lahko pustijo ob cestah, vse leto pa jih lahko pnpeljejo tuđi v zbirni cen-ter ob stavb'i Infrastrukture Bled, na Rečiški cesti 2. "Lepo vreme zgodnje pomladi nas razveseljuje že nekaj časa, ma nj veselja pa nam povzroča pogled na ceste, pločnike, zeleniće, žive meje in odlagališča. Z našimi izvajalci čistimo javne površine na Bledu, z delom homo nadaljevali ludi v drugih krajevnih skupnostih, s skupno čistilno akcijo pa poskrbi-mo, da bodo naši kraj i dobili lep-šo podobo in homo ludi letos uspešno sodelovali v vseslovenski akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista 2003," so v svojem pova-bilu zapisali v blejski občini. R.Š. Jutri čišćenje Kranja Kranj - Kranjski taborniki v so-delovanju z družbo Sava in mest-no občino Kranj pripravljajo jutri, v soboto, akcijo pobiranja drobnih odpadkov Očistimo Kranj. Zbira-lišče vseh sodelujočih bo ob 9. uri na Slovenskem trgu, pol ure kas-neje pa še na Pungertu in pri Šmartinskem domu v Stražišču. Tabornikom se bodo pri čiščenju mesta in okolice pridružili zaposleni iz poslovne skupine Sava, mladi pod okriljem Mladinskega sveta Kranj, člani društva Pun-gert, jamarji, alpinisti, ribiči, po-tapljači, športniki, gasilci ter se-veda meščani Kranja in krajani Stražišča. Vsi bodo pred odhodom na akcijo dobili rokavice in vrečke, ob povratku pa prigrizek. Sava bo med sodelujočc z žrebom razdelila nekaj praktičnih nagrad, njeni zaposleni pa bodo prejeli kape in bidone. Letošnjo čistilno akcijo bo spremi jal tuđi pester program, ki se bo od 9. do 14. ure odvijal na Slovenskem trgu. Omenimo le nekaj zanimivosti: ekološke delavni-ce v EKO šotoru, predstavitev dela Gasilsko reševalne službe, Komunale, ZTO, Savine službe TPHV, društva za podvodne de-javnosti, ribiškega društva, društva Šent, izbira "najsmeti" in peka palačink ter kuhanje čaja. Po 14. uri se bo osrednje dogajanje preselilo na Pungert, kjer bo tuđi skupni zaključek jutrišnje čistilne akcije. H.J. GORENJSKI GLAS • 30. STRAN_______________________________OGLASI, MALI OGLASI/ infO@g-glaS.SJ______________________________Petek, 28. marca 2003 GLASOV IZLET 29. marca v LENTI na Madžarskom Pomlad je že skoraj tu, zato si bo marsikdo omislil kak novi del spomladanske garderobe. Na Madžarskem so cene takih izdelkov ugodne, a da se kupiti še marsikaj drugega. Zato se borno Glasovci v soboto, 29. marca, odpravili na Madžarsko. Dopoldanske ure borno namenili ugodnim nakupom (suhe mesnine, garderobe in drugih izdelkov). Ob zaprtju sejma se borno napotili v Terme Lendava in tam preživeli prijetno popoldne v njihovi termalni vodi. Zaključili borno z večerjo ter se počasi napotili na Gorenj- sko. Cena izleta Je 5.600 SIT. Ker je pot dolga, borno startali v zgodnjih jutranjih urah. Pohitite s prijavaml! Napovedujemo: **~-y^ Izlet, v soboto, 5. aprila _,,......./T\ J^\ . V Istrske terme ter ogled Huma [l^HHI IIMIImI' - najmanjšega mesta na svetu. m^Sbuvu^!"** '" tSt Vaše klice prlčakulemo po ttl.: -^^mf^*^^^^ 04/ 201 42 47, 04/ 201 42 49, 041/ 626 154. VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA popevke: 1, Princeza - De|an Marinčič 2, Nikoli ne reci ne ■ Rok Kosmač 3, Prvič in zadnjič ■ Nuša Derenda HZ-vlže: 1. Rano jutro - Ans. Lojzeta Slaka 2. Kjer so zibali me mati - Ivanka Kraševec in Alpski kvintet 3. Bosa - Čuki Zmagovalnl pesml prejinjega tedna: Radio Ognjišće, Štula 23. 1. Prvič in zadnjič - Nuša Derenda p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid 2. Bosa • Čuki Glasuiete lahko tuđi na internet naslovu: http: /radio. ognjisce. si Ime in priimek ................................................ Naslov...................................................... Pošta:...................................................... barcaffe VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA VRTEC RADOVUICA RADOVLJICA, Kopališka 10, 4240 RADOVLJICA tel., fax: 04/53 15 225, 04/53 14 354 Vzgojnovarstveni zavod Radovljica - VRTEC RADOVLJICA vabi K VPISU OTROK v vrtec radovljiške občine za šolsko leto 2003/2004 Vpisovanje bo potekalo v ponedeljek, 31. marca, in torek, 1. aprila, od 8. do 16. ure, vvrtcih: Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Posavec, Radovljica. Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2003, razpisujemo naslednje programe: • DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki traja od 6 do 9 ur; • DNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja od 6 do 9 ur; • POLDNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje, ki traja 4 ali 5 ur. V vrtcu lahko dobite Publikacijo zavoda, v kateri vam vrtci predstav-Ijajo svoje programe. Pridite, pričakujemo vas! Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/5112 439, Fax: 04/512 44 23 Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce in sodelavke, ki so strokovni in sposobni s timskim delom dosegati najboljše rezultate, za delovno mesto: 1. SVETOVALEC/SVETOVALKA I ZA POSEGE V PROSTOR v Oddelku za okolje in prostor Pogoji: • univerzitetna izobrazba pravne ali gradbene smeri ter dve (2) leti in osem (8) mesecev delovnih izkušenj ali • visoka strokovna izobrazba upravne smeri ter pet (5 ) let delovnih izkušenj • strokovni izpit za delavce v državni upravi ali • strokovni izpit iz upravnega postopka • znanje uporabe računalnika • znanje slovenskega jezika • potrdilo o nekaznovanosti • državljanstvo Republike Slovenije Vsem kandidatom/kandidatkam nudimo: • možnost funkcionalnega izobraževanja • možnost opravljanja preizkusa znanja iz zakona o splošnem up-ravnem postopku ali • možnost opravljanja strokovnega izpita za delavce v državni upravi. Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/-a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po obiavi javnega natečaja na naslov: Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Nepopolnih prijav ne borno obravnavali! Kandidate, kandidatke borno o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. «201-42-47______ «201-42-48______ «201-42-49______ fax:201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -17. ure. APARTMA -PRIKOLICE JULIJA ODDAM apartma za 4 osebe na Pagu - Gajac. « 041/978-782 po 16. uri 4050 ŠMARJEŠKE TOPLICE - Prodamo več apartmajev različne velikosti po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 APARATI STROJI Prodam 500 I HLADILNI BAZEN za mleko, znamke Nieros, Slovenj Gradec. Gregorc, Tenetiše 1 3956 Prodam GRADBENO DVIGALO, KONZOLI in KOŠARO, « 040/339-035 3994 ELEKTROMOTORJE 0.35-1.5 KW, RE-DUKTORJE Ph meter, REFRAKTOMETER, oljno ČRPALKO ugodno prodam, « 031/858-886 3995 Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. « 531-80-88_________________3999 Prodam GRADBENO DVIGALO. « 204-65-64 4009 Prodam zelo dobro ohranjeno BLAGAJNO znamke Sharp. « 531-57-49, po 20. uri • Ugodno prodam pomivalni STROJ Candy in kuppersbusch. « 233-25-37 403? Prodam SADILEC KROMPIRJA, CISTERNO za gnojevko, 2200 I in pajek SIP. « 040/661-859 4om Prodam priključke za vrtalni stroj ISKRA SKIL. 512-63-53 4o&4 PRALNI STROJ Gorenje, starejši, prodam. « 041 /878-494 406/ Zbiralci starin ŠIVALNI STROJ navaden in čevljarski, naprodaj. « 57-21-246 4oeo Prodam ŠIVALNI STROJ SINGER Star 200 let, UNIKAT, ŠE UPORABEN. « 25-71-847 4120 KOSILNICO bočno za traktor TV 18 ali 21 KM, prodam. « 58-80-124 4121 Prodam PRIKOLICO za prevoz lesa, nakladalni drog in klešče za manjši traktor ter kotel za parjenje komposta. « 23-12-743 Prodam CIRKULAR za žaganje DRV. « 031/352-605 GARAŽE GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, prodam. « 041/845-792 ire KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 GLASBILA Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO. « 041/223-478 GR. MATERIAL Prodam LEGE - suhe, 16 x 16, 64 m (8 kosov), 5 m (3). « 041/978-775, 2025-176 Prodam BETONSKE STEBRE za kozolec, 4 kom. « 256-16-13 3917 Prodam cea. 5 m2 PORFIDA po polovični ceni. «041/827-919 395/ Prodam POLKNA različnih dimenzij - nera-bljena in OPEČNI KLINKER. « 256-19-94 Prodam STRESNE BETONSKE ŠPIČAKE, malo rabljene, po nizki ceni, cea. 90 m2. « 256-33-74_________________________3972_ Prodam LES za ostrešje po meri - rušt. « 518-13-82 3973 Prodam nova VHODNA VRATA s podobjem 30% ceneje. « 2310-020 3980 Prodam VRTNA VRATA ŽELEZNA, dolžina 315 cm, visina 127 cm, cena 10.000 SIT. « 041/874-157_______________________3995 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. « 041/996-588 4010 Prodam stresno KRITINO - NOVOMEŠKI STREŠNIK, 700 kos, nerabljena, polovična cena. «514-70-30, 031/520-884 4o/b Prodam PUNTE. « 041 /240-309 4oor, Ugodno prodam ELEMENTE montažnih hiš dim. 120/240 cm: 7 kom polnih in 2 kom z vgrajenimi okni, primernih za gradb. barako ali garažo. « 2352-510 HIŠE PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cea 400 m2 uporabne površine, ŠENĆUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 " 91 PREBAČEVO hiša v izgradnji (III-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjskol 390 m2 površine na parceli 600 m2, LUZE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cea 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIC pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2 + 18m2 + 350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333,041/333 222 92 PODVIN okolica na manjši parceli ob goz-du prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. CERKLJE okolica ob cesti prodamo starejšo poslovno stanovanjsko, vis.pritlično hišo, potrebno obnove, brez vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 93 DRULOVKA prodamo prostorno vi.pritlično hišo, na parceli 350 m2, lahko dvostanovanjska, 260 m2 bivalne površine in 140 m2 kleti, CK olje, cena 52 mio SIT, DRULOVKA vrstno, enonadstropno hišo na manjši parceli, cea 290 m2 uporabne površine,cena 36,5 mio SIT, NAKLO v mirnem naselju prodamo enonadstropno hišo na parceli cea 500 m2, lahko dvostanovanjska, 300 m2 uporabne površine, možna izdelava mansarde 40 m2, garaže 50 m2, cena 40 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333- 222 2281 V centru Preddvora prodamo POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom, 68 m2 dvorišča ali zamenjamo za manjše stanovanje v Kranju. «031/449-038 3250 MEDVODE - PRESKA: poslovno stanovan-jska HIŠA, 300 m2/650 m2, prodam. « 041/672-917 3730 Uhovće pri Brnlku prodamo - parcele z grad-benim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.o.o., tel.: 041/647-257, 041/333-222 Prodam starejšo HIŠO in zraven 3 GARAŽE, lokacija Lesce - Hraše, cena ugodna! « 041 /570-878 3954 V Kranju v centru mesta prodam starejšo HIŠO z vrtom. « 041/21-99-36, zvečer 4032 BEGUNJE - prodam polovico hiše z lastnim vhodom na krasni lokaciji, cea 900 m2 zemljišča. « 53-33-584 4109 Prodam HIŠO v Kranju. « 031/549-008 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjšo vrstno hišo, cea 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cea 100 m stran, prazno in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, cea 90 m2, potrebno popolne prenove, pare. 774 m2, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172,031 605-114 STRAŽIŠČE -1/2 stan. hiše (3 sobno stan.) v phtličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172,031 605-114 BLED - Koritno, kvalitetna hiša na eni lepših lokacij, 280 m2 stanov. površine, 964 m2 zemljišča, cena 71 mio SIT. Jnf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BLED - Dobe, dvostanovanjska hiša v dvo-jčku, odlična lega, dobro vzdrževan objekt, cena: 43.8 mio SIT. Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si NEPREMIČNINE TT5745-444. mili) l'HKŠKUNOVA 50 BLED, stanovanjska hiša,.starejša, v solid-nem stanju, 155 m2 stanovanjske površine, zemljišče 550 m2, takoj vseljiva, Cena 34,2 mio SIT. Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si JESENICE, TREBEŽ, starejša stavba z 900 m2 zemljišća, možna nadomestna gradnja, lahko stanovanjski ali poslovni objekt. CENA: 5.8 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Jesenice, manjša enodružinska stanovanjska hiša na Stražišarjevi ulici, obsega 80 m2 stanovanjske površine, zemljišče meri 518 m2, cena 15.5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si KRANJ - PRIMSKOVO pol zg. etaže hiše, cea 85 m2, na 210 m2 zemljišča, neizdelana mansarda, ogrevanje CK- trdo gorivo, tel. + KATV cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 RADOVLJICA, prodamo dvodružinsko hišo, zemljišča cea 520 m2, stara 20. let, ogrevanje CK - olje, telefon, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_______________________________ BISTRICA PRI TRŽIČU, prodamo večjo en-odružinsko hišo, na 992 m2 zemljišča, stanovanjske površine 12x9, podkletena, bivalno pritličje + prva etaža, CK- olje, telefon, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kran), tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PODBREZJE, prodamo hišo z pripadajoćim kmetijskim gospodarskim zemljišćem, stara 20let, cea 3000 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, brez ogrevanja, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Na celotnem območju Gorenjske Šk.Loka -Poljanska dolina, Cerklje, Kovor, Bled z okolico, Radovljica, Jesenice, prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tuđi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Žiganja vas: Visoko pritlična hiša, 200m2 stan. površine, lahko dvodružinska, parcela 574m2, lepo vzdrževana, vsi prikljućki, vred-na ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 IZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV I IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUĆNO NAROCNIK LE - TEH! I KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tuđi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠĆE, v večstanovanjski hiši prodamo dve obnovljeni trosobni stanovanji v izmeri 90 m2, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremićnine 04/2361 880, 041 331 886 UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko phtlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ■ IVxE^3 I d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40-80, 041/734-198 e-mail:nepremicnine@frasf.si Naklo, zgornja polovica hiše - komfortno trosobno stanovanje ca 100 m2, polovični solastniški delež na parceli 800 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslop-jem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Sp.Besnica - Pesnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Naklp, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890. Škofja Loka-smer Kranj , dvostanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tuđi za mimo dejavnost, prodamo v dveh delih ali menjamo za stanovanja ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890. Preddvor- nas. Hrib, manjša enodružinska, zgledno vzdrževana hiša, parcele ca 350 m2 v račun vzamemo tuđi manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d 0.0. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890. Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan.hišo atraktivnega izgleda^ na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 500 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. OTOĆE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik, prodamo samostojno hišo, sončna lega, urejen vrt, mirna okolica. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 TRŽIĆ, blizina - novejša vrstna krajna hiša, vel. 6,5x12 m, parcela 300m2, takoj vseljiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRBOJE - stan.hiša vel. 9,2 x 8,3 m, na parceli manjši objekt, parcela 883 m2, ravna in sončna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRA-stan.hiša na parceli 1447 m2, potok na parceli, vseljiva po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, blizina - dvostan. hiša vel. 13 x 9 m na sonči lokaciji, stara 35 let, parcela 1.063 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, blizina - starejša stan.hiša delno obnovljena, parcela 715 m2, menjamo tuđi za stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 KRANJ, blizina - nova nedokončana stan.hiša vel. 10 x 11 m, parcela 541 m2, sončna lokacija, možnost dokupa še dodatne parcele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tuđi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, pritl., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠĆE - 20 let stara dvostanovanjska hiša na parceli 616 m2, sončna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIĆ - na odlični lokaciji hiša v IV. gr.fazi, montažna izvedba, parcela 1.320 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28.mio SIT. PH00965JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27 mio SIT. PH00964JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38 mio SIT. PH00978JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. nTj»T75f||i|Tiii|TT|TSj^^Bpi5iKji TRŽIČ - okolica; 460 m2, 3g.f., poslovno-gostinsko stanovanjska hiša, parcela 527 m2, v naselju, primerno za več stanovanjski objekt, cena 38,4 mio SIT. PH00980MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._______________________________ KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sonćna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV grad-benifazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 40 mio SIT. PH00470MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 41,9 mio SIT. PH00961MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o, tel. 28 11 000. MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67 mio SIT. PH00947MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BESNICA- Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39 mio SIT. PH00951MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tuđi za manjšo obrt, cena 33 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o , tel. 28 11 000. HIŠE KUPIMO KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 IZOBRAŽEVANJE Vpisujemo v tečaje KITARE za os-novnošolce, mladino in odrasle. STUDIO TANGO, Britof 316 pri Kranju, « 041/820- 485 2996 NEMŠČINA - NOVO: sproščen klepet ob strokovnem vođenju - ob sredah (od 9.4.03), 19.15-21.00 ure, vstop možen od 19.15-19.30 ure. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, « 04/23-12-520 3593 Tečaj angleškega jezika na CD-jih, ugodno prodam. «041/626-154 KOLESA Prodam lepo ohranjeno fantovsko KOLO, 24 col. « 031 /536-935 3979 Prodam dekliško KOLO 20 colsko, 5 prestav. « 531-50-72 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Macesen po ugodni ceni. « 041/680-925,5306-555 2479 ODKUPUJEMO hrastovo in smrekovo HLODOVINO, razne dolžine, debeline od 22 -100 cm. « 040/68-76-28 3829 Kupim NAKLADALEC za hlevski gnoj, TROSILEC hlevskega gnoja, SADILEC krompirja, SEJALNICO za koruzo Olt, PAJEK SIP, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP in SAMONAKLADALKO SIP. « 041/597-086 3924 Kupim TRAKTOR Štore ali Universal, 4x4, od prvega lastnika. « 031 /375-291 3965 PROJEKTOR za super 8 mm film kupim za simbolično ceno. « 041/895-075 4014 Kupim PRIKOLICO za avto, starejšo, lahko v okvari, cena simbolična. « 5744-606 4018 Kupim plinski hladilnik s prostomino cea 60 litrov. « 041 /945-710 4048 Kupim ELEKTRIČNEGA PASTIRJA na aku-mulator. «041/926-773____________4oti_ Kupim 300-350 I BAZEN za mleko. « 07/34-65-037 4112 Kupim hribovsko samonakladalno PRIKOLICO 10 ali 12 m3. « 518-20-54 LOKAL ODDAM BREG ob Savi delavnico za mirno dejavnost, 180 m., tel., CK, cena netto 116.000 SIT/mes. DOM NEPREMIĆNINE, 202-33-00,041/333-222 2280 Na Bledu ODDAM POSLOVNI PROSTOR primeren za trgovsko ali mirno storitveno de-'javnost. « 041/753-553 3427 KRANJ blizina zdravstvenega doma, lokal 28 m2, za trgovino ali storitveno dejavnost, ODDAM. « 041 /298-425 39W Prodam ali oddam POSLOVNI PROSTOR -TISKARNA 140 m2 v Radovljici. « 041/622-952 3939 V Kranju Pfcmskovo, na dobri lokaciji, ODDAMO POSLOVNI PROSTOR -cvetličarno, 77 m2+skladišče, v obratovan-ju. « 04/23-24-304 4123 V Kranju na odlični lokaciji oddamo ali prodamo prostore za trgovsko, gostinsko, storitveno dejavnost od 60 do 600 m2. « 040/300-910 4130 Petek, 28. marca 2003______________________________________________MALI OGLASI / JnfO@g-glaS.SJ_______________________________________GORENJSKI GLAS » 31. STRAN SENČU R Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni v Šenčurju pri Kranju Prostori so primerni za pisarniško, storitveno, trgovsko, obrtno, servisno ali skladiščno dejavnost. Nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. KRANJ, Primskovo - v pritlićju in nadstropju poslovne prostore, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66________________ KRANJ, blizina - pizzerijo brez odkupa in-ventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66______________________ KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, predplačilo 6 mesecev, najemnina 232.500,00 SIT. OP00972MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tuđi druga dejavnost, 1. nad-stropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. OP00948MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o, tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 51 m2, prostori v pritličju, zastekljeni primerni za storitveno dejavnost, lahko tuđi trgovino, klima, najemnina 2780,00 SIT/ m2. OP00952MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJSKA GORA, prodamo (ali oddamo v najem) popolnoma opremljen novejši gostinski lokal v izmeri 42 m2, letna terasa, cena 23 mio SIT. Inf.; MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BLED, oddamo v najem pisarno v centru Bleda na odlični lokaciji, z vsemi priključki, izmera 28 m2 ali z dodatno pisarno 41,5 m2. Najemnina 1.860 SIT/m2. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si V Radovljici oddamo v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost v izmeri 170 m2 v dveh etažah, odlična lega za arhitek-turni biro ali podobno dejavnost, mesečna najemnina 221.000 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si RADOVLJICA, PONUDBA POSLOVNIH PROSTOROV, već 1000 m2 od proizvodnih, skladiščnih do pisamiških in trgovskih, odlična lokacija, Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BLED, poslovni prostori 900 m2, del v pritličju, večji del v nadstropju, popolnoma odprt prostor brez prezidov, cena 116 500 00 SIT / m2 , možna delitev, Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www. makler-bled .si t^^/^MrfiHf MAKUER IB^b^H ^^^H BLED d.o.c PRODAJA NEPREMlCNIN 4260 blcd, Ljubljanska cesta r\ tel: 5767-600, 041/647-974 LESCE, v najem oddamo poslovno halo (trgovina, pisarne, skladišča) v izmeri 1.448 m2 in več drugih večjih poslovnih prostorov na dobrih lokacijah. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si V Lescah na frekventni lokaciji pripravljamo gradnjo novih poslovnih prostorov razlićnih velikosti. Informacije: ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ŠKOFJA LOKA - center, ugodno prodamo gostinski lokal (tržnica) potreben obnove! REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396___________________________________ ŠKOFJA LOKA - mestno jedro, zaćeli smo z adaptacijo poslovnih prostorov različnih velikosti, ugodne cene! REAL KARANT, nepremićnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 KRANJ - center, ugodno oddamo poslovni prostor za frizerski salon! REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 RADOVLJICA, blizina - novejše gostišče v obratovanju vel. 230 m2, z vsem inventar-jem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KAMNIK - poslovni prostor 120 m2 v poslovnem objektu na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - poslovni prostor 35 ali 25 m2 v pritličju objekta na Planini 3, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.___________________ KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živil-sko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 59 m2, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK, cena 15,1 mio SIT. PP00971MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.. KRIZE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 10 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. V najem dajem POSLOVNE PROSTORE v Sp. Idriji št. 26 in 27. B 05/377-29-87 LOKAL PRODAM KRANJ Center lepe poslovne prostore /II nad., (156 m2 in 172 m2) primeme za pisarne ali drugo mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 2279 Prodam POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT v Čirčah. B 040/307-404 MOTORNA KOLESA Prodam TOMOS avtomatik, 1.98, 1180 km, reg. do 9/03, izredno lepo ohranjen in kupin RENAULT MEGANE, 1.95 do 98. TS 070/277-944 OBLAČILA Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo. B 031/840-203 286t3 Prodam ženske BARETE, okrogle prtičke umetno pletene. B 531-50-50 398? «linčeva 2, <1000 Kranj - Stražitče 04/2315-600 lax 04/2315 601 gsm 040/200-662 _ mtmmih POSfl€DOVRNJ€, ZflSTOPRNJC PRODftJfi Prodam FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO. B 51-22-139 400? Prodam dobro ohranjeno belo dekliško ob-hajilno OBLEKO. B 596-45-27 40ie Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo. B 031/840-203 4024 Gorenjsko moško NARODNO NOŠO, ško-rnji št.41, prodamo. B 58-80-124 OTR. OPREMA Ugodno prodam dobro ohranjen OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK OSANN. _" 040/389-518 OSTALO Prodam 5 ZAJČNIC dobro ohranjene, s posodami, po simbolični ceni. B 031/621- 835 3963 Prodam PANJE 10, satarje, nove in rabljene. B 514-72-94 3992 Kovinsko KLETKO za nesnice, 4 boksi, ugodno prodam. B 58-01-663 Kosir PRIDELKI Prodam SLADKO raztreseno SENO in dobro uležan GNOJ. Bodešče 17, Bled 391» SENO, OTAVO in SILAZNE BALE, prodam. «041/326-565 3985 Prodam zimzeleni PUŠPAN in UGUSTER za okras ali živo mejo. B 031/715-358 4on> Prodam jedilni KROMPIR desire, PŠENICO in stabilen HLADILNI BAZEN za mleko, 300 I, nov. Sp. Bitnje 21 B 23-11-964 *w/ Prodam 10 t SENA v razsuten stanju. B 531-57-49, po 20. uri 4030 Prodam uležan KONJSKI GNOJ, večjo količino in prodam PERSPEKTIVNEGAŽRE-BCA angloarabca, 300.000 SIT. C 031/837-851 4038 Prodam 900 kg irle, lanski uvoz za seme ali beli jedilni. B 25-91-294 4074 Dobro domaće ŽGANJE - slive, hruške, ugodno prodam. B 572-52-23 4oss LIGUSTER - ugodno prodam lepe sadike za živo mejo. B 53-18-314, 031/370-428 4089 Kvalitetne SADIKE solate in ostale zelen-jave, disavnice in trajnice, ugodno. Vrtnarst-vo Globočnik, Voglje - Letališka 3, Šenčur 4098 Prodam JABOLKA in drobni KROMPIR sorte desire, frisia, asterix. Kmetija Jerala, Podbrezje 218, B 530-66-44 4ne Prodam PESO, REPO in FIŽOL. Borštniko-va 7, Cerklje PODARIM Podarim 2 mlada PSIČKA, stara 2 meseca, majhne rasti. "Đ 2561-905 3964 Podarim PSIČKE MEŠANČKE stare dva meseca. B 25-41-219 ' 3977 Podarim SALONIT PLOŠČE okoli 100 kom. in PEĆNICE za krušno peć. B 040/873-616 4011 Podarim električno - plinski ŠTEDILNIK 4+2. B 031/528-841 POSESTI GORENJSKA KUPIMO manjše ali vaćje ZAZIDUIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cea 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovan-jske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cea 700 rr>2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333-222 89 VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovan-jske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cea 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIĆNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 90 KOČNA, zazidljiva parcela v izmeri 730 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem, že izdelan izkop, kupee lahko takoj nadaljuje z gradnjo. CENA: 9.3 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Hlebce pri Lescah, parcela za gradnjo stanovanjske hiše, 542 m2, z lokacijsko dokumentacijo, cena 8,5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si Koritno pri Bledu, zazidljiva parcela v izmeri 700 m2, cena 11,4 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Rateče (Planica), zazidljiva parcela v izmeri 680 m2, izdano lokacijsko dovoljenje, odlična lega, cena 14 mio SIT ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cea 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni blizini, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 BRITOF -VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.200.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 GOLNIK- Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremićnin-ska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Parcelo 900 m2 z objektom za nadomest-no gradnjo (vsi priključki ter hišna št.) 6 km iz Kranja-smer Preddvor prodamo ali men-jamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BITNJE - stavbna parcela 1.700 m2 ob glavni cesti, primerna za poslovno in stanovanjsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Labore - stavbna parcela za poslovno dejavnost 3786 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GORJE pri BLEDU: stavbno parcelo 412 m2 z lokacijsko dokumentacijo, lokacija s pogledom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SMLEDNIK - stavbna parcela 600 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. B 031/54-88-41 1314 SMLEDNIK okolica prodamo sončno, ravno, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljišče za gradnjo manjše hiše, cea 800+2100 m2. DOM NEPREMIČNINE B 202-33-00,041/333-222 1494 PHEIlOVOft ■ prMtamo MiHflJtM wH«w PARCELE is poštama proizvodne gradnjo. Morda d.o.o., Tel.: 041/647-257,041/333-222 PREDDVOR prodamo parcelo ob cesti, delno v hribu, 870 m2, 9,9 mio SIT, CERKLJE okolica, v mesecu maju borno prodali ravno, sončno, zaz. parcelo, cea 2000 m2 ali 4x500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 2233 ZAZIDLJIVO PARCELO KRANJ, ŠENČUR cea 1000 m2, kupim. B* 040/413-281 ?6i9 BESNICA prodamo zazidljivo parcelo, sončno, 660 m2, 17000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 3949 BUKOVICA - Selska dolina, 923 m2 zemljišča z dverrfa objektoma, prodam. B 51-41-188 3993 Oddam ZEMLJIŠČE za vrtove, okolica Kranja. B* 070/220-701 4033 KMETIJSKO zemljišče 9500 m2, K.O. Dorfarje prodam ali menjam za vikend na morju. B* 041/37-88-03 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. B* 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica 4097 Blagovnica v Kranju vabi k sodelovanju proizvajalce in dobavitelje konfekcije, perila, pletenin in obutve. B 040/300-910 POZNANSTVA Pomlad je čas Ijubezni, uresničite jo. Pok-ličite Afrodito ženitno posredovalnico. Pok-ličite B 59-61-245 in zaplešite v soboto 29. marca v hotelu Transturist Škofja Loka. 3933 POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, ki želijo spoznati novega moškega, da pok-ličete klub za stike, B 031/612-541. Pok-ličite od 9. ure dalje, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! RAZNO PRODAM Poceni prodam KAVČ in VIDEOREKO-RDER. Inf. na 0 041/757-115 39/1 Prodam smrekov FABJON in ŠKORNJE za narodno nošo. V 51-88-166 4053 Prodam HLEVSKI GNOJ, PLASTIČNE SODOVE, OTROŠKI POGRAD in ŽENSKO KOLO. B 040/623-416 4099 CISTERNA 1200, travno brano 260, bikca 140 in telico 300 kg, prodam. B 514-11-14 Čelado za motor 5000, prirobnico fičo, kuhinjsko napo Gorenje 3000, infra peć. B 041/27-15-15 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina III 1 ss, 42m2/VI., opremljeno, balkon, 58000 sit/mes, varščina, vseljivo aprila, PREDDVOR okolica 2 ss v hiši, cea 50 m2, delno opremljeno, CK olje, 57000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2277 Oddamo 2 ss, v celoti opremljeno, z vsemi priključki, v blizini centra Kranja. "B 041/543-239 4013 Oddam PROSTOR, možnost ureditve stanovanja, okolica Škofje Loke. B 031/206-064 4061 Oddam SOBO s souporabo sanitarij in delno uporabo kuhinje mirnim osebam. B 513-42-28 40/0 Oddamo GARSONJERO in STANOVANJE naJesenicah. H 041/50-943 4094 KRANJ blizina centra, na elitni lokaciji, v meščanski vili, 2 ss, s kabinetom, 74 m2, komfortno opremljeno, ISDN, KATV, CK, ugodno ODDAMO. B 070/66-33-33 4101 ODDAMO ŠKOFJA LOKA v najem 2 sobno STANOVANJE popolnoma obnovljeno in manjšo stanovanjsko hišo 85 m2 bivalne površine (nekadilci in brez otork). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4106 ŠKOFJA LOKA Trata privatna hiša - V najem oddamo dvosobno stanovanje 55 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380 BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 45.000 sit/mesec + stroš-ki. ALPDOM. d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA: 70 m2, 3ss v pritličju, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 200 eur/mesec + stroški. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si Kranj: Zlato polje - 2 SS z delno opremo, pred Škofjo loko - ( za poslovne partnerje) nova samostojna hiša z vso opremo, velika garaža, takoj vseljiva, Trboje - celotno hišo primerno za skupine ali delavce, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO Kupim 2 sobno STANOVANJE v Medvodah in ZAZIDUIVO PARCELO. B 041/672-917 ŠKOFJA LOKA Kupimo dvosobno stanovanje NEPI nepremičnine 041 425-380 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, blizina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Na celotnem območju Gorenjske odkupuje-mo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIĆNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico za poslovneža (2 osebi) najamemo opremljeno 3 sobno STANOVANJE ali hišo za 12 mesecev ali več. DOM NEPREMIĆNINE, 202 33 00, 041/333 222 Trisobno STANOVANJE ali hišo vzamem v najem. B 041/458-843 Mati, vdova samohranilka s 14 letno hćerko, išče sobo. Nudim pomoć ostarelim + doplačilo. B 041/647-513 KRANJ, Šorlijevo naselje, takoj oddamo 2-sobno stanovanje, polletno predplačilo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 STAN. OPREMA Ugodno prodam rabljeno 4 delno SEDEŽNO GARNITURO na B 041 /625-003 Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO s kuhin-jskimi napravami, jedilnim kotom in stensko oblogo. B 23-24-358 39so Dva manjša KLUBSKA STOLA, tapecirana, kot nova, prodam. Cena 7000 SIT. B 5744- 049 3988 Prodam ohranjeno KUHINJO v rjavi barvi in HLADILNIK. B 031/850-235 3997 Prodam stanovanjsko opremo: kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. B 514-63-14 4030 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO temen mahagoni po zelo ugodni ceni. B 256-58-20 ŠPORT Prodam ROLERJE Roches (Seattle) št. 38, malo rabljene. B 041/692-847 3991 TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA V KRANJU 4. aprila 2003 Inf.: 031/320-532, 031/605-086 NAVTIKON, Bjelovučič Nikola, s.p., Stritarjeva 4, Rog. Slatina STORITVE SENČILAASTERIKS, Rozman Peter, s.p, Senično 7, Krize, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE. ROLETE, LAMELNE ZA-VESE, PLISEZAVESE, KOMARNIKI, ROLO-Jl, MARKIZE, PVC KARNISE. TENDE! Ses-tavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesni-la do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. B 041/694-229. 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1:112 ELEKTROINSTALACIJE - izvajanje, sanacije in vzdrževanje vseh vrst električnih insta-lacij. Čebašek Janez s.p., Prebačevo 62 B* 041 /742-887 uo4 Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tuđi adaptacije, notranje omete, škarpe, tlakovanje dvorišč, kanalizacije - delamo hitro in poceni. B 041 /593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 1409 Možnost obročnega odplačevanja. Šonja BLED, d.o.o., Jamova 14, BLED GSM: 041 662 127 e-mail: sonja.bled@siol.net RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe in samostojne podjetnike. Strokovno in ugodno! DA & JA, Eržen Darja, s.p., Cegelnica 33, Naklo B 041/269-928 ims Selitve, prevozi, odvozi starega pohištva, prevozi doma in po tujini, posredovanje pre-vozov, hitro in ugodno. B1 041/35-80-55 Matej, 041/737-245 Tadej, BrceTadejs.p., J.Platiše 11, Kranj 2697 PVC ali ALU okna, vrata, zimski vrtovi. Ugodni kredit. ANCORA, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana, 01/430-12-53, 041/762-044, www.ancora.si. Izdelujemo in postavljamo lesene vrtne ute, garaže, nadstreške ter vrtne sedežne garniture. Vse po vaših željah in potrebah. W 041/714-781, Šoštarič&Co. d.n.o., Krakovska ul. 26, Šenčur ?,rn> Splošno gradbeništvo, fasade, zidarska dela, notranji ometi. B 070/282-864, Gradbenik Qarri in ostali d.n.o., T.Dežmana 10, Kranj 2726 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVO-RIŠĆ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠĆ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH in KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI ter ODVOZ MATE-RIALA NA DEPONIJO. B 01/839-46-14, 041/680-751 Adrovič in Co. d.n.o., Jelovš-ka 10, Kamnik 2soe KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH in STEN-SKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI, KERAMIČARSKA DELA. B 238-19-00, 031/379-256 JB.Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 C, Kranj ?84« GRADBENIK REXHO d.n.o, Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete fasad, notranje omete, predelne stene, kamnite, škarpe ter urejanje in tlakovanje. B 041/589-996 2934 MISO, s.p. C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: * ROLETE * ŽALUZIJE' LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH ' STENSKIH in ' STROPNIH OBLOG - Buhomontažna prenova oKen in vrst - polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov - brušenje In lakiranje vseh Z"""1 *^ vrst parketov I -~v~' • montaža In servis novega ^—\ X— oz. obatoječega pohi&tva •-' • NOVO - nudimo vam tuđi kvalitetno tesnjenje starih oken ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, čest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in rob-nikov. B 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 3099 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža stresnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tuđi brunarice. B 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan.s.p., Jazbine 3, Poljane :im FASADE in STROJNE OMETE KVALITETNO IZDELUJEM. B 041/584-227 Damjan Vajdec s.p., Ul. Prvoborca 6, Jesenice x>oo Slikopleskarska dela in dekorativni nanosi. Kvalitetna in hitra izvedba, cene konkurenčne. Pleskostil, Pavćič Štetan s.p., BrezjepriTržiču, 031/318-180. 5961-583 Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi-Bene in ostali, dno., Struževo3a, Kranj, 041/561- 838 3538 RODE STROJNI ESTRIHI Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780,031/653-780 Rode Franc s.p. OBREZOVANJE DREVJA IN GRMOVJA, NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. LazićAnjutas.p., Matajčevaul. 1, Kranj, B 231-2722, 031/729-003 3601 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, B 031/508-168 38io ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p , Žiganja vas 70, 4294 Krize B 041/941-067, 04/5958-360 3823 Zidarstvo in fasaderstvo izvaja vsa gradbe-na dela, notranje omete, fasade, adaptacije z materialom ali brez. Zidarstvo in fasaderstvo, Bytyqi Halim.s.p., Glavni trg 14, Kranj, V 2027-031, 041/760-614 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabi-netom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT,BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK - sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII.. balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., odX., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss + k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE B 202-33-00, 2369-333,041/333-222 87 TUPALIĆE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2 + 18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT. BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIĆNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 sa Na Kovorski cesti (Bistrica pri Tržiču) prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, balkon, 2. nadstr., V lega, delno obnovljeno, lepo. Inf. B 040/831-251 178 Na Deteljici (Bistrica pri Tržiču) prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m.2, balkon, sončno - južna stran, lep razgled. Inf. na B 041/845-792 ist Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMtCNINE, 202 33 00.041/333 222 /u KRANJ - Zlato jhH|b, prodtRO n«n STANOVANJA in POSLOVNE PROSTORE, lirtenk, d.o.o., Int. tel.: 041/647-257 LESCE, - gars., 20,55 m2, M, pokrit parkirni prostor, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - gars, 28,90 m2, VI.nas., obnovljena in v celoti opremljena, balkon, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 605-114 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno in takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 1 sobno, 39,20 m2, I.nad. nizkega bloka, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POUE zg. - 2 sobno, 48,80 m2, IV.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o,, 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2*2 sobno, 70,66 m.2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o.. 20-26-172, 031 605-114 TRŽIČ, Bistrica - 3 sobno (predelano v 2 + 2 z okni), 76,55 m.2, III.nad., vredno ogleda, prodamo, možen dokup garaže v triplexu. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2. V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172,031 605-114 RATEČE - PLANICA, GRADIMO NOVA stanovanja v izmerah okrog 48,55 m2, parkirni prostor v podzemni garaži 14 m2, izredna lokacija, okvirna cena znaša 21 mio SIT, več podatkov na www.makler-bled.si, inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600 hKERN n eTrTmTZTn i n e !ei 2021-353 Uuislrnr //- 12 fax:2022-566_________HHH) Knu,j GORENJSKI GLAS » 32. STRAN______________________________________MALI OGLASI / Jnfo@g-glaS.SJ______________________________________________Petek, 28. marca 2003 SPLOSNO GRADBENO PODJETfE družba za gradbtmištvo, inieniring, trgovino Staia cesta 2, 4220 Škofja Loka PRODAMO: NOVOGRADNJE; VSEUTEUJUNUU •ŠENČUR-SAJOVČEVO NASELJE - 2S STANOVANJA OD 47 m2 - 3S STANOVANJA OD 86 m2 - 3S+K VELIKOSTI 90 m2 •ŠKOFJA LOKA - ATELJE -GARS0NJERA41m2 - 2S STANOVANJE 65,86 m2 - 2S+K VELIKOSTI OD 73 m2 - 3S STANOVANJE - DUPLEXt OD 119 m2 •GORENJA VAS- STANOVANJA IN LOKALI - GARSONJERA 30,5 m2 - 2S STANOVANJE 51,5 m2 - POSLOVNI LOKALI VEL OD 30m2 •LESCE - 2S+K OD 68 m2 NUDIMO VAM MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA POSLOVNEGA PROSTORA V KOMPLEKSU METULJČEK V PODLUBNIKU (LOKALI ^V£LIKOSTIOD55m2)^^ IN GARAŽNI BOKS V TRIPLEKS GARAŽAH NA TRATI (ŠKOFJA LOKA). INFORMACIJE PO TELEFONU 04 SI 12600 LESCE - enosobno stanovanje v pritličju, 38 m.2 stanovanjske površine in 17 m2 klet-nih prostorov, takoj vseljivo, cena 8.5 mio SIT; Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si RADOVLJICA, DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, podpritlično, izmera 48,20 m2, izredno ugodna CENA: 9.574.050,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Jesenice, Plavž, dvosobno stanovanje 67, 82 m2 v I. nadstropju, vzdrževano in obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si RADOVLJICA - 2,5 sobno stanovanje, III. nadstropje, izmera 61,13 m2., starost 12 let, CENA: 17.8 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si ZAPUŽE, novo stanovanje, 62 m2 v I. nadstropju, odličen razgled, svetio stanovanje, možnost nakupa garaže. CENA: 16.841.100,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Kropa, trisobno stanovanje, starejše, brez CK, 62 m2, vsi priključki, balkon,. CENA: 8.572.900,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si Bled, Ribno, 3,5 sobno stanovanje, novejše, v izmeri 102,50 m2 in 142 m2 zemljišča - atrija ter garažo, odlična sončna terasa. CENA: 33.596.500,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si KRANJ, Planina II -1 SS 42 m2 v 3nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MEDVODE - 2 SS 58 m2, pritličje, starejša večstanovanjska hiša, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1nad., zastekl-jen balkon, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__________ KRANJSKA Gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 BLED, alpski bloki - 1,5 SS 52 m2, 2.nad., vsi priključki, možnost nakupa tuđi garaže, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 i NEPREMIČNINSKOra ! POSLOVANJE |r|j| Radovljica - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja Loka, Groharjevo naselje - 1 SS 34 m2 v 3.nad./4.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. GOLNIK - Senićno: 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIĆNINE, d,o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, adaptirano, 2. nadstropje, dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. PS00968JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o, tel. 28 11 000. flSBDBDSBBBBB c Trg Svobode 6, 4290 Ttžič. Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzlc&siol.net, http://agencija-primo.Bi NAKLO: 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tuđi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Deteljica; 42 m2, enosobno, ohranjeno, vseljivo 2004, cena 10 5 mio SIT. PS00962MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, trisobno, 2. nadstropje na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT. PS00970MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nadstropje na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. PS00969MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o, tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA Groharjevo Prodamo enosobno stanovanje 33 m2 NEPI nepremičnine 041 425-380 LESCE: 48 m2, 1,5 ss v 2. nadstropju, vseljivo takoj, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vredno ogleda. Cena: 14.250.000 sit. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 38 m2, 1ss v 3. nadstropju, alpski blok, obnovljeno, z opremo, balkon, klet, CK, vsi priključki. Cena: ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik dnevni prostor, kuhinja z jedilni-co, spalnica, kabinet, balkon, klet, vsi priključki. Cena: 19.330.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 80 m2, 2,5 sobno stanovanje, mansarda, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. Cena: 20.970.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 38,5 m2, alpski bloki, 1ss v 3. nadstropju, obnovljeno in opremljeno, velik balkon, klet, vsi priključki. Cena: 11 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASEUE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 TRŽIČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje, 33,50 m2, 1. nadstropje, brez balkona, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 H JDAnepremičnine JUgL ^ sedaj tuđi na internetu ■™* tel.; 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK f KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ________ KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 46,80 m2, 8.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nad-stropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje.v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + so-razmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, 2. nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo, 59,50 m2, 5. nadstropje, balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cea 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK- trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cea. 61 m2. CENA: 17.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 HRAŠE (Lesce): Zelo ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri cea. 55 m2 v prenovljeni hiši. Vsi priključki, parkirišče. CENA: 8.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Prodamo prenovljeno dvosobno podpritlično stanovanje v izmeri 48 m2. Svetio, lepo vzdrževano, vsi priključki, opremljeno. Vredno ogleda. CENA: 9.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 /53 17 460,031/370-460 JESENICE: V vrstni hiši prodamo povsem renovirano pritlično trisobno stanovanje in neizdelano nadstropje, skupaj v izmeri čez 200 m2. Lastna CK, parkirišče, vrt. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIĆNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 RADOVLJIQA: Oddamo povsem opremljeno trisobno stanovanje. NAJEMNINA: 68.000+str. K.R NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Hrastje: 2SS, I. nad, 60m2, vsi priključki, nova kopalnica, nizek blok, mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2, IX. nad, vsi priključki, nova kuhinja, lepo vzdrževana, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661 Tržič-mestno jedro: 5SS, 209m2, I. nad + garaža + parkirno mesto, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič-Ravne: 1SS, 33m2, I. nad, vsi priključki, brez balkona, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Šenćur- novogradnja: Večja garsonjera 54m2, III. nad, vsi priključki, velik balkon z čudovitim razgledom, mirna lokacija. ITD + NEPREMIĆNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kranj - Naklo: V već stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlićno stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 | N EP R E M I Č N 1 N E~l ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387,041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 lomAn nepremičninska družba KRANJ - PLANINA II., prodamo garsonjero, 32 m2, kuhinja ločena, z balkonom, nizek blok, v 3. nad./3, cena je 9,3 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BLED, alpski bloki, dvo in pol sobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avto-mobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 V PREDDVORU na voljo već novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tuđi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEĆ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tuđi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! KRANJ, Gosposvetska ul., blizina ZD, 4 sobno, 87 m2, l.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 ITD+nepremičnine Slovenski trg a 4000 Kranj *l i tel/fax:2366-670,2366-67711^1 GSM:041/755-296 M^^U PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890 KRANJ, Planina, prodamo dvoinpolsobno stanovanje v I. nadstropju! Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Mlakarjeva ulica, 3 sobno, 74 m2, visoko pritličje, nizek blok, adaptirano, atraktivno ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 MEDVODE, garsonjera, ca 50 m2, 2. nad-str., 5 let star nizek blok, balkon, komfortno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik, ugodno prodamo novo, 1-sobno stanovanje, klima, mirna okolica, 37,00 m2, cena in vseljivost po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, ugodno prodamo, 3-sobno stanovanje, III. nadstropje, 80 m2, dva balkona, vseljivo po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 794 906, 051 307 396 KRANJ - atrijsko 3 SS 93 m2, ugodna cena, stanovanje že prazno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - pri avtobusni postaji 3 SS 81 m2, 2. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1 SS 42,60 m2 v 5.nad., predelano v 1,5 SS in 1,5 SS v 5.nad., pogled na Krvavec, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7.nad., predelanov2,5SS, plačljivozodlogom, 2,5 SS 63 m2 v 8 nad., 2 SS + K 80 m2 pritl. z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 1nad. 3 SS 84 m2 in pol mansarde ter drvarnica, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TS 202-33-00, 041/333-222 H93 KRANJ Planina I, 1 ss, 39,80 m2, VII. nad., V-Z, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 ?6oe RADOVLJICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda. TS 031/53-98-54,04/531-48-53 3030 KRANJ - ČIRČE: pritličje trostanovanjske hiše, 46 m2, z vrtom, potrebno obnove, prodam za 6 mio SIT. TS 041 /672-917 3/29 TRŽIČ - 4 ss, v centru mesta, 100 m2 + 50 m2 podstrešja, CK (olje), tel., možnost men-jave za manjše stanovanje na Bistrici z našim doplačilom. TS 031/878-483, do 19. ure 3846 Planina I. prodam GARSONJERO 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom, 8,5 mio Sit. TS 041 /399-410 4005 Ugodno prodam 1 ss sončno STANOVANJE v mirnem delu v Šk. Loki. TS 031/532- 431 4012 Prodam na Jesenicah 1 sobno STANOVANJE. Cena po dogovoru. TS 2328-363 4022 V Kranju prodam 3 sobno STANOVANJE 75 m2, obnovljeno, sončna lega, vsi priljuč-ki, protivlomna vhodna vrata, mirna lokacija, vseljivo letos poleti. TS 031/60-33-66 4oe<> ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss 32 m2, visoko pritličje, CK ogrevanje, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60- 300 4103 ŠKOFJA LOKA Groharjevo naselje prodamo 1 ss 33 m2, 4. nadstr. v stolpiču, stanovanje je obnovljeno, CK ogrevanje, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60- 300 4104 ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo 2 sobno stanovanje, 50,50 m2 v prvem nadstr. stolpiča, klasično ogrevanje možnost napel-jave plina. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4ios Prodam 1 sobno STANOVANJE na Detelji-ci pri Tržiču. TS 041 /838-878 4114 V Mojstrani prodamo 1,5 ss, 42 m2, z balkonom in garažo. 1T 031/712-133 4ii:, Kranj - Planina II, 3 sobno STANOVANJE, 85 m2, II.nadstropje od treh, zelo lepo, cena po dogovoru. TS 041/638-048 4124 Na Planinin II prodam dvoetažno atrijsko 3 sobno STANOVANJE, lasten vhod, možnost parkiranja ali opravljanje mirne dejavnosti, obnovljeno, takoj vseljivo. TS 041 /236-078 DUPLJE 3 ss, 84 m2, atrijsko, 20 m2 pokrite terase, zidana garaža, novogrdnja, prodamo. Bis bonus,d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana, TS 031/882-932 VOZILA DELI VLEĆNE KLJUKE montaža in vpis. Drole Boris,s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 1351 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. TS 04/50- 50-500 3244 Prodam 4 nove GUME SAVA EXACT 145/13, po polovični ceni. TS 232-81-56 3962 Prodam 4 KOLESA za R TVVINGO 145 70 13 (AL platišća, letnegume). tr 041/54-18- 45 40!« Prodam letne gume z kolesnimi obroci 185/60R 14 za Golf III. Smledniška 95, Kranj, TS 2324-410 VIKENDI Kupim manjši bivalni VIKEND v občini Pred-dvor.-ff 031/778-037 ,wt> Bohinj, Jereka - odlična lega; počitniško stanovanje 40 m2, 1071 m2 zemljišča z leseno lopo. CENA: 12.1 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si BLED, počitniški objekt 40 m2 stan. površine , na zemljišču v izmeri 1420 m2, nad jezerom, sončna in razgledna lega. CENA: 44.023.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled, vinograd, 800 trsov, 430 m2 + 3500 m2 vinograd -pašnik, cena 5,5 mio SIT. PV00973MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več obnovljenih apartmajev v neposredni blizini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. PV00966MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tuđi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. TS 031/770-833 3680 Kupim R CLIO, TVINGO, PUNTO ali POLO, sem resen kupee. TS 040/351-356 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos last-ništva. ADRIAAVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). TS 5134-148, 041/632-577 26 ^.%^^-. svl • NtPHlMIČNINt SUN N«o„i,v« .!l«A », K„»*i hl (M/7AI-10O0 ■dlZZIZZnii lu.: IMflOJMtV NI I'RI MIČNINf ,.«U l.loWwu«i.si RFAl FSTATE kii|>:flw».%vii.»..« MARK MOBIL d.o.o., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. TS 2353-500 in 041/668-283 2682 ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. TS 2323-298, 041/773-772 PUNTO 60, LET 98, MET SIV, 3V, EL STEKLA, C ZAKL, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BMVV, 320 I, LET 99, 113.000 KM, MET SREBRN, SERVISNA, 6X AIR BAG, AVT KLIMA, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 3.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PEUGEOT, 406 HDI BREAK, LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, EL OPREMA, OHRAN-JEN, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 MEGANE 1.6COUPE, LET 98, METTEMNO ZELEN, 2X AIR BAG, MEGL, EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK, LET 99, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, ROLO, SANI 4X AIR BAG, 2.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SHARAN 1.9 TDI, LET 2001, MET SREBRN. 7 SEDEŽEV, AVT KLIMA, 1. LASTNIK, 5.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 SEAT, IBIZA 1.0, LET 2000, BELA, 3V, AIR BAG, NOV MODEL, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FIAT, MAREA 2.4 JTD VVEEKEND, LET 99, MET SVETLO MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, OHRANJENA, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, MET SREBRN, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.640.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.9 TDI AVANT 115 KM, LET 2000, ČRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, 3.890.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SUZUKI, JIMNY 4WD, LET 99, 45.000 KM, MET RDEČ, 1.LAST., EL OPREMA, ALU, SER-VO, AR, MEGL, KOT NOV, 2.130.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118 VOLVO, S40 1.8, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, ALU, 4X AIR BAG, SERVISNA, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NAWWW. AVTO-LESCE.SI Prodam R 11 1,4 letnik 87, lepo ohranjen, reg. ćelo leto. TS 041 /853-787 3955 Prodam OPEL ASTRO I. 97, cena po dogovoru. TS 041/942-593 3958 _____________tel,: 583-65-00. 041/70.1806_____________ ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ■I^H^b i in energetike d.d. kranj,bleivveisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini III v Kraniu prodamo enosobno stanovanje v IV. nadstrop-ju izmere 38 3 m2 ' v Tržiću prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 32 m2 1 v Kranju pn Vodovodnern stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I. nadstropiu, izmere54,5m2, ' Na Planini III v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno + kabinet stanovanje s hobi sobo v kleti, samostoinim vhodom in dvemaatrijema, iz-mere 94.50 m2; 1 na Planini I. v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta slanovanje v vi nadstropiu, izmere 91 m2; 1 v Kranju na Planini I prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje, III nadstropie, vizmen 103,7 m2; ' v Kranju na Planini I prodamo dvosobno <■ 2 kabineta stanovanje v IV nadstropju tfmere88,6m2, ' v starem mestnem jedru Kranja prodamo stareiše trosobne stanovale brez centralnega ogrevanja v I nadsstropju izmere cea 130 m2 ' na Planini I v Kranju prodamo obnovtieno garsonjero v XI nadstropju, 2mere21 m2; • v Skofji Loki prodamo enosobno stanovanje v III nadstropiu. v emen 33 m2 - nizek biok ■ klasično ogrevanje; ' na Planini I vKranju prodamo garsonierovV nadstropju 28 m2: • na Planini lll v Kranju prodamo garsonjero v II. nadstropju, izmere 33,30 m2 ■ nizek objekt; 1 v bližim Vodovodnega stolpa v Kranju prodamo trosobno stanovanje v pritličju. izmere 74 m2 STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ' v Šoriijevem naselju v Kraniu oddamo v najem dvosobno stanovanje vi nadstropju.izmere63m2 HIŠE-PRODAMO ' v Ćirćah pn Kraniu prodamo stanovanisko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; " Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletp na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je pre-novljena), " v Podbreziah prodamo visokopritlićno hišo z gostinskim tokalom v obratovaniu in svoiim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cea 1000 m2 1 v blizini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlićno hišo, tlonsa 12x11 m2, na parceli velikosti 572 m2 ' v Kraniu. v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo tiso. potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovncwtanoyanjski objekt ' v Zmincu pn Škotji Loki prodamo visokopritlićno hišo v III. gradbem laži na parceli velikosti cea 600 m2: ' Iz Bleda 10 km proti Bohiniu prodamo starepo hišo na parceli veliko* 520 m2; ■ na Koknci pn Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV gradbem fazi, na parceli velikosti 541 m2; ■ v blizini Nakla prodamo visokopritlićno hišo v Ili gradbeni laži. na parceli 500 m2. ' v blizini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlićno hišo na parceli, velikosti 160 m2 ' na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi razlčnih velikosti, na parceli velikosti cea 1000 m2; ' Brezje nad Tržićem • vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pntlićju na parceli velikosti 80 m2, ' v blizini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlićno hišo, tlonsa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; ' na Koknci pri Kraniu prodamo stareišo visokopritlično hišo. tlorisa cea 10 x 8 m, na parceli veltosti 460 m2, ' na Drulovki pn Kranju prodamo vrstno atnjsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2 na parceli velikosti 182 m2 POSLOVNI PROSTOR - prodamo 1 na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore. primeme za pisame vll nadstropju. v izmen 307 m2; ' v neposredni bližim Kranja prodamo već skladišćmh prostorov v skupni izmeri cea 450 m2 - tanko ludi po delih; 1 na Planini III v Kraniu prodamo gostnski objekt, delno opremljen, ve-likost 78 m2; ' v Kraniu blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropiu, v izmen cea 135 m2. pnmerno za pisarne (možnost prodaje ludi manjših kvadratur); ' v Kranjski Gon prodamo poslovni prostor v IV, gradbeni fazi, pntkćie, vizmen 136m2; . " v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmen cea 150 m2, 1 v Kranju ■ Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju. v izmen 42 m2. ' v Kranju blizu Zavarcvalmce Triglav prodamo poslovni prostor, pnme-ren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši CommingV 1 v Kraniski Gon prodamo poslovni prostor v emen 125 m2 v pnttićiu stanovanisko preskrbovalnega centra; ' v Hrastju pri Kraniu prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, prime-ren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cea 60 m2; 1 v Knžah pn Tržiću prodamo poslovni prostor (pnmeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkinšće urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Ćirćah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cea 50 m2, v«i-ne4m; " v tirčah pn Kranju oddamo v najem psamiške prostore v izmen 80 m2. ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem već poslovnih prostorov raz-ličnih velikosti v II nadstropiu: ' v Kranju na Primskovem oddamo v naiem poslovni prostor v pritlićju, izmere cea 32 m2 ■ samostoim vhod; " na relaciji Kranj - Škofja Loka • Sveti Duh - oddamo v naiem zelo lepo ureien poslovni prostor (pritlićje ♦ etaža) v Kmen cea 15Q m2. " blizu Krania cddamo v najem većje parkinšće. na parceli velikosti 860 m2; 1 v Kraniu na Cesti Staneta Zagaoa oddamo v naiem poslovni prostor v izmen cea 40 m2, ' v Žireh oddamo v naiem skladišćne*prostore v izmeri cea 130 m2 |vi-šina3,30m), ' V Ćirćah pn Kraniu oddamo v na^m skladišćne prostore v izmen 50 m2, ' v Tržiču oddamo v naiem manjši poslovni prostor v izmeri cea 30 m2, pnmeren za trgovino ali psarno; PARCELA-PRODAMO: ' v Kranjski gon • Podkoren prodamo zazidljiro parcelo v izmen 2 500 m2, " na Zg Jezerskem predamo zazidljivo parcelo, velikosti cea 1500 m; " v Zireh prodamo zazidljrvo parcelo, velikosti cea 3000 m2. možnost dektve tuđi na manjše, " v Brtnjah pn Kranju prodamo zazidljivo parceb velikosti 1800 m2; " v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2 za poslovno dejavnost, ' na Planini v Kraniu prodamo coa 8.000 m2 zazidlirve parcele za poslovno ■ stanovanjski objekt; ' v komunalni com Pnmsknvo - Kranj prodamo zazidljivo parcelo za poslovno dejavnost v izmen 1.200 m2; " v Zg Bitnjah pn Kraniu prodamo zazidljivi parceli, velikosti 430 m2 in 460 m2 VIKEND PRODAMO ' na Zgomiem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2; " na Bledu prodamo vikend tlonsa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA ' pod Joštom nad Kranjem - Psevo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOSTIN USPEH. Prodam R CLIO 1.2 FIDJI, I. 97, 105.000 km, CZ daljinsko, avtoradio, cena 750.000 SIT. TS 040/200-210 3959 TVVINGO 1,2 1.1997, THALIA DYN 1,4 16 V, 1.2002, MEGANE CLASSIC ALIZE 1.1998, MEGANE 1,9 DCI DYN CONF., 1.2002, MEGANE COUPE EXP. CONF. 1,6 1.2002, LAGUNA BREAK 1.8,1.1998, TRAF-IC FURGON, 1.1998, VW TRANSPORTER 1.9 FURGON, 1.1995, FIAT MAREA 1.8, 1.1998, SCENIC 2.0 RT, 1.1997. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po TS 04/281-57- 11 ali 281-57-12 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 3966 Prodam AUDI 80 1.6, I. 91, 137.000 km, cena po dogovoru. TS 25-01-591 3937 Prodam FORD SIERRA 1.91/92, modre barve, avtoradio, el. okna, stresno okno, centr. zaklepanje, zimske gume. TS 041/412-685____________________________3975_ Prodam R 19 1.8, I. 93, servo volan, šibedah, ugodno. TS 041 /988-350 3978 Prodam GOLF IV 1.9 TDI CONFORT LINE, I. 98, kot nov, vsa oprema za 2.650.000 SIT. TS 041/672-094 3981 Prodam HONDO CMC 1.4 16 V Sedan, I. 91, pravkar registriran, metalik siva, v odličnem stanju. TS 25 51 538 3982 Prodam R 5 CAMPUS, 1.93, 5 vrat, 93 000 km. TS 5956-111 3996 ŠKODA FAVORIT I. 91, reg. do 10703, prevoženih 68000 km, prodam. TS 512-10-64 . 4000 Petek, 28. marca 2003______________________-______________MALI OGLASI, ZAHVALE / jnfo^-glaSjSJ_____________________________GORENJSKI GLAS « 33. STRAN OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica. lel.: 04/531-44-24. 0.M/322-246. 041/703-839 FIAT PANDA 4x4, 1.12/95, prodam. TS 041/469-738 4003 ACCENT 1,5 GSI, model 98, I. 97, 120 000 km, kovinsko sive barve, 3 V, el. toni-rana stekla, servo volan, radio, 1. lastnik. servisna knjiga, nekaramboliran, cena 820 000 SIT. TS 031/61-27-56 4oo« LAĐA NIVA, 1.95, 1.7, 82 000 km, solidno ohranjen, prodam za 290 000 SIT. TS 041/704-578 wi9 Prodam odlično ohranjeno OPEL ASTRO 1,4 16 V, kovinsko modre barve, 1.99, z vso opremo ražen klime, redno garažiran, nekaramboliran, 1. lastnik, cena 1.700.000 SIT. W 533-16-56, po 11. uri wm Prodam R 5 FIVE, 1.95, rdeće barve, 5 V, lepo ohranjena, reg. do 9/03, cena po dogovoru. TS 041/711-026 mym Irena JMsrml* ».«. Godo4IĆB3, Tol.t 04 813 75 OO OSM: 041 860 »38 www.tridanepremicnine-ij.si Prodam PEUGEOT 206, 1.2001. V 041/463-712 4040 Prodam FORD FIESTO 1.3, 88000 km, I. 96, bele barve. TS 5723-212 404« Prodam FIAT TIPO 1.4, 1.90 in CITROEN AX 1.91. 1T 031/265-242 4o:.i PASSAT 1 9 TDi karavan, 1.2000, vsa oprema, lepo ohranjen, cena ugodna! TS 041/774-286 40!,/ HONDA CMC 1.4 HB, 1.98, 153.000 km, veliko dodatne opreme, servisna knjiga, cena 1.260.000 SIT. TS 041/727-128 wm GOLF 1.6 D, 1.88, temno modre barve 3V, reg. ćelo leto, 170.000 km, cena 330.000 SIT. TS 040/703-206 4059 Prodam OPEL VECTRO 1.8 16 V, I. 96, klima, ABS. gretje sedežev, . TS 041/784-044 Aon Prodam karamboliran R 19, letnik 93. TS 231-47-20 4079 RENAULT MEGANE BREAK RT 1.6,1. 99, ABS, klima. Avtohiša Kavčič, 275-93-93 .10H0 VOLKSVVAGEN GOLF I. 91, 1.3 5 v. Avtohiša Kavčič, 275-93-93 4om SEAT CORDOBA 1.6, I. 99, 4 v. Avtohiša Kavčić, 275-93-93 4082 ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 91, 5 v. Avtohiša Kavčič, 275-93-93 4084 PEUGEOT 106 1.1 5 v, I. 99 Avtohiša Kavčič, 275-93-93 408b LAĐA NIVA 1.7 L, 73.000 km. veliko dodatne opreme, 1.96/11, prodam. TS 23-24-590,031/565-905__________________40ae_ PEUGEOT 306 1.6 I. 99, 5 v, klima. Avto-hiša kavćić, 275-93-93_________________4087_ Prodam GOLF 1.6 B, 1.91,. TS 041/963-443 409i Prodam R 19 CHAMADE 1.91, ohranjen, registriran, elektro paket +radio in original prtljažnik, cena po dogovoru. TS 041/356- 006 4096 VW POLO, 1.97, prva lastnica. odlično ohranjen, garažiran, prodam. TS 041/562-892 4ioo Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, 1.91, rog. do 10/2003. TS 040/837-039 4W Prodam SEAT AROSA 1.0,1 1998, 28000 km. TS 031/808-799 4in Prodamo SUZUKI BALENO VVAGON 1.6 GLX 4 WD, I. 2000, klima, ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, I. 96, RENAULT MEGANE 1.6 E RN, I. 96, prvi lastnik, HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, I. 96, prvi lastnik. TS 502-2000,041/630-754 4ne Prodam BMW 520, 1.93, 114.000 km, bele barve, lepo ohranjen. TS 23-24-301, 041/744-177 4ii9 FIAT TEMPRA 1.6 karavan, 1.92/93, prodam ali zamenjam za UNO ali R 5. TS 040-396-034 4143 CUO 1.2 FIDJI I. 3/98, 80.000 km, sive metalne barve, ohranjen, 790.000 SIT. tr 51-32-332 4160 Prodam FORD FOCUS 1.4, I. okto-ber/2002, 8000 km, kov. modre barve, klima, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. TS 5132-229 4iei FIAT UNTO 1.2, I. 2000, 34000 km, ohranjen, cena po dogovoru. TS 041/341-567, 2595-690 ZAPOSLIM Redno ali honorarno zaposlimo nekaj TERENSKIH PRODAJALCEV. TS 031/836-232. Jancomm.d.o.o.. Retnje 54, Krize 175 Komunikativnim osebam nudimo redno za-poslitev za delo na terenu (ni prodaja). Pok-ličite TS 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, d.d., Slovenska c. 29, Ljubljana :vor Zaposlim v redno ali honorarno delovno razmerje 3 DEKLETA za strežbo v novem lokalu vKranju TS 041/618-417, Lipar Danilo s.p., Lahovće 77, Cerklje 3197 KUHARJA-ICO zaposlimo. Koležnik Ignac s.p., Gostilna Zala, Britof 79, Kranj, tr 2341-200 3535 Dekle za delo v strežbi zaposlimo redno ali honorarno. TS 031/360-476 Gostilna pri Bajdu, Ribnikar Janez s.p., Senično 8, Krize Zaposlimo KUHARJA in NATAKARJA Inf. na TS 031/517-521, Margos d.0.0., smled-niška 32, Kranj_______________________3783_ Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA. TS 041/45-29-40, Čibej Anton,s.p., Blegoška ul. 24, Gor vas r«36 PEKA z izkušnjami zaposlimo Pekama Zevnik d.0.0., Ljubljanska 36a, Kranj, TS 041/735-930 3855 DELAVCA kovinarske smrei za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. Brenkuš Mat-jaž s.p, Zasavska c. 31 /b, Kranj, 041/719- 097 38H Razpisujemo 3 prosta delovn mesta za delo v teletonskem studiu. Nudimo 420 SIT/h in dodatno stimulacijo. Učila interna-tional, založba,d.0.0., Tržič, C. Kokrškega odreda 18, 4294 Krize, TS 598-00-00, 040/835-518 xm Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. Inf, na TS 252-91-30 Zvone Erjavšek s.p., Slovenska c. 39, Cerklje 3950 Išćemo mlajšo upokojenko za pomoć v gospodinjstvu, pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. TS 01/78 78 409 3961 Iščemo žensko za pomoć pri čišćenju, popoldan, 3 x na teden, iz okolice Bleda. TS 031/395-545 3«ra KV zidar dobi zaposlitev takoj. TABER d.0.0 . Britof 15, Kranj. Tel.: 040/633-702 ali 20-42-283 Takoj zaposlimo KUHARJA, NATAKARJA in PICOPEKA. Nudimo redno zaposlitev in dobro plačilo. TS 041/75-11-66 AVTOBIT d.0.0., Zg. Bitnje 191, Žabnica :\<>n; Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v domaćem transportu, iz okolice Šk. Loke. Zaželjene izkušnje TS 031/628-455 Bernik Anton s.p.. Sp. Luša 19, Selca 101/ Takoj zaposlimo već KV ali PKV PLESKAR-JEV. TS 20-49-630 ali 040/624-078 JR KRANJ d 0.0.. Golniška 13, Kranj 4025 Zaposlimo već oseb za delo v prodajni mreži. Možnost redne ali honorarne za-poslitve. TS 040/614-377 NOVA REVIJA d.0.0., Dalmatinova 1, Ljubljana 4o:»j Redno zaposlimo već DELAVCEV za generalno čišćenje objektov. Delo na terenu, stimulativni OD. Prosen Com, d.o.o., Sp. Duplje 8, Duplje, tel.: 04/257-14-28 Zaposlimo KV MIZARJA. TS 25-26-1II, Boštic Janez s.p., Zg.Brnik 17, Cerklje 4043 Zaposlimo MONTERJA oken. TS 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje PRODAJALKO zaposlimo v Market GOLICA & TUŠ na Jesenicah. Pogoj: eno leto izkušenj v živilski stroki. Vloge pošljite na: POLITEX, d.0.0., C. borcev 1, 1235 Radomlje. KROVEC - KLEPAR z večletno prakso, samostojen, dobi dobro plaćano delo. TS 01/43-44-885, Gostič krovstvo k.d , Tržaška c 2, Ljubljana joij Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959, BEMA TRADE, d.o.o., Knezov Štradon 80, 1000 Ljubljana. Za pomoć v strežbi iščemo dekle ali fanta. Stare-Hribar Mateja.s.p., Koroška c. 59, Kranj, TS 236-13-02_________________4046_ FRIZERKO z izkušnjami zaposlimo. TS 235-73-10, Pire Lenart s.p., St.Žagarja 40, Kranj 4108 Zaposlimo ELEKTROMEHANIKA, STRO-JNEGA MEHANIKA ALI AVTOELEKTRIĆAR-JA. Delovno mesto v Hrastju pri Kranju. Nastop dela možen takoj. TS 041 /631-795, Jakopič Franc, s.p., Mošnje 6 d, Radovljica HOTEL GRAD PODVIN zaposli kuharja Od kandidatov pričakujerno: najmanj V. stopnjo izobrazbe - gostinski tehnik, smer kuhar, vsaj 3 leta delovnih izkušenj v a la cart restavracijah, lastni prevoz. Pisne prošnje z dokazili pošljite na naslov: Hotel Grad Podvin, Mošnje 1, 4240 Radovljica, Kadrovska služba, najkasneje do petka, 4.4. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša bivša sodelavka MIRA ZRIMŠEK dolgoletna vod ja podružnične šolc Kokrica Pogreb pokojnice bo danes, petek, 28. marca 2003, ob 15.30 uri i/, vezice sv. Andreja na Žalah. Kolektiv OŠ Franceta Prešerna, Kranj V SPOMIN Morda za hip od mladih sanj zravnan si mirno stopil prek mostu življenja, potop i I se v njegovo temno stran; nobena zvez.da je ne razsvetli, le naša žalost se nad ujo razpcnja, je luč, ker je ljuhez.cn, ki hol i. (Ciril Zlobec) Prišla je sedemnajsta pomlad, odkar te je kruta usoda mnogo prezgodaj odtrgala od nas, naš ljubljeni oče in dedek JOŽE SREBERNJAK Odšel si, ne da bi vedel, kako prazen bo poslej naš dom bre/. tebe. V mislih in v srcih si in bos ostal za vedno z nam i. Hvala vsem, ki se ga kdajkoli spomnile s prižigom svece ali lepo mislijo. Pogrešamo te: hči Albina z Ivanom, vnukinja Tatjana 1, družino W Gostilna - restavracija Avsenik Begunje / , t zaposli za določen čas, z'možnostjo zaposlitve r9w-V±4WtA za nedoločen čas: - kuhinjskega pomočnika-co - natakarja-co - točaja-ko Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba in delovne izkušnje. Pisne prijave sprejemamo do 3. 4. 2003 na naslov: Grega Avsenik, Begunje 21, 4275 Begunje. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo senčil, razpisuje 3 prosta delovna mesta: KOMER-CIALISTA, DELAVCA V PROIZVODNJI IN DELAVCA NA TERENU. Pisne prošnje pošljite na naslov: Senčila Bled, Pintar Jože s.p., Partizanska 18, 4260 Bled 4113 Zaposlimo dekle za delo v strežbi in pa pi-copeka. Zaželjene so izkušnje. Delo dobi tuđi ŠOFER, ki pozna kranjsko regijo, lahko tuđi student. TS 031/243-279, 070/215-111, Satet Ahmetaj, s.p., Gosposvetska 13, Kranj 4133 VOZNIKA C in E kategorije s končano IV. st., redno zaposlimo. TS 041/614-722, 04/236-77-33, Vrba,d.0.0., Kranj, Struževo 4, Kranj ZAPOSLITEV IŠČE Zaposlitev išče GLASBENIK ali DUO. Igranje na obletnicah, ohcetih in zabavah. Zelo ugodno! TS 252-14-98 ali 031/595- 163 3293 Iščem zaposlitev - delo v proizvodnji ali v trgovini Imam končano osnovno solo. TS 040/825-000 3780 Iščeva delo narodno zabavni duo ali trio igra na porokah, obletnicah, ugodno. TS 533-1015 3860 Iščem delo - varstvo otrok ali gospodinjska dela. TS 254-10-87__________________39tu_ Sprejmem kakršnokoli delo na domu. tr 041 /847-500 4004 Išćem delo - šivanje po meri, popravilo tekstila. TS 041/992-789+ 4w;> Iščeva delo - igrava na ohcetih, obletnicah in drugih prireditvah. Duo BON - BON, TS 041/582-367,041/596-277 4073 Išćem delo oskrbnika planinskega doma ali upravnika gostinskega obrata. TS 041/360- 989 4088 Iščem delo - igram na obletnicah, porokah frajtonarica + midi. TS 25-22-152, 031/582-457 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripel-jem na dom. TS 041/724-144 3435 RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti proda-jamo na količino popust Vsak delavnik 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. 01/83-43-586 3504 LH^LlSSlnepremičnine pm.....t / iio|)ii:iMičiiiiMiiu Fajiar janw s p Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50 60-300, 041/647-547 Prodam ZAJCE za pleme (nemški lisec). V 040/678-086 3802 RJAVE JARKICE, tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, TS 512-78-78 3832 Prodam JAGNJETA za zakol. TS 041 /327-909__________________________________ Prodam več JAGNET za zakol tr 040/539-023 3953 TELICO, drugič brejo in 100 kg OVSA, prodam. B1 259-15-25 3986 Prodam 10 dni staro TELIČKO crno belo. TS 2522-269 3998 Prodam mlado KRAVO simentalko s telićko. Višelnica 13, Gorje TS 572-52-51 Prodam PRAŠIČKA, težka 25 kg. TS 041/855-753 • 4ooe Prodam telićko 10 dni staro simentalko, A kontrola TS 259-11-29 4021 Prodam JARKICE. TS 04/250-52-41 4023 BIKCA ćb, starega 1 teden ter SORTIRNIK krompirja, poljski, prodam. TS 01/832-33- 87 4028 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, plemenske PETELINE. prodam. Hraše 5, Sm-lednik TS 01 /362-70-29 4039 Prodam ZAJCE za pleme in nadaljno rejo ter breje zajkle. TS 256-18-79, 031/511-102 4042 Prodam JAGNETA stara 3 mesece za zakol ali nadaljno rejo. tr 5147-721, 041/248- 445 4047 JAGENČKE, mesnate pasme, prodajamo. Kmetija princ, Hudo 1, (pri Kovorju), T. W 041/747-623 4055 Prodam TELICO simentalko, staro 11 mesecev. TS 51-46-115 4oeo Prodam ŽREBETA za meso in pašno KRAVO simentalko po izbin TS 58-01-278 4064 Prodam 3 mesece starega BIKCA simen-talca, potopni hladilec za mleko in motorno žagoAlpina. TS 031/271-151 4075 Moćne ĆEBELJE DRUŽINE prodam, tr 041/839-941 4078 Prodam TELIČKO simentalko, težko 150 kg. TS 25-11-873 4092 Prodam PRAŠIČA težkega 60 kg, domaća krma. TS 040/790-191 4093 Rjave in grahaste JARKICE ter bele pišćance za dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. TS 518-55-46 ŽIVALI KUPIM Kupim tri BIKCE ali TELICKE 150 - 200 kg težke, za nadaljno rejo. Inf. na TS 041/612-741 3974 Odkupujemo mlado pitano GOVEDO, krave, teleta. TS 041/650-975 4117 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. «041/977-012 4135 RADIODMEV 90.9, 97T2, 99.5, 1O3.7 MHZ UKV, STEREO, RDS______ ZAHVALA Ostanejo nam le spomini in pogled, uprt v nebo, ker upanio, da tam ti je lepo. /a vedno ostajaš v naših srcih! Ob boleči izgubi dragoga moža, očeta, brata, dedka, strica, bratranca in tasta ANTONA LOGARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, društvom, pritrkovalcem, prijateljem in znancem, ki ste nas tolažili in nam pomagali v tcžkih trcnutkih, i/razili sožalje, darovali cvetje, svece in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župnikoma Cirilu Isteniču in lgorju Dolinšku, g. prelatu Antonu Slabetu. g. kaplanu Damjaiui Prostu, g. župnikoma Marjanu Roli in Slavku Judežu. putru Tonetu Svete Iju d.j., kaplanu Kičmenu Svetelju, ravnatelju Janezu Potočniku in g. Milanu Kavčniku za lepo opravljen pogrebni obred s sv. maso. Zahvala pevskim zborom dr. Janez Bleivveiss. Pelikan. Katrca, sv. Jurij, zboru iz Razkrižja, Kranjskemu kvintetu. Mojci Logar za ubrano petje ter Primožu Lo/arju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala nosačem Župnijskegapastoralnega sveta in ge. Mateji Potočnik za ganljive poslovi Ine besede. Hvala g. Borisu Ježu za poslovilni govor pri odprtem grobu. Zahvala pogrebni službi Navček in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivica, sinova Zdravko in Stane z družino, hčerka Vesna ter ostalo sorodstvo Milje - Šenčur, 15. marca 2003 ZAHVALA Žalostiti sporočamo, da je umri je naš dragi ata, mož in dedi ANTON DOLENC Sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja ter podporo ob njegovi smrti. Prav tako iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Obranili ga borno v lepem spominu. Žalujoči: žena Kristina, sin Žarko ter hčeri Jadranka in Alenka / družinami GORENJSKI GLAS » 34. STRAN________________________________________KRIŽANKA / JnfO@g-glaS.SJ______________________________________________ Petek, 28. marca 2003 AVTO LESCE d*o-0,|^» * ., t PRODAJA VOZIL,PREPISIVOZIL V.^v" ^£f t V podjetju Avto Lesce, d.o.o., se ukvarjamo z več de-javnostmi. Poglavitna dejavnost je prodaja rabljenih vozit in vse, kar je povezano s tem. Prodaja vozi I poteka Lahko na več nad nov. Naj-pogostejša oblika prodaje je odkup vozila ter njegova nadaljnja prodaja, možno je posredovanje pri prodaji - posredniška prodaja, menjava vozil po sistemu staro za staro, uredimo vam tuđi prenos lastništva vozila, nakup na kredit in položnice... Nudimo vam tuđi cenitve vozil, posredujemo nasvete v zvezi s prodajo vozil ter svoja mnenja iz dosedanjih izkušenj pri prodaji. Skratka za vse, kar vas zanima v zvezi s prodajo rabljenega vozila, je Avto Lesce pravi odgovor na vsa vaša vprašanja. Avto Lesce, d.o.o., Rožna dolina 36, 4248 Lesce Telefon: 04/5319 118, 5302 560 Fax: 04/5302 567 e-mail: avto.lesce@siol.net Splet: http://www.avto-lesce.si Podjetje Avto Lesce, d.o.o., se nahaja v Lescah med železniško postajo ter pekarno Žito - Gorenjka. Odprto: pon - pet: od 8. -18. ure, sob: od 8. -12. ure_______ Nagrade za izžrebane reševalce: 1. nagrada: 3 x pranje avtomobila 2. naarada: 2 x pranje avtomobila 3. nagrada: pranje avtomobila Tri nagrade prispeva tuđi Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilče-nih poLj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 9. aprila 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tuđi v turističnih društvih Ra-dovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoi-sovi 1. Rešitev nagradne križanke AVTOHIŠE KAVČIČ, d.o.o. Komisijo za žrebanje je čakal lep kup rešitev in kdor je pravilno rešil geslo, ki se je glasilo: PARNTER PRIPRAVLJEN NA PUSTOLOVŠČINO, ta naj pre-bere imena srečnih izžre-bancev, ki so: 1. nagrada: MARIJA ZUPANC, Gregoričeva 1, Kranj 2. nagrada: MAJDA PRAPROTNIK, Vernikova 35, Jesenice 3. nagrada: ANICA KURALT, Višnarjeva 4, Medvode Prve tri nagrade lahko izžreban-ci dvignejo v AVTOHIŠI KAVČIČ, d.o.o., Milje 45, Visoko (z oseb-nim dokumentom). Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: ANA AHAČIČ, Pristavška c. 50, Tržič; MIČI ČERNILEC, Breznica 35, Žirovnica in KONRAD MARKOVIČ, Gorenjskega odreda 16, Kranj. Nagrajencem iskrene čestitke! PP^™! ^[pnA JEKLARSKI ■ ' 1 SESTAV1L: GM£ 0BRATZ PRISTAŠ OSLOVSKI SLOVNIČAR a*™. POKRAJINA 1 •*/«! F. KALAN 7ALnSnL MARTINOV- ELEATOV GLAS AASEN SCETKA VGRCUI 1 1 **•] IGRE KAMI | uiatt'<' f . 25 Eb |JBCx ' '' ■ t! ftflb^^BiBffiH^Miii m^m^-* *^BHHhbmIHI m**« ime več L1'^\f -^JBBHpWSHf IPSJffi*« ^Srrw^Mi-^3 wL\ NASELuv h • m r—^ ^/T^Ia.-1^*^ZzL &* i* m mm' SL0VENIJI lb ^. M ™ 2021-865 REDAKCIJA ^■^^^■^r (04) 2025-290 TRŽENJE ^^^^^^ E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si ^OHHUSKI HE^SkCU spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU P08LUŠANA RADU8KA POSTAJA NA G0RENJ8KEM, Danes sta izšla Zgornjesav'c Brezplačno za občanke in občane občine Kranjska Gora Jesenice OBČINSKE NOVICE Brezplačno za občanke in občane občine Jesenice