TEDNIK (^ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 25. marca 1971 Leto XXIV., št. 12 Cena 0,70 din Pred popisom prebivalstva 5pIošno o popisu v večini držav so uvedeni japisi prebivalstva v 10-let- jem intervalu. Tudi v pred- ifojni Jugoslaviji sta bila dva popisa v takem razdobju (1921 in 1931), po vojni pa je načrtovanje razvoja zahte- valo popis že v letu 1948. ki je ponovljen čez 5 let. kasne- je pa sledita še dva: 1961 in 1971, ki je pred izvedbo. Letošnji podpis se priprav- lja skupaj s popisom stano- vanj in za potrebe oredvide- nega centralnega registra stalnega prebivalstva. Med- tem, ko stanovanjski popis po vojni ni bil nikoli v celo- ti izveden, temveč le v me- stih, deluje v Sloveniji regi- ster prebivalstva že od leta 1953. sedaj pa bo modernizi- ran. Trojno raziskavo z enim popisom narekuje predvsem štednia, omogoča pa jo mož- nost obdelave podatkov na računalnikih. Priprava popisa metodolo- ško ustreza priporočilom Po- pulacijske komisije OZN, or- ganizacijsiko pa specifičnim razmeram v republiki in vsej Jugoslaviji. Pravilno podla- go popisa tvorita dva zako- na. Zakon o popisu prebival- stva in stanovanj v letu 1970 (Uradni Hst SFRJ, št. 32 z dne 23. joilija 1970) in Zakon o uvedbi centralnega regi- stra sitalnega prebivalstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 46/1970). Poskusni popis ie zadovo- ljivo opravljen v letu 1969. vendar vsa vprašanja niso bila razčiščena. Popisni instrumentarij pred- stavljajo trije glavni, t. j. po- Disnica. gospodinjski in sta- novanjski list ter več pomož- nih obrazcev. Popisnica (PSS ;1) je osnovni obrazec, ki se iapolni za vsako osebo, ki bo marca 1971 stalni prebi- IValeč Jugoslavije, kakor tudi I w vse osebe, ki bodo takrat v Jugoslaviji začasno prisot- ne. Gospodinjski list (PSS-2) ^ izpoln: za vsako gospo- dinjstvo (samsko, družinsko ^ skupinsko), stanovanjski fPSS-3) pa za vsako stanova- li^ ali drug naseljen pro- stor. Organizacijo popisa in sam ^»Dis vodi v Sloveniji Repu- bliški zavod za statistiko, v ■ločinah pa ga izvajajo ter "sdzorujejo občinske popis- '^e komisije. Le-te določijo ^^Disovalce. inštruktorje in ,'^ntrolorje. ki iih je skupno " tisoč. PoDis bo zajel 520 tisoč go- ^odinjstev in okoli 500 tisoč stanovanj, blizu 1 milijon 800 'soc Drebivalcev. S popisom e bo zajeto di.plomats.ko o- ^^oje tujih konzularnih ,n vo- '^^kih nredstavništev. kakor tudi ne stanovanja v lasti tujih držav. Podatki so urad- na tajnost in namenjeni sa- mo statistični rabi. Popis bo v času. ki ga predpisuje zakon, od 1. do 10. aprila. Po končanem po- pisu bo v izbranih okoliših še kontrola kvalitete zbranih podatkov. V fazi priiprave popisa je končano rekognosciranje po- pisnih okolišev, opravljeno predhodno izpolnjevanje os- novnih obrazcev v JLA, za- porih in popravnih domovih, ter pomožnih obrazcev v de- lovnih organizacijah, kakor tudi poduk republiških in občinskih inštruktorjev. Pod- uk za popisovalce začne 28. marca. S popisom prebivalstva v Jugoslaviji od 1. do 10. apri- la bodo zajeti tudi delavci, ki so zdaj zaposleni v tujini. Po- pis teh delavcev bo oprav- ljen doma pri njihovih dru- žinah, medtem ko bodo tiste, ki so službeno premeščen: v tujino — to velja za diplo- mate, razne strokovnjake in druge — popisali v jugoslo- vanskih diplomatsko-konzu- larnih predstavništvih v tu- jini. Zvezni zavod za statistiko priporoča občanom, ki so od- šli na začasno delo v tujino, da svojim družinam v Jugo- slaviji pošljejo do konca marca osebne podatke (pri- imek in ime. rojstni datum, kraj rojstva, občina kraja rojstva, narodnost ali pripad- nost, šolska izobrazba — naj- višja končana šola, poklic, s katerim se je ukvarjal pred odhodom na delo v tujino, ime države, v kateri je zapo- slen, leto odhoda na delo v tujino). Občani, ki so odšli na de- lo v tujino z vsemi družin- skimi člani, pa naj se po pri- poročilu zveznega zavoda zglasijo v diplomatsko-kon- zularnih predstavništvih v tujini najkasneje do 10. apri- la, kjer bodo dali potrebne podatke za po| cev. moramo biti poceni moramo iti na odprte raČo, Vse to skušamo vnesti v i še delo. vendar se bo.iiin, gre vse skupaj prepočasi^ Kmetijstvo je v položa ko ne bo moglo še nadali 20 let držati standarda ini strijskemu delavcu in dr beni nadgradnji. Sedaj našem trgu ni niti admi strativnih, niti tržnih cen. se formira, kot si pač nelli^ ri zmislijo v tej uradno iq novani družbeni refon Dejstvo pa je, da se tu n neresno pristopa in to | lahko velike družbene pos dice, ne samo za kmetijst Sedaj smo zopet v položa ko primanjkuje osnovi kmetijskih artiklov in zo| po svetu zbiramo dolarje, si bomo lahko kupovali kn Naše kmetijstvo verjetno i bo moglo več dolgo vzdri teh kroničnih udarcev raza administrativno-tržnih n merij. Ce pogledamo npr. p noge industrijske proizvo nje vidimo, da imajo sv« zakonske predpise in sv« predstavnike v organih « lasti ter so tako zavarova Kaj pa ima naš kmet. S i smo njega zavarovali? Juj slavija ima nad 50 odstoti kmečkega prebivalstva, rc valo jo bo kmetijstvo in industrija, pa naj bo t« miru ali vojni, zato bi bilo mestu, da dobi kmetijsi svoje oblastvene organe, bodo z ustrezno politika po sodobnih gospodarskih I čelih peljali kmetijstvo v 1 predek. Tako bi se tudi ki tijstvo lahko vključilo v 1 polnejšo organizacijo dela s stabilnejšo tržno situv dvignilo produktivnost. ] to bi že bilo, če naša drui ne bi pustila lepih bei trohneti v političnem slo^ ju ... I Referendum pri Veliki Nedelji uspel Referendum za krajevni samoprispevek, ki so ga v nedeljo izvedli pri Veliki Ne- delji, je z nekaj težavcfii uspel. Glasovalo je S4 od- stotkov upravičencev. Za pri- spevek se je izreklo 66, pro- ti pa je glasovalo 28 odstot- kov občanov. 1 odstotek je bilo neveljavnih glasovnic. Zanimivo je. da je med e- najstimi vasmi te krajevne skupnosti (v vasi Trgovišče je od 149 upravičencev kar 82 glasovalo proti samopri- spevku. V enem primeru se je celo zgodilo, da je eden Trgoviščan, ki je zraven te- ga še velik kmet, raztn glasovni listič. CENE V PTUJSKI »POVRTNINI« Grozdje 7,00, jabolka 3,50 do 4,50. arašidi odf 1,40, banane 6,00, grapefi 4,50, limone 5,30, orehi-jed 32,00, oranže 5,00, suhe si 5,30, cvetača 4,70, čebula 2 česen 8,00, jedilno kore 8,00, kumarice 10,00, krom 1,10, ohrovt 2,80, pesa 2 peteršilj 13,00, kisla i-epa 2 endivija 13,00, sveže z< 2,80, kislo zelje 3,00, fižol 8 belo olje 5,60, bučno < 41,80. fomK — ČETRTEK. 25. marca 1971 STRAN 3 Ocena gospodar- skih gibanj ^ bistriški občini jz razpoložljivega gradiva J c>cenah gospodarskih gi- jjjnj v Jugoslaviji kot v Slo- veniji lahko ugotovimo, da bilo gospodarstvo lansko jeto v veliki konjukturi na domačem in tujem trgu ter da je doseglo razmeroma vi- soko stopnjo porasta. Močno so se povečala investicijska vlaganja, povečala se ie za- poslenost prebivalstva, zmanjšalo se je število ne- likvidnih delovnih organiza- cij, povečal se je izvoz, okre- pili so se poslovni stiki s tu- jino. Vsi ti premiki so bil: doseženi v pogojih konjuktu- re na domačem trgu in ob izrazito inflacijkih gibanjih. Nestabilni odnos: so se izra- bili predvsem v neobvlada- nem hitrem porastu cen in 'življenjskih stroškov ter v predimenzionirani potrošnji I na vseh ravneh. Enaki pojavi so bili zna- čilni tudi v razvoju gospo- darstva slovenjebistriške ob- čine. Na realizacijo je v le- tu 1970 vplivalo več dejavni- kov. Ne glede na relativno ugodne rezultate, ki so bili doseženi v nekaterih panogah ', industrije, pa je bila za le- "to 1970 tudi značilna kratko- ročna usmerjenost v proiz- vodnji, pomanjkanje kredit- , nih sredstev povečane oziro- ma zmanjšane možnosti pro- daje na domačem tržišču in v inozemstvu. Za leto 1970 je bilo pred- videno povečanje izvoza za 33 odstotkov. Iz podatkov o Ribanju izvoza pa je razvid- no, da je realizacija bistveno nižja od predvidevanj. Skup- na vrednost izvoza je bila v Drimerjavi z letom 1969 za 9''o nižja, plan izvoza za lan- slco leto pa je bil realiziran le 68 odstotno. Na nižjo re- alizacijo so vplivali pred- vsem zunanji faktorji (otež- kočen izvoz na zahod), nesti- mulativnost dosedanje?p zu- nanjetrgovinskega in deviz- nega režima ter konjuktura na domačem tržišču. Kmetijska proizvodnja ni (Josegla predvidenega fizič- f>ega obsega, vzrok temu pa so predvsem vremenske raz- jnere. ki so neugodno vpliva- le na pridelke v poljedelstvu sa/djarstvu. V okviru pred- videvanj se je gibala živino- ""ejska proizvodni a, proiz- ^*?dnja mleka ter proiz-vod- vina. Na razvoj kmetij- stva je vplivala tudi neneh- •^9 rast cen reprodukcijskega ''Materiala, neugodni kreditni '^Soji ter slaba povezanost s Predelovalno industrijo. . Na področju gradbeništva '6 bila značilna večja angaži- •"^nost gradbenih zmogljivo- sti, predvsem zunaj meja ob- line. Rezultati bj lahko bili Precej boljši, če gradbeništvo bi imelo stalnih težav pr: •Oddaji in izvedbi inštalater- skih ter drugih obrtniških del, pri nabavi betonskega železa in cementa, pa tudi pri kvalifikacijski strukturi za- poslenih. Skupni blagovni promet se je v letu 1970 povečal za 23 odst. Doseženo povečanje je nekoliko višje od predvide- nega, to pa je posledica ma- loprodajnih cen. Pretežni del ustvarjenega povečanja iztržka v gostin- stvu odpade na povišanje cen gostinskih stor.itev. Te ugo- tovitve ne veljajo v enaki meri za oba sektorja lastni- štva. Medtem ko se ie v družbenem sektorju po dalj- šem obdobju povečal tudi fi- zični obseg prometa (7 od- stotkov), je bil v zasebnem sektorju nižji za 5 odstotkov. Osnovni vzroki za bistveno slabšo realizacijo so: nazado- vanje vseh kategorij turistič- nega prometa, razdrobljenost gostinske mreže družbenega sektorja. neprimernost go- stinskih objektov, neugodno stanje prometne infrastruk- ture in pomanjkanje turi- stičnih objektov, (Nadaljevanje prihodnjič) Danes seja SO Ormož Obrtna dejavnost občini Na skupni sej: obeh zborov ormoške občinske skupščine, ki je danes, v četrtek. 25. t. m., bodo ormoški odborniki pod osrednjo točko dnevnega reda obravnavali analizo o- brtne dejavnosti v ormoški občini. Nesporno je. da bo potrebno in ekonomsko nuj- no v prihodnjih letih družbe- no i« zasebno obrt bolj po- speševati. Obrt je med go- spodarskimi panogami, ki postajajo vse bolj zanimive zaradi intenzivnega narašča- nja potreb po popravilih vse pogostejših industrijskih iz- delkov, strojih in drugih na- pravah, ki prihajajo na na- še tržišče in si jih občani za- radi spreminjajoče osebne potrošnje v vedno večji meri nabavljajo. V pogledu razvo- ja obrtne dejavnosti še ni- so izkoriščene vse možnosti niti v družbenem niti v za- sebnem sektorju. Družbena in zasebna obrt sta v zad- njem obdobju stalno si^remi- njali svoje proizvodne in storitvene zmogljivosti. Šte- vilo zasebriih obrtnikov se je v občini Ormož od leta 1965 občutno zmanjšalo. Glavni razlogi za številne odjave obrti so uipokoititve. starost, bolezen in smrt. V zadniem času pa ni bilo z-aslediti od- jav obrti zaradi previsokih občinskih davčnih obvezno- s^ti. Lansko leto se je v or- moški občini število obrtm- kov delno ustalilo, problem je, kako obrt hitreje razvija- ti in s tem dodatno zaposlo- vati delovno silo. predvsem mlado generacijo V usmeri- tvi nadaljnjega razvoja obr- ti ie treba slediti takšno davčno politika ki bo stimu- lirala razvoj zasebne obrti. V srednjeročnem programu razvoja občine je treba pred- videti usmeritve in ukrepe za posipešeno rast družbene obrtne proizvodnje. V zaseb- ne :n družbene obrtne obrate tudi v prihodnje vključevati čim več mladine v uk, pred- vsem pa ie potrebno z raz- nimi oblikami poklicnega usmerjanja vzbuditi zanima- nje mladih z^ izuč^tev raznih deficitarnih poklicev in po- klicev, ki se na področju ob- čine še ne upravliajo. Ormoški odborniki bodo zaradi nekaterih sprememb republiškega zakona o ori- spevkih in davkih občanov spremenili in dopolnil: neka- tera določila občinskega od- loka o prispevkih in davkih občanov. Obravnavali bodo še odlok o proračunu občine Ormož za leto 1971 in odlok o sestavi skupščine sklada skupnih rezerv občine Or- mož. Na dnevnem redu bodo še: premoženjsko pravne za- deve, sklep o pristopu skrb- stvenega organa skupščine občine k skupnosti občinskih služb socialnega varstva SRS ter imenovanje člana v u- pravni odbor te skupmosti. imenovanje članov v skup- ščino sklada skupnih rezerv, pooblastilo prcd.sednika ob- činske skupščine, da imenu- je kt^troloria za oopis pre- bivalstva in stanovanj v letu 19?1 ter vprašanja in odgo- vori odbornikov. jr : Stolpov zloženih dog ni več videti Elektro Maribor je informiralo poslance Ob rob razprave med sloven- skim elektro gospodarstvom in poslanci republiške skupščine velja zabeležiti nekatera dej- stva, ki jih je moč razbrati iz informacije, ki jo je poslalo Elektro gospodarstvo Maribor vsem poslancem f.ospodarske- ga in republiškega zbora skup- ščine Slovenije. Takole menijo: Delavci v Elektro gospodar- stvu Maribor so s prizadetost- jo razpravljali o sejah gospo- darskega in republiškega zbo- ra, na katerih so obravnavali podaljšanje zakonov za zbira- nje sredstev za energetske ob- jekte. Menimo, da delavcem Elek- tro gospodarstva Maribor ni moč očitati, da niso doslej skr- beli za -razširjeno reprodukci- jo, zato ker niso vlagali — de- IX)nirali sredstev za razširjeno reprodukcijo in zato, ker ni- so dosegli planiranega zneska deponiranih sredstev. Elektro- gospodarska podjetja so name- sto deponiranja odplačevala anuitete za nove objekte . . . Vsakoletne obveznosti so bi- le vedno skrbno preverjene s strani različnih komisij ob za- ključnih računih. Tudi banka je kot upravljalec sredstev, zbranih za razširjeno repro- dukcijo, poznala vse obveznosti tako iz obveznosti deponiranja kot obveznosti odplačevanja anuitet za nove objekte. V EGM so danes neobvezni rezervni skladi 3.978,200 din, od tega v Dravskih elektrar- nah 1.213,100 din, v elektrar- ni Brestanica pa 2.766.100 din. Velik del sredstev pri Drav- skih elektrarnah je rezerviran JUGEL-a v znesku 96.000 din. Sklad skupne porabe je v letih 1965 in 1966 bil nekoliko višji zaradi razporejanja sred- stev razformirane ELES v ta sklad. V letu 1967 je znašal pri Dravskih elektrarnah že samo 1,8 milijona din, predlansko leto pa še 1,1 milijon din. Kar zadeva dohodke se stri- za sporni znesek terjatve njamo, da niso nizki, čeprav ne takšni,' da bi lahko bili predmet družbene kritike.« Poglejmo še, kakšne popreč- ne osebne dohodke so imeli pri Elektro gospodarstvu v lanskih devet mesecev: VK — 1994 din, K - 1548. PK — 1251, NK - 969. F — 2986. VSS 2532, SS - 1787. NS 1404 din. Ob koncu pisma poslancem lahko še preberemo: »Meni- mo, da smo poskušali mnogo. da bi delali v skladu z nače- li dobrega gospodarjenja, da ne moremo sprejeti očitka, da se nismo brigali za razširjeno reprodukcijo. Očitek bi lahko bil prej obraten, da smo pre- malo vlagali v obnovo daljno- vodnega omrežja in rekon- strukcije starih naprav, da nismo v obstoječe naprave u- vajali sodobne tehnike itd. Tudi trošenje drugih skladov je bilo po našem mnenju smo- trno. Delavci Elektro gospodarstva Maribor obžalujejo, da niso imeli njihovi predstavniki možnosti prisostvovati zaseda- nju zborov skupščine, kjer bi lahko takoj pojasnili nejasno- sti interpretiranih podatkov, potem bi prav gotovo nenrije- ten vtis. da gre za obsodbe ce- lotne na noge in vseh delavcev, izostal.« TRIDESET I.EPOT Strokovmjaki so sestavil: podroben seznam delov žen- skega telesa, kot kriterij za določitev ali izbiro lepe žen- ske Zmska torej mora imeti: 3 bele stvari: polt. zobe. roke: 3 črne: trepalnice, oči. obrvi; 3 rdeče: ustnice, lica. nohte: 3 dolge: telo, lase. roke; 3 kratke: zobe. ušesa, stopa- la: 3 široke: prsi, čelo. presledek med obrvmi: 3 ozke: usta, pas, gležnji", 3 velike: roke. stegno, meča: 3 tanke: nrste ustnice, lase; 3 majhne: prsi. nos. glavo. Po teh kriterijih lahko vsak. k' zna dobro onazovati. izbere lepotico v kratkem času. ER STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK. 25. marca Turizem v letu 1970 Lansko leto za naš turizem ni bilo ugodno. Svetovni turi- zem se je povečal za 9 odst-, pri nas doma pa je bil med- narodni turizem celo manjši, kajti gostov iz tujine je bilo manj kot leta 1969. Nekoliko se je povečalo število domačih gotsov, v SFRJ za 7 odst., v Sloveniji za 11 odst. Od števila 168 milijonov turistov, ki so v letu 1970 obiskali tuje države, jih je bilo pri nas 4,7 milijo- nov ali 2,8 odst. Od evropske- ga turizma pa odpadejo na Ju- goslavijo 4 odst. Dohodki tega turizma so bili na svetu 17.4 milijarde dolarjev, pri nas 275 milijonov, to je 1,6 svetovnega zneska. Na turiste po svetu pridejo 104 dolarji dohodkov, pri nas pa je bil ip znesek lani 58 dolarjev, to je sicer že več kot prejšnja leta, saj se vsako leto poveča, vendar je v med- narodni primerjavi še vedno malo. Med državami v mednarod- nem turističnem prometu je Jugoslavija na 14. mestu tako po številu gostov kot po do- hodkih iz turizma; v Evropi smo na 12. mestu. Po republikahi je Hrvaška na prvem mestu, saj pride na njo 40,5 odst. vsega jugoslo- vanskega turizma. Ce pa račii- namo samo obiskovalce iz tu- jine, se delež Hrvatske poveča na 58,5 odst. Na drugem mestu je Srbija, na tretjem Sloveni- ja. Ce pa računamo tuje goste, je Slovenija pred Srbijo. Pri domačih gostih je Slove- nija udeležena s 13,7 odst. pri tujih 17,1 odst. Deviznega pri- liva iz turizma pa ima s 86,6 milijoni 31,5 odst. vsega jugo- slovanskega dobivanja turi- stičnih deviz, česar pa ne moremo šteti kot večjo potroš- njo tujih turistov v Sloveniji, ampak je večji delež zato, ker peljejo skozi Slovenijo glavne turistične poti v Jugoslavijo in turisti že med potjo me- njajo denar. V Sloveniji izstopajo glede obiska tri države, Italija, ZRN in Avstrija. Prejšnja leta je sodila v ta krog še Češkoslova- ška, od koder se je pa sedaj število turistov drastično zmanjšalo. Se leta 1969 jih je bilo kljub zmanjšanju 43 tisoč, lansko leto pa še samo 9 tisoč. Na navedene tri države (Itali- ja, ZRN, Avstrija) odpade 65,1 odst vseh inozemskih turistov, pri čemer ni izračunan malo- obmejni promet, ki je z Itali- jo znaten. Najboljši gosti, če jih smemo tako klasificirati po času bivanja pri nas, so Nizo- zemci, ki ostanejo poprečno po 4,80 dni. Zaradi zmanjšanja števila gostov iz Češkoslovaške se je tudi zelo zmanjšalo število go- stov iz vzhodnoevropskih dr- žav. V letu 1969 jih je bilo še 74 tisoč, lani pa skoro polovi- co manj, namreč 39 tisoč. In kam najraje potujejo Ju- goslovani? Podatki kažejo, da je našim državljanom daleč najbolj zanimiva Italija, sledi- jo pa ji Madžarska, Bolgarija, Romunija, Avstrija. Češkoslo- vaška itd. Kot zanimivost naj še povemo, da je lansko leto 4385 Jugoslovanov obiskalo ZDA. 3000 Portu.galsko, Kana- do 1811. medtem ko je bilo .Ju- goslovanov v SZ kar 33.802. Občinski sindikalni svet Ormož si je za letos postavil pomembne naloge Skrb za delavca na prvem mestu Občinski sindikalni svet Or- mož je za letošnje leto sprejel obširen program dela, v kate- rem se zavzema za stalno rast materialnega in kulturnega standarda delavcev ormoške občine. Med pomembnejšimi nalogami je utrjevanje samo- upravnega položaja delovnega človeka, trajna socialna var- nost, utrjevanje perspektive članov sindikata v delovnih organizacijah in demokratič- nejši in humanejši odnosi med delavci. V vseh ormoških delovnih organizacijah so morali v letu 1970 sprejeti samoupravne ak- te in urediti drugo notranjo zakonodajo delovne organiza- cije. To so v nekaterih delov- nih organizacijah opravili po hitrem postopku, tako da iz- vršni odbori sindikalnih po- družnic niso imeli možnosti organizirati širših razprav. Za- radi tega bo aktivnost sindi- kata usmerjena predvsem v krepitev samoupravnega polo- žaja delovnih ljudi. Tiste de- lovne organizacije, ki še nima- jo potrebnih samoupravnih ak- tov, jih bodo v tekočem letu morale sprejeti. Za vse pa ve- lja dosledno uveljavljanje in spoštovanje določil sprejetih samoupravnih aktov. Občinski sindikalni svet Or- mož bo tudi preučeval medse- bojne odnose in vzroke poja- vov nezadovoljstva med delav- ci, kar je dejansko odraz sla- bosti samoupravne prakse in pomanjkljivosti delovanja o- snovnih sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah. Naj- več sporov izvira iz neustrez- nega sistema delitve osebnih dohodkov, nejasne perspektive delavcev tistih podjetij, kjer še nimajo razvojnega načrta, slabih pogojev gospodarjenja, neustrezne usposobljenosti od- govornih in vodilnih delav- cev, slabe ali napačne obvešče- nosti ipd. Na področju urejanja delov- nih razmerij se bodo zavzema- li za zagotovitev varstva pri delu ter za izpopolnitev teh- nično-varstvenih in drugih (j., lovnih razmerij. Se bolj \^ usposobili svojo službo pravS I pomoči za ziščito pravic iz ^ la in samoupravnih pravic lavcev. Zdravstvena služba ^ bo morala ustrezati potrebaj delovnih organizacij. V ormoški občini je .še pfj bližno 320 delavcev, ki prej^ majo osebne dohodke, nižje t, 800 din na mesec. Vsa prij. devanja bodo usmerili j ustvarjanje takšnih material, nih pogojev, da bodo delavf v rednem delovnem času in normalnem izpolnjevanju (jj, lovnih nalog prejemali naj. manj 800 din mesečnega oseb nega dohodka. Ta prizadeva nja nimajo samo socialnega ampak tudi ekonomski pomer. Vzporedno morajo doseči viši; produktivno.st, modernizaci delovnih mest, izbolj.šanje or. ganizacije dela, prekvalifikacj. je delavcev itd. Pri občinskem sindikalnet svetu Ormož bodo prouči; vzroke za nesprejemlijvo ni: ke osebne dohodke in negati ne pojave visokih osebnih c hodkov, ki niso upravičer glede na rezultate dela in d^- (Nadaljevanje na 12. strani Videmčani odločno o vzdrževanju cest in o smradu s farme bekonov Ob dokaj številni udeležbi Videmčanov. Pobrežanov. Sturmovčanov na tudi Halo- žanov je bil zadnjo nedeljo v Vidmu zbor volilcev. Naj- prej so obravnavali občinski proračun in vse tiste dodat- ne nrisipevke. ki jih bodo mo- rali plačati letos občani, zla- sti Da še za zdravstveno za- varovanje. Kot je bilo slišati, bodo ljudje to breme dokaj težko plačali, zlasti na tistih kmetijah, kjer so ostali osta- reli in za delo že skoraj ne- sposobni ljudje, ker so se njih moči jačrnale. roke ne zmo- rejo tega kot nekoč, breme- na pa so vedn«, večja. Po uradnem deki na se je razvila živahna in na trenut- ke ostra razprava. Največ je bilo covora o vzdrževanju občinskih cest. ki so nrave pastorke. Najhuje je. da v kolikor ie ob robu ceste že gramoz, ni cestarja, ki bi z njim zadelal kotanje. Nič bo- lje ni s cesto med Vidmom in Suho vejo. Tu je sicer cestno podjetje v zadniem času na vozilo nekaj gramo- za, žal oa je to še zdaleč Dre- malo. Na cesti oa so iz dne- y.a v dan vse večj e koJanief Kot se SDominjamo. ie v lanskem letu Tone Žagar, podpredsednik občine Videm čanom že čisto zagotovo ob- ljubil, da bo cestno Dodjetje že lani septembra pričelo z modernizacijo te ceste. V ta namen so občani še poleg krajevnega samoprispevka bili pripravljeni prispevati od 200 do 1500 dinarjev,, kar bi plačali v treh obrokih, seve- da šele tedaj, ko bo cestno podjetje pričelo z moderni- zacijo. To pa pomeni, da so bili ljudje pripravljeni sami dosti prispevati, žal so izja- ve danes že brezpredmetne, ker občina ne more sofinan- cirati modernizacije te ceste. Razumljivo, da občani sami ne morejo gradnje v celoti finan irati. ker je za to po- trebnih kar nekaj več kot milijon dinarjev. Kot že tolikokrat doslej so volilci tudi na tem občnem zboru odločno zahtevali, da naj vodstvo kmetijskega kombinata iz Ptuja čimprej poskrbi za čistilne naprave na farmi bekonov v Turni- šču ter hkrati poskrbi za od- stranitev vseh fekalij, ki so .se_dosedai nakopičile v. še pred leti tako čisti Studenč- nici, ki teče vzdolž vasi Po- brežja. Sturmovca in se pri Vidmu izliva v Dravinio. Zal še do danes ni bilo v tej sme- ri nič kaj vidnega storjene- ga, bližajo pa se poletni, to je vroči meseci, ko bo iz Stu- denčnice vse močneje smr- delo po odpadkih s farme be- konov. Vsekakor pa samo o- pazovanje in ogledovanje strokovnjakov, ki so baje v ta namen prispeli že iz ino- zemstva, smradu ne bo od- pravilo, kajti več kot na dla- ni je, da je treba kanaliza- cijo s farme speljati drugam, ne pa v Studenčnico, ki ima preslab vodotok, da bi lahko vso nesnago sproti odplav- il al. Impolov obrat »MONTAL« Po predvidevanjih naj bi letos v bistriški obči- ni investirali 53 milijonov dinarjev Največ investicij v gospodarstvo Delovne organizacije druž- benega sektorja bodo po predvidevanjih v letošnjem letu porabile za naložbe v osnovna sredstva okoli 48 mi. IJjonov dinar.iev, za naložbe v trajna obratna sredstva nekaj nad dva mili.iona in o- koli tri milijone dinarjev za naložbe v objekte družbene- ga standarda. Od skupne investicijske potrotšnje, ki jo predvideva industrija za leto 1971, naj bi bilo porabljenih okoli 76 odstotkov sredstev za nakup strojev in opreme. Večji de- lež investicijske potrošnje te- ga področja odpade na Im- pol (skoraj 90 odstotkov), ki namerava svoje proizvodne obrate dopolniti z manjkajo- čimi stroji in opremo. Ste- klarna predvideva nakup o- preme za nadomestitev do- traiane. v Opekarni Prager- sko pa nameravajo sredstva potrošiti za doigraditev obra. ta keramsita. Med pomembnimi investi- cijskimi objekti na področju kmetijstva je rekonstrukcija kleti, sledijo pa: dokončanie obnove vinogradov, nakuc poljedelske mehanizacije, na- daljevanje del pri hidrome- lioraciji ter ureditev treh tr- govin. Gradbeništvo predvideva le manjši obseg lastnih inve- sticijskih vlaganj. Po name- nu bodo sredstva porabili z3 nakup opreme in povečan ie poslovnih prostorov (gradnja nadstreška pri Monterju « Poljčanah). V terciarnih dejavnostili lahko največja vlaganja ori- čakujemo v trgovini in go- stinstvu. V Oplotnici. Zg. Bi- strici. Slovenski Bistrici 'i na Pragerskem bodo zgradili nove samopostrežne trgovi- ne, rekonstruirati pa name- ravajo tudi gostinski obral Grad Statenberg. Med več- jimi investitorji na področjih obrti izstopa poljčanskii EMI ki med drugim oredvideva novogradnjo delovnih pro- storov. Obseg investicijske dejav- nosti na negospodarskem po- dročju bo v okviru investi- cijske potrošnje, ki ie bil' dosežena v minulem letu. Med investicijskimi objekt bodo zlasti gradnja vodovoda gradnja stanovanj, obnova vrtca ino bnova internatJ posebne osnovne šole v Slo- venski Bistrici in seveda ori- četek gradnje nove šole ^ Poljčanah. ki je bil planiraf že za april. [■EDNIK — ČETRTEK. 25. marca 1971 STRAN 5 Osebni dohodki odvisni od vremena Kmetijske delovne organi- ^cije in naši privatni kmet- je imajo pač takšne »tovar- pe«, ki nimajo strehe, zato so njihovi dohodki odvisni od vremena in drugih neprilik. pelajo Dod milim nebom, ki pa ni vedno preveč milo. jja konferenci sindikata podjetja Slovenija vino, sa- mostojnega obrata »Jeruza- lem« Ormož, smo slišali za- nimivo poročilo o osebnih do- godkih delavcev in rasti produktivnositi tega podjetja. Podatki so bili podani pri- merjalno za zadnja 4 leta in predvidevanja za letos. Poprečni osebni dohodek delavca v rednem delovnem razmerju je znašal 1. 1966 649 din. Leta 1967 se je zvišal na 649 din ali za 9 odst. glede na leto 1966. V letu 1968 znaša 685 din ali povečanje za 6 odst. Leta 1969 777 din ali povečanje za 13 odst. Lansko leto je znašal poprečni oseb- ni dohodek 969 din ali za 25 odst. več. Za letos predvide- vajo povišanje na 1200 din ali za 24 odst. Produktivnost se je iz leta v leto dvigala zelo različno glede na zaloge, zato so po- datki bolj primerjalni. V letu 1967 je produktivnost nara- sla za 21 odst., 1968 za 5 odst., 1969 za 22 odst. in lansko le- to za 4 odst. Predvidena pro- duktivnost za letos je 15 odst. Ce primerjamo rast oseijnih doiiodkov in dvig produktiv- nosti vidimo, da je od leta 1966 do 1971 narastel osebni dohodek za 64 odst.. produk- tivnost pa za 62 odst. Ce bo- do uresničili letošnje načrte. to pa je v veliki meri odvis- no od letine in vremena, bo- do glede na leto 1966 porasli osebni dohodki za 203 odst.. produktivnost pa bi se dvig- nila za 177 odst. Letos bodo (če!) torej osebni dohodki prekosili produktivnost za 26 odstotkov. Lanskoletni osebni dohod- ki so razdeljeni tudi na več mesečnih poprečij. (Velja za zaposlene v rednem delov- nem času.) Do 700 din meseč- no so imeli 3 delavci. Do 800 din so imeli 203 delavce ali 38.7 odst.. do 900 din 47 de- lavcev ali 8.4 odst.. do 1100 din 172 delavcev ali 32,8 od- sitotka. do 1600 din 87 delav- cev ali 16.8 odst., do 2100 din 10 delavcev ali 1,9 odst.. nad 2600 din sta imela 2 delavca ali 0.4 odst. Vse to je pri skupnem šte- vilu 524 zaposlenih delavcev in letnem poprečju osebnih dohodkov 969 din. Minimalni osebni dohod- ki lanskega leta v medsezoni (januar—februar) pa so sle- deči: do 300 din ni bilo no- benega, do 500 din je imelo 194 delavcev ali 39 odst. za- poslenih, do 700 din 85 delav- cev ali 17 odst.. nad 700 din pa je imelo 245 delavcev ali 43 odst. Iz podatkov se da razbrati, da se minimalni o- sebni dohodki tudi zvišujejo. Po novem pravilniku o de- litvi osebnih dohodkov, ki so ga že siprejeli. želijo doseči nagrajevanje po dejansko vloženem delu. Zato bodo morali objektivno in kritično oceniti vsa delovna mesta in na tej osnovi razporediti de- lavce v ustrezne vrednostne skupine. Ocenili bodo tudi njihovo storilnost, strokov- nost, odgovornost in priza- devnost na delovnih mestih ter jih tako nagrajevali. K takšnemu sistemu ocenjeva- nja in delitve pa imajo teht- ne pripombe starejši delavci, ki so že 30 in več let v tem težaškem delu, pa nimajo kvalifikacije in tudi moči so jim že opešale ter je tako njihova storilnosit. ne po last- ni krivdi, manjša. jr K članku: Šolsko leto 1969-70 v ormoški občini Svet za družbene službe pri skupščini občine Ormož je na svoji seji dne 11. marca 1971 razpravljal o gornjem članku, objavljenem v ptuj- skem Tedniku 18. februarja 1971 in odločno zavrnil ne- katere trditve. Pisec članka je uporabil zastarele podatke Komunal- nega zavoda za zaposlovanje Maribor. Podatek, da je v or- moški občini 77,5 "/o učiteljev z neustrezno strokovno izo- brazbo je neresničen, znaša pa 20,6"/o in nastaja pred- vsem na predmetni stopnji. Situacija pa se mesečno spre- minja, saj večina teh učite- ljev izredno študira. Trditev, da so šole v manj razviti or- moški občini zasedene z neu- streznimi učitelji, naj bi bilo vprašanje zase. Zakaj? Sole razpisujejo vsako leto delov- na mesta, a če je odziv ne- gativen, je to posledica splošne nerazvitosti in slabe stanov, -politike. Zelo ten- denciozne so besede v član- ku: Osip učencev je tesno ob- vezan z znanjem učiteljev Ce se mora učitelj sam uč:ti snov. preden io posreduie. Komentar je nepotreben — to je poseganje v stro^v )v- nost. ki io lahko oceni le oro- svetno pedagoška služba. Res Je da so se osebni ao- hodki prosvetnih delavcev v zadnjih dveh letih zvišali ^e vedno oa zaostajajo za dru- gimi službami. Povezovanie problema 48 "/o osipa z ao- hodki prosvetnih delavcev le enostransko, ker je le ta oro- dukt mnogih dejavnikov Z ustanovitvijo 2. vr-cev (Velika Nedelia. Miklavži .n posebne šole ^Ormož) v m.- nulem letu še ni mo20>-e zmanišati osipa. ker ie ta o". sledica dvajsetletnega zauo- slovanja šolstva. Tudi trdi- tev, da je izobrazbeni oro- dukt šol ormoške občine »ce- lo za Albanijo« le ne bo dr- žala, saj naši učenci dobro napredujejo na šolah 2. stop- nje. Osrednji problem »ns'Da« naših šol v občini je potreb- no obravnavati učinkovito, kritično in pošteno. Svet za družbene službe predsedni5< Gizela Blagovič Brez predsodkov... »Popularna« Bistrica V nekaterih časopisih lah- ko v zadnjem časiu prebiramo zelo razgibane zgodbe o živ- ljenju v Slovenski Bistrici. V »Nedeljskem« smo lahko do- bili zelo »nazorno« podobo, od zgodovinskih utrinkov, prek mladinskih problemov, pa celo do podgan. Upam. da so Bistričani za takšno pred- stavitev svojega mesta piscu zares hvaležn' ter da ga pro- sijo za skorajšnje svidenje. Nič bolje ni z mariborskim Večerom, ki pod krinko »go- voric in natolcevanj« iz Slo- venske Bistrice razpleta po- učno zgodbo o nevarnostih mamil. Podobne razprave smo prebirali že izpod peres strokovnjakov, ki pa Bistri- ce niso vmešavali. Upam, da bodo kolegi v želji za senza- cijami uspeli, prav pa bi bilo, da stvar dobi epilog tam. kjer se na vse skupaj sr>o- znajo. Pozdravljam tudi iz- jave nekaterih občinskih u- službencev, ki so storili ve- liko, da bi prišli stvari do dna, mlade pa prosim, da me obvestijo o kraju, kjer naj bi izvajal; svoje orgije, mor- da sem lahko v pomoč. Pismo poslancu DRAGI NAS POSLANEC KULTURNO- PROSVETNEGA ZBORA Upam, dan e boš presene- čen ob mojem pi.5mu. Rad bi ti samo povedal, da po vsej Sloveniji razpravljajo o kul- turnih skupnostih, verjetno pa si v takšni diskusiji v skupščini sodeloval tudi ti. Ne smeš zameriti neuki bese- di, toda rad bi slišal, kakšno mišljenje imaš o vsem sku- paj. Moji someščani imajo bolj nejeverne poglede na te stvari, zato bi mj tvoia bod- rilna misel zelo koristila. Dolgo se že nisva videla in ne vem. če s: v tem času že kaj slišal o naših kulturnih naporih. Baje je nekaj ama- terskih skupin že šlo rakom žvižgat, toda besedam natol- cevanja ni verjeti. Vem. da ste imeli v zadnjih, časih v skupščini dovolj drugih, ve- likih problemov, vseeno pa b: me zanimalo, če ste že re- šili probleme tistih kultur- nih ustanov, ki so slovensko- nacionalnega pomena. Hudo bi mi bilo, če se je kaj za- pletlo, kajti potem bo z našo občinsko kulturo še huje. V našem glavnem mestu si prav gotovo kot doma. zato bi te poprosil, da mi odgo- voriš, če je mogoče v naše kraje dobit: po znižani ceni tudi kakšno vrhunsko pred- stavo, vrhunskega ansambla. Zelo sem tudi v skrbeh, kako ti uspeva opravljati po- slanstv^o, ko pa nimamo toli- ko časa. da bi te obvestili, za kakšno politiko v kulturi se zavzemamo pri nas. Se enkrat upam. da ti ni- sem odvzel preveč dragoce- nega časa in te prav lepo po- zdravljam. P. S. Moj mali sin tudi vprašuje, kako bo naposled glede otroškega varstva, naj- bolj pa ga zanima, če bom to odslej zares moral plače- vati jaz sam iz mojega B programa. Njegova bojazen je upravičena, saj tudi ti ves. da sem bolj skop. Pokaži, kaj znaš v Središču Aktiv Zveze mladine Slo- venije Obrez. Je med najak- tivnejšimi mladinskimi akti- vi v ormoški občini. V pro- gramu dela za letošnje leto. si je postavil tudi nalogo or- ganizirati javno prireditev Pokaži, kaj znaš! Zanimanje za prireditve te vrste je v Središču ob Dravi in bližnji okolici zelo veliko. Prijavilo se je leoo število nastopajočih. Na sobotni av- diciji so že osnovali program. Nastopali bodo instrumen- talisti. pevci, recitatorji in humoristi v starosti od 6 do 27 let. Za popestritev progra- ma pa so tudi obreški mla- dinci in mladinke pripravili nekaj veselih točk — izv^n konkurence. Za vse nastooa- joče je aktiv pripravil lene nagrade. Pokaži, kaj znaš bo v soboto 27. marca ob 7 uri zvečer v dvorani TVD Parti- zana v Središču. Po priredit- vi bo manjša zabava. Kako dolqo še uničevanfe pešpoti in neupoštevanje prometnih znakov? v 47. številki našega lista 10. 12. 1970 smo pod naslo- vom »PLOČNIK V KIDRI- ČEVEM — PRIDOBITEV ZA KOLESARJE« obširno poro- čali o nujni opremi pešpoti ^ Ustreznimi prometnimi zna- ki bi naj kolesarje in mo- '^ediste opozarjali, da ie to '^PŠDot in ne kolesarska ali i^ODedska stez.a. Takrat smo namreč upali, da se bo sta- pie vsaj delno izboljšalo. Res da so bili postavljeni no- znaki na več mestih, ki Eovore, da je prepovedan '''"omet za vsa vozila, toda ^9nes zopet vprašujemo, za ^osa so postavljeni tile zna- "^i' katerih večina sploh ne '^Došteva, na žalost, nekatere ^^,že sneli in jih vrgli ob ^SDot in to celo znak, ki je ^'1 zelo pomemben za vozni- "^^^ tovornih vozil pod želez- l^iskim nadvozom. Odveč bi '^0 govoriti, kaj se dela z "'■^ienim nasipom (škarpo) Despoti, po kateri divjati o neobzirni mladi kolesarji in izvajajo svoje vratolomne veščine ter rujejo nasip. Pred dnevi so delavci zopet urejevali nasip, toda že na- slednji dan je bil spet razr- van od kolesarjev, ki to de- lajo povsem zagotovo popol- noma namerno. V tem se- stavku niti malo ne želimo karkoli očitati organom Jav- ne varnosti, toda ali res ne bi kazalo vložiti malo truda in take obiestneže poloviti in jih predati sodniku za prekrške, da bi se vsai mal- ce spametovali. Vožnja s ko- lesi po tej pešpot: je že vsakdanja stvar ne glede na postavljene prometne znake, zato še enkrat v imenu vseh tistih, ki se zavedamo, koli- ko sredstev je bilo za to od- merjenih, apeliramo na naše organe javne varnosti v Ki- dričevem, da skušajo temu razdejanju in neupoštevanju predpisov napraviti konec, M, F. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 25. marca ZADNJA POT FRIDERIKA VREGA IZ LESKOVCA V torek, 16. t. m., so spre- mili k zadniemu počitku u- pokojenca Friderika Vrega iz Leskovca. Pokojnik je bil znana ose- ba po svojem agilnem delu za vse dobro. Bil je požrtvo- valen organizator v vseh pa- nogah javnega življenja. Ze od mladosti je kazal izreden Friderik Vreg talent v rezbarstvu. V zrelih letih je začel organizirati prostovolno gasUsko društvo in v tem budi uspel. Društvo deluje že štirideset let, od soustanoviteljev pa živita le še dva. Pozneje je vložil mnogo svojih sil, da je dobil kraj telefonsko zrvezo. za zgraditev ceste Podlehnik— Leskovec, še pozneje za elek- trifikacijo. V zadnjem času se je zavzemal za zgraditev vodovoda za območje Le- skovca. vendar je prerana smrt prekrižala vse te načr- te. Nekaj mesecev pred smrt- jo je izposloval izkop cestne trase z buldožerjem, čeprav bolan ie urejal, kar je bilo potrebno. * Številno spremstvo na po- kojnikovi zadnji poiti dokazu- je, da ljudstvo ve ceniti nje- gove zasltige, ki si jih je pri- dobil za kraj in njegove pre- bivalce. Naj mu bo lahka iEem^ajiomačaJ jb POD MILIM NEBOM... V tovarni perila in konfek- cije v Ptuju je njihovo ozko grlo pomanjkanje proizvod- nih kot tudi skladiščnih pro- storov. Zato morajo svoje iz- delke embalirati na prostem, torej na tovarniškem dvori- šču in še tod je malo pro- stora. Da bi izboljšali to stanje, bodo zgradili v tovarni več- ie skladišče. S tem pa bodo lahko povečali tudi proizvod- ne prostore, ker bodo seda- nja skladišča preuredili v delovne prostore. Zaposlili pa bodo lahko tudi nekaj nove delovne sile. zlasti ženske. Stiska na Deltinem dvorišču Tekst in foto: F. H. Z ZBORA VOLIVCEV V LESKOVCU 21. marca je bil v Leskov- cu zbor volilcev ob primer- ni udeležbi. Pričel ga je od- bornik SO Ptuj Janez Kme- tec, ki je po izvolitvi delov- nega predsedstva in zapisni- karja poročal o občinskem gospodarjenju v letu 1970 in o proračunu občinske skup- ščine za leto 1971. Nato Je Jožef Bračič prebral še po- ročilo o delu krajevne skup- nosti. Da bi dopolnil poročilo Ja- neza Kmeteca. je načelnik oddelka za finance SO Ptuj Anton Purg razčlenil in raz- ložil težave, ki se z njimi bo- ri SO- Največ časa pa se je zadržal pri sklepih skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov, ko je podčrtal ne- soglašanje SO Ptuj z višjimi obremenitvami kmetov v ko- rist kmečkega zdravstvene- ga zavarovanja. S prispev- kom na glavo zavarovanca je namreč najbolj udarjen naj- revnejši kmet. to je tisti iz Haloz in Slovenskih goric. .Jože Meško. član skug^H zdravstvenega zavarofH kmetov iz tega območja^ razložil, kako burna ie \3 razprava in odločitev o ^ jih obremenitvah kme<^ zavarovancev — o tem j| v našem listu že pisali v] tošnji prvi številki — bilo treba izmed 12 vaiij s-prejeti eno, ki pa so vse bremenjevale kmete z en kim zneskom. Tudi na ^ zboru se je pojavilo razpraJ Ijanje. ali je upravičeno | pravično, da je delavel! zdravstveno zavaroval sel^ in svojo družino z 20"/o pf- spevkom ods vojih mesečni"' osebnih dohodkov, medte-' ko mora plačati kmet še pr^ spevkom od svojih mesecu še nositi tako velike izdaj ob konkretnem pojavu b lezni. Navzoči so razpravljali ( di o cestah in mostovih j o vsem drugem, kar jih t ter se končno zedinili v i ključku, da je treba omoi čiti kmetu, potem ko ga j pustijo moči, upokojitev a tako kot delavcu, ker se i nes ni mogoče opirati "na: troke ali prevzemnike po stva, ker se vsi tega otew in raje bežijo v druge dej; nosti ali v tujino. To bo t ba spremeniti, sicer bo i kega dne prepozno. J3 TEDNIK, VAŠ LIS LEKARNA TUDI V KIDRIČEVEM Prebivalci krajevne skup- nosti in območja zdravstve- nega doma Kidričevo si že dolgo časa želijo, da bi tudi v tem delavskem centru imela svojo poslovalnico ptuj- ska lekarna, s čimer bi bila marsikateremu bolniku pri- hranjena pot v Ptuj po zdra- vila, ker bi si jih lahko na- bavil v Kidričevem in bi si tako poleg izdatkov prihranil tudi dragoceni čas. Ptujska lekarna je menda že zapro- sila organe samouoravljan.ja v tovarni Kidričevo, da bi ji odstopili v najem ali proda- jo prostor v prizidku resta- vracije Kidričevo, v katerem je imel svoje klubske pro- store svoj čas tovarniški od- bor sindikata TGA. Odbor za družbeni standard pri de- lavskem svetu v TGA je o tem že razpravljal, vendar kaj konkretnega še ni mogel sprejeti, ker je istočasno za- prosil tudi »iHaloški biser« za brezplačen prenos restavra- cije v Kidričevem, čemur pa so nasprotovali člani delav- skega sveta, češ. da je v se- danjih prostorih restavracije v Kidričevem potrebno ure- diti obrat družbene prehra- ne, kjer bi naj pripravljali tople malice za člane kolek- tiva. Čeprav je vsa zadeva še v teku, bi skoraj lahko de- jali, da bi bilo prošnji ilVIest- ne lekarne v Ptuju le ugodi- ti in ji odstopiti tisti del pri- zidka, kjer bi lekarna uredi- la svoje prostore in s tem napravila veliko uslugo mno- gim članom delovne skupno- sti ter prebivalcem okoliških krajev v KS Kidričevo. To stanovalci v Kidričevem že dolgo časa želijo, kajti tisti del zdravil, ki jih sedaj lah- ko dobijo v prostorih zdrav- stvenega doma v Kidričevem je tako neznaten, da o tem ni vredno govoriti. Gotovo bodo tudi organi samouprav- ljanja v TGA imeli to pred očmi in lahko v doglednem času pričakujemo ugodno re- šitev te zadeve. M. F. Osankarica : Senovo 3:0 V tekmovanju za jugoslo- vanski nogometni pokal b: se morala v Slovenski Bistrici pomeriti Osankarica in Se- novo, ker pa gostje niso do- potovali. ie sodnik srečanje odpiskal s 3:0 v korist do- mačih. Bisitričan: so se uvr- stili v tretje kolo. Simultanka Musila Mednarodni mojster Vojko Musil iz Maribora, je v nede- ljo odigral v Slovenski Bi- strici simultanko s šahisti iz bistriške občine. Po petih u- rah igranja je Musil od 29 partij zmcigal 23-krat, dva- krat je remiziral, štiri sre- čanja pa izgubil. Premagali so ga Braučič, Lehner, Rep- nik in Lešnik, remija pa sta dosegla Bečirovič in Ivančič. Judoisti za pokal Jutri se bodo v telovadnici v Slovenski Bistrici pomerile ekipe Impola in Rač v okviru pokalnega tekmovanja Slo- venije. V vsaki ekini bo de- vet judoistov. in sicer trije mlajši mladinci, trije starejši mladinci in trije člani. Pri- čakovati je. da bodo Bistri- čani zanesljivo zmagali in se v drugem kolu pomerili z e- kipo Maribora. TEKMOVANJE BISTRIŠKIH SMUČARJEV z izvedbo prostih sobot je sindikalna organizacija naj- večjega delovnega kolektiva na območju občine Slov. Bi- strica, IMPOL, ki vključuje okoli 1800 zaposlenih, pove- čala skrb za rekreacijo de- lovnega človeka. Tako je med zimskimi oblikami že peto leto najpopularnejše smuča- nje. V nedeljo. 14. marca, je bi- lo v bližini planinskega do- ma Antona Stuheca na bi- striškem Pohorju že peto tekmovanje smučarjev v sla- lomu in smuku, katerega se je udeležilo okoli 50 članov- Razdeljeni so bili v dve sku- pini. Med član: v starosti do 30 let, ki so tvorili prvo skupi- no, je bil najuspešnejši Mla- kar. V drugi skupini, ki so jo sestavljali člani nad 30 let starosti, je bil najuspeš- nejši inž. Srečko Lorbeg. V konkurenci ekip je bila najuspešnejša ekipa sindika- ta. Sodelovali pa sta še ekipi DRMIT-a in tovarniškega ak- tiva ZM. Najuspešnejši posa- mezniki 50 prejeli praktična darila, medtem ko je ekipa sindikata osvojila pokal v trajno last. POVEČANO ZAPOSLOVANJE IN OSEBNI DOHODKI V letošnjem letu se bo šte- vilo zaposlenih v silovenjebi- striški občini povečalo za 2.3 odstotka, od tega v gospodar- stvu 2,4 odstotka, v družbe- nih dejavnostih pa za 1,4 od- stotka. V zasebnem sektorju se bo povečalo število zapo- slenih za 4 odstotke. Poleg nakaznih povečanih možnosti za zaposlitev pre- bivalcev v družbenem in za- sebnem sektorju, bosta tudi dnevna delovna migracija v druge občine, in zaposlova- nje v inozemstvo, močna de- javnika. V prvem letu izvajanja srednjeročnega programa bo potrebno pričeti s postopnim izboljšanjem strokovne se- stave zaposlenih. To Je te- meljni pogoj za doseganje večje produktivnosti, ki bo imela pomembno vlogo v na- daljnjem razvoju gospodar- stva. Zato bodo morale de- lovne organizacije voditi u- strezno kadrovsko politiko in s primernimi olajšavami o mogočiti dopolnilno izobn zevanje že Mposlenih. Keri važen faktor razvoja vsai delovne organizacije tui sposobnost vodilnih kadro bo potrebno pri namestit le-teh dosledno upošte^-^ stopnjo strokovne izobrazi in druge kvalitete, ki so p trebne za vodilna delovi mesta. V skladu s stabilizacijsl mi ukrep: je računati na mirjeno rast osebnih doho kov. V občini predpostavi] jo, da zaradi zaostrenega S spodarskega položaja in si bilizacijskih ukrepov, delo ne organizacije ne bodo iH gle v celoti nadoknaditi čanja življenjskih stroško^ večjimi dohodki. Zato lah predvidevamo, da v letu !• ne bo obsežnejše valorizac osebnih dohodkov. Poprečni osebni doho< naj bi se v. primerjavi z tom 1970, povečali za 14 c stotkov, realni osebni doh< ki pa za 4 odstotke. ^NIK — ČETRTEK, 25. marca 1971 STRAN 7 10 uspešnih let folklornega Jruštva v Cirkovcah jCo sem pred dnevi obiskal ,(^jo folklornega društva ,Vinko Korže« v Cirkovcih intona Brgleza, ga, čeprav g bil dela prost dan. ker ie ,jla sobota, nisem našel do- da, ampak so me napotil: v olo. kjer sem ga res našel -redi dela, ko ie vadil naj- mlajše člane folklorne sku- )ine. ki bodo letos — ob iu- jileju društva — prvič samo- itojno nastopili. V Cirkovcih se namreč le- ■os pripravljajo na proslavo lO-Ietnega jubileja svojega Alton Brgrlez folklornega društva, ki se je s svojimi nastoPi uveljavilo sirom po naši domovini, pa tu* izven meja, zlasti v so- sednji Avstriji pa tudi v Ita- liji V to društvo je včlanje- nih akrO'g 40 ljudi, fantov in deklet, ki s svojimi izvirni- mi plesnimi nastopi razvne- majo srca vse številnejših ■ Wivržencev te ljudske umet- - nosti. ' Kot nam je vodja A. Br- 1 te povedal, smo samo v [ zadnjih treh letih imeli ne- !taj nad 50 javnih nasto^pov, , "led drugim v Benetkah. Tr- Siu, Gorici, Deutschlandber- l Fcrnitzu in pa seveda v domovini, vse od Kopra do J^lirida. Prav gotovo ni tre- ?3 Dosebej poudarjat:, da so 1 zeod vsega začetka vsakolet- f- gostje na kmečki ohceti v j Ljubljani. Vsako leto nasto- ^ ^-io na ptujskem kurentova- iju. Menda je škoda, da ne fl'Vodijo kronike društva. Za to i ^^Jetno ni časa. Kljub temu o vedno najdejo čas. da ^ ^fed vsakim javnim nasto- , ^t>rn Pridno vadijo, da včasih ^ ^l^di PO več dni izostanejo 0 ^ma ter morajo potem za- ■e "^iJJeno pač nadoknaditi. . \fed kratkim so se dogo- ]5 ^"^fili o pripravah na jubilej i-I ^'"uštva. Predvideno je. da i) \^\}^' ^v-msts letos pregled !jJ^odnoslovenske folklore v i| r''fkovcih. Prireditev bo v 'f, ^^'^h delih in sicer bodo v 1 f^'em delu prikazali nastope ] ^/^Upin z izvirnim sporedom. * tem delu bodo nastopile b P.'"e iz Markovec, Po- ""^^ja, Lancove vasi in iz Cirkovc. Nastopili bodo tudi najmlajši člani skupine Vin- ko Korže, oziroma podmla- dek. V drugem delu pa bodo nastopile skupine, ki sicer nimajo lastnih, torej izvirnih plesov, ampak le reproduci- rajo znane plese in običaje dežel ali pokrajin. Vsi pa bo- do prikazali kulturno bogast- vo in značilnosti narodnih noš in pa seveda tudi plesov. To so folklorne skupine »Slo- ga« iz Nedeljišča. »Emona« iz Ljubljane :n folklorna skupina iz Kidričevega. Ob tej priložnosti bo orga- nizator pripravil tudi poseb- no razstavo o razvoju folklo- re v Cirkovcih in sploh v ptujski občini. Prikazal: bo- do vsa priznanja in pokale pa tudi narodne noše. Raz- stava bo v šoli. Predstavnik Sveta kulbumoprosvetnih or- ganizacij v Ptuju Karel Se- pec je društvu obljubil vso potrebno strokovno pa tudi miaterialno pomoč. Podmlad- karji folklorne skupine bodo prvič nastopili 5. junija v Črnomlju. S tega nastopa bo- mo poročali tudi v Tedniku. Pred tem pa bo folklorna skupina iz Cirkovc nastopi- la v studiu RTV.v Beogradu skupaj s Slovenskim okte- tom. Ta nastop bo 16. aprila letos. F. H. ANSAMBEL TONETA KMETCA BO GOSTOVAL V ORMOŽU Danes, 25. marca, bo v ki- nodvorani Ormož ob 20. uri gostoval ansambel Toneta Kmetca :z Ptuja s solopevce- ma Marijo Vajda in Mirom Makotrom ter ptujskim kvar- tetom. Ptujčani ta ansambel zelo dobro poznajo, nekoliko manj znan pa je Ormožan- cem. Večina ansambla pozna samo s plošč. Pozna simpa- tične glasove Marije Matja- šič in Vajda. Mira Makotra in Ptujskega kvarteta. An- sambel zabava staro in mla- do že nekaj let. zelo velike uspehe pa je požel s Ptuj- skim kvartetom oziroma kvintetom. Do nedavnega je bila najholj popularna nje- gova plošča Stara domačija, ki ie bila nekje na vrhu lestvice narodno zabavne glasbe. Celo simpatični Slaki so morali odstopiti svoje me- sto na glasbeni lestvici na- rodno-zabavne glasbe. Ptuj- ski kvartet se je v zelo krat- kem času zelo priljubil lju- biteljem narodnih viž. Dva izmed članov celo Ormožani dobro poznajo. To sta Rudi Kolarič, živinozdravnik. ro- jen v Malem Brebrovniku pri Ormožu, solist kvarteta, in Matija Miško iz Pavlovec. Kvartet ali sedaj v novi se- stavi kvintet res doživeto zapoje. Njegov »Očka. moj očka«. »Stara domačija«, »Pod hribom hiša« in še in še. so se zelo priljubili na- šim poslušalcem. Pesmi so tako domače in doživeto za- pete, da lahko rečemo, da so res naše. Program ansambla bo povezan s humorjem. -FK- Ansambcl Toneta Kmetca y prvotni sestavi Sprejet program dela KS Kidričevo Svet krajevne skupnosti Kidričevo, ki zajema območ- ja naselja Kidričevo I+ 11, Stare postaje Kidrič.evo. Nji- verc ter Kungote, je pred kratkim med drugim obrav- naval tudi program dela krajevne skupno.sti za leto 1971. V tem programu so na- loge, ki jih naj svet kra- jevne skupnosti ter njegovi organi neposredno izvr- ševal: skozi tekoče leto. Pro- gram ločuje dela po teritori- alnem načelu zaradi pregled- nosti, sodelovanja pri reševa- nju posamezne naloge, kakor tudi zaradi zagotavljanja po- trebnih ■ finančnih sredstev. Svet krajevne skupnosti ima zlasti nalogo pomagati v okviru razpoložljivih sred- stev opraviti posamezno na- logo. Poleg tega pa bo KS v letošnjem letu sprejel še nov statut KS Kidričevo, sprejel perspektivni petletni plan oz. program, sklical vsaj en zbor voliicev za vsako območje posebej, sproti reševal vsa skupna vprašanja, priprav- ljal in izvajal skupne akcije na vseh področjih svojega delovanja, organiziral skup- ne službe, potrebne za izved- bo programskih nalog, pri- pravil dokumentacijo za iz- gradnjo športno-rekreacijske cone. kakor tudi za individu- alno gradnjo v Njivercah. Svet KS bo sodeloval z r#.ja- nizacijami in društvi pri re- ševanju skupnih nalog in na področjih dejavnosti organi- zacij, društev in KS in bo dajal tudi pobude za reše- vanje posameznih vprašanj vsem dejavnikom, ki lahko pomagajo rešiti določeno skupno vprašanje. Že iz tega je lahko opaziti, da si je svet krajevne skupnosti izdelal podroben in precej obširen program dela za letošnje le- to, ki ga bo pa moč reševati le s skupnimi napori in moč- mi vseh občanov ter delov- nih organizacij na območju krajevne skupnosti Kidriče- vo. Odbori krajevne skupnosti imajo zlasti nalogo pripra- viti ustrezne predloge, nepo- sredno izvajati programske naloge, ki jim jih je poveril svet ter sodelovati pri reše- vanju tudi ostalih skupnih problemov. Svojo zadolžitev so dobile tudi komisije sve- ta, ki naj bi spremljale ter predlagale ustrezne rešitve. Vsekakor pa čakajo odgovor- ne naloge še tajništvo, službe in dejavnosti, katerih naloga je izpolnjevati sprejete skle- pe in kar je še posebno važ- no, s sredstvi, ki so na razpo- lago, smotrno gospodariti. Mnoge razprave je razumljivo bilo okrog tistega dela. ki go- vori o predvidenih delih na določenih območjih KS v le- tu 1971. V tem programu je za območje naselja KIDRI- ČEVO I predvidena adapta- cija kopališča, da bi dobili več rekreativnih površin, ob- nova in t>ovečanje števila le- žalnikov, ureditev ograje, za- menjava in dopolnitev opre- me, ureditev zelenih površin* parkirišč in stez minigolfa. obnova dotraianega asfalta na cesti za restavracijo, ce- ste od pekarne do trgovskega paviljona in poti ob tržnici ter popravilo asfaltov in vzdrževanje drugih cest. V programu je še ureditev ze- lenice med restavracijo, ga^ razami in ob cesti do baze- na, graditev 10 garaž za indi- vidualne interesente, vzdrže- vanje komunalnih naprav in objektov, vzdrževanje par- kov ter čistoče, vzdrževanje tokovine in javne razsvetlja- ve. Za vsa ta dela bi rabili okrog 940.000 dinarjev. M. F. CICIBAN, otroška trgovina v Prešerno- vi 1 v Ptuju nmli otro.ško perilo po za 30 do 50 odst'. zniža- nfli cenah; otroške, dekliške in fantovske hlače in spo- mladanske plašče, blnze, veste, ženske spalne srajce, moške puloverje, opremo za novorojenčke, otroške vozičke, ko- lesa in vse drugo za vašega otroka. Velika izbira — nizka cena, prepričajte se! STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 25. marca Izvleček iz republiškega zakona o davkih in prispevkih iz kmetijstva - Za premnoge kmetovalce iz vzhodne Slovenije je vpra- sanje plačevanja davčnih obveznosti vprašanje njihovega obstoja. Zato v nadaljevanju objavljamo izvleček iz repu- bliškega zakona o davkih in prispevkih iz kmetijstva. Prispevkov od kmetijstva so trajno oproščeni, dohodki: 1. od zemljišč pod stavba- mi; od dvorišč do 500 k v. me- trov, če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe; 2. od dvorišč cerkva; 3. od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, obrambeni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuše- vanie ali namakanje. Oprostitve iz prvega od- stavka tega člena prenehajo, če se zemljišče neha uporab- ljati v namen, ki daje pravi- co do oprostitve. Prenehanje pogojev za o- prostitev po tem členu, mo- ra davčni zavezanec naznani- ti za dohodke pristojnemu občinskemu upravnemu or- ganu. * Začasno so oproščeni pri- spevka od kmetijstva dohod- ki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, oa so z investi- cijami zavezanca postala u- porabna; 2. na katerih se zasadijo nov: vinogradi; 3. na katerih se zasadijo no- vi sadovnjaki. Zemljišča iz prvega od- stavka tega člena se ooroste prispevkov od kmetiistva za največ 10 let. vendar samo. če so bila vsa dela opravlje- na PO navodilih in pod nad- zorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upra- vnega organa. Natančnejše določbe o tem. katera zemljišča se začasno oproste prispevkov po prej- š.njem odstavku, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve v mejah določenih rokov predpišejo občinske skup- ščine. * Začasno oprostitev prispev- kov po 66. členu tega zakona uveljavlja zavezanec z vlo- go, ki jo vloži pri občinskem upravnem organu, pristoj- nem za dohodke. Vlogo je treba vložiti do konca leta. v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Ce se vloga ne vloži pravočasno, .se oprosti- tev prizna šele od I. januar- ja naslednjega leta. za pre- tekla leta pa se trajanje o- prostitve skrajša. O vlogi iz prvega odstavka odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ, po- tem ko dobi mnenje za kme- tijstvo in gozdarstvo pristoj- nega upravnega organa. * Ce je bil donos na posa- mez^ni parceli ali na več zem- ljiških parcelah manjši za- radi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škod- ljivcev ali zaradi drugih iz- rednih dogodkov, ki lih za- vezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo lahko prizna posebna olaj- šava. Olajšava se prizna tako. da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njei zmanjšal donos. Ce znaša skupno zmanjšanje katastr- skega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celot- nim katastrskim dohodkom prispevnega zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20 odst.. se zmaniša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, kj ustreza ugotov- ljenemu odstotku Razlika med prei odmerienim pri- spevkom in prispevkom, od- merjenim od katastrskega dohodka. zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše. Prošnjo za priznanje olaj- šave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku ško- de O prošnji odloča za do- hodke pristojni občinski u- pravni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija. Cenilno komisijo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga ona določi. Občinska skupščina lahko predpiše olaišave za zemlji- šča v obmeinem. pasu. kate- rih izkoriščanje je z odredbo pristojnega organa omejeno. Občinska skupščina lahko predpiše oprostitve oz. olaj- šave za zemljišča pod visoko- napetostnimi daljnovodi, če in kolikor je izkoriščanje ta- kih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali Zavezancem, ki preživlja- jo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1200 dinarjev letno na dru- žinskega člana, se za drugega in za vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinske- ga člana odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 10 °/o. Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih čla- nov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospo- dinjstva ne presega 4000 di- narjev letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zni- ža za 50 odst. V osebni dohodek po prej- šnjih dveh odstavkih se všte- vajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo pri- spevki oz. davki PO letnih osnovah, ter dohodki iz de- lovnega razmerja in od po- kojnin. Olajšave po prvem in dru- gem odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko oa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oz. ko to zaveza- nec posebej uveljavlja. Pri- znanje olajšave lahko zave- zanec uveljavlja le do konca koledarskega leta. v kate- rem se prispevek odmerja. Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetiistva ustrezno zniža, če so imeli v letu. za katero se prispevek odmerja, več kot 200 dinar- jev izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli izdatke za pogreb dru- žinskih članov. Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do vi- šine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarova- nje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega za- voda za socialno zavarovanje. Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 25. leta sta- rosti. Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60 let in moški sta- ri nad 65 let ter druge od- rasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotov- ljena z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstve- ne službe. »Kmetom-borcem narodno- osvobodilne vojne se prizna- jo naslednje olajšave pri od- meri prispevka od kmetij- stva: 1. kmetom — imetnikom »Partizanskega spominskega znaka I94I« se odmerjeni prispevek od kmetijstva zni- ža za 50 odst.. 2. kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvo- bodilne vojne, pa imaJo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narod- noosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričet- kom pred 9. septembrom 1943 oz. 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zni- ža za 30 odst.. 3. kmetom-borcem. ki so bili udeleženci narodnoosvo- bodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v narod- noosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od I. januarja 1945 do 15. maja 1945. se odmerjeni pri- spevek od kmetijstva zniža za 20 odst. S kmeti-imetniki »Parti- zanskega spominskega znaka 1941« iz 1. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni španski borci in predvoini revoluci- onarji. S kmeti-borci iz 3. točke prejšnjega odstavka so gle- de priznanja olajšave izena- čeni borci za severno mejo v letih I9I8 in 1919 (Uradni Ijst SRS. št. 37-268'68). Pravica do olaišave pripa- da tudi zakoncu umrlega borca, in to v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu. Olajšava po tem členu se ne prizna, če prejema zave- zan3C oz. njegov zakonec po- leg dohodkov od kmetijstva tudi še dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino ali pa ima dohodke od obrtne ali druge samostojne dejavnosti, od katerih se odmerja pri- spevek od letnih osnov oz. v Ce je zemljišče dano v za- kup delovni organizaciji za čas. daljši od treh let. da ga izkorišča za kmetijsko pro- izvodnjo, plačuje zakupoda- jalec prispevek od kmetij- stva na katastrski dohodek, ali na dohodek od zakupnine, glede na to. kaj je od tega zanj ugodnejše. Ce je zemljišče dano v za- kup občanu, če je dano v za- kup delovni organizaciji za čas do treh let v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo ali če je dano v zakup delovni organizaciji za nekmetijske namene, plačuje zakupoda- jalec prispevek od kmetij- stva na katastrski dohodek ali na dohodek od zakupnine, glede na to. kateri dohodek Je večji. Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za naimanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v ce- loti odpiše. Oprostitev iz prejšnjega odstavka se ne, more prizna- ti, če delovna organizacija tako zemljišče z zakupno ali s kooperacijsko pogodbo pre- pusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri ko- operacijski pogodbi delež kmetijske organizacije v do- seganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 odst. Ne plačuje se prispevek od kmetijstva za zemljišče, ki ga ima v zakupu delovna orga- nizacija za kmetijsko proiz- vodnjo tako. da plačuje last- niku kot zakupnino dosmrtne prejemke s pogojem, da pre- ide zemljišče po njegovi smrti v družbeno lastnino. Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastr- ski dohodek ne presega 200 din. »Občinske skupščine lahitj i predpišejo oprostitve xiti spevka od kmetijstva za vezance iz takih višins^ krajev, kjer so proi:zvo{j^j ekonomski in prometni ^o! ' goji še posebno slabi, ^ ' skupni letni katastrski doho, dek teh zavezancev od ne. gozdnih površin ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina. Zavezancem prispevka oj kmetijstva, ki jim je kmetij,' stvo glavni poklic in vlagajo 1 sredstva v preusmeritev go- spodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodar- skih prostorov v turistične namene, se ne glede na viši- no osebnih dohodkov lahl?o prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusme- ritev gospodarstva, se šteje, jo sredstva, vložena za sra- ditev in adaptacijo gospodar- skih poslopij, za nabave strojev in kmetijske opreme, sredstva, vložena za ore- usmerjanje gospodarstva na živinoreisko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine." za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašnokošnega si- stema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, mo- čvirij in pašnikov, če sred- stva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se lahko prizna, če zaveza- nec vloži za navedene name- ne sredstva v višini vsaj 50 odst. katastrskega dohodl^a od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din. Olajšava po tem členu pripada zave- zancu tiidi, če skupaj z dru- gimi zavezanci nabavlja ozi. roma vlaga sredstva za talolJšim kruhom in da bi se pam boljše godilo. Dragi Bo- ian, ko sem te videl, da si ■"^s moj pravi prijatelj in da ^va si dobra, bi ti najraje sti- Sfiil roko in te poljubil, če- ?3r sedaj, ko sem daleč v tu- Ijii. ne morem. Mogoče se ne Dova videla nikdar več. ven- dar ne misli, da sem pozabil ^ate. Tvoje oči so bile svetle, ^0 sem te zadnjič pogledal, ^^aj imam mesto tebe in •^oje sestrice le vajino sli- ki jo varujem kot čisto ^'9to^ Ko te pogledam, kako ^fcaš žogo ali se smeješ, bi piraje zaklical: »Bojan, k tebi grem!« Slo mi je na jok, ^0 sem te zadnjič videl, s te- ^vo sem se premagal. S tež- «im srcem sem šel iz Sobe- in s še bolj težkim iz ^y».ie domovine. Želim si pri- ' k tebi, in mislim da boiiii imel še srečo, da te bom še kdaj videl. Tu sem doma v mestu in mi je kar dobro, sa- mo ti, ki si mi najdražji, mi manjkaš. Sedaj pa moram končati svoje pismo. Se en- krat lepe pozdrave celi vaši družini, pozdravi tudi Sta- neka in Mileno Vajda, lepe pozdrave tudi tovarišici Ce- la n. Srečno, dragi Bojan! Bojan Ivanuša, 6. raz. Markovci DESTERNIK — MOJ DOMAČI Desternik je moj domači kraj. Tod sem živela vse od rojstva pa do svojega 16. le- ta. Kraj, kjer sem živela svoja prva leta, zelo dobro poznam in vem, da ga ne bom mogla nikdar pozabiti. Vsak človek ima svoj domač kraj ter se trudi, da bi bil ta lep in privlačen. Desternik je na hribu, je vas, vendar je tako lep kot mesto. Ponoči, ko se odene s plaščem teme, se začno po vasi prižigati luči. Ljudje le- gajo k počitku. Ko se zdani se vračajo k svojemu delu. Tudi okolico dobro po- znam. Najbolj poznam in lep kraj se mi zdijo Jiršovci. Zdaj, ko živim daleč od do- mače vasi, si nič bolj ne že- lim kakor videti svoj domači kraj, videti znane obraze in dihati domači zrak. Marija Rajšp Veronika Žižek: ŽOGICA Žogico bom jaz dobil, če se pridno bom učil, to obljublja mamica in še teta Anica. Veselim se žogice dasi nima nogice, vendar skače sem in tja, še ujeti se ne da. Žogico zdaj že imam, z njo igrati se ne znam, vriskam, skačem in kričim, navsezadnje jo zgubim. Oh, kako je to hudo, ko si iščem žogico; jokam, tulim na ves glas. da me čuje cela vas. Pa priteče mamica, ki je vedno dobra vsa; mi poišče žogico, in obriše solzico. O, kako je zdaj lepo, ko imam spet žogico, z njo veselo se iigram. žalosti več ne poznam. Ladje pristajajo v prista- nišču. Po vodi plovejo jadr- nice, čolni in veliki parniki. Ladje so privezane ob pomol. V pristanišču imamo svetil- nik. Ob obali rastejo palme. V morju se kopajo otroci, skačejo v vodo in se igrajo. Stare.jši ljudje lovijo ribe in se sončijo. Morska voda je slana. Tonček Pernat, 2. raz. osn. šola, Lovrenc PISMO MAMICI OB 8. MARCU Draga mamica, daleč si od mene, vendar te čutim ved- no ob sebi, tudi takrat, ko v tujini delaš za našo družini- co. Gotovo tudi ti misliš na- me. Tudi ti si ena iz tiste množice delovnih žena, ki praznujejo 8. marca daleč v tujini, vstran od svojih otrok. Vem, da ti je hudo, kakor je hudo vsem ženam, ki morajo same skrbeti za svoje otroke. Dobro se zave- dam, da bi rada meni in bratcu omogočila lepše živ- ljenje. Posebno te skrbi si- nek, ki ga je usoda tako tež- ko prizadela. Zelo te pogrešam, prav ta- ko bratec, ki živi med ne- srečnimi otroki. Tudi on bi bil vesel, če bi te videl na praznični dan. Ob prazniku bi ti rada podarila skromno cvetko. Ne samo tebi, vsaki ženi, ki mora trdo delati, bi rada segla v roko. Spoštujem tvoje delo in delo vseh na.5ih delovnih žena. Bodi zdrava, moja mamica in se čimprej vrni. Poljublja te tvoja Milena. MILENA MAUClC. 7. razred, Podlehnik PRIŠLA BO POMLAD Sedaj je zima. Pozimi se sankamo, smučamo, kepamo in delamo sneženega moža. Posebno mi. otroci s podeže- lja imamo radi zimo. Čeprav je pot v šolo težka, smo sreč- ni, ker se lahko igramo na belem snegu. • Letos smo že imeli pomlad, čeprav je še ni bilo v kole- darju. Sneg je skopnel in iz zemlje so že pokukale prve pomladanske cvetke: zvon- čki, trobentice in vijolice. Tu- di drevje je začelo poganja- ti. Ljudje so čistili travnike, sadovnjake in začeli rezati trto. Toda, ko sem v soboto, 6. marca, vstala, je bilo zu- naj vse belo. Popoldne smo se odpravili na proslavo dneva žena. Pri- pravili smo jo mi. učenci. Najbolj jim je bila všeč lut- kovna igra Pri Ježonovih. Po proslavi so se mame povese- lile, mi pa smo odšli na do- move, da bi nakrmili živino. Bili smo veseli, ker smo raz- veselili naše mamice, da so vsaj za kratek čas pozabile na svoje delo in težave. MAJDA KUMER, 3. razred osnovne šole Runeč MOJA MAMA Moja mama ima rjave oči, črne lase, je prijazna in skrbna. Ime ji je Trezika. Je gospodinja. Doma pomiva posodo, pospravlja in oprav- lja druga dela. Jaz ji prme- sem drva, pometem, nanosim premog in pobrišem posodo. Mamo imam rada in jo spo- štujem. DARINKA TRAVNIKAR, 3. razred, Lovrenc na Dr. p. PUSTNI KRAPI Dan se je nagibal h kon- cu. Sneg je padal v debelih snežinkah, veter pa je ne- usmiljeno pihal okrog hiš. Človek bi mislil, da je de- cembrski dan ne pa februar- ski, ko bi se že moralo vide- ti, da bo zime kmalu konec. Vsi smo se stiskali k štedil- niku, kjer je pekla mama le- po dišeče krofe. Cisto drugače pa je bilo v nizki koči ob gozdu. Tam je živela suhljata ženica s hčer- ko Anko. V izbi je bilo mrač- no, ker je mati hranila zad- njo kapljo petroleja za ta- krat, ko jo bo bolj potrebo- vala. Anka in njena mama sta se stiskali k skoraj mrz- lemu štedilniku. Molčali sta. Potem pa je Anka vprašala: »Mati, ali midve ne bova pekli krapov?« Materi se je obraz še bolj zresnil, na čelu pa so se nabrale še večje gu- be. Ni odgovorila. Morda se je šele sedaj zavedla svojega revnega življenja, ali pa se je spomnila svoje mladosti, ki tudi ni bila posuta z ro- žami. Anka jo je razumela. Zal ji je bilo vprašanja. Za- mislila se je in tuhtala, kako in kaj bi ukrenila, da bi tudi oni dve občutili, da je pust. Nečesa se je domislila in hi- tro odšla spat. Naslednje jutro je hudo snežilo. Anka je kljub temu hitro vstala ter se napravila v maškaro. Vzela je cekar in se napotila iz hiše. Obiskala je vaščane ter jim želela sre- čo. Skoraj pri vsakj hiši so ji vtaknili v cekar krap, pri Hrastniku pa so ji celo dali klobaso. Tako je bila vesela, da ni opazila, da je zašla s poti v globok sneg. Zamet je bil visok do njenih prsi. Ni- kakor ni mogla iz njega. Kri- čala je, toda kdo bi jo slišal? Ko se je že prepustila usodi, jo je nekdo potegnil iz zameta. Vendar se je zavedla šele v domači hiši, ko ji je mati nudila topel čaj. MARIJA SRDINSEK, 7. razred, Zetale BELA HALJA Vse doline so prekrite z belo haljo biserno, ki leskeče se po poljih kakor sonce jutranjo. Oj, ta halja, bela halja, je kot mnogo biserov, ki leskečejo se v soncu kakor srce mamino. NEVENKA HVALEČ, učenka 7. razreda, Majšperk NA POMLADNI DAN Na pomladni dan, ko bo vrba vzcvetela, na pomladni dan, ko bo čebela vzletela. na pomladni dan, ko bo češnja vzbrstela, na pomladni dan, ko bo ptička zapela. na pomladni dan, bom sonce ujela, na pomladni dan, bom srečna vesela lepo pomlad vasem zaželela. VESNA VRES učenka 7. e razreda Osnovne šnle POHORSKI ODRED SLOVENSKA BISTRICA MOJA MAMA Moja mama je skrbna po- štena, močna in prijazna. Ima črne lase in rjave oči. Je gospodinja. Doma lika, kuha. pere in mi pomaga ori učenju Prinašam ii drva in včasih pomijem posodo. Imam jo rada. Jožica Medved, 2. raz. osn. šole Lovrenc na Dr. p. TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA«, poslovalnica »GALANTERIJA«, ORMOŽ muli cenjenim strankam po zelo ugodnih ce- nah naslednje artikle: — podne obloge: topli pod, tapisom, stragulo itd., — vso usnjeno galanterijo: šolske in ženske torbice, zidne tapete itd., — šolske potrebščine, kakor tudi precejšen asortiman otroških igračk. Se priporoča kolektiv trgovine! | STRA>f 10 TEDNIK — ČETRTEK, 25. maroa i^j KONCERT PTUJSKEGA KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA Letni koncert Komornega mošliega zbora Ptuj. ki je bil 19. marca zvečer pod vod- stvom profesorja Branka Ra.išterja, so vsi pričakovali z velikim zanimanjem. Pro- gram, ki ga je zbor izvajal, je zelo zahteven in predstav- lja za vsak zbor trd oreh. ta- ko z intonančnega. kot inter- pretacijskega vidika. Z ob- sežnimi pesmimi, ki so bile na sporedu v prvem delu koncerta, je zbor ptujskemu občinstvu vnovič pokazal, da je njegovo delo v vseh po- gledih kvalitetno ir da lahko izvaja katerokoli skladbo iz domače in tuje literature-^ Tako so poslušalci slišali 7 pesmi, ki vse zahtevajo pre- cejšnjo mero glasbene kultu- re, predvsem pa obe rene- sančn deli: Libertas animi Jacobusa Gallusa in Matona mia cara italijanskega skla- datelja Orlanda di Lassa. Zraven tega je zbor izvrstno zapel XI. rukovet znaneg^ srbskega komponista Steva- na iVIokranjca. čigar prired- be in spleti pesmi jugoslo- vanskih narodov predstav- ljajo osnovo repertoarja vsa- kega kvalitetnega zbora. Druga polovica koncerta je vsebovala 10 narodnih pes- mi, ki so bile z izjemo dveh same slovenske v harmoniza- ciji naših znanih skladate- ljev, kot sta France Marolt in Matija Tome. Pri hvalež- nih poslušalcih so vse žele obilo odobravanja, zlasti pa koroške narodne. Publika je zelo toplo pozdravila soliste Antona Hlupiča. Marjana Br- gleza. Martina Vinklerja in Feliksa Polanca. na katerih je v tem delu koncerta ležalo največje breme odgovorno- sti. Težko se je odločiti, kate- ri del koncerta je bil boljši, ker je imel vsak nekaj spe- cifičnega in enkratnega. Na vsak način je sleherna pesem predstavljala doživet- je zase. kar so potrdili bur- ni aplavzi in pa zaključek koncerta, ko je zbor moral dodati še eno točko. Domači pevci so se v vsako pesem ^ vsebinskem in glasbenem po- gledu popolnoma vživeli, za kar so bile potrebne dolge in načrtne vaje. predvsem pa prizadevnost vsakega posa- meznega pevca in zborovod- je. Kot na koncertu vsakega. §e tako renomiranega zbora, je tudi na tem na.=topu pri- Slo do manjših spodrsljajev, ki pa niso bistveni in celot- nega vtisa o koncertu ne mo- rejo prav v n-čemer spreme- niti. Te napake so popolnoma razumljive in umevne same po sebi. posebno oa. če upo- števamo dolžino in zahtev- nost sporeda ter nastop pred domačim občinstvom. Pred zaključkom -e ^eou- bliški svet Zveze kulturno prosvet n i h o rga n izapij ^love- nije podelil mnogim pevcem zlate, s.-ebrne in bronaste Gallusove značke, k: za bivše člane zbora pomenijo skrom- no priznanje za njihovo dol- goletno pevsko udejstvova- nje. za sedanje oa najboljšo spodbudo za nadaljnje delo. Po dolgem času je bil ptuj- ski Narodni dom enkrat pre- tesen, kar je za današnji čas veliko presenečenje, saj ob vsaki priložnosti in ia4.yg?ti nivojih samo govorimo in tarnamo, da vokalna glasba ne privlači občinstva in se sprašujemo, kaj bo z našimi narodnimi in umetnimi pes- mimi, ko je val popevk tako močan. Odgovor je jasen. Ob skrbno izbranem programu in dobrem izvajanju je vsaka zaskrbljenost odveč. Nepo- tvorjena, resnična lepota na- rodnih in umetnih pesmi je Zbor med nastopom Foto: S. Kosi Humor »Danes sem srečal prijate- lja Smolo.«r »Kako mu kaj gre? Ali se je že oženil ali pa si mora še vedno sam gospodinjiti?« »Oboje!« * »Ti bi me torej rad prepri- čal, da imaš vedno zadnjo be- .sedo pri vseh sporih z ženo?« »Seveda. Ta zadnja beseda je ,Da. draga'.« * Bogata, a postarana gospo- dična ie imela mačko, ki je ni nikoli pustila iz hiše. Ne- koč je šla poleti na dajj-jše potovanje in služkinja je do- bila tole pismo: »Zelo dobro se imam. Spo- znala sem čudovitega prija- telja: vsak dan kosiva in ve- čerjava skupaj. P. S. Spusti mačko kdaj iz hiše.« »Cul sem. da je doktor Do- linar tvojo ženo. ki je bila tako nervozna, kar hitro o- zdravil?« »Drži! In sicer prav pre- prosto: rekel ji je. da so sla- bi živci znak staranja ...« * * * »Ali je klečal pred teboj, ko ti le odkrival ljubezen?« »Ne, ni bilo mogoče.« »Zakaj pa ne?« »Ker sem mu sedela na ko- lenih.« * * * Med prijateljicami: »Kako ti je moja najnovejša foto- grafija všeč?« »Imenitna je. Taka bi mo- rala v resnici biti.« * « ♦ »Lepo prosim za majhno miloščino.« »Dobro. Ali bi hoteli poma- gati moji hčerki pri oprav- ljanju premoga?« »O... prosim... ali bi si lahko ogledal-« »Kaj pa. koliko je premo- ga?« »Ne. vašo hčerko.« POHVALJEN! ODBOR! RK IN KRVODAJALCI Dr. Jožica VRECKO, pred- stojnica transfuzijskega od- delka ptujske bolnišnice, nam je pred kratkim pove- dala, da je v letošnjih nepol- nih treh mesecih darovalo kri v ptujski bolnišnici že 520 krvodajalcev. Mnogi med njimi so sicer v bolnišnic: oziroma transfuzijskem od- delku že stari znanci, ki jih tudi bolniško osebje dobro pozna kot ljudi, ki tako radi darujejo svojo kri za potrebe bolnišnice oziroma za sočlo- veka, ki ga morda nikoli niti ne vidijo, vendar se zaveda- jo, da je morda prav njego- va kri rešila nekomu živlie- nje. Zdravnica dr. Vrečkova je v letošnjem letu, vsaj tako kažejo prvi podatki in tako je tudi sama povedala, dokaj zadovoljna ter meni, da v ko- likor bodo tudi naslednji me- s«ci tako bogati s krvodajal- ci, na oddelkih letos ne bo primanjkovalo krvi. če ne bo prišlo do kakšne večje de- lovne ali prometne nesreče, ko je za reševanje človeških življenj potrebno mnogo te nenadomestljive rdeče teko- čine. »Precej je ljudi obeh spo- lov in starosti, ki so darova- li kri že tudi 20- in večkrat. Vsi so dobili krvodajalske značke; nanje so lahko upra- vičeno ponosni...« je dejala dr. Vrečkova. »Imamo tudi a^iilne in sposobne odborni, ke Rdečega križa, ki na deželju, zlasti v Slovenskii) goricah in Haloz^ah staln^ pridobivajo nove in nove ftr. vodajalce, medtem ko t[st]\ ki so dali svojo kri dvakraj in večkrat, že ni več treba posebej prepričevati. Na od. vzem krvi prihajajo sami, Zlasti bi lahko pohvalila CKi.! bor RK v Vitomarcih, Kidri, cevem, iHajdini, Cirkovcih, odkoder je v zadnjem času prišlo največ krvodajalcev,« F. H. SPET BO ZBRANA ELITA Marljivi delavci AMD Ore- hova vas bodo 4. aprila spet pripravili dirko v motokrosu za nagrado Štajerske. To bo že šesta dirka, istočasno pa se bodo najboljši motokrosi- sti iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavije pomerili za bal- kanski pokal. Prireditelji so na tiskovni konferenci v motelu ob dir- kališču povedali marsikaj za- nimivega. Pokrovitelj tekmo- vanja je TAM. ki letos slavi 25 let obstoja, gledalci pa bo- do lahko videli pet startov. Najprej bo startalo po šest Jugoslovanov, Bolgarov in Romunov, hkrati pa se bodo jugoslovanski motokrosisti borili za točke v državnem prvenstvu posameznikov. V drugem teku bodo dirkali vsi tuji vozači in dva Jugoslova- na, tretji tek bo z enako u- deležbo kot prvi. četrti pa bo ponovitev drugega. Vrh pri- reditve bo vsekakor v peti dirki, ko se bodo spoprijeli najboljši iz posameznih pred. hodnih dirk. Med prijavljene! iz štiri- naistih držav (Avstrije, Bel- gije. Bolgarije. Finske. Fran. cije. CSSR, Madžarske. Ni- zozemske, Romunije, Špani- je. Švedske, Švice in Jugo- slavije) so mnoga slovita imena motokrosa, posebej pa bi omenili večkratnega bel- gijskega prvaka Wiertza, Gunarja Nilssona, predlan. skega prvaka Švedske m šti- rikratnega prvaka Avstrije Stazingerja. Veliko zanimanje tujih tek- movalcev so vsekakor vzbu- dile visoke nagrade, ki so jih razpisali prireditelji. Najviš- ja nagrada znaša 5000 dinar- jev. Kot zanimivost naj po- vemo, da bo dve dirki pre- našala tudi jugoslovanska te- levizija. Prireditev se bo Pod obronki Radizela pričela ob 13.30. PTUJCANI IN NJIHOV ČAS Pretekli teden smo bili pot- niki prijetno presenečeni, ko smo opazili na avtobusni po- staji v Ptuju, da so ure na peronih in v drugih prosto- rih po več kot enoletnem spanju le zopet pričele tik- takati. Zanimivo je. da so se ure že po nekaj dneh na no- vi avtobusni postaji ustavile. Potniki sedaj lahko upa- mo, da je urar. ki je ure po- pravil, svoje delo tudi v re- du opravil, in da bodo le te s točnim časom omogočale potnikom pravočasen vstoD na željeni avtobus. Ker že ravno pišemo o ča- su in urah. ne bo odveč spo- mniti na »zgodovinsko« uro na magistratu, ki stoji že ze- lo dolgo. Skoda je, da se je čas ustavil na tej uri. ki Jo opazi vsako malo budnejše turistično oko. F. H. Mestni arhiv Ptuj: Mestni pečat tEPNIK — ČETRTEK. 25. marca 1971 STRAN 11 zgodilo se je zgodilo se je... VLOMILEC ZOPET jjA DELU v noči na 20. marec ie bil jjvršen vlom v osebni avto- pjobil. parkiran pred komu- nalno banko v Lackovi ulici v Ptu.iu. Avtomobil je bil last inž. Rafaela Zoreča iz ptuja. Delavci PM so takoj stopili v akcijo in še isto noč izsledili in prijeli Jožeta Pri- možiča iz Spodnje Hajdine 92, pri katerem so bili najde- ni ukradeni predmeti iz av- tomobila- Po besedah koman- dirja PM Ptuj jim je ome- njeni vlomilec že dalj časa delal sive lase, vendar se je Icončno le znašel za zapahi. -FK- VLOM V TRGOVINO v noči od srede na četrtek 18, marca je bilo vlomljeno v prodajalno »Hrana« trgov- skega podjetja Zarja Ormož na Ptujski cesti v Ormožu. Storilec je razbil šipo na vhodnih vratih in se tako splazil v notranjost. Odpiral je predale in iz enega odne- sel 498 dinarjev. Zraven te- ga je odnesel še 72 zavojč- kov cigaret, 10 zavitkov žve- čilnih gumijev, 3 steklenice šampanjca Beli Slovin. 4 steklenice Grajskega biser j a, 5 lakov za lase, 6 pollitrskih steklenic ruma. 38 zavitkov kave, 14 zavitkov napolitank, 7 pollitrskih steklenic konja- ka, 16 komadov čokolade ter nekaj konzerv v skupni vrednosti 1120,25 din. Storilcem so na sledi, ir OBJESTNEŽI NA POKOPALIŠČU Zadnji čas je v Ormožu bi- lo precej izpadov, med kate- re spadajo tudi huliganska dejanja sedaj še nepoznanih objestnežev, ki so na poko- pališču v Ormožu napravili celo vrsto tatvin rož z grobov pokojnikov. V prejšnjem tednu so ne- znani storilci pokradli z ne- katerih grobov plastično cvetje, ki je bilo v vazah, na vencih in v okrasnih košari- cah. Ta huliganski izpad so prve opazile negovalke žup- nikovega groba v Ormožu in to se je hitro izvedelo. Tako so tudi drugi opazili, da jim manjkajo vaze s cvetlicami vred. Mislim, da bi bilo v redu in prav, če bi skrunilce gro- bov končno izsledili. -FK- PROMETNA NESREČA V GABERNIKU ŠE ENKRAT Na 13. strani Tednika št. 10 z dne 11. marca t. 1. smo obja- vili kratko vest o prometni ne- sreči v Gaberniku. To našo vest popravljamo v toliko, da voznika Jože Marin iz Velenja in Maks Golob iz Lenarta nista na cesti trčila, temveč je pri- šlo do prometne nesreče zaradi tega, ker nobeden izmed njiju ni vozil tako kot bi moral; Go- lob je vozil po sredi ceste. Ma- rin pa prehitro. Zato je milič- niška patrulja predložila sod- niku za prekrške oba. Tam bo tudi ugotovljena krivda obeh udeležencev v prometni nesre- či. NAŠLI TRUPLO NOVOROJENČKA v soboto, 20. marca, je o- krog 18.25 bilo najdeno tru- pelce moškega novorojenčka ob obali Drave v vod: v Markovcih. Trupelce je bilo položeno v polivinilasto vreč- ko. Po zdravniški preiskavi sklepajo, da je trupelce bilo v vodi nekaj ur. mnenja pa so, da gre za detomor. Zade- vo preiskujejo. -FK- UTONILA JE V GREZNICI v torek. 16. marca, se je okrog desete ure v betonski greznici utopila dveletna Da- rinka Plajnšek s Koritnega 7 pri Majšperku. Greznica je velika 1x1 meter, globoka pa 80 centimetrov, preiskava pa je pokazala, da je bilo v njej približno pol metra gnojnice. -FK- NESREČA NE POČIVA Ta teden so se zdravil: ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečen- ci z lažjimi poškodbami: Anica Mašek, Frankovci 3, Ormož; Janko Leljak. Brezo- vica 22. Džurmanci, Viljem Pongračič. Prešernova 22, Ptuj; Neža Hertiš. Lovrenc 22; Nenad Sršen. Kidričevo 22; Branko Strnad, Mostečno 37; Metka Donaj, Gajevci 22; Vinko Hojnik, Hlaponci 10; Marija Kores, Spodnje Jabla- ne; Nada Cesarec, Džurman- ci 7; Vlasta Rebernak, Pre- šernova 21. Ptuj; Ana Alt, Mestni vrh 18; Kristina Po- la jžar. Križe 19, Tržič; Ivan Majhen, Ratno 69; Alojz Me- tMčar, Kungota 16; Konrad Belšak, Podvinci 37; Justina Gamboc, Spodnja Hajdina 97; Andrej Bedrač, Vareja 16; Mirko Hliš, Gorca 73; Miloš Ričina, Zamušani 20, in Ju- rij Dorič, Sestrže 67. s težjo poškodbo. -FK- UTONILA JE V VODNJAKU v soboto, 20. marca, se je med 18. in 19. uro v Krčevi- n: 33 pri Vurberku utopila v vodnjaku devetinpetdesetlet- na Ana Minih. Domnevajo, da ji je pri zajemanju vode spodrsnilo in da je padla na glavo v studenec. Vendar so to samo predpostavke, ker preiskava še teče. -FK- Taki motivi so bili letos redki in kratki vSTR^.N 12 tednik — četrtek. 25. marca^lg^ KOTIČEK ZA GOSPODINJE NEKAJ O KROMPIRJU Krompir so prinesli k nam v srednjem veku. Od takrat dalje ga pridelujemo in je ena glavnih sestavin naših prehrambnih obrokov. Krompirjevi plodovi vse- bujejo mnogo škroba in rud- ninskih snovi. Cez zimo mora biti vskladiščen v hladnih, vendar zračnih prostorih. Najboljši je iz lat zbit zaboj, nekaj dvignjen od tal, da lahko kroži zrak okrog in okrog krompirja. Pri pripravljanju jedi iz krompirja moramo paziti, da z njim pravilno ravnamo, predvsem da bi v njem ohra- nili vitamin C. Ta je tik pod lupino, zato bi morale gospo- dinje vedeti, da je treba lu- piti krompir čim bolj natan- ko Krompir je treba kuhati pokritega. Ce ga kuhamo od- kritega, pride preveč kisika v stik z vitaminom C, kar pomeni njegovo uničenje. Krompir je dober kot sve- ža hrana, poslan je skoraj toliko kot pokvarjen. JEDILNIK ZA SEDEM DNI ponedeljek kosilo: prežganka, rižota, zelena solata, večerja: omlet s šunko, ze- lena solata; torek kosilo: paradižnikova juha, pečenka, prazen krompir, so- lata. večerja: palačinke, kom- pot; sreda kosilo: telečja obara, ajdo- vi žganci, večerja: kakao, praženec; četrtek kosilo: hrbtiščna juha, hrb- tišče, kisla repa, slan krom- pir, večerja: krompirjeva sola- ta, hrenovka; petek kosilo: pečenice, kislo ze- lje, pire krompir, večerja: mlečni zdrob; sobota kosilo: kokošja juha, ku- hana kokoš, prazen krompir, solata, večerja: polenta, mleko; nedelja kosilo: goveja juha, ocvrt piščanec, dušen riž, solata, večerja: piškoti s klečno peno. TELEČJA OBARA Za telečjo obaro potrebu- jemo boljšo teletino brez ko- sti. Meso operemo, ga nare- žemo na kose in damo ku- hat. Dodamo na rezance na- rezan korenček in pustimo počasi vreti. Medtem očistimo čebulo in jo na fino sesekljamo. Na vroči maščobi jo prepražimo, dodamo moko in vse skupaj zarumenimo. Juhi dodamo prežganje, premešamo, solimo, okisamo. Obara ne sme biti pregosta in pretemna. Preden obaro ponudimo, lahko dodamo malo vina. OMLET S ŠUNKO Za pripravo ene porcije potrebujemo dve jajčki in pet dkg šunke. Jajčka ubije- mo v posodo in dodamo malo soli in popra. Dobro jih raz- tepemo. Šunko narežemo na male kocke in jo primešamo raztepenim jajčkam. V po- nev damo olje in ga pusti- mo, da se precej segreje. Vanj vsujemo zmes jajčk in šunke in spečemo. GORISNICA 28. marca — ameriški film samomorilski koman- dosi. LJUTOMER 25. marca — film enaj- sta zapoved. 26. marca — film s to- kom srca. 27. marca — film peta zaseda. 28. marca — film lilika. 31. marca — nemški film helga in mihael. ORMOŽ 27. marca — ameriški film hondo in apaci. 28. marca — ameriški film gruCa ubijalcev. PTUJ 26. marca — ameriški film prerija v plamenih. 27. in 28. marca — špansko- italijanski film STIRI do- larje za maščevanje. 29. marca — ameriški film tarzan in deček. 30. in 31. marca — italijan- ski film na pomoc, lju- bezen! SLOVENSKA BISTRICA 26., 27. in 28. marca — ame- riški film NEVADA SMITH. 30. in 31. marca — angle- ški film SAMO NAPREJ, KAVBOJ! TOMAŽ PRI ORMOŽU 28. marca — ameriški film REVOLVERAS IZ CRNE REKE. VELIKA NEDEIJA 27. marca — ameriški film GRUCA UBIJALCEV. 28. marca — ameriški film HONDO IN APACL ZAVRC 28. marca — ameriški film RANC SMRTI VAŠE ZDRAVJE Bolezni srca V ordinacijah zelo pogosto srečujemo ljudi, ki pridejo na posvet, ker se bojijo, da so zboleli na srcu. Njihove težave so največkrat v tem, da čutijo srce. Do tedaj na- vadno niso imeli posebnih bol zni. Sedaj pa so nenado- ma v skrbeh, ker čutijo moč- nejše utripanje srca. včasih čutijo tudi neredno bitje, zdi se jim, da tu in tam kak srč- ni udarec izostane. Največ- krat imajo takšne težave, če ležijo in je okrog njih mir. tako da lahko poslušajo last- no bitje srca. Pogostokrat pa jih tišči in zbada pri srcu ali čutijo močno razbijanje srca, če se vznemirijo ali razburi- jo. Poznamo mnogo vrst obo- lelosti srca. V glavnem pa jih lahko razdelimo na organske in na funkcionalne bolezni. Organsko bolno srce ima bol- no srčno mišico, lahko ima okvaro na zaklopkah, bolno notranjo srčno steno ali pa zunanje ovojnice srca. Funk- cionalne bolezni srca pa na- stanejo brez dejanskih bole- zenskih sprememb na samem srcu. Gre le za motnje v rit- mu ali pa šume na srcu. k: nastanejo iz drugih vzrokov. Tako lahko nastanejo šumi na srcu pri slabokrvnih lju- deh ali pa pri tistih, ki trpi- jo za bazedovko. Motnje v ritmu srca pa nastanejo, ker je srce preobčutljivo in re- agira tako, da nastanejo ne- redni udarci srca že, če se človek duševno al: čustveno vznemiri. Prvo grupo srčnih bolezni, kjer obstajajo organske spre- membe na srcu, štejemo za resna obolenja. Drugo gru- po, torej grupo funkcionalnih motenj srca. pa ne štejemo med resne bolezni. Tak bol- nik ima sicer težave pri sr- cu, kot so močnejše utripa- nje srca, težko dihanje, u- trujenost, zbadanje pri srcu in druge. Skrbijo ga tudi nje- gove težave in se boji, da je bolan na srcu, čeprav ni. V siplošnem si lahko za- pomnimo sledečo značilnost srčnih bolezni: čim resnejša je srčna bolezen, tem bolj da- leč od srca so znaki, ki nas opozarjajo na obolelost srca (otekanje nog, izločanje veli- kih količin vode ponoči, tež- ko dihanje ponoči, kašelj itd.)! Ce ugotovi zdravnik, da ne gre za organsko bolezen sr- ca, potem ne bodite v skrbeh, da ste bolni na srcu, pa če- prav čutite, da se vam srce »oglaša«. SKRB ZA DELAVCA (Nadaljevanje s 4. strani) seženi uspeh. Odločno bodo zavračali težnje po uravnilov- ki in se glede na pojav vse večje socialne diferenciacije zavzemali za dosledno izpopol- njevanje sistema delitve oseb- nega dohodka, ki naj bo res- ničen odraz nagrajevanja po rezultatih dela. Dejstvo, da je ormoška ob- čina v Sloveniji med najmanj razvitimi nalaga sindikatu po- sebno obvezo, da aktivno so- deluje in z odgovornostjo de- luje pri sprejemanju in reali- zaciji srednjeročnega in dolgo- ročnega programa razvoja ob- čine Ormož. Letošnji program dela ob- činskega sindikalnega sveta Ormož sega še na področje stanovanjske politike, politike zaposlovanja, odnos do politi- ke cen, izobraževanja zaposle- nih, (tudi za funkcijo samo- upravljanja), posebno izobra- ževanje sindikalnih delavcev in zaposlene mladine. Načrt sega tudi na področje kulture, rekreacije in športa. Posebno mesto v programu dela zavze- majo priprave delovnih orga- nizacij na splošen ljudski od- por, medobčinsko sodelovanje šestih pobratenih občin in pri- prave na II. kongres samo- upravljavcev Jugoslavije, ki bo letos meseca maja v Sara- jevu. V zvezi s tem imajo po- seben program aktivnosti do kongresa. Ji NEDELJA, 28. MARCA M 9.35 Pet minut za boljši jefl 9.44 Kmatdjskl razgledi, Kmeti.iska oddaja, 10.45 Moj^ 10.50 Otroška matineja, 11.45^3 kažipot. . . športno popoliJ 18.05 Poslednji vlak — amerM film 19.45 Cikcak 20 00 TV drvaS nik, 20.30 3-2-1 20 35 Naše majj misto 21.35 Pred festivalom »pj sem Evroviiije«, 22.05 SporJ pregled 22.50 Poročila. ■ PONEDELJEK, 29. MARCA 9.05 Odprta univerz 9.35 v šoli 10.30 Angleščina 11.00 P^j, metna vzgoja 14.45 TV v Joi 15.40 Angleščina, 16.45 Madž» skl TV pregled 17.38 Napoved sporeda 17.40 Mendo in Slavicj 18.00 Riisanka, 18.15 Obzornik 18.3| Ljudje v Soseski 13 19.00 Mozj. ik 19.05 Mladi za mlade 19 50 Ci*. cak 20.00 T V dnevnik 20.25 3-M 20.35 Sveta laž, 21 15 SvetovjK hokejsko prvenstvo skupine srečanje CSSR — Švedska 23.1 Poročila. TOREK, 30. MARCA 9.35 TV V šoli 10.40 Ruščim 1100 Osnove splošne izobrazbe 14 45 TV v šoli, 15.35 Ruščina 15.55 TV vrtec 16 45 Madžarski TV pregled 17.45 Tiktak 18.00 Ru sanka 18.15 Obzornik 18.30 Tor- kov večer 19.00 Mozaik 19 05 So- dobno gospodarstvo 19 30 Starši in otrok 19 40 Pet minut za bolj- ši jezik 19.50 Cikcak 20.00 tv dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Nepozat> ni Femandel 22.25 Svetovno ho- kejsko prvenstvo skupime A sre- čanje SZ — ZDA. 23.25 Poročili SREDA, 31. MARCA fl 8.15 TV V Šoli 17 05 Madžar* TV pregled 17.45 Pika Nogavici?! 18.15 Obzornik 18.30 Zabavro glasba 19.00 Mozaik 19.05 Od fU. ma do filma 19 20 Po sledeh na predka 19.50 Cikcak 20 00 tv dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Teh na- ših petdeset let 21 25 Zgodbe za vas 21.50 Jazz, . . . poročila. ČETRTEK, 1. APRIL.A 9.35 T V v šoli 10 30 Namščina 11 00 Fra-ncoščina 14.45 TV v So- li 15.40 Nemšči^na 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16 45 Madžar- ski TV pregled 17.45 Veseli to. bogan 18.15 Obzornik 18.30 Po- ljudno znanstveni film 19.00 Mo- zaik 19.05 Enkrat v tednu 19« Vse življenje v letu dni, 19.51 Cikcak 20.00 T V dnevnik 20.2i 3-2-1 20 35 Četrtkovi razgledi 21.20 Iljf — Petrov: zlato tele 22.00 Svetovno hokejsko prven- Sitvo skupine A, srečanje SZ - CSSR 23.15 Poročila. PETEK, 2. APRILA 9.30 TV v šoU 1100 Angleš« na 14.40 TV v šoli 16.10 Osnov« splošne izobrazbe 16.40 Madžar ski TV pregled 17 25 Vijavaja - ringaraja 18.15 Obzornik 18.S Jazz portret 19.00 Mozaik kratke ga filma 19.50 Cikcak 20 00 dnevnik 20 25 3-2-1 20.30 Proeto na soncu, ameri&kl film 22.J Poročila 22.40 Izkažimo se ' qulz. SOBOTA, s. APRILA 9.35 TV v Soli 16.30 Po doma* Z ansamblom Maksa Kumra I'-" Mladinski dragulji 17.30 ObzOif nlk 17.45 Državno prvenstvo ' košarki, srečanje Lokomotiva - Jugoplastika 19.15 Mozaik 19' Sprehod skozi čas 19.45 CikcaJ 20 00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 2«' Svetovno hokejsko prvenstv skupine A, srečanje SZ — 5v^ ska 21.15 Risanke 21.45 DublW Pesem Evrovizlje 23.15 TV kaž' pot 23.35 Poročila. - ČETRTEK, 25. marca 1971 STRAN 13 Eleganca in očarljivost Eleganca, očarliivost in le- pota so tri različne telesne ^stnosti. Kadar iih ženska -na pravilno uskladiti, ie te- lesno dovršena. Idealna oa ie ja.},ko šele tedai. če telesnim popolnostim doda še moralne in umske soosobnosti. Lepota in umske soosob- j^sti so dar narave, medtem ^0 so druge lastnosti ori- vzeoiene. tako očarljivost in eleganca. 2e La Fontaine .ie deial. da ie »elegantna žen- sU lepša kot lepa«. Ce hočete postati elegant- ni :n očarliivi. morate za- vestno preizkusiti svoio o- Isebnost. Poglejte se tako, kot iste in objektivno ugotavlja.i- jte svoje napake in pomanj- jkljivosti. PomanjkLiivosti. ki jih boste prav gotovo odkri- li, vas ne smeio spraviti v obup. Zavedati pa se morate, da so določene stvari, ki iih ne smete storiti in spet dru- ge, ki jih morate upoštevati. Cesa ne smemo? Nikoli ne smemo izbrati obleke, ki nam ie bila všeč na kakšni drugi ženski. Prav tako ne smemo nositi oblek kričečih tonov in daleč vidnih le na videz dragocenih ogrlic. Tudi za- jnemarjena pričeska, strgane in(«avice ali umazana obleka nebo učinkovala elegantno. Ce hočemo biti elegantne, Se ne bomo našemile z umetni- mi dragulji, čevlji in torbico iz ponarejene krokodilje ko- že. Rajši bomo obule čevlje iz navadnega usnja, si pripe- le okoli vratu vsakdanjo ogr- lico in vzele v roke skromno torbico. Tudi lepotičiti se ne smemo preveč kričeče, da ne M bile videti, kot da bi prav- kar stopile s filmskega plat- na. Res je. da je včasih pre- napeto obnašanje v modi, ^'endar pa se bo večini ljudi ^elo smešno. Ženska, ki bo pdo hodila in se slabo izra- žala, tudi v najlepši obleki ne ^ videti elegantna. Paziti ."loramo tudi, da ne bomo l^^ele nemogoče kombinaci- na primer športne čevlje ' * večerno obleko, čevlie z vi- ■ 'oko peto in kratke hlače, in • fodobno. ' Kaj moramo storiti? Pred- I Vsem se moramo obnašati ^ ^vsem naravno. Ohraniti . "Moramo svojo osebnost in jo ' J^^rtati z neštetimi malen- ■ "tostmi. Vedno bomo čiste in JJ^e. tako doma kot na ce- Tudi perilu moramo po- yečati enako pozornost kot ! jistim oblačilom, »ki se vidi- ' m ^^i^ovejšo modo mora- ■ znati prilagoditi svojemu i ""^su in stilu. Vedno bomo - J°sile najboljše obleke in če ' dovolj denarnih ' hA bomo pač manj ku- s fjvaie. Oblačile se bomo ta- ' Bo' • ^° zahtevajo okolišči- 'neh" "^^^ dolžnosti. Nikoli : J,, '^omo šle na pogreb v sve- - J »bleki ali v večerni oble- delo. Za delo bomo oblekle delovno obleko, za šport pač športno in za gle- dališče večerno. Zavedati se moramo, da tudi modni do- datki, tako torbice, čevlji in ogrlice razodevajo našo ele- ganco. Paziti moramo, da imamo vedno urejeno priče- sko, saj ni nič gršega od u- mazanih kuštravih las zraven lepe obleke. Podnevi se bomo dišavile in lepotičile komaj opazno. Skrbno moramo ne- govati držo. gibe in glas. E- leganca se ne kaže samo v tistem kar se vidi, marveč tudi v tem, kako se vidi. Ele- gantne hoje, govora in drže se moramo naučiti. Res je, da samega glasu ne moremo spremeniti, lahko x>a čudovi- to prevzgojimo ton. Pranje v pralnem stroju Pranje v pralnem stroju je popolnoma preprosto, ko ga spoznamo. Ce pa nismo pou- čeni o malenkostih, lahko stroj poškodujemo ali si na- kopljemo nepotrebno delo in seveda izgubo časa. Preden pripravimo perilo za pranje, pregledamo vse gumbe. Take. ki visijo na zadnjih nitkah, porežemo ali na novo prišijemo. Ko kon- troliramo gumbe, obrnimo še žepe. V njih je pravo skriva- lišče papirja, gume. lesenih predmetov, žebljev, kovan- cev, koščkov gume, zobo- trebcev, sponk, zaponk itd. V odtočno cev pa ne zaleže j o samo ti predmeti. Okvaro lahko povzroči prav tako sla- bo prišita naramnica, otroški robček, košček gaze, s katero smo bili zavezali okrvavljen otroški prstek. Manjše ožje kose tkanine namreč močna sila stroja vsesa in cev se za- maši. Ko sortirano perilo vloži- mo v stroj, se zberimo in po- mislimo: smo odprli vodo: če nimamo direktnega priključ- ka, smo izklopili centrifugo, če peremo najlonsko perilo, smo pritrdili odtočno cev v umivalnik, ali kad dovolj tr- dno, da je močan sunek vode. ki pride iz nje. ne bo vrgel po tleh in bo nastala v sta- novanju in pri stanovalcu pod nogami poplava? Na to moramo paziti še posebno ta- krat, kadar odhajamo z do- ma in stroj pere. Perilo vedno stehtajmo. Premajhna teža povzroča premikanje stroja in bobne- nje. k*r se v kepo nagrma- deno perilo premetava sun- kovito sem ter tja. namesto da bi se enakomerno vrtelo. Posteljno perilo: prevleke za pernice, večje prevleke za blazine in odeje zapnimo, prav tako zašijmo odprtine v prevlekah za odeje V odprti- ne se namreč med pranjem naletijo manjši kosi in se stlačeni v kepo slabše pere- jo. Perilo stehtamo zato. da lahko odmerimo pravo koli- čino praška. Ce prašek ra- dodarno dodajamo, da b: bilo perilo čim lepše, se prav lah- ko dogodi, da ne bo dobro iz- prano. Stroj je namreč pri- lagojen točni teži perila in praška, ker je po tem prera- čunana tudi količina vode. k: priteče v stroj. Ce dodamo preveč praška, potem mora- mo ponoviti izpiranie. da ne: škodujemo perilu, ki bi bilo; lahko preslabo izprano. Gumb za uravnavanje pro- gramov pranja vrtimo vedno le naprej. Ce bi ga vrteli na- zaj, bi zmešali faze pranja in lahko se zgodi, da bi stroj ka- tero preskočil. Strokovnjaki tudi odsvetujejo prekinjanje programov. Ce voda ne odteka, po- glejmo najprej cev, če' ni morda prepognjena, pritis- njena, šele potem odprimo filter. Pazimo, da ga name- stimo točno v isto mesto na- zaj. PIKI Kljub temu, da je resnica čedalje redkejši pojav, ne mo- remo tajiti, da bi bilo p>opra- ševanje po nji večje od po- nudbe. • V sodobnem svetu ima vsak- do možnost povedati tisto, kar misli. Njegov nasprotnik pa si lahko dovoli, da ne posluša ti- stega, kar ne ugaja njegovim ušesom. Svet je zrcalo, ki pokaže vsakomur njegov lastni obraz — pravi Thacheray. V potniškem uradu neke agencije sem videl lepak z be- sedilom: Leta 1970 bo doseglo število avtomobilov na svetu dvesto milijonov vozil. Ce na- nameravate prečkati cesto, sto- rite to takoj! Sodobni vzdih: Kje so tisti blaženi idilični časi, ko so bi- li ljudje pametnejši od stro- jev! Iz prospekta letoviščarske vasice v italijanskih Alpah sem si zapomnil to-le: Pri nas bo- ste našli mir, kajti ceste, ki vodijo k nam so uporabne sa- mo za osle. Torej se jim pri- družite in pridite k nam — počutili se boste kakor doma! Generalni direktor veleban- ke je pobaral mladega moža, ki je prišel k njemu na po- slovni obisk, kaj je cilj nje- govega življenja. Mladi mož je brez obotavljanja odgovo- ril: Dosegel bi rad vaše di- rektorsko mesto! Bil je takoj nastavljen. Nek slikar je potožil obisko- valcu svoje razstave: Doslej nisem prodal še nobenega raz- stavljenega dela. pač pa mi je neznani tat ukradel najboljše olje. * Najsrečnejši časi človeko- vega rodu so bili tisti, ki niso zapisani v nobeni knjigi sve- tovne zgodovine. S pametjo se lahko izkožeš le redko v življenju, straho- petnost pa se ti ponuja ob vsa- kem koraku. Nikakor tie morem doumeti mesarja, pri katerem kupujem meso. Reže. tehta in računa tako urno. da se vselej zmoti v škodo mojega žepa. — Ribe bodo boljše, če iih boste pred kuhanjem ali pe- čenjem oprale namesto v vo- di v mleku. — Prehudo osoljeno meso postane spet užitno, če ga za- vijemo v platneno krpo in položimo v pesek. Po desetih urah meso izgubi sol. Na ta način napravimo užitne tudi preveč osoljene ribe. — Mleko lahko s pridom uporabljamo za čiščenje. Li- nolej postane kot nov. če ga obrišete z mlekom. Usnjeni predmeti prav tako. Zlasti pri teh je mazanje z mlekom priporočljivo, ker mleko pre- preči, da bi postali krhki. — Zarjavel likalnik naj- lažje očistite, če zelo vročega premažete z voskom in ga potem nekajkrat potegnete po papirju, ki ste ga potresle s soljo. — Včasih se vam sesiri te- sto, ki ste ga pripravili iz moke. jajc in masla. Testo o- ziroma krema bo spet glad- ka, če boste dali posodo z njo v drugo posodo, ki ste jo napolnili z vrelo vodo. Me- šajte toliko časa. da postane masa gladka. — Ce nimate testenin za juho. storite takole: nastr- gajte surov krompir in ga hi- tro prepražite na vrelem olju ali masti, potem pa ga zaku- hajte v juho. Od zlatarume- nega krompirja bo tudi ju- ha dobila lepo barvo. — Ce kuhate lečo, ji do- dajte olupi j en krompir. Leča bo držala lepo svetlo barvOi- Zmleto meso bo okus- nejše in izdatnejše, če mu boste dodali nekaj žlic ovse- nih kosmičev. — Zadrge na zimskih škor- njih natrite od časa do časa z voskom Laže se bodo zapi- rale in ne bodo zarjavele. — Plastično dežno pelerino ali plašč posuj te od časa do časa s smukcem, da se ne bi zalepila. — Mokrih dežnih plaščev iz plastičnih vlaken ne su- šite blizu peči! — Madeže, ki jih na pla- stičnih tleh pustijo čevlji z gumijastim podplatom, čisti- mo z bencinom. — Plastičnih tal ne umi- vajte s sodo, peskom ali dru- gimi ostrimi sredstvi! Zelo lepo jih.negujemo z nežnimi detergenti. ki so sicer name- njeni volni in sintetičnemu perilu. Potem pa jih je tre- ba zdrgniti do suhega s kr- po. BISTRIŠKI ŠAH V prvi letošnji disciplini občinskih sindikalnih šport- nih iger v šahu je sodelova- lo 5 ekip. Med njimi je elti- pa IMPOL iz Slov. Bistrice ponovila svoi lanskoletni u- «oeh ko je osvojila prvo me- sto.. Tokrat jim ie uspelo zbrati 14 točk. Druga ie bila ekipa Granita iz Slav Bi- strice z 11 točkami, nred e- kion Prosvete 10 točk. Ste- klarna 8 5 ,^nčke in postaja LM 5,5 točke. ,—' STR A v 14 TEDNIK — CETRTfaC. 25. marca \^ Vabimo vas. da izkoristite bančne usluge, ki vam iih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Ju- goslaviji in prek predstavništev v inozemstvu. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugo- slaviji in inozemstvu — odobrava kredite za stanovanjsko Izgradnjo in po- trošniške kredite Jugoslovanom na začasnem deki v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke ^joložijo tudi pri inozenv skih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih In trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemcih, v Avstriji in švici. Prhranke v markah, šilingih In frankih na teh knfižicah se tahko prav tako koristi v teh državah in v Jugosla- viji pri vseh filialah JUGOBANKE. Banka v Celju poslufe vsak delavnik, razen sobote, od irjo U.me.in afi.ll do VLma, __________^ ............._ PAPIR PREPLAVLJA SVET (Nadaljevan.)e in konec) Plošče so pritrjene na ko- vinske palice. Doslej so se dobro izkazale, kar pomeni, da jih bodo uporabljali še na- prej. Karton pa izdelujejo danes že v kakovosti, ki pre- nese vročino do 230 stopinj Celzija. Tak papir obložijo na obeh straneh s folijami. Listi- či iz aluminija, ki predstav- ljajo ^^ekakšno izolacijsko plast znotraj in zunaj. V tak- šnih posodah in pripravah kuhajo hrano v ameriških gospodinjstvih in jo ohranja- jo toplo, dokler ne pride čas. da jo postavijo na mizo. Odpornost proti mokroti s prevleko iz umetnih tvarin omogoča še drugo uspešno u- porabo papirja, stisnjenega s trdnimi vezmi. Uporabljajo ga za prevleko pri sedežih v avtomobilih. Ti izdelki klju- bujejo mrazu, dežju in dru- gim vremenskim pojavom. Iz delali pa so tudi papirnate blazine, ki se glede trdnosti in prikupnosti lahko kosaio z drugimi izdelki. Madeže na njih odstranimo z vodo ali milom, prevleke pa kemično čistimo in likamo s soparo. Jader iz nepremočljivega papirja, ki bi bila polovico cenejša od jader iz platna, še ne izdelujejo, a ni več daleč čas, ko bo prišlo tudi do tega. Talna obloga iz sandrana pa že danes zanje obilo prizna- nja. Ker je zanesljivo trdna, jo lahko napajamo z latek- som, mlečnim kavčukom in prevleko iz vinila. Podložena s klobučevino obeta ta podlo- ga, da bo vzdržala vrsto let, pri tem pa znatno cenejša od drugih oblog. Lateks uporabljajo tudi za izdelovanje novovrstnih ta- pet, ki se nalepijo na steno, ne da bi jih predhodno ovla- žili ali namazali z lepilom. Hi'btna stran teh tapet ima prevleko iz brezbarvnega la- teksa. Steno povaljamo z li- čarskim valjem, nato položi- mo nanjo tapeto, ki se takoj hitro in čisto sprime. Med zaščitnimi sredstvi za tapete se je dobro obnesel pripomoček s strupom proti nadležnim žuželkam, zlasti proti muham, ki poginejo že ob prvem dotiku z njim. Ta pripomoček je hvaležen po- sebno zaradi tega. ker traja njegova učinkovitost mesece in mesece. Zmes lahko kom- biniramo z neko novo kemič- no snovjo, ki vsebuje koloidi- alno raztopino kremenčeve kisline. Ta deluje proti ne- snagi ter izpolni celo mikro- skopsko neznatne odprtine ali gube v papirju, kjer se naj- raje nabira prah v stanova- nju. Vrsta bolnišnic uporablja danes tudi vodovzdržen pa- pir, prevlečen s tanko plast- jo polietilena. Prodajajo ga v zavitkih kakor ovojni papir. Nadomešča nam gumijaste preproge in rjuhe. Ker ne prepušča mokrote in vlage, ga uporabljajo s pridom za povrhnjico ovojev. Dobro slu' ži pri rentgenskih pregledih, pri porodih, a tudi pri zdrav- niških preiskavah z iglo. S tem pa še ni vse storjeno! Kakor nam zdravnik svetuje in nas svari, da naj si mož privo- šči kdaj tudi malo oddiha, po- trebuje tudi žena 20. stoletja odmor v sivem vsakdanjem delu, prost dan v tednu in let- ni dopust, kot se spodobi. Ne le zato, ker vedno vsi tako le- po govorimo o enakovrednosti. temveč tudi zato, ker to ^ teva skrb za njeno zdravj^AJ je mati zaposlena še v sM in nima časa za opoldanski jH čitek, ker si tega razkošja y more privoščiti, naj to vsaj v nedeiljo ali soboto poldne. Tudi dopust naj se ne kt>ni tako, da vsa družina uživa sv bodo in lepoto narave, go^ dinja pa je še naprej obloži- s svojim delom, ker ima družina na sončnem jugu laj. ni vikend z uporabo kuhi^ To Je seveda bolj poceni družinska blagajna tako utrpi kdove kaj škode T« zmoremo dopust celo podalj ti. A še vedno velja: tudi ' tisti, ki tako kuhinjo »upoti Ijajo« naj pri kuhanju pog ga jo! Dr med. H. Neuthal* prev. Nelly Schust^ ORMOŽ : MLADI- NEC 18:12 V četrtek, 18. marca I9fl "je rokometno moštvo TJl Ormož v Murskih Cmcili rokometno ekipo Mladinec i Murskih Črncev odigralo po kalno rokometno tekmo, ki a je končala z rezultatom 18:1^ (8:8) v korist TJK Ormož. Ce tekmo nekoliko pol montiramo, bi lahko deji da je Ormož kot vedno, i sijajno zaigral. To pa vel sanfKJ za drugi polčas, saj Ormožani v prvem začenj igro s taktiko nasprotnika, pa je ^veda bila zelo 9 učinkovita. V drugem polci su pa so Ormožani zavid spet svoj stari stil igre, ki j bil doslej še skoraj vedn učinkovit. Spet je potrebn pohvaliti sijajnega vratarj Ožeka, ki je res presenetlji branil. Spet nam je dokaz da le redkokateri strel naji pot v njegovo mrežo. Zadi ke za Ormož so dosegli a slednji igralci: Gerlovič Sulek 2, Hanželič 3, PolalJ Kolarič in Torin po 2 in B rak 1. Treba je še po veda da Ormožani v igri ni mogli pokazati vsega, k znajo, saj nasprotnik ni i močan. Čeprav je bilo nel grobih izpadov s strani W dinca, se je tekma konča kot smo vsi pričakovali z zmago Ormožanov! ORMOŽ : POLET 10:0 ! v nedeljo. 21. marca, se pričela spomladanska rok metna sezona v pomurski 1 gi. Napovedano je bilo sr čanje ekipe TJK Ormož i Poleta 70. Ti dve ekipi bij naj pomerili v prvenstvi rokometni tekmi. Toda ew Poleta 70 se ni odzvala in| ko kljub lepemu vrem« tekme ni bilo. Zakaj se (lo je niso odzvali, še ni zna Tako je sedaj za donU moštvo TJK Ormož P* spomladanska tekma že i bij ena. -FI&, ^NIK — ČETRTEK. 25. marca 1971 Stran i5 Ali že veste...? kdo je bil Abraham Lin- Abraham Lincoln se je ro- dil leta 1809 v Hodgen's Mil- lu v državi Kentucky (ZDA), pozneje je v življenju bil de- lavec, poštni uslužbenec, bil pa je izvoljen tudi v različne organe v Ameriki, tako da je nazadnje obtičal na predsed- niškem stolu. Se preden je postal predsednik Združenih držav, pa je opazoval ravna- nje s črnskimi sužnji, ki so bili tedaj brez pravic in vredni manj kot živina. Tik preden je Lincoln postal predsednik, so se Združene države razdelile v dva tabo- ra: prvi so bili za odpravo suženjstva, drugi pa za red, ^i je vladal dotlej. Tako raz- cepljeno Ameriko je dobil v roke Lincoln. Nekaj južnih držav se je od svojega ma- tičnega združenja odcepilo in izvolilo za predsednika Jef- fersona Davisa. Tako je na- stala tako imenovana država konfederacije južnjakov. Ker je Jug zahteval od severa predajo neke trdnjave v Juž- ni Karolini, so se vojaki tega forta uprli in tedaj (12. apri- la 1861) se je vnela držav- ljanska vojna v Severni Ameriki. Medtem, ko so po bojiščih tekli potoki krvi, je predsednik Lincoln izdal za- kon o prepovedi suženjstva. Toda državljanska vojna se je nadaljevala. Leta 1864 je bil Lincoln drugič izvoljen za predsednika, 9. aprila na- slednjega leta pa se je kon- čala državljanska vojna z zmago severa in odprava, ali bolje Lincolnova ideja o od- pravi suženjstva, je zmaga- la. Na žalost pa je predsed- nik samo pet dni slavil zma- go, kajti 14. aprila 1865 je predsednik Abraham Lincoln podlegel revolverskim stre- lom fanatičnega pristaša Ju- ga, igralca Bootha. Tako je veliki predsednik našel smrt v loži washingtonskega gle- dališča. In šele tedaj je »svet v njem spoznal junaka, ki je padel kot mučenik!« Kari Marx). ... in kdo je bil Spartakus? Spartakus je bil rimski gladiator in kot tak vešč vseh borbenih prijemov. Nih- če ni vedel njegovega porek- la, domneva pa se, da je bil doma nekje iz Tracije. Ko je bil še v rimski gladiatorski šoli, je iz nje, potem, ko je pobil stražarje, s svojimi 73 prijatelji iz nje pobegnil. To je v Rimu dvignilo veliko prahu in ko so ostali sužnji izvedeli za Spartakusov beg, so oni storili isto in se mu priključili. Tako je v krat- kem času nabral precejšnjo vojsko, nekaj nad 40.000 mož, ki jih je potem učil s svojimi prijatelji vojnih veščin. Ker so bili upori sužnjev vse češ- či, tudi rimska vojska ni mi- rovala. Italija se je v krat- kem času (okrog leta 73 pred našim štetjem) spremenila v pravo bojišče. Vendar je bil Spartakus preslab in njegova vojska je bila premagana, Spartakus ubit, vendar nik- dar niso našli njegovega trupla. Zato pa je tudi ved- no v rimskih sužnjih tlelo upanje, da še živi in da jih bo rešil suženjskih spon. Spartakus je bil vzgled tudi poznejšim revolucionarjem in ti so ustanavljali razne od- bore, imenovane po tem ve- likem revolucionarju stare- ga veka. ... in kdaj je pričela prva ci- vilna radijska postaja z de- lom? Prva civilna radijska po- staja na Balkanu je s pro- gramom na srednjih valovih pričela delati 15. maja 1926 v Zagrebu. Naprave so posta- vili v neki stari zgradbi na Markovem trgu. Dve leti poz- neje je spregovorila postaja v Ljubljani in leta 1929 tudi v Beogradu. Do leta 1939 so bi- le v Jugoslaviji samo tri ra- dijske postaje s programom na srednjih valovih in ena kratkovalovna v Beogradu. Zdaj je v Jugoslaviji 20 ra- dijskih postaj. Matične po- staje so v Beogradu, Zagre- bu, Ljubljani, Sarajevu, Ti- togradu, Skopju, Novem Sa- du in Prištini. Poleg tega po- znamo nič koliko lokalnih radijskih postaj, v Sloveniji jih je 14. ... da obstoja tudi rumeni pa- radižnik? Na otokih Galapagos v Ti- hem oceanu raste zelo redka vrsta rumenega paradižnika. Uspevati ne more nikjer drugod, ker morajo semena te redke rastline pred ka- Ijenjem skozi poseben pro- ces. Naj se sliši še tako čud- no, toda dognali so, da mora- jo biti .semena vsaj dva ted- na v želodcu velikih želv, ki žive edinole na teh otokih. ... kdo je bil Daniel Defoe? Daniel Defoe, avtor knjige Robinson Crusoe, ki je zna- na po vsem svetu, je bil za- prt, ker je javno napadel ozkosrčna stališča anglikan- ske cerkve. Obsodili so ga na tri dni sramotilnega stebra. Pričakoval je, da ga bodo Londončani obmetavali s vsemogočimi odpadki, pa so le sočustvovali z njim in ga obsipali s cvetjem! ... kaj o biserih? Biser je edini dragulj, ki nastane v morju. Izločijo ga iz školjke bisernice. Drugače kot druge dragulje je po- trebno biser samo nekoliko obrusiti, pa je že dober za prodajo. Najlepši biseri so iz morij na Daljnem vzhodu. Največ jih najdejo japonski in malajski potapljači, ki so pogostokrat v veliki nevar- nosti, ko se slabo zavarova- ni potapljajo v velike globi- ne, kjer so tudi morski psi. Zbral: F. K. Dober den gospe no ge- spodje, tavarišice no tavarišči, pozdrovleni fsi, ki v prieški ali pa keri driigi šprohi pre- klijate fsokodnevne težove! Zaj pa smo se te v proven pomeni besede otepli zime, saj smo meli v nedelo prvi spomladanski den. Ja. po- mlod, to ie za mene najlepši no najboj cartik cajt. Pa kaj mi pomoga pomlod, če ie na meni že fse sivo no ovejeno. Živo se še sporni j an tistih le- pih no liibezenskih pomlodi, gdo sma še bla mi j a z Mico v zelenih letah no sma bla kak dvo cvetna popka, ki sta obetala lepo poforbano no di- šečo cvetje. Držala sma se za roke no se kak dvo golobče- ka sprehojala po naši vesi. Kak so bli lepi večeri, gdo sma štela zvezdice no posliJ- šala, kak sta se nama srčeka premetovala. Vete. tak sma bla zalublena, ke sma vidla kak je trova rosla no kame- je cvelo. Te pa sma si eno ve- čer rekla: »Ti boš moja že- na ---- ti boš moi lubi mo- žek.« Naredi: smo toko go- stil vaje, ke ie cela ves tri dni plesala no se mastila z naj- boišimi prleškimi specialite- tami, kak so meso iz tiinke, pohani piceki. dobra šmarni- ca, gibonce ... No, nemo van več našteva, saj ven, ke se van že fsen doi po kolonah sline cidijo. Z Mico j sma preživela provi medeni me- sec. Vete. ženila sma se maj- nlka no sen ji fsoki den na- trga en šopek dišečih šmar- nic. Micika doi. Micika gor, Micika sen pa to ... Lujzek po dugen, Lujzek povprek. Lujzek na fse strani.,., tak sma se rada mela. Medeni mesec je mina. te pa se je začelo živleje v drii,- gen pomeni besede. Na svet se je prijoka prvi otrok, dru- gi tretji, strti, peti----pro- izvodnja se je vstovla ori šte- vilki 12. No tiidi Kristusa je spremlalo 12 apostolof na ie- govi trnovi poti... Nekšni pregovor provi, ke je zokon z medon namozan: križ. Med zakonca ooližeta. križ pa ostone. Glih tak Je bi- lo v najinen zokoni. Medeni dnevi so se spremenil naj- pret v solene. te pa v kopri- vo ve. nazodjo pa v trnove. Vete. kak to gre: Z moje lii- be Micike je grotala »pre- kleta baba«, z lubega Lujze- ka pa »frdamani ded. pre- kleti«. Deca so se selili kak lastavice od hiše. Eni so v o- stali v naši liibi domovini, drugi pa so šli s trebuhon za kruhcn. S ten pa seveda še ne smen rečti. ke je na što- ra leta v zokoni tak hujdo. Z Micoj se še vseeno rada moma. tak pa le neje več sladko, kak blo je včosik v toplih pomlodnih večerih. Joj, kak sen se zaguča. Ve- te, pomlod me je čista pre- vzela no mi toga ne smete preveč za hujdo vzeti. Saj ti- sti, ki ste že tak stori kak jas, že vete, kak je to, če člo- vik začne v jeseni živleja pomlodne občiitke dobivati... IŠČEMO NEKVALIFICIRANO DELOVNO SILO! Tak, zaj pa smo tan. kak fčosik gdo reče — v r . ti. Za- čela se je spomlodanska se- zona- kmečkega dela. pa ore- moj diiši ne vemo. gdo de nan fse jive zora no oprava driiga potrebna dela. Večina ta mlodih Prlekof nan ie o- dišla »na študijske dopuste« v Nemčijo no v Avstrijo. Študijske zato, saj do se pre tan nafčili. kak je treba go- spodarstvo forati no obračati za 20 procentof devalvirani dinar. Premoj diiši v Prleki- ji smo ostali skoro še sami toki, ki mamo že na glovah aerodrume za miihe, dosti pa nas je že tokih, ki nas niti miihe več nečejo obletovati. V naši vesi smo se na zod- jen vašken sestonki zgučali, ke mo dali v cajtnge razpis, da išemo mlode no sposobne delafce za delo na naših kme- tijah. Glovni pogoj za prijo- vo na naš razpis je močna vola do dela na kmetiji no liibezen dp naše domoče zemlice. Pločamo v natura- lijah al: pa domo za nagrado v najem naše jive no gospo- darska poslopja. Mislimo, ke de javlo na naš razpis vejko število 'nlodih lidi še posebno iz m.esta. zato vas lepo pro- simo, ke pohitite s prijovami. Prošje sprejemamo do 1. ap- rila letos. Pohitite, čokajo vas neobdelana polja no po- drte domačije... ! Za poseb- no pridne delafce smo si pri- šparali tudi fse nepločane ob- veznosti do driižbe, ki j in jih domo v najem čista zapstuj,.. Za gori objovleni razpis pošlite prošje na naš naslov: Vaška skupnost SUHI BREG, nošta PROZNA MOSJA — ZDRUŽENA REPUBLIKA PRLESKA. Tak. vidite pa smo se po drgoč malo potožili eden o- vemi no si zavuj>ali svoje križe no težove. Pa še neke van moren povedati. Neke se guči, ke do mi pre tudi moj rezervirani kot malo deval- viral: no mi prikrajšali pre- dugi jezik. No ja, upajmo_, ke nede tak hujdo, saj nibena žiipa neje tak vroča kak se kiiha. Lepe spomladanske po- zdrove van pošila vaš zvesti Lujzek iz Prlekije. STRAH 16 TEDNIK — ČETRTEK. 25. marca ig^; Nedelja, 28. marca 6.00—8.OU Uubio jutru! 6.05 Po- ročila 6.30 Inlormativna oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Poiočila 7.20 Intormativna odaja 7.25 EP 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.40 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila — Radijski in T V spored 8,05 Veseli tobogan 9,00 Poročila 9.05 Koncert iz naših krajev 10,00 Se pomnite, tovariši. . . 10.25 Pe- smi borbe in dela 10.40 EP 10.45 —12.00 Poslušalci čestitajo — —vmes ob 11.00—11.15 Poročila 12.00 Rezervirano za prenos sko- kov na 90-meti-.ski skakalnici v Planici 13.15 Poslu.šalci čestitajo 14,00 Poročila 14 05 Vedri zvoki 14.30 i-Unnoreska tedr>a 14,50 Orgle v ritmu 15.00 Poročila 15.05—17,00 Športno popoldne — vmes ob 16,00 EP 17.00 Poročila 17 05 Iz opernega sveta 17.30 Radijska igra 18 40 Iz Beethovnovih sonat 19.00 Lahko noč, otroci! 19 10 Obvestila 19.15 Glasi ene razgled- nice 19 30 Radijski dnevnik 20 00 »v nedeljo zvečer«, vodi Marjan Kral,i, 22 00 Poročila 22 20 Zaple- šite 7 nami 23.00 Poročila 23 05 Literarni nokturno 23,15 Jazz 24.00 Poročila. Ponedeljek, 29, marca 4.30—8,00 Dobro jutro! — poro- čila — vmes ob 5.00 Poročila 5,30 Danes za vas 5,45 Informativna odaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6,50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8,00 Poročila 14.00 Poročila 14 10 Glasba 14.30 EP. . . 14 35 Poslušal- ci čestitajo 14.55 Pet minut za EP 15.00 Dogodki in odmevi 15,,30 Glasbeni intermezzo 15 40 Pojeta mešani zbor iz Izole 16,00 »Vrti- Ijak« 16,40 Iz opernih odrov 17 00 Poročila 17.10 Glasbeno popoldrre 18,00 Poročila 18,15 »Signali«: 18 35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambl Maksa Kumra 19 25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20 00 Ver- di' »Traviata« 22,00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 23 15 Igramo za ples 24.00 Poročila. Torek, 30 marca 4 30—8.00 Dobro jutro! — poro- čila — vmes ob 5,00 Poročila 5,30 Danes za vas 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutran.la kronika 6 30 Informativna oddaja 6.50 Na da- na.šn.ii dan 7 00 Poročila 7 15 In- formativr^a oddaja 7.25 Kadilski in TV spored 7.45 Informativna odda.ia 8.00 Poročila 14 00 Poro- čila 14.10 Glasba mladih 14.30 Z londonskim filharmoničnim or- kestrom 14 40 Na poti s kitaro 14,55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15,30 Glasbeni intermezzo 15.40 Roviia klavirskih triov 16,00 »Vr- tili^ak« 16 40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17,10 Simfonični koncert 18,00 Poročila 18.15 V to- rek na svidenje! 18 45 T^ahko noč otroci! 19.10 Obvestila 19 15 Ansambl Vilija Petriča 19 25 RP 19.30 Radijski nevnik 20 00 Proda- jalna melodij 20 30 Padij^^ka iera 21 47 Lahka glasba 22 00 Poročila 22.15 Beethoven' Godalni kvar- tet 23 00 Poročila 23 05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Po- ročila. Sreda, 31. marca 4.30—8 00 Dobro jutro! — poro- čila — vmes ob 5,00 Poročila 5 30 Danes za vas 5.45 Informativna oddaja R 00 Jutranja kronika B.30 Informativna oddaja 6,50 Re- kreacija. 7 00 Poročila 7 15 In- formativna oddaja 7 25 Radijski in TV SDored. 7 45 Informativna oddaja R 00 Poročila. 14 00 Poro- čila 14 10 Koncertni valčki 14 30 KP 14 35 Poslu.^nlri čestitalo 14 55 15 00 Dogodki in odmf>v1 15 30 Glasbeni interme77:n 15.40 Fantazij^ In valček 16 00 Vrti- ljak IR 40 Na obisku v studiu 14. 17.00 Poročila. 17.10 Jezikovni po- govori. 17.25 Glasbena galerija. 18.00 Poročila. 18.15 Wagner: sklepni pi-izor opere Mojstri pev- ci nurnberški. 18.40 Naš razgovor. 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila. 19.15 Glasbene razgledni ce. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Simfonični orkester — vmes v od- moru: Kulturni globus. 22 00 Po- ročila. 22.15 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Po- pevke. 24.00 Poročila. Četrtek, 1. aprila 4.30—8.00 Uobro jutro! poročila — vmes ob 5,00 Poročila 5 30 Da- nes za vas 5.45 InforniativiM od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.50 Na da- našnji dan 7.00 Poročila 7.15 In- formativna oddaja. 8.00 Poročila. 14.00 Poročila 14.10 Pesein iz nila- dih grl 14.30 Z orkestrom Rias Berlin 14.45 Mehurčki 14.55 Pet minut za EP 15 00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Ansambel Kučera izvaja pe- smi iz Južne Amerike 16.00 Vrti- ljak 18 40 Lahka in zabavna glas- ba 17.00 Poročila 17,10 Koncert po željah 18 00 Poročila 18,15 Iz ka- setne produkcije RTV Ljubljana. 18.30 Z ansamblom Francija Pu- harja 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila 19,15 Ansambl Jožeta Privška 19.25 Pet niinut za EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 Domače pesmi 21.00 Li- terarni večer 21.40 Glasbeni nok- turno 22 00 Poročila 22.15 Iz opu- Amadeusa Hartmanna 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23,15 Jazz 23,40 Melodije za lahko noč 24.00 Poročila. Petek. 2. aprila 4.30—8.00 Dobro jutro! poročila — vmes ob 5 00 Poročila 5.30 Da- nes za vas 5.45 Informativi>a od- daja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6..50 Rekrea- cija 7 00 informativ- na oddaja 7 25 Radijski in TV EDored 7,45 Informativna odddaja 8 00 Poročila 14.00 Poročila 14 10 Igramo po željah mlad'h 14 30 EP 14 35 Poslu.šalci čestitajo 14,55 KP 15 on Dogodki in odmevi 15.30 Na- potki za turiste 15 35 Glasbeni in- termezzo 1T5,40 Strauss; Koncert žt. 2 16 00 Vrtiljak 16 40 Rad irviaro pi-^^ho 17 00 Poročila 17,10 Človek in zdravje 17.20 Operni Poročila 18 15 Pesmi Antona Lajovica 18,50 Ogledalo našega časa 19 00 Lahko noč. o- troci! 19 10 Obvestila 19.15 An- sambel Franca Flereta 19 25 EP 19.30 Kadilski dnevnik 20.00 Naj narodi Dojo ... 20 30 Top Dops 13 21.15 Oddaia o nomorščakih 22 00 Poročil,T 2' 15 Tz loeov domačih 23.00 PoročilT 23 05 Liter.irrM^ nok- turno 23.15 Jazz 24 00 Poročila. Sobota. 4 aprila 4.30—8.00 Dobro jutro! ooročila — vmes ob 5 00 Poročila 5 30 Da- nes za vas 5 45 Informativna od- daia fiOO Jutrani.T kronika 6 30 Informativna oddaja 7 00 Poroči- la 7.15 Informativna oddaja 7.25 Kadilski in TV snored 7 45 Tnfo'-- mrjtivna nridaia 8 00 Poročili 14 00 Poročila 14.10 Glasbena nravljica 14.30 Z domačimi ansambli 14.55 Pet minut za FP 15 00 Dontodki ii odmevi 15 30 Glasbeni 'ntorm^zzT 15 40 Pesmi in nle.sii jugoslovan- skih narodov 16 00 Vrtili.nk 16,40 Ob isti ur' 17 00 Pomč'la 17.10 Gremo v kino 17 50 Or?le v rit- mu 18 00 Poročila 18.15 M Mu- sorgski—M.Ravel: Slike z razsta- ve 18.4S S knjižnega trga 19 00 Lahko noč. otroci! 19 10 Obvesti- la 19 15 Ansambel Mihe Dovžana 19 25 F.P 19.30 Radijski dnovnik 20 00 Spoznavajmo svet in domo- vino 21.15 Z.nhnvna glasba 22 00 Piro^^ila 92 '>n Oddala za našo iz- seljence 23.00 Poročala 23 05—01 00 S pesmijo ir> plesom v novi te- den — vmes ob 24 00 Poročila 01 00 Poročila. ZAHVALA Ob prcrani izgubi našega očeta, tasta, in sta- rega očeta CIRILA VRABLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodtiikom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala Antonu Vojsku za lepe poslovilne besede, godbenikom za žalostiiike in duhovščini za žalni obred. Ptuj, 19. marca 1971. Žalujoči: hčerki in sin z družinami ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v cvetu mladosti zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak ALOJZ KMETEC Pospremili smo ga v nedeljo, 14. marca 1971 izpred hiše žalosti v Skorišnjaku 23 na doma- če pokopališče v Zg. Leskovcu pri Ptuju. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, go- stinskemu podjetju Ljubljana, g. župniku in Konradu Šmigocu za poslovilne besede. Žalujoči: starši, bratje, sestre in ostalo aiorod- stvo. OSNOVNA ŠOLA MAKSA BRACICA V CIRKULANAH razpisuje za šolsko leto 1971/72 mesto KUHA- RICE za šolsko kuhinjo. Prednost imajo kuharice s prakso. Plača po pravilniku. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA V PTUJU potrebuje več samskih sob za svoje zdrav- stvene delavce. Ponudbe pošljite upravi bol- nišnice. VREM — do nedelje, 4. aprila 1971. Mlaj bo v petek, 26. marca, ob 20.24. Napoved: V vzhodni Sloveniii bo do petka, 2. aprila, lepo vreme. Hlad- neje bo. V sosednih po- krajinah bo od časa do časa dež in sneg. GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem. Helena Vido- vič. Slovenski trg 6, Ptuj. GLOBOK Otroški voziček, skoraj KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ DELOVNA ENOTA TRNOVSKA VAS PRODAI^O: 1. tehtnico, živinsko 1000 kff, 2. silos kombajn TARO. 2. silos kombajn TAROS. Ogled možen vsak dan na delovni enoti v Tr- novski vasi. nov, zadnji model, uvožen pit dam. Mežnarič. Kidričevo 4.' GRADBENO PARCELO, 19 aro ob glavni cesti Ptuj — Mariboi 3 km od Ptuja prodam. Kam. puš, Trubarjeva 5-b, Ptuj. SLADKO KRMO ug rabljeno motorno žas contrastihl prodam. Anton Gi lun. Grdina 32 p. Stoperce. USLUŽBENKI iščeta vsaj de no opremljeno sobo Vprašaj Marijo v gostilni »Pri Rozil' v Ptuju TEDNIK izdala časopisni zavod Ptuiski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejujr uredniški odbor. Odgovorni urednik le Anton Bauman. — Iz^'' ja vsak četrtek. — Tekoči račun nri SDK Ptuj. št. 524-3-772 — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica I*-