Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur.
Edited by: Editoiial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25^ per copy.
Advert. 1 column x 1" $2.10
sLovensKA
FOR A F R E E SLOVENIA
V sovražnike ' z oblakov rodu naj naš ' ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže!
F. Prešeren: Zdravljica
LETNIK XI. —VOLUME XI.
TORONTO, 1. APRIL 1960.
ŠTEVILKA 4 — NUMBER 4
UREDNIŠTVO IN UPRAVA "SLOVENSKE DRŽAVE" ŽELITA VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SOMIŠLJENIKOM,
PRIJATELJEM IN SPLOH VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM SIROM SVETA, PREDVSEM PA ONIM V DOMOVINI, ZADOVOLJNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Za slovensko Velikonoč!
Spet bodo peli velikonočni zvonovi in oznanjali vesele novico: Kristus je vstal! Velikonočno oznanilo o vstajenju je temelj našega verovanja. "Ce pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera in naše upanje", je zapisal apostol Pavel.
Velikonočna Aleluja je za vse verujoče ljudi glasen memento: Kristus je gospodar življenja in smrti. V Njegovih rokah je tudi usoda narodov. Trpeči in ponižani narodi gledajo Vanj z zaupanjem in verujejo, da bo po njihovem Velikem petku prišla tudi zanje Velnikonočna nedelja. Kristus je šel v svojo slavo po mučenški smrti na križu. Tudi Njemu, ki je Bog, ni bilo priza-nešeno, da se dopolnijo Pisma.
Komunizem je uničil svobodo številnim narodom in je postavil na grob njihove samostojnosti težak kamen policijske sile. Številni drugi, doslej malopo-membni narodi na vseh kontinentih sveta dvigajo glave in se hočejo znebiti vezi koioniulizma. Ali bodo v svojih prizadevanjih uspeli? Bodo, ker imajo enako pravico do svobode in enakopravnega življenja kakor vsi drugi večji, gospodarsko trdni narodi. Tudi ti narodi upajo, da po velikem petku ponižanj, omalovaževanj in zapostavljanj dočakajo narodno Veliko noč, vstajenje v svobodnih državah. Tudi za nje velja: Po trpljenju k— vstajenju J
Tudi naš slovenski narod doživlja svoj veliki petek. Je na Golgoti z svojim Bogom in Njegovo presveto Materjo. Nima verske, pa tudi ne narodne svo-vode. Je suženj in hlapci v Beogradu vadljajo za njegovo suknjo . . . Prav v Velikem tednu mora iz naših ranjenih src iti proseči
t DR. ALOJZIJ KUHAR
ZA VELIKO NOČ...
(Misli, ki jih je napisal pokojni dr. Kuhar ob svoji zadnji Veliki noči.)
Ljubi slovenski verniki! Vesele velikonočne praznike vam in vsem vašim družina! . . Tam pri vas, tukaj pri nas in po vsem krščanskem svetu kjerkoli vlada svoboda, je Velika noč praznik veselja. Pa tudi tam, kjer so razmere hude, jo Velika noč ko sončni žarek, ki prinese luč in toplino v človeška srca. Ni jih več strah in svetlo upanje jih dvigne proti lepšim obzorjem . . Slovenski narod je velikonočni praznik z veliko ljubeznijo in pesniškim čutom okrasil s prelepimi starodavnimi šegami in navadami, ki vse — od kresov, ki gorijo po hribih in vaseh, pa do rdečih pirhov in pisauk, ki jih darujemo drug drugemu z radostjo v očeh — dihajo sončno razpoloženje v srcih. Zakaj to veselje? Odkod to veselje? Vzrokov za to, bližnjih in daljnih, bi lahko našteli mnogo, toda vsi se dajo spojiti in speljati na enega samega, velikega, vesoljnega, ki daje vsebino in smisel velikonočnemu veselju . . .Zveličat", ki so ga na Veliki petek pribili na veliko soboto pokopali v skalnati grob katerega so zapečatili, a jc na Veliko noč vstal, je bil največji revolucionar, ki so kedaj ali še bodo hodili po tej naši ze mlji. Njegov evanjpljj je lep, a jc tudi težak . . ..• Osvoboditi človeka od posledic grefia, ga prerodi ti v otroka božjega in ga na tej višini njegovega dostojanstva voditi, da Bogu služi, svojega bližnjega ljubi in si s tem zasluži večno življenje. Družbeni red, ki ga je oznanila krščanska, revolucija in ga sedaj že dva tisoč let uvaja med človeški rod, je zgrajen na ljubezni, ki naj veže vse ljudi med seboj in ves človeški rod z Bogom Stvarnikom in Očetom vseh. Krščanski revolucionarni program je lep, a je tudi težak. Ce bi bil Kriscus zanj umrl, bi s tem zaslužil ime junaka, toda človeški rod še ne bi vedel, če je tudi resničen. Šele ko je Zveličar premagal smrt in s tem storil nekaj, česar človeško bitje ne more storiti, je prinesel dokaz, da je njegov
klic k Odrešeniku: Po svojem trpljenju in križu in po svojem ! nauk božjega izvora in zaneslji-častitljivem Vstajenju, reši naše j vo resničen, ker je On sam, ki ljudstvo, naš narod vezi brez- ! ga je proglasil — Bog, ki je go-boštva! Daj našim bratom in i spodar nad smrtjo. Za svoje
sestram doma, da bodo ohranili vero in da ne bodo pozabili častitljivih izročil škofov: Antona Martina Slomška, Rožmana.
Moliti moramo za naše ljudi doma, da ne bodo omagali ampak vztrajali v ti-pljenju. Pa tudi delati moramo. To zadnje velja zlasti za slovensko emigracijo po širenem svetu. Molijo naši bratje in sestre doma, molimo z njimi mi. Delamo pa lahko za resnično narodno svobodo samo mi, ki smo v svobodnem svetu. V domovini imajo vezane roke in nad njimi bdi oko komunističnih tiranov.
Velikonočni prazniki v letu 1960 naj nam bodo ponovni opomin k podvojenem, da podese-torjenem delu za naš ideal, ki je naslov našemu glasilu: Slovenska država. Dokler Slovenija ne bo v rcsnici rešena komunizma in tujih varuhov, tako dolgo za Slovence ni prave narodne Velike noči.
M. Geratič
ideale so umirali tudi drugi, pa čeprav so bili lažnjivi. Toda od smrti je vstal samo Bog. Vsta-Jegliča jn | jenje je dalo krščanski revolu-j ciji pečat resničnosti in večnosti. Zakaj torej ne bi bili veseli! Saj od prve Velike noči naprej vsak kristjan zanesljivo ve kam gre in da je njegova pot prava pot, ki ga bo pripeljala do cilja .. Prva Velika noč je razpodila vse dvome, je napravila konec vse-kemu ugibanju in kristjanom razsvetila pot skozi življenje. Sedaj vedo kam gredo in da je cilj h kateremu jih ta pot vodi pravi in odrešilni. Naj govorijo okrog njih kar hočejo naj skušata prevladati laž in hudobija; naj kristjane zaničujejo, pribijajo na križe in jih mečejo v skalnate jame — vse to na resnici, ki jo je Velika noč razo-dela, ničesar ne spremeni . . Kristjan to ve, ni ga strah in ie miren. Za prvim Pilatom so prišli drugi, križu na Kalvariji je sledilo na tisoče drugih — toda krščanska revolucija traja dalje,
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z ŽELJO PO SKORAJŠNJI OBNOVI SVOBODE V DOMOVINI IN IZPOLNITVI SLOVENSKIH NARODNIH TEŽENJ ZET I SLOVENCEM IN SLOVENKAM V DOMOVINI IN PO SVETU
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI
ker jo vodi božji ustanovitelj z zastavo nesmrtne zmage . . . Trava je porasla grobove tiranov; iz človeškega spomina so izbrisana celo njihova imena: pozabljene so laži hudobije in krivice. Toda zastava zmage krščanske revolucije vihra dalje in vsaka Velika noč jo okrasi z novim zelenjem upanja in z novo rdečo barvo goreče ljubezni in požrtvovalne zvestobe... Zakaj naj ne bi vriskalo srce vsem kristjanom po vsem svetu!? Onim, ki so V svobodi, ker vedo, da jih je evangelij Vstajenja svobodil in jim svobodo varje; onim, ki so v verigah, ker vedo, da bo sila velikonočne poslanice te verige strla in bodo zaživeli svobodo božjih otrok, katero jc Zveličar odkupil in ji zajamčil nesmrtno trajanje.
Velika noč pa je poleg tega najslovesnejša potrditev najmočnejše sile, ki giblje in usmerja človeka. Človek hoče živeti! Upanje v življenje je najgloblje ukoreninjeno v človekovi zavesti. Temu upanju vse žrtvuje; človek da vse, da si življenje ohrani, življenje — to se pravi moč ustvarjajočega dela in trajanja v ustvarjanju novega. Bog, ki je človeka ustvaril po svoji podobi, mu je' dai ouse* največje božje lastnosti, namreč lastnost rasti, razvijanja svojih darov telesa in duha, uma iri srca, do čim večje popolnosti. Velikonočna poslanica, velikonočna pesem o zmagi življenja nad smtrjo, pa je človeku utešila to njegovo najgloblje upanje, ker mu je odprla obzorja večnosti. Odslej bo živel in ostvarjal naprej, brez mejnikov. Kajti večno življenje, na katerega pripravlja človeka krščanska revolucija, je večna vigred, ko ne bo nikoli konca življenju in ustvarjanju. Človeški um in človekovo srce ne bosta nikoli izčrpala virov za svojo željo, da dosežeta več, boljše in lepše — ker večni Bog je neskočno popolen . . . Zakaj torej naj ne bi vriskali od veselja na Veliko noč, ko je vstali Zveličar utešil človekovo željo po neumrljivem življenju in ustvarjanju. Tirani te sile življenja ne morejo ugasniti. Mimo njih dere in njih pod seboj pokopava.
Krščanska vigred je večna, kajti velikonočna zastava zmage življenja nad smtrjo je zastava nesmrtnega božjega jamstva, da krščanska revolucija, ki hoče uveljaviti večnostne pravice božjih otrok v družabnem redu pravice in ljubezni, ne more biti nikoli in od nikogar premagana. Zatorej, ljubi verni Slovenci!
Veselite se na Veliko noč! Saj veste, kam pelje vaša pot in kam vodi krščanstvo, ki je vera v življenje in ne pozna smrti.
GINA SE SELI
Svetovno znana filmska igralka Gina Lollobrigida, z možem Slovencem , zdravnikom dr. Mirkom Škofičem in sinom Milkom so zaprosili za emigracijo v Kanado. Gospod Peter Škofič, ki jim jeza sponzorja, je imel v zadnjem času prav gotovo dela čez glavo s časnikarji in TV intervjuji.
Vsi kanadski časopisi so zelo naklonjeno sprejeli novico o prihodu te filmske deve. Tudi mi želimo Gini kot celi družini kar najprisrene dobrodošlico. Morda bo celo slovenskemu imenu kaj koristilo!
Vsem Slovencem in Slovenkam, doma v Sloveniji in na tujem, želi vesel praznik Vstajenja — Glavni odbor slovenskega državnega gibanja in Svet slovenskega državnega gibanja
Zadušnica v stolnici Sv. Mihaela v Torontu
V	soboto 11. marca 1960. je bila ob 12h v stolnici sv. Mihaela v Torontu slovesna zadušnica za pokojnim kardinalom dr. Alojzijem Stepincem. Sv. maše se je udeležil tudi torontski nadškof Eminenca kardinal McGuigan.
V	črno odeta hrvatska zastava je ob tej žalni spominski uri bolj kot kdaj koli prej med-seboj čvrsto povezala številne Hrvate iz Toronta in ostalih krajev Kanade, ki so se z udeležbo pri sveti maši zbrano in hvaležno poklonili velikemu cerkvenemu knezu, duhovniku in neustrašenemu borcu za vero, resnico, pravico, svobodo in neodvisnost svojega trpečega hrvatskega naroda.
Po končani sv. maši je dr. Jefan Lackovič, njegov bivši tajnik, s prižnice navzočim v izklesanih besedah, najprej v hrvatskem jeziku, nato pa v angleščini, prikazal bistvene poteze pokojnika, njegovo duhovno zapuščino 7 gorečo jj,5>>,šjijoi da «i jo vsi osvojimo in v vskadan-jem življenju uresničimo: S vero v Boga in z njo v trpeči hrvatski narod si vedno in povsod prizadevajmo, da si bomo v bistvenih, za naš duhovni in narodni blagor neobhodno potrebnih stvareh medseboj edini; da bomo ohranili svobodo, zmernost, strpnost in človeško dostojanstvo na področjih dopuščene relativnosti; vedno in povsod pa ohranili medsebojno ljubezen, razumevanje in spoštovanje.
Sv. maše so se udeležili tudi Slovenci. S tem smo se vsaj malo oddolžili njegovim dobrotam, ki jih je izkazoval mnogim Slovencem med zadnjo svetovno vojno.
I "Canadian Ethnic Press Club news"
1 V "Canadian Ethnic Press j Club" je vpisanih 28 neagleških I publikacij v Ontariju, ki sezna-i njajo nove kanadčane z novo domovino. Naš časopis je zastopan v odboru direktorjev.
•	Omenjeni klub prireja.
Ethnic Pres Bali, ki bo v petek 29. aprila ob pol deveti uri zvečer v Royal York Hotelu, ter vabimo vse, ki imajo čas, da se ga udeleže. Obleka navadna. Dobiček gre za World Refugee fund, ki pomaga beguncem. Igra godba pod vodstvom g. Jimmv Mac-Donalda. Zanimiv program.
•	29. in 30. aprila ima Canadian Ethnic Pres Federation konvencijo v Torontu v Royal York Hotelu. Gost-govornik bo minister za Državljanstvo in Vse-Ijevanje ga. Ellen Fairclough in drugi vidnejši gosti.
•	1. maja bo C.F.R.B. prenašal zanimiv program "Canadians Ali" na katerem bodo nastopili trije uredniki neangleških časopisov skupaj s komentatorjem g. Johnom Collingvvodd Readom.
•	Topla zahvala kluba je bila poslana ontarijskima poslancema gg. Allanu Grossmanu in Andreju Thompsonu za njuno podporo novokanadčanom v parlamentu.
Ontarijske kreditne zveze zborujejo
Prvi teden v marcu je imela svoj letni občni zbor Ontarijska Liga kreditnih zvez, ki se ga jc udeležilo nad 1650 oseb,
Poleg rednega programa je priredila Liga v dneh zborovanja več tečajev za razne funkcionarje, objavila izdajo novega priročnika za nadzorne odbore, ; razdelila nagrade za najboljše letno poročilo, priredila raztavo tiska itd. Uradni začetek zboro-i vanja so dvignili uniformirani godbeniki Kolumbovih vitezov in 24 okrožnih Miss Credit Union, ki so predstavljale razne skupine, ki služijo kot podlaga organiziranja kreditnih zvez. Etnične skupine je predstavljala gdč. Uršula Muellcr iz Kitchenerja. Mo-
litve jc opravil namesto zadržanega pomožnega škofa Marroc-coa preč. g. Cambrey. Zborovanje so pozdravili zastopniki pokrajinske vlade in mesta Toronta. V petek je bila na sporedu modna razstava za dame in zvečer zabavna prireditev za vse udeležence. Zborovanje je zalju-čil slavnosti banket s kronanjem Mis Ontario Credit Union, gdč. Bet te Pender iz Niagara Falls. Slavnosti govorik je bi! vseučilišči profesor A.J. Boudreau i/. Sudburyja. Predsednik g. Do-nald R. Bell je razdelil nagrade študentom kmetijskih šol, ki so napisali najboljša dela v nagradnem razpisu Lige.
Slovenski kreditni zadrugi sta zastopala gg. Senica in Košir.
Škof Čekada obtožen
Po poročila Hrvatskega glasa so obtožili komunisti katoliškega škofa iz Skoplja dr. Franja Ce-kado in še dva druga duhovnika tihotapljenja s tujo valuto.
CCF ima dvomljivega pobornika
S t. Catharines Standard je poročal 18. februarja t.l.. o preda-vaju, ki ga je imel major Wil-liam M. Jones iz VVcllandporta pri klubu socialistične, a vsaj v narodnem vodstvu strogo pro-tikomunistične stranke CCF.
Major Jones je dobro znan kot zvezni oficir Zaveznikov, ki mu je uspelo, da je pregovoril britansko vlado, da je ustavila podporo Mihajloviču in začela s polno paro podpirati komuniste. Iz poročila je razvidno, da major Jones še vedno stoji za komunizmom v Jugoslaviji in za CCF bi bilo dobro, če bi malo pregledala obisti svojih govornikov, če hoče še vnaprej veljati kot protikomunistična stranka.
CANADIANA navaja This is Slovenia
CANADIANA, mesečno poročilo o publikacijah, ki zanimajo kanadčane, prinaša v januarski številki za 1. 1960 na dveh mestih (str. 6 in 31) podatke o knjigi This is Slovenia. Revijo izdaja Državna knjižnica v Ottavvi in jo dobivajo vse knjižnice v Kanadi.
Richard Pattee objavlja v svoji izčrpni knjigi o procesu proti kardinalu Stepincu v knjigi "The Čase of Cardinal Alovsius Stepi-rtafc" (The Bruce Publishing Companv, Milvvaukee, 1953) polno dokumentov, ki so bili rabljeni v zvezi s procesom proti takratnemu nadškofu. Pod poglavjem XXXIII so zbrani različni dokumenti, ki se nanašajo na pomoč nadškofa slovenskim beguncem. Za osvežitev spomina in v znak hvaležnosti navajamo nekaj odlomkov:
19. novembra 1941 je pisal nadškof Stepinac v imenu škofovske i konference vsem hrvatskim ško-! fom in jih prosil, naj ukažejo i svojim duhovnikom, da morajo i skrbeti za slovenske farane enako kot za svoje in naj jim skušajo pomagati tuli shrano, obleko in zaposlitvijo.
Zahvalnih pisem Slovencev prinašajo dokumenti več. Eno je zahvalno pismo Pokrajinskega odbora iz Ljubljane, datirano 25. 6. 1941, kjer se zahvaljujejo za izkazano pomoč in se priporočajo še za nadaljnjo. Valerian Učak, prior križarskega reda, priporoča nadškofu duhovnike svojega reda, ki so morali zapustiti Slovenijo. Taborišče slovenskih beguncev v Banja Luki se zahvaljuje nadškofu za izkazano pomoč in prosijo za ponovno podporo (26. septembra 1943), za katero se zahvaljujejo v nadaljnjem pismu (21. oktobra 1943), ki se delno glasi: "Ni besedi, s katerimi bomo Slovenci kedaj koli
mogli zadostno še zahvaliti Vaši ekscelenci za Vašo brezmejno velikodušnost. Z največjim veseljem in z najglobjo hvaležno-' stja smo sprejeli vsoto 50.000 kun, ki ste nam jih poslali. Ta pomoč je prišla prav ko smo bili zelo zaskrbljeni glede oskrbe s hrano . . ."
Dokument XXXIV vsebuje izjavo Draga Oberžana, ki je upravljal poseben sklad za slovenske begunce. Za sklad sta vedela samo g. Ciko in g. Oberžan in poleg njega nadškof Stepinac. Ta tajni sklad je razdelil med Slovence 5,700.000 kun.
Precej podrobno poročilo o nadškofovi pomoči Slovencem \ tem času je svoj čas objavil celo ciril-metodijski list Nova pot v Sloveniji.
V Hrvatskem glasu, ki izhaja v VVinnipegu, objavlja 14. marca t.l. Pavle Horvat iz VVilmettea, 111., članek "Slovenci zajedno sa Hrvatima tuguju za Stepincem!" G. Pavle Horvat je bil predstavnik Slovencev na Hrvatskem v tem kritičnem času in je osebno vedel za vso moralno in materialno pomoč, ki jo je nadškof nudil Slovencem.
Zmagala je poštenost in zavest odgovornosti . . .
Svetovno znani hrvatski kipar Ivan Meštrovič je povedal časnikarjem vsebino razgovorov z bivšim podpredsednikom Titove vlade, Milovanom Djilasom, v Nevv York Citv. 1. 1955.
Milovan Djilas je takrat v navzočnosti bivšega Titovega vele-poslaniko v Združenih državah Sava Kosanoviča, izjavil kiparju Meštroviču, da je bil pok. kardinal dr. Alojzij Stepinac v vseh obtožban nedolžen človek.
Isto, pravi Meštrovič, so mu potrdili tudi nekateri drugi vidnejši Titovi uradniki, katerih imena pa za enkrat še ne more objaviti, ker so službeno vezani.
Teža izmišljenih obtožb proti pok. kardinalu Stepincu se jo po Djilasovi izjavi povečala takrat, ko je krivično obtoženi cerkveni dostojanstvenik, malo pred sodnim procesom 1. 1946. za ponujeno mu ceno njegove "oprostitve", odločno zavrnil Titovo zahtevo, da bi organiziral "bratsko narodno katoliško cerkev" odtrgano od sv. Stolice, duhovnega središča krščanstva.
Ker ni klonil, je bil zato obla-ten, krivično obdolžen, obsojen, vržen v dolgoletno ječo, ki mu je izpodkopala rahlo zdravje in pospešila prezgodnjo, mučeniško smrt.
• Za sklad koroških dijakov
sta prispeval po $2.— gg. Drago Ložar, St. Catharines, Ont., in g. | Vladimir Mauko iz Toronta. t Posnemaj te!
m
Your
BLO0II
saves
LIVES


Zadnje pismo kardinala Stepinca?
Po poročilih iz Dunaja (NC)
je zahtevalo sodišče v Osijeku, ki je obsodilo več duhovnikov, da pride pokojni kardinal na razpravo kot priča. Ker je bilo njegovo zdravstveno stanje slabo, je po poročilu poslal pismo "ljudskemu sodišču", ki se delno glasi:
"Po 13 letih zapora inintema-cije stojim na pragu groba. Zdravniki so mi dali doslej 66 pintov krvi in operirali obe nogi, da mi rešijo življenje. Ni mi treba naštevati še druge bolečini, ker sem invalid, ki se more premikati po sobi samo s pomočjo palice. Bolečine mi pogosto otežujejo celo darovanje sv. maše".
"Vlada morda misli, da predolgo umiram. Zato naj odredi, da me fizično likvidirajo, kakor je pred 14 leti odredila, da me pravno likvidirajo . . ."
Pismo je v celoti objavil tudi "The B.C. Catholic" v Vancouve-ru 3. marca t.l. iz katerega posnemamo še naslednje:
Kardinal Stepinac omenja v tem pismu, da mu je kipar Me-štrovič ob svojem obisku sporočil mnenje Djilasa in drugih, da je bil obsojen po krivici, o čemer poročamo drugje. Omenja tudi, da je zdravnik dr. šercer zaprosil, da mu dovolijo bivanje na morju za zdravljene, da pa je bila ta prošnja odbita. Kardinal postavlja v pismu tudi vprašanje: "Če se borim proti ideologiji stranke v prepričanju, da je v celoti lažna, mar se s tem borim proti državi!"
Glavna samostojna dela dr. Ivana Ahčina
Poleg neštetih raprav zlasti v Času in drugih revijah je napisal pokojni dr. Ivan Ahčin več samostojnih del:
Mladina v Sovjetski Rusiji, Ljubljana 1936
Komunizem največja nevarnost naše dobe, Ljubljana 1939
V založbi Družabne Pravde v Buenos Airesu pa:
Ob jubileju papeških socialnih okronic Rerum novarum in Ouadragesimo anno, 1951 Sociologija, prva knjiga, 1953 Socialogija, druga knjiga, prvi snopič, 1955
Sociologija, druga knjiga, dru gi snopič, 1956 Socialna ekonomija, 1958.
"MEDDOBJE" RAZPISUJE NAGRADE ZA ESEJ ALI RAZPRAVO
"Meddobje" razpisuje za vse, ki se poklicno ali privatno, zanimajo za kulturno-lifozofska vprašanja, tri nagrade in sicer z namenom, da poživi slovensko ustvarjalno delo, pa tudi zato, da si pridobi novih sotrudnikov. Izrecno vabi k sodelovanju našo akademsko mladino po vsem svetu.
1.	— Nagrade so tri (vsaka po 1.000 argentinskih pesov).
2.	— Prispevki morajo biti izvirni (esej ali razprava) in morajo biti iz obče filozofskega ali pa kulturno filozofskega območja. Prispevki iz slovenskega območja so zaželjeni, vendar bo v vseh primerih kakovost edino merilo.
3.	— Sodelovati mora vsak kjerkoli živeči Slovenec.
4.	— Rokopis je treba poslati do 30. septembra 1960 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Ruda Jurčec (Meddobje) — Ola-zabal 233815, Buenos Aires, Argentina.
5.	— Rokopis sme obsegati do 20 strani, pisanih v dvojnem razmaku in mora biti opremljen s šifro. Pravo ime ali pvsedonim (ki pa mora biti znan vsaj enemu članu žirije) je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kakor rokopis. Od-pro se samo kuverte naprajenih avtorjev.
6.	— Žirijo sestavljajo gg.: dr. Vinko Brumen, dr. Milan Komar, dr. Ignacij Lenček.
7.	— Izbrani teksti bodo objavljeni v Meddobju. V primeru, da se vsi trije nagrajeni teksti ne objavijo istočasno, vrstni red njih objave nima nobene zveze z njih višjo ali nižjo kvaliteto.
8.	— Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
+ PROFESOR DR. IVAN AHČIN
Vrste markatnih osebnosti slovenskega javnega življenja polpretekle dobe se redčijo bolj in bolj. Izkoreninjenje iz naravnega okolja, težave, ki so združene s krajevno in duhovno pri-lagodtvijo v tujem ozračju jim krajšajo življenjsko dobo hitreje kot bi bilo to pričakovati v rednih razmerah. Morda še vest o smrti prevzviženega dr. Grego-rija Rožmana ni dosegla vseh Slovencev, ki so raztepeni po širnem svetu, ko je angel smrti obiskal težko bolnega vseučiliške-ga profesorja dr. Ivana Ahčina in ga odrešik trpljenja predno je mogel dokončati veliko delo, ki si ga je zastavil v begunstvu poleg obilne zaposlitve na teološki fakulteti — enciklopedični oris Sociologije in Ekonomije.
Dr. Ivan Ahčin se je rodil 1. 1897 v Domžalah in je študiral srednjo šolo in vsečilišče v Ljubljani, kjer je doktoriral iz bogoloslovnih ved. Pozneje se je izpopolnjeval v socialnih in ekonomskih vedah v Parizu. Kot profesor socialne filozofije na ljubljanski bogoslovni fakulteti je nadaljeval izročilo dr. J.E. Kreka in dr. Aleša Ušeničnika. L. 1930 je prevzel souredništvo Časa, znanstvene revije Leonove družbe, v katerem je objavljal razprave iz socialnega in gospodarskega področja. Kot glavni urednik Slovenca (1929—1942) je bil znan po svojih uvodnikih, ki jih je podpisoval s kratico drin. V begunstvu je pomagal vzdrževati slovensko bogoslovno fakulteto, kjer je poleg predavanj svoje stroke poučeval še več drugih strok. Razen tega je bil obilno zaposlen s pripravljanjem Sociologije in Ekonomije, poleg tega pa še s predavanji in članki v zamejskih or-ganivacijah ter publikacijah. Družabna Pravda v Buenos Airesu, ki je izdajala dela pokojnega profesorja, ga je izvolila za častnega predsednika. Stalno je tudi sodeloval pri letnih socialnih dneh v Argetini. Delo mu je zadnja leta oteževala bolezen, ki jo je vdano prenašal. Ločitev od sveta mu je oteževala le zavest, da mu ni bilo dano končati svojega na široko zasnovanega življenjskega dela Sociologije in Ekonomije. Pokojni profesor je umrl 14. februarja na domu, pokopali pa so ga na njegovo željo pri sv. Martinu. Bog mu bodi dober plačnik za njegovo vestno in požrtvovalno delo za svoj narod!
OB SMRTI IVANA PREGLJA
31. januarja letos, je v Sede-minsedemdesetem letu starosti umrl v Ljubljani veliki slovenski pisatelj, slavist in vzgojitelj, Ivan Pregelj. Rodil se je 27. oktobra 1883 pri Sv. Luciji na Mostu, študiral v Ljubljani, Gradcu in Dunaju, kjer je tudi promoviral za doktorja filozofije. Po vrnitvi iz Dunaju, je opravljal profesorsko službo po raznih krajih Slovenije, dokler se ni končno za stalno preselil v Ljubljano, kjer je tudi umrl.
S pisateljevanjem se je začel ukvarjati že v srednji šoli. Svoje prispevke je objavljal v "Ljubljanskem zvonu" in drugih literarnih revijah in časopisih, v katerih se je že s svojimi prvenci pokazal kot zelo nadarjen slovenski pisatelj.
Motivi njegovih romanov so vzeti po večini iz njegove ožje domovine Primorske, v kateri ni začutil samo bedo kmečkega človeka, njegovo zatiranje in po-tujčevanje, ampak tudi žilavost narodovega značaja, lepoto narave in svojega jezika. Vse to skupaj je pokojni Ivan Pregelj združil od prve do poslednje knjige, ki jo je bil napisal. Nikjer se ni boril s seboj z junaki svojih romanov, pač pa z vsemi, ki so mu bili pri srcu, za vse, ki so slovensko besedo in miselnost nosili v sebi na pravem mestu. Včasih je bil psiholog in sociolog hkrati, pa spet poet in učitelj. To se ponavlja preko vseh Pregljevih del, zato ga je ljudstvo tudi sprejelo medse in ga postavilo na elitno mesto slovenskih literatov.
Novice iz Slovenije
•	Sredi marca se je odpravila na pot prva jugoslovanska himalajska odprava. Kot je znano, bi ta odprava morala biti že pred leti, vendar pa sta takrat Planinski zvezi Srbije in Hrvatske zahtevali, naj bi se je udeležili predstavniki vseh jugoslovanskih republik ne glede na pripravljenost in poznanje visokogorskega sveta. Končno pa je le prodrlo mnenje Planinske zveze Slovenije, ki seveda ni mogla sprejeti zahteve Planinske zveze Jugoslavije. Odprava šteje sedem članov. Med njimi sta zdravnik in časnikar. Namenjena je na Nanda Devi. Priprave so trajale dolgo časa. Vsa oprema je bila izdelana v Sloveniji in se je na vseh preizkušnjah brezhibno obnesla.
•	Kot smo že poročali, je v začetku leta Splošna Plovba vzpostavila pomorsko zvezo med Koprom in New Yorkom. V Jugoslaviji je ta pobuda sprožila val nasprotstev, zlasti pri reških podjetjih, ki že dalj časa z za-
vistjo spremljajo uspešen razvoj Splošne Plovbe (letos bo skupna tonaža njenih ladij dosegla 175.-000. ton, leta 1961 pa naj bi dosegla 220.000 ton). Vsa zadeva ie prišla pred posebno komisijo v Beograd, katera se je izrekla v korist reških podjetij. Časopisje v Sloveniji je o razsodbi molčalo, vedar pa zadeva ni povsem razčiščena, ker ljubljansko Delo poroča, da je že druga ladja Splošne Plovbe odpotovala na to redno progo.
• Do letos je skoraj celoten ulov rib na slovenski obali prešel v predelovalno industrijo, tako da ni bila preskrba s presnimi ribami zadostna niti za obalne kraje toliko manj za osredno Slovenijo. Letos skušajo izboljšati položaj, tudi zato, da odpomorejo pomanjkanju teletine na trgu. V številkah: "Riba" iz Izole je lani od dobrih 3000 ton ulovljenih rib dala na trg 350 ton presnih rib letos jih namerava dati 800.
Ta "burka" ja stara...
Čeprav je propagandna linija mednarodnega komunizma v polnem razmahu "ljubezni" in pisanja o "Miru in mirnem sožitju" je vendar delovanje komunističnih strank usmerjeno še vedno v ustvarjanje problemov in trenj med narodi zapadne demokracije.
Po Stalinovi "degradaciji" je Komunistična stranka v Kanadi v reorganizacijskem stadiju. Pravijo, da ima 6.500 članov, od drugod se sliši, da jih imajo le 4.000-, a težko je reči za organizacijo, ki v glavnem deluje podtalno, koliko članov ima. Vendar je zanimivo, če si pogledamo nekoliko po bliže njihovo delovanje v zadnjem času.
Tisk so povečali in izboljšali. Imajo stalne dopisnike v Moskvi in v Peipingu, sodelujejo z mednarodnim komunističnim tiskom. Zadnje čase je močan dotok publikacij izza železne zavese.
Komunistične knjigarne rasto kot gobe po dežju. Ceiia kom. knjigam je minimalna, tako, da je dostopna čim širšim plastem naroda.
Univerze in dijaški klubi so postali primarne tarče njihove aktivnosti. Pripravljajo "kader", ki naj infiltrira vse panoge življenja. V '"poslovnih prostorih" imata rdeča zastava in znak srp s kladivom zvišen nepremakljiv prostor.
Trockisti- grupa, ki pravi, da je nezadovoljna, sledi dosledno marksističhi liniji. V Torontu ima jo zelo aktivno mladinsko grupo "Socialistična mladina".
Udeležili so se federalnih in občinskih volitev. Mnogi so nastopili kot neodvisni. Bili so trenutno uspešni le v Winnipegu in Brit. Kolumbiji. Svoje neuspeh drugod uspešno uporabljajo v svoje propagandne namene. Čuti se poživljenje delovanja za občinske volitve v letu 1960.
Glavna propaganda so jim trenutno: "Mir in sožitje", 'Pomi-rjenje napetosi" in "Popolna razorožitev", seveda oboje s kontrolo ali brez, kakor bo pač tovariš Kruščev "se počutil' in odločil.
Poizkušajo se vriniti vsepovsod,
Veliko je ustvarjal v času narodovega trpljenja, ko so Italijani neusmiljeno tlačili in potujčevali Primorsko. Hrepenel je po nečem velikem, česar človek ne najde samo v obilici osebne sreče, ampak tudi v preteklosti in bodočnosti ter usodi svojega naroda. Zato je Pregelj po drugi svetovni vojni literarno ohromel, ker je njegov razum zadela krivica nepričakovanega in volja nepokli canega. Umaknil se je s slovenskega Parnasa, ker je vedel, da b' ponovno zaklical zaman: pravico in svobodo svojemu narodu.
Prav zaradi tega bo ostal Pregelj v očeh Slovencev blesteč in kremenit značaj, pistatelj, ki svojih sposobnosti ni prodal za oguljene beliče samodržcev, temveč umrl s svojim prepričanjem o sebi in drugih mirne vesti, da mu narod ne bo mogel nikoli očitati hlapčevstva tistim, proti katerim je bilo vse življenje naperjeno njegovo pero.
T. Zagorc
prelevijo se kot kače, in obnašajo se kot pravi kamelejoni. Pod krilatico "Sodelovanja za mir" se približujejo dobrotnikom bolniških ustanov, resničnim pacifistom, različnim cerkvenim grupam kjer pričakujejo uspeh, — "sodelujmo pri borbi z vodstvi podjetij in odklonitvi desno usmerjenih delavskih voditeljev", — apelirajo na delavce.
Takozvana "front grup" deluje po načinu "sodelovanja" iz leta 1940.
"The Canadian Peace Congress" z različnimi sopotniškimi organizacijami ("Toronto Association for Peace", kot primer) prirejajo sestanke in demonstracije, ter vabijo vidne osebnosti in dobrona-.memfi prpstovoljniške organizacije k "Sodelovanju za mir".
Na univerzah je poživila delovanje "Socialist Youth League". Pričakovati je novih organizacij, ki bodo delovale na liniji ka-nadsko-sovjetskega prijateljstva.
Zavedati se moramo, da obstojajo komunistične frontne organizacije zato, da mobilizirajo ljudi za komunizem.
Za zaključek navajamo imena organizacij in časopisov, ki slede komunistični liniji (povzeto po "The Alert Service" nov. 1959.)
Organizacije: Communist Partv of Canada, Congress of Canadian Women The Socialist Youth League of Canada
Canadian Peace Congress Canadian Soviet Friendship Soc. League for Democratic Rights United Jewish People's Order Workers' Benevolent Association Youth Friendship League Socialist Party of Canada Association of United Ukrainian Canadians
Bulgarian Canadian Peoples League
Canadian Slav Committee Chinese Canadian Welfare Association (Toronto) Chinese Youth Association (Vancouver)
Cultural Rrecreational Association of Chinese Canadian Youth (Edmonton)
Federation of Russian Canadians Federation.. of.. Yugoslav Canadians (Podčrtali mi)
Finnish-Canadian Amateur Sports Federation
Finnish Organization of Canada lndependent Mutual Benefit Federation
Kossuth Sick Benefit Society Macedonian Canadian Peoples League
Maple Leaf Mutual Polish-Canadian Mutal Benefit Societv
Polish Democratic Association Russian-Canadian Youth Organization
Slovak Benefit Society Sons and Daughters of the Canadian Lithuanian Mutual Benefit Society
Časopisi in publikacije: The Canadian Tribune Pacific Tribune Le Combat Marxist Revievv
World Marxist Review: Prob-lems of Peace and Socialism
Knjige in revije
THE CHRISTIAN FAMILY APOSTOLATE, Proceedings and Addresses. Pravkar je izšlo tiskano poročilo o uspelem socialnem tednu angleško govorečih katoličanov Kanade (9—11. oktobra 1959 v Sudburvju), ki prinaša poleg imen udeležencev, uradnih pozdravov, programa itd. tudi vse govore in referate ter zaključke zborovanja. Knjiga, ki obsega 188 strani, se naroča pri Social Action Department, Canadian Catholic Conference, 90 Parent Ave,, Ottawa 2, Ont., in stane $2.— Knjiga je bogata zakladnica ne samo za sociologe, marveč za vsakega katoličana, ker obravnava vprašanje družine.
MAŠNA KNJIGA z molitveni-kom in cerkveno pesmarico ali KRISTUS KRALJUJ, zbral in priredil dr. Ivan Vrečar, Trst 1959, 1264 strani molitvenika, 165 strani pesmarice in 15 strani uvoda. To novo izdajo bodo gotovo z velikim veseljem pozdravili ne samo Slovenci na Goriškem in Primorskem, marveč tudi po celem svetu raztepeni izseljenci in begunci, ker bodo našli v eni molitveni knjižici, ki jo poleg vsega krase še lepe podobe slikarja Milka Bambiča, mo-litvenik, mašno knjigo za vse nedelje in praznike ter navodilom za pri rnerne maše med tednom in celo pesmarico.
LEP USPEH SLOVENCA
Slovenskemu svetu v Ameriki je verjetno bolj malo poznano, da je dirigent znane "Renske filharmonije" s sedežem v Kob-lenzu, Slovenec, prof. Klaro Mi-zerit. V. juniju, 1958. je bil izbran izmed sedemdeset prosilcev vseh narodnosti, ki so se potegovali za to mesto, da prevzame vodstvo" te znane glasbene ustanove. Taka mesta so odprta le izredno nadarjenim posameznikom in prof. Mizerit je med izbranci, katere je glasbena "Muza" pqsebno obdarila. Njegovi kritiki ga ocenjujejo kot prvorazrednega glasbenika, (Harriett Johson v "New York Post"), žlahtnega temperamenta, ki mu daje monžnost za veliki umetniški razmah, (Dr. švara).
Kritik v "Rhein Zeitung" (1956), pravi da je Klaro Mizerit zmožen občutljivo, okusno, poln zagona, brez nervoze z nepremično asketskim izrazom, brez geste prisilili močan "Unisono" v mnogoglasje — praktik, ki pokrije leseno trdoto z enim samim bodrilnim smehljajem".
"Rhein Post" (1956)"--pokaže Mizerita kot izrednega poznavalca partiture, ki vdanih odstavkih kraljuje kot absoluten virtuoz".
"Rhein Zeitung" (1956) "V prvi vrsti je bil koncert osebni uspeh dirigenta gosta Mizerita. Velik glasbenik, katerega vodstvo napravi pri vsem tempara-mentu na gledalca lep vtis . . "
"Abend Post", Frankfurt (1958) "Renske filharmonije" pod no-
Orbit (S.Y.L.C.) Peace Le t ter
Candian Far Eastern Nevvsletter Northern Neighbors. La voie Canadienne A. No (Madžarski) The Chinese Tribune (Kitajski) Jedinstvo — "Unity" (Jugoslovanski (podčrtali mi!) Kanadai Mavgar Munkas — "Canadian Hungarian Worker" Kronika Tygodniowa — "Weekly Chronicle" (Poljski) II Lavoratore — "The Worker" (Italjanski)
Liaudies Balsas — "Peoples
Voice" (Litvanski)
Liekki — "The Flame" (Finski)
Ludove Zvesti — "Peoples News"
(Slovaški)
Makedonski Glas — "Macedonian Voice" Ukrainian Canadian Ukrainske Slovo — "Ukrainian Word"
Ukrainske Zhitya — "Ukrainian Life"
Vapaus — "Liberty" (Finski) Vestnik — "Herald" (Ruski) Vochenblatt (Canadian Jevvish Weekly)
Week End Nevvs (Kitajski)
ZAHTEVAJTE!
Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI
NOGAVICE ZA DELO
TRPEŽNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE

PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup ?a vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
WS-9-4
vim vodstvom dir. Mizerita skoraj ni bilo mogoče več spoznati. Brez dirigentske palice je Mizerit risal nameravane učinke v zraku, sugestivno, neodvisno od partiture".
"Frankfurter Algemeine" (1958) "Od januarja 1957. je "Renska filharmonija" napravila velik korak naprej. To je predvsem zasluga novega dirigenta Mizerita, ki je poln temparamenta in pol-nokrvnj glasbenik: to smo zapazili v velikem zanosu, s katerim je vodil Tschaiko\vskega "Četrto simofonijo'. Dirigiral je na pamet s polno močjo in neprekosljivo: rojetl dirigent. Da je ludi bdličen pedagog, smo zapazili v velikem navdušenju . glasbenikov zanj — navdušenje, ki se je spontano porazdelilo v dvorano".
"Der Taunusbote", Bad Hom-burg, (1959). "Renska filharmonija" — od junija pod umetniškim vodstvom prof. Klara Mizerita, si je kot simfonični orkester v Zap. Nemčiji ustvarila sloves. Mizerit je dirigiral odlično in je risal orkestru s finimi črtami dinamiko in izraz glasbenih niti".
"Rhein Zeitung" (1959) "V prof. Mizeritu smo spoznali nad vse simpatično osebnost kot dirigenta. Prost vsake nečimrnosti, služi z dušo in veliko nadarjenostjo zvestobi dela. Mojster je stal na pultu, zato je tudi orkester igral mojstersko. Dirigent je v vsakem taktu posredoval svojemu orkestru tisto podobo, ki predstavlja osrednjo točko interpretacije. Imeli smo vtis, da se "Renska filharmonija" bolj in bolj približuje velikim orkestrom".
"Neue Presse", Frankfurt (1959) "Renska filharmonija" pod prof. Klarom Mizeritom, katerega ime si osvaja mednarodni glasbeni svet kot dirigent in komponist, pred-stavlja že orkester velikega kova . . ."
"Bergische Landeszeitung, (1959) . . . "Klaro Mizerit je moral očarati publiko; orkester je bil izdelan do zadnje sence udarcev pauk. Vodstvo tub proti godalom mojstersko. Večer: doživetje".
Tako pravijo kritiki. Kot lahko razberemo iz teh izvlečkov, je prof. Mizerit osebno zelo skromen, tako da s svojo skromnostjo naravnost očara. Seveda je bila pot do uspehov trda. Zahtevala je mnogo žrtev in študija, kateremu se je posvetil z vso dušo. Študiral je violino, kompozicijo in dirigiranje v Ljubljani, bil nekaj časa violinist pri "Slovenski filharmoniji" v Ljubljani, na radiu v Lj.; bil je tudi ustanovitelj godalnega kvarteta. Potem je poučeval harmonijo in kontrapunkt v Ljubljani, kjer je tudi komponiral simfonije, dela za godalni kvartet, godalni orkester mešani zbor in solospeve. V 1951. letu je nastopil mesto dirigenta v Dubrovniku, odkoder
je potem hodil na gostovanja po raznih mestih Jugoslavije, Avstrije, Švice in Nemčije, dokler ni bil poklican v ' Koblenz, da prevzame dirigentsko mesto pri tamkajšni filharmoniji.
To je kratek oris njegovega u-metniskega ustvarjanja, ki mu je prineslo v zadnjem času mnogo uspehov in pohvale. V družinskem življenju pa je g profesor, dober oče trem otrokom, ki že tudi kažejo nadarjenost za glasbo. Njegove žena, gospa Magda, je iz poznane Šoukalove družine v Ljubljani. Teh lepih uspehov se poleg domačih vesele tudi vsi Slovenci; naj bi se zavedali, kaj pomeni slovensko ime v svetu, naj bi bili ponosni, da iz našega malega naroda rasto možje, za katere nas po pravici zavidajo veliki narodi; naj bi bilo slovensko ime v ponos našim otrokom, naj bi jim vzbujalo zanimanje za slovensko govorico in domovino, ki leži pod Triglavom, ki je majhna, pa vendar velika!
G. profesorju pa naše čestitke, želeč mu še mnogo uspehov na njegovi glasbeni poti!
—g-—
Proslava 21 obletnice upostavitve slovaške države
Slovaki v Chicagu so v nedeljo 13. marca slovesno proslavili 21 obletnico upostavitve slovaške države. Proslava se je vršila v Stefanikovi dvorani na Pulaski Rd. Veliko število Slovakov, ne samo iz Chicaga, ampak tudi iz Whitinga, Milvvaukee in Wauke-gana se je udeležilo proslave. Zastopane so bile tudi druge narodnosti. Slovensko Narodno Zvezo je zastopal tajnik Mirko Geratič. Slavnostni govornik je bil bivši minister slovaške države v vladi dr. Jožefa Tiso— Štefan Haššik.
ŽENSKI KOTIČEK
Za "otvoritev" te kolone se nam jc posrečilo dobili od "Canadian Needlecraf Association Ltd., večje število tiskanih predlog' v angleščini, ki so na razpolago našim čitateljem, ako pišejo na Upravo, "S.D." — ženski kotiček, 646. Euclid Ave., Toronto, ter prilože 15 centov v denarju ali znamkah za stroške. Vsaka predloga je opremljena s slikami in vzorci. Na razpolago imamo:
a.)	Knitting leaflets No. CVVj 132: The Quaber set (za 6 mesecev stare)
b.)	Crochet leaflets No. C-4907: Gloves with latice cuffs
c.)	Embroidery leaflets No. E-7392: Embroidered Apron
d.)	Sewing leaflets No. S-5737: Two—tone evening Bag
e.)	Crochet leaflets No. c-FV-386: Bazaar Items
Pohitite z naročilom.
Mate Resman
slovenci in jugoslovanstvo
Nacionalizem devetnajtega stoletja je naravno zajel tudi-poleg drugih tiste slovanske narode, ki niso imeli lastne državne tradicije, niti omejene državnosti, niti živega spomina na lastno državnost in bili brez političnega priznanja ter svobode. Mednje smo spadali tudi Slovenci. Prve pojave nacionalizma med slovanskimi narodi moremo označevati kot kulturni nacionalizem; dasi niso bili brez političnih teženj, je pa vendar bila težina povdarka na kulturnem.
Pri nas Slovencih so v tem času naši prosvitljenci že bili položili temelje jezikovnega in literarnega preporoda, ki se je začel 1.1768 s prvo izdajo Pohlinove "Kraynske Grammatike" Mladostni nacionalizem, na katerega je tudi močno vplivala romantika dobe, se je predvsem izživljal na jezikovnem in kulturnem področju, nadaljeval z jezikovnim in literarnim preporodom in privedel dobo tega preporoda do zaključka. To je bila doba Kopitarja, Dobro vskega, Kollarja, Karadžiča, doba razis-kavanja jezika, starožitnosti, narodne zgodovine in prava. Tako je pot k narodnemu preporodu vodila preko filologije in zgodovine. Rraziskavanja so vodila stoletja nazaj k enotnemu izvoru, k skupnemu viru krvi in jezika, k pradomovini. Ob raziskavanjih preteklosti in ob zavesti sorodnosti so nekateri začeli prepletati usodo svojega naroda z usodo slovanstva, enotnega slovanstva. Začeli so govoriti c slovanski vzajemnosti, povezanosti in enotnosti.
Pa ne le to. Zapadno od teh narodov je vrel nacionalizem pri nemških sosedih in klical Zedinje-no Nemčijo. Kazati so se začeli zarodki pangermanizma. Male slo vanske narode je navdajal občutek majhnosti, nemoči in bojazen, da se bodo razkrojili v tujem ele-
mentu. Ta občutek je morda najbolje izrazil Dobrovsky v svojem pismu Kopitarju, ko je dejal: "Causa gentis nostrae plane despe-rata est, nisi Deus adjuvabit."
Razumljivo je, da so v takšnih Okoliščinah narodni budi tel j i vzbujali zavest slovanske vzajemnosti in enotnosti. To jim je dajalo pogum in upanje v bodočnost. O pojmu samem pa si niso bili na jasnem. Prilike niso dopuščale odkritih političnih načrtov. Dejanskih osnov zanje ni nilo. Posebno ne takšnih, ki bi dajale upanje v dogledno uresničenje. Habsburški Slovani pa so bili politično še vedno z vso silo vezani na habsburški okvir in bili prisiljeni iskati politično rešitev v tem okviru, ki je bil vsekakor manjše zlo kot pa-rešitev v okviru frankfurtskega vsenemškega programa. Lažje je bilo delati načrte in razvijati zamisli na jezikovnem in kulturnem področju. Bilo pa je tudi potrebno pri prebujajočih se narodih na teh področjih opraviti še mnogo dela, kajti le kulturno izgrajen narod more postati tudi močan političen faktor j vsaj v tem delu Evrope. Razmišljanja o jezikovnih problemih so vodila nekatere do zaključka, da bi bilo najbolje, da bi se vsi Slovani zlili v eno in govorili enoten jezik. Nekateri so celo mislili, da bi se to zgodilo naravnost, nekateri pa, da se bo to zgodilo postopoma, potom zbližanja in stapljanja-najprej-sorodnejših slovanskih "narečij". Za temi zamislimi pa je bilo skrito upanje na boljše politične možnosti. Pri nas Slovencih se je predvsem mlajša generacija tiste dobe zavedala kaj grozi slovenstvu v okviru nemške države in so zato nekateri sklepali, da bo možno najprej v južnoslovanski, a pozneje v vse-slovanski združitvi rešit, vsaj svojo slovansko individualnost. V
debatah o jeziku so sledili političnim stremljenjem.
Pri nas Slovencih se vseslo-vanski nacionalizem ni izoblikoval v nič konkretnejšega. Bil pa je opora in vspodbuda pri narodnem delu in pravgotov mnogo doprinesel k tesnejšim stikom, tako kulturnim, kot političnim, z drugimi slovanskimi narodi krep-keje pa je odjeknil med nami ilirizem, porojen v bistvu iz isie miselnosti in okoliščin in vsaj teoretično gledano za stopnjo realnejši, kot splošno vseslovanstvo. Ilirizem je predhodnik jugoslo-vanstva.
Ko doba jezikovnega in literarnega preporoda še ni bila zaključena in smo bili Slovenci v sredi "jezikovnih in črkarskih pravd" je v te pravde posegel tudi ilirizem, ki je vzrastel med Hrvati. Pri nas ga je uvajal in se ga z vso resnobo oklepal Stanko Vraz. Ker med Slovenci ni uspel, se je v duhu doslednosti tudi umaknil iz slovenskega kroga in postal Ilir-Hrvat. Ilirizem je hotel uvesli ilirščino osnovano na hrvaščini in srbščini, kot jezik vseh južnih Slovanov. Po zamisli Kollarja naj bi bila ilirščina, poleg ruščine, poljščine in češčine četrti glavni slovanski jezik. Dasi je bil ilirizem predvsem pojav na jezikovno-kulturnem področju, ni bil čisto brez političnih primesi že za svojega časa. Ljudevitu Gaju poglavitnemu ilircu je šlo tudi za politični uspeh, naravno predvsem hrvatski. Ime gibanja samo je povzeto po politični tvorbi, ki jo je ustvaril Napoleon in je bila še v živem spominu. Ilirizem je dobil nekaj političnoprogramske konkretizacije tudi v "reprezen-taciji", ki jo je sklenil hrvaški sabor junija leta 1848., katero je nesla deputacija sabora cesarski vladi v Innsbruck. Šesta točka te "reprezentacije" je zahtevala
združitev lioedine kraljevine, prikolopitev k nji južne Ogrske, tako imenovane "vojvodine srbske", in pristavljala: "U bližnji pak savez s onim Kraljevinama neka se metnu ostale jugosla-venske pokrajine velike carevi-ne... doljna Štajerska, Kozaška, Kranjska, Istra i Gorica."
Najkrepkeje je med nami odklonil ilirizem France Prešeren. Nele iz praktičnih ozirov, predvsem kot videč. Prešeren je uvidel nagibe ilirizma, predvideval njega posledice in razumel ozračje njegovega pojava. Najbolj krepko si je privoščil ilirizem v treh zabavljivih napisih: Dani-čarjem. Bahači čvetero bolj množnih Slave rodov in Narobe Katon. Drugi napis se glasi takole:
"Čeh, Poljak in Ilir, Rus svoj
'zobraziti jezik, njih le mogočni ga rod ima pravico pisat';
Beli Hrovat, 'Rusnjak ne, Slovak ne, s Slovenci ne drugi, tem gre Slave pesom, lajat:, tace lizat'."
V	znamenitem pismu Stanku Vrazu pa je Prešeren zavračal ilirizem zaradi prirodne pravice "vsega vzraslega" do obstoja.
Stanko Vraz se je sicer umaknil s slovenske pozornice, zapustil pa je za seboj svoje učence, pa tudi neodvisno od njega, misel sama ni med Slovenci popolnoma izumrla.
V	revolucionarnem letu 1848. se je vprašanje začelo nanovo. S proglašeno enakopravnostjo narodov je postalo pereče tudi vprašanje uporabe narodnega jezika v uradih in šolah. Pri nas sta se izoblikovali dve jezikovni miselnosti: slovenska in ilirska. Velika debata se je vodila v Blei-vveisovih "Novicah." Večina sot-rudnikov "Novic" je bila zato, da se začne uvajati slovenski jezik takoj v šole in urade. Nemščina pa naj ji bo kot pripomoček vse dotlej, dokler se domači jezik ne okrepi in ne dobi potrebnih književnih pomagal. Nasprotno so obmejni slovenski idealisti menili,
da je sedaj prišel čas čim večje jezikovne integracije, ki pa naj bi bila le prva stopnja kasnejše veliko važnejše-državne integracije. Glavna razlika med mišljenjem enih in drugih je bila ta, da so "noviški" prektiki pojmovali slovenščino kot samostojen knjižni jezik, medtem ko so ji idealisti odrekali prav njeno samostojnost in jo podrejali širšim slovanskim jezikovnim vidikom. (Prijatelj) Debato je zaključil leta 1852 Luka Svetec v svojih "Pomenkih o Zori", ki so izhajali v Novicah Obsodil je umetno mešanje jezikov z namenom, da be se na ta način drug drugemu približali in se končno zedinili Odklonil je Maperjevo prehodno južnoslovanščino, kakor tudi Razlagovo nerazumljivo vseslovanščino Bleiweis pa je pristavil za "Novice": "da one pišejo jezik za sloveski narod na svetu, na za ljudstvo na luni". Leta 1858. je Franc Miklošič opozoril Slovence, naj se nikar ne ukvarjajo z brezplodnim iskanjem splošno-slovanskega jezika, pač pa naj rajši pridno zbirajo slovensko narodno blago. Leta 186?. je debata ponovno vsplamtela. Tedaj pa jo je zaključil v "Napre-ju" France Levstik. Pred prvo svetovno vojno je prišlo do novega pojava ilirizma pod vplivom jugoslovanskega političnega gibanja. Vprašanje jezika je zopet načela goriška "Veda". Najizrazitejši predstavnik na jezikovno literarnem področju pa je bil dr. Ilešič. Sedaj pa jc v debato posegel Ivan Cankar, ki je stal na stališču, da je jugoslovansko vprašanje izključno politično vpračanje in povdarjal slovensko narodno individualnost. S vstopom Slovencev v Jugoslavijo, pa vprašanje ni dokončno rešeno. Že v kraljevi Jugoslaviji se pojavi 'slovenski kulturni pioblem". Ravno tako v Titovi. V kraljevi Jugoslaviji je zadaj jugoslo-venstvo, v Titovi jugoslavenstvr in komunistično pojmovanje n? rodnosti. ATadaljevanje prihodnjič
X)KAY, SEE YOU AT THE SUMMITARYf
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI RESTAVRACIJA
" E R Š T E "
Domača in importirana kaplica vseh vrst.
6802 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1—3344 Lastnika: Hinko in Berta Lobe
MIRKO GERATIC,
2737 W. 16th St.
Chicago 8, 111.
pošilja vsem prijateljem in znancem po svetu velikonočne pozdrave!
DRUŽINA MILTON MEDEN 1804 W. Cermak Road Chicago
želi odjemalcem in znancem vesele Velikonočne praznike
Zadovoljne velikonočne praznike
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA
Franc Jeza:
Študija o gospodarskem položaju Slovencev v Jugoslaviji Trst 1959. Samozaložba. Cena 800 lir. 116 strani.
O avtorju knjige moremo povedati sledeče: Jeza Franc se je rodil pred približno 45 leti v okolici Ptuja. Končal je realno gimnazijo v Ptuju, nato je potoval po Evropi. Pred svetovno vojno je študiral pravo na univerzi v Ljubljani in se udeleževal življenja akadademskem društvu Zarja. Kot takoimenovani krščanski socialist se je takoj v začetku priključil OF. Zaradi reševanja nekega člana te organizacije, ki je ležal priprt v ljubljanski bolnišnici, in zaradi fin-giranega napada na laškega kara-binerja v tej zvezi je bil obsojen na dolga leta ječe. Kakšna je bila njegova vloga med 1945 in časom, ko je zbežal iz domovine, ni znano, vendar bi si podpisani upal trditi, da je pripadal ta-koimenovanim razočaranim. Kot begunec je dobil mesto na zavezniški AIS v Trstu, trenutno je nenastavljeni (samo honorarni ) sodelavec slovenske radijske postaje v Trstu. Ves čas bivanja na Primorskem je Jeza sodelavec različnih slovenskih revij in časopisov.
Avtor knjige izpoveduje katoliški svetovni nazor, socialno je verjetno precej na levi. Osebno je poštem, požrtvovalen, pogumen in delaven, dasi morda včasih nekoliko naiven. Je precej načitan in široko razgledan.
Knjižico posveča avtor Francu Černecu, petnajstletnemu fantu, katerega sta leta 1951 predsednik kmečke obdelovalne zadruge v Holmcu pri Slovenjgradcu, Franc Plazi, in njegov pomočnik Franc Železnik v zadružni pisarni do smrti pretepla, in Helgi Bauman, šestnajstletnemu dekletu, ki se je septembra 1958 smrtno ponesrečilo pri težkem delu v kotlarni tovarne "Ekla" v Ljubljani, kamor so jo dodelili, čeprav je bilo delo nevarno in mu ni bila kos ne po svojih telesnih silah in ne po delovni
usposobljenosti.
Avtor pravi: "Oba sta padla kot žrtvi tlake, ki jo opravlja slovenska mladina za tuje gospodarje".
Naše stališče do knjige kot take in do uvoda, kjer avtor razpravlja o nastaku knjige in govori o svoji preteklosti, bomo objavili kasneje. Tu naj navedemo le dvoje, in sicer: ... da je avtorja vodilo pri pisanju prepričanje, da se Slovenci danes lahko rešijo, v bodočnost le pod pogojem, da pogledajo stvarnosti brezobzirno v oči, kajti samo-prevara je prvi simpton narodne smrti in . . . številke se ne bojijo demantiranja, kajti vzete so ta-korekoč v celoti iz jugoslovanskih uradnih virov, statisnik in poročil v ljubljanskem tisku.
Knjiga je razdeljena na 25 krajših poglavij, ki obsegajo po 2—70 strani. Predolgo bi bilo tukaj navajati vse številke, ki tako jasno kažejo izkoriščanje Slovencev s strani Beograda, vendar bomo poskušali podati najvažnejše med njimi, da bodo mogli bralci dobiti čim jasnejšo sliko o novi tlaki, ki jo opravlja naš narod v 20. stoletju.
Gospodarsko izkoriščanje Slovenije s strani tujega Beograda, ki je bilo precej občutno že v prejšnji Jugoslaviji, je doseglo po 2. svetovni vojni tak obseg, da lahko govorimo že o ekonomskem genocidu, ker izpodjeda življenjske sile slovenskega naroda. Zato k temu ni mogoče več molčati. Toda dočim je bilo izkoriščanje v kraljevini omejeno zaradi svobodnega sistema gospodarstva, je po zadnji vojni zaradi odprave privatne podjetnosti doseglo naravnost neverjeten obseg, ki mu v tako sistematični in hkrati hinavski obliki težko najdemo primer v svetovni zgodovini. Pri tem je na žalost vsa ta krivica zunanjemu svetu neznana, ker pač pojmuje FLRJ kot enotno narodno pod-
ročje, ki sme razpolagati z viri po svoji lastni uvidevnosti.
Celotni propraču FLRJ za leto 1958 je znašal 335 milijard in 89 milijonov dinarjev. Dočim predstavlja Slovenija tako po svojem ozemlju kot po številu prebivalstva le 8 odstotkov celote (FLRJ), je morala prispevati k proračunu 37,2 odstotka. Darovala je 45,6 odstotka svojega celotnega narodnega dohodka, to je 124,6 milijard dinarjev.
Od začetka 1947 do konca 1958 je slika ta: Slovenija je plašala Beogradu 974,4 milijard dinarjev. Po uradnem jugoslovanskem kurzu za dolar znaša to 3 milijarde in 248 milijonov dolarjev. V skladu s tem tečajem je vsak Slovenec moral žrtvovati v imenovanem obdobju 1568 dolarjev ali 1 kilogram in 276 gramov čistega zlata, kot je njegove cena na svetovnem trgu. Celotna količina zlata, izropanega v Sloveniji, bi znašala 2138 ton, kar predstavlja 213 vagonov, natovar-jenih z zlatom.
V obdobju od 1. julija 1945 do 30. julija 1956 so darovale USA za pomoč tujini 56 milijard in 140 milijonov dolarjev. Glede na celotni ameriški narodni dohodek (2595 milijard dolarjev) predstavlja ta pomoč le 2 odstotka. Povprečen Amerikanec je torej žrtvoval za pomoč tujini 375 dolarjev, to je štirikrat manj kot Slovenec jugu, in to kljub 4 krat večjim dohodkom. Zapad-na Nemčija je leta 1957 žrtvovala za pomoč nerazvitim deželam 50 milijonov mark, to je 22 krat manj, kot je morala dati Slovenija južnim pokrajinam. Italija žrtvuje za manj razvite dežele na jugu samo 1 odstotek narodnega dohodka.
Pri vsem tem bi stala gradnja železnice Koper — Kozina, ki bi Slovenijo učinkovito povezala z morjem, le 3 in pol milijarde dinarjev, kar znaša 4 odstotke vsote, ki jo je Slovenija 1958 odstopila Beogradu.
V petletnem planu, ki sega do 1961, niso predvidene ni kake spremembe. Tako smemo pričakovati, da bo plačal slovenski narod do 1961 še 513 milijard dinarjev ali 285,5 milijonov dolarjev.
Omejevanje slovenskega uvoza v inozemstvo in prisiljeni izvoz
v dežele FLRJ je prinesel leta
1956	okoli 100 milijonov dolarjev škode. Slovenija niti od daleč ne sme izvažati v tujino, kot bi mogla, najprej mora zadostiti domačemu trgu. Celokupen prispevek Slovenije uvozu FLRJ v tujino znaša 20 odstotkov. Napačno pa bi bilo misliti, da razpolaga Slovenija z 20 odstotki pridobljenih deviz. Slovenska podjetja si jih smejo pridržati le 1 odstotek, medtem ko z vsem ostalim razpolaga centrala. Od 200 milijonov dolarjev, ki jih je zaslužila z izvozom v tujino, v letih 1956,
1957	in 1958, si je smela obdržati Slovenija le 1,684.178 dinarjev, kar je celo nekaj manj kot 1 odstotek. Island, ki ima 1 desetino toliko . ljudi kot Slovenija, ter je brez rudnikov in gozdov, je leta 1956 zaslužil od izvoza v tujino lepo vsoto 63 milijonov dolarjev, in Izraelu, ki je nastal kot država šele pred 10 leti, ki je brez naravnih bogastev, po teritoriju in prebivalstvu pa približno odgovarja Sloveniji, je prinesel izvoz leta 1956 108 milijonov dolarjev.
Slovenci igrajo vlogo domače živali. Kot bolj razvita in bolj industrializirana dežela mora Slovenija delati in plačevati za druge, to je takoimenovane manj razvite bratske dežele na jugu. Slovenec mora delati prav tako trdo ali morda še trše, kot delajo drugi, a sadov svojega dela ne sme obdrčati sam, temveč odrajtati drugim. Plačevati mora 4—5 krat toliko, kolikor predstavlja po številu in teritoriju, obdržati pa sme od svojega dela le to, kar mu drugi dodele glede na razmerje. Slovenec mora čakati, da ga drugi, ki so manj razviti, dohite in morda tudi. . . prehite. Tukaj se avtor sprašuje in to ne brez upravičenosti! , , Morda bo pa postal jug v bodoče sentimentalen in bo redil v hlevu živinče z uvelim vimenom? V to upravičeno dvomimo".
Tujski promet, ki bi mogel nuditi svobodni Sloveniji lepe dohodke, je zanemarjen. Devizni dohodki iz inozemskega turizma so v Sloveniji šele na 11. mestu. Medtem ko smo imeli pred 1941 v našem turizmu 17.000 postelj (13.000 v gostinstvu in 4000 privatnih), jih je danes le 13.000. Zaradi očitnih nedostatkov je
r
leta 1956 samo Ljubljana izgubila za 10 milijonov dolarjev deviz. Medtem je imela Koroška, ki predstavlja le polovico Slovenije, leta 1958 petnajstkrat večje število prenočnin kot vsa Slovenija. Mnogi letoviški kraji v Sloveniji so bili adoptirani za potrebe prebivalcev z juga, tako je n. pr. propadla Kranjska gora. K slabemu tujskemu prometu prispeva svoj delež diktatorski in policijski sistem dežele in avtor pravi: , , I zkušnjc pa tudi kažejo, da tujski promet bolj privabljajo samostojne, simpatične nacionalne enote kot pa dežele brez značaja krepko izražene in razvite nacionalne in kulturne enotnosti".
Zanemaranje prometnih sredstev je zelo vidno. Večina železniških prog v Sloveniji je še vedno taka, kot so bile, ko so jih gradili. Promet Avstrija — Trst. ki je leta 1955 šel še 78 odstotkov čez Slovenijo, je šel leta 1957 le še 37 odstotkov. Elektrifikacija prog se zavlačuje in odlaša v korist jugu, hitrost vlakov marsikdaj ni enaka niti oni pred letom 1918. Dnevno primanjkuje okoli 500 zelezniških voz in na progi Južne železnice, kjer je pred 1918 vozilo dnevno 12 brzov-lakov, do 1941 6, vozi danes samo 1.
Gozdovi pokrivajo oz. so pokrivali 44 odstotkov slovenskega ozemlja in za Švedsko in Finsko smo najbolj gozdnata dežela v Evropi. Tudi gozdovi niso ušli požrešnosti tujca. Kmalu po vojni je ukazala beograjska vlada obširno in nesistematično iz-sekavanje, ki so ga izvrševali nestrokovni ljudje v delavnih brigadah. Vladala je prava ma-nija, ki je dosegla višek 1947 — 1951, ko je znašal povprečen letni izsek 4,420.000 kubičnih metrov. Ko bi bilo stanje gozdov normalno, bi znašal danes letni prirastek pet in pol milijono kubičnih metrov, zaradi zmanjšanja zalog je prirastka manj kot polovica (2,5 milijona). Izguba v denarju znaša 6 milijard letno. Razumljivo pa je, da tudi od tistih 2 in en četrt milijona i kubičnih metrov lesa, ki ga izse-' kajo letno v slovenskih jozdovih, | Slovenija nima mnogo; tudi ta denar gre tja, kamor tečejo reke. , Nekaj poglavij govori o zasta-
revanju slovenske idustrije in o nizkem življenjskem standardu prebivalstva. Avtor primerja ravan slovenskega delavca z živ-ljensko ravnjo delavcev v ostalih evropskih dežalah. Slika seveda za Slovenca ni razveseljiva. Slovenci so bistveno zapostavljeni tudi pri gradnji stanovanj, papir za tisk pa jim Beograd odmerja po številu ljudi, ne po kulturnih potrebah. Kulturna in znanstvena aktivnost pešata, ker se mora večina ljudi preveč pehati za osnovne dobrine.
Ekonomsko zatiranje in izkoriščanje ima tudi svoje biološke učinke. Letno zapusti Slovenijo okoli 4600 ljudi. Mnogi izmed teh, ki so doživljali doma golo revščino, se v tujini izgubijo in za slovenski narod umrejo, ker jih premaga manon udobja, ki ga doma niso imeli. Umor 10— 12.000 vojakov Slovenskega do-mobranstva pomeni izgubo 1 moškega letnika v Sloveniji in demografske ter biološke posledice bodo občutne še dolgo. Vsak stoti prebivalec Slovenije je resno bolan za jetiko, dočim znaša ta bolezen na Skadinav-skem in v Angliji le nekaj deset-tisočink.
Avtonomnost LRS je zaradi komunističnega nasilja in iz Beograda planiranega gospodarstva le fiktivna. Proračun LRS ne znese niti polovico proračuna Tržaškega ozemlja, dasi ima to le 11100 slovesnkega ozemlja, prebivalcev pa šteje za 80 odstotkov Slovenije. Po ustavi FLRJ iz jan. 1953 je slovenska državnost tudi z besedo negirana, točka o suverenosti narodov in o pravici do dcepitve pa je bila izpuščena. Slovenija sama lahko zelo malo odloča. Vsi ukazi pridejo iz Beograda, pa naj to velja za kulturo ali gospodarstvo, Slovenija jih sme le prikrojiti. Ker pa tudi v Sloveniji vladajo koministi, je to prikrojevanje seveda tako, da izgleda v Sloveniji vse tako kot v Makedoniji.
V poglavju — predzadnjem po vrsti —, ki nosi naslov: "Slovenski odpor proti izkoriščanju", se je avtor kot prvi resno potrudil, da pokaže, da je nekaj odpora, ter s tem zavrnil trditev, ki jo v potrditev svojega jugoslo-vanstva kaj radi ponavljajo razni junaki: da smo edini Slo-
venci hlapci režima, da smo največji hlapci in priganjači, medtem ko je vzhodno od Sotle in še bolj vzhodno od Drine vse vse proti. Tako je pri volitvah v zvezno skupščino 23. marca 1958 izmed 1,037.433 volilnih u-pravičencev v Sloveniji oddalo neveljavne glasovnice ali se vzdršalo volitev 123.563 ljudi ( — 11.72 odstotka). Ta odstotek še naraste, če pomislimo, da je volilo v Sloveniji okoli 60.000 okupacijskih časnikov in vojakov srbske narodnosti in drugih.
Sijajno je zadet naslov poglavja: Srbski hegemonizem jc le menjal konja. Zlata in večno veljavna resnica je namreč, da narodi, ki bolehajo za manijo, vladati drugim, sprejmejo in prenašajo vsak režim, ki jim pomaga obdržati to nadvlado. Tako so se tudi Srbi znašli, dasi so bili vso vojno protikomunistično na-strojeni. Na drugi strani pa morajo tudi režimi v državah z več narodi vedno bolj računati na tistega, ki je večji in močnejši ter zato smatra, da mora vladati ostalim. In tako smo danes priča na prvi pogled nelogičnega, v resnici pa zelo logičnega razvoja stvari, da se razvija novo integralno jugoslovenstvo. Kje je osredotočena moč komunisma, pokažejo številke: Od Srbov ie vsak 16. član KP, od Hrvatov vsak 25., od Slovencev pa vsak 11. prebivalec.
Avtor konča z mislijo, da je današnja FLRJ prav tako ali morda še bolj na lončenih nogah, kot je bila kraljevina. Padla bi prav kmalu, pa naj pride sunek s te ali one strani. Med slovenskimi komunisti se je baje pojavilo tajno gibanje za Slovenije v sovjetskem bloku. Avtor pravi, da slovenski narod v svoji borbi za lastno narodno državo pričakuje od sveta vsaj toliko pomoči in razumevanja, kakršno nudijo oddaljenim afriškim in južnoa-zijskim ljudstvom.
To je vsebina knjige, ki je kljub nrkaterim nedostatkom in trditvam, ki bi zaslužile poseben članek, vredna, da si jo prebere vsak Slovenec. Verjetno jo je možno dobiti neposredno od avtorja: Jeza Franc, Radio Triestc, Stazione A, Trieste — Trst, Eu-rope. Za knjigo in poštnino bi bilo treba priložiti 2 dolarja.
Oliver
i -JL 1
Eno izmed sporočil uslužnosti ontarijske vlade
razvedrilo
Vprašanje obvarovanja
V	letu 1959. se je prodaja lovskih izkaznic za domačine, izkaznic za ribiče-nedomačine ter gradnja letnih hišic na vladni zemlji podvojila od one v letu, 1949. V preteklih letih, se je, kot kaže spodnja razpredelnica, dviglino . uporabljanje pokrajinskih parkov.
Štev.	štev.	Štev.
Leto: parkov:, taborilcev: obiskovalcev
1957	39	162,705	2,144,661
1958	45	276,128	3,232,460
1959	71	479,069	5,127,199
V	zadnjih petih letih smo dodali okrog 100 kvadratnih milj zemlje lepih parkov vključno jezera za ribarjenje in obalo za kopanje) k našim Pokrajinskim parkom. Mnogi lepi predeli so odbrani za kasnejši razvoj, tako da bo čim več divjine na razpolago za razvedrilo državljanom. Istočasno smo povspešili načih oddajanja zemlje za letne hišice.
hon. j. w. spooner
Za lovce in ribiče smo tudi poskrbeli. Nove poti in ceste smo zgradili v severnem On-tariju, ter izboljšali raznovrstne stvari v južnem, kjer sc ustavi večina športnikov ob tokovih voda in na lovskih poljih. S povečanimi uspehi na polju divjačine smo začeli razvijati nova področja lova.
Za taboriščnika, športnika in poletnega izletnika so področja v polni meri odprta. Za zaščito naših gozdov pa —
VEČ GOZDNIH POŽAROV
To je naš problem. Vemo, več ljudi potuje v naše gozdove, več je možnosti za požar iz neprevidnosti — ki je v 4 izmed 5 slučajev vzrok gozdnih požarov. Pomagajte nam ohraniti naše gozdove, od katerih zavisi tretjina naše industrijske proizvodnje. Prosimo, bodite previdni z ognjem in kajenjem, kadar potujete skozi gozd.
Ontario Department of Lands and Foresis
Blato, ki maže pisca . . .
Prijatelj me je opozoril na pisanje čikaške Prosvete in me oporozoril, naj vendar kaj odgovorimo na pisanje v Prosveti izpod peresa bivšega urednika A.D. g. Antona Šabca.
Prelistal sem doblene številke in prišel do zaključka, da se skoraj ne splača tratiti časa z odgovarjanjem na trditve g. Šabca Najprvo je treba ugotoviti, da je g. Šabec presedlal od AD (zakaj, ne vem) in dal na razpolago "zaklade" svojega uma Prosveti. Nekoč je bil g. Šabec pravtako zagrizen protikomunist kot je sedaj zagrizen v zmerjanju proti-komunističnih borcev. Kdor sedla iz enega tabora v drugega, pa kaže, da ^i značaj, da se na njega ni znesti, niti mu ni mogoče verjeti. Kar je nekoč smatral za resnico, isto. sedaj razglaša za laž. Večinoma, kar je zapisanega, je preplankano iz Prosvete prejšnjih letnikov. Pro-sveta se je vedno odlikovala po tem, da je mazala slovenske pro-tikomunistične borce, napada-dala škofa dr. Rožmana in slovenske duhovnike. Slovenski begunci so bili ljudem okrog Prosvete in so še danes ljudje s "krvavimi rokami". Tito, Komunistična Partija, Osvobodilna fronta in partizani pa angeljčki, ki so narod reševali izpod jarma Nemcev, Madžazov in Italijanov. Ko bi g. Šabec bil takrat v domovini in bi videl na lastne oči, kar se je godilo v tistih časih, bi verjetno drugače pisal, če
Hon. J. W. Spooner
Minister
ONTARIO
F. A. MacDougall
Deputy Minister
»
V
• V federalnem parlamentu
pride večkrat do napornih in vročih debat, kot na primer v zadnjem času, ko so razpravljali o odpravitvi smrtne kazni v Kanadi. Tudi druge debate so ponavadi zanimive, kot ona o novi kanadski zastavi, kakor posnemamo po uradnem listu "House of Commons Debates".
Liberalni poslanec S. Boulan-ger bi rad imel pravo in resnično kanadsko zastavo že za stoletnico kanadske federacije, ki bo leta 1967. Takšno zastavo, ki ne bi spominjala na koloni-jalno dobo niti odražala servil-nost kaki evropski državi. Zavzema se za to, da bi Kanadčani morali dokazati svetu, da so dorasel in zrel narod, ki ne potrebuje več varuštve evropskih dežel. To naj bi se odražalo v novi kanadski zastavi. Pravi, da je sramota za Kanado, ko v času ko njena popularnost raste iz dneva v dan v svetu, ta nima niti jasne in prave zastave niti prave državne himne. Tako jc razumljivo, da mnogi Evropejci, Amerikanci in Azijci še vedno smatrajo Kanado za kolonijo.
vorov list (Maple Leaf) bil tisti simbol, ki bi složno družil Kanadčane vseh mogočih etničnih izvorov.
Konzervativni poslanec M. Bourbonnais je v debati dejal, da bi razni Kanadčani hoteli dati na zastavo simbole takšne kot lili-jen cvet, štiriperesno deteljico, vrtnico ali celo artičoko, hoteč s tem predstaviti Kanadčane katerih rod gre nazaj v Veliko Bri-tainjo, Škotsko, Irsko ali Francijo. Kanado so odkrili in ustanovili ljudje franseoske krvi. Toda Angleži so bili tisti, ki so jo kolonizirali, civilizirali in razvili. Pa čeprav sta bili ti dve rasi, ki sta največ doprinesli k sedanjemu zavidljivemu položaju Kanade v svetu, pa bi vključitev posebnega simbola v zastavo predstavljajoč nje, sprožil val nezadovoljstva med Kanadčani drugih etničnih izvorov, ki so posebno v zadnjem času prišli v to deželo ter toliko dobrega doprinesli k razvoju in blagostanju Kanade.
Po njegovih mnenje naklonjeno za spremembo, posebno mladi, v Kanadi vzgojeni rod. Pred nekaj leti je baje G.MJ. Coldvvell, voditelj CCF, opozoril na dejstvo, da so kanadski vojaki v Evropi med zadnjo svetovno vojno nemalokrat rabili posebno svojo zastavo,
Po njegovem mnenju bi nova zastava morala biti posrečen izbor barv, tako da bi jasno in vtisih je javno j ponosno lahko vihrala kot simbol kanadske veličine bodisi v družbi Union Jacka, ali pa Ameriških Zvezd.
Poslanec N. Mandziuk, tudi
konzerativec, je za konec debate še citiral uvodnik iz vinni-peškega "Ukrainian Voice", kjer naj bi se ogrevali za vključitev Union Jack v novo zastavo, ker se je pod tem simbolom pisala slavna kanadska zgodovina.
Mi pa upamo, da bo konstruktivna debata rodila kar najboljši uspeh, ter da bo nova kanadska zastava, kadar .koli bo že prišla, simbol takšne Kanade v kakršno verujejo tu rojeni, in v kakršno zaupajo vsi tisti, ki so si Kanado izbrali za svojo novo Domovino.
*r t f«*- i
4//
v m *
, b A ■ / -
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM SLOVENCEM, DONA IN PO SVETU
IZ CHICAGA
Dr. Jože in Claudia Planinšič Družina Ludvik in Chorine
Leskovar Družina Ludvik in Mara Jelene Družina Lojze in Vera Gregorič Družina Frank Karner, Cicero Družina Frank in Marinka • Bilban
Družina Jože in Gizela Ocepek, Cicero
Družina Otmar in Anica Tašner, Cicero
Družina Frank Martinčič
Družina Janko in Ivanka Burjek
Pavel Lenassi
Metod Žerdin
Silvo Rožanc
Družina Frank Sedlaček,
Družina Stanko in Marija Vlasič
Pavel in Irena Pečarič Družina Martin Pečarič Družina Ivan in Ivanka Buh Družina Janko in Marija
Tajčman Družina Tone in Julka Guštin Družina Mihael in Pavla Arko Družina Stanley in Mihaela
Simrayh Družina Lovro in Štefka Pire Družina Ivan in Marica Kučič Karel Kosi
Družina Lojze in Minka Grašič Družina Jože Virant Družina dr. Blaž Korošec Družina Anton Medved Dr. Viktor čerček Stanko Mikec
Družina dr. Avguštin Kuk Marija in Francek Pliberšek Judita in Janez Senica Francka in Riko Zierenfeld Jože in Ema Štrucelj Karolina Merhar Dr. Franc Porovne Družina Jožica in Ludvik Jamnik
Družina Olga in Wiljem Kaukler Družina Zina in Stane Brunšek Franc žgavec G. Vladimir Mauko Družina ing. Pepca in Viktor Škof
Gospodični Zlata in Zora Barlolj Gospodični Lidija in Cvetka
Cimprič Družina dr. Mira Rudolf Cuješ
k
ima le količkaj značaja in možatosti. Tako pa meče v svojih spisih vse v en koš: slovenske domobrane, vaške stražarje, fa-j šiste, naciste, ustaše, škofa dr. Rožmana, kardinala Stepinca in slovenske duhovnike. Za včgled| pa postavlja dr. Mikuža in druge odpadnike. Sklicuje se na izjave pistaelja Finžgarja in še| nekaj drugih Ciril-Metodarjev. Vse skupaj je neužitna brozga, vredna predalov Prosvete. Blato, ki maže pisca samega! Pač dober želodec mora imeti oni, ki lahko tako pisanje prebavil!
MG.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI POTOVALNI URAD
AVGUST K0LLANDER C0.
v poslopju Slov. Nar. doma na 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — Tel. HE. 1—4148
Pridružite se skupinskim izletom v Slovenijo z jet letali 17. in 29. junija, 12., 14. in 22. julija, katere bo vodil osebno August Kollander
Avtoriziran zastopnik za vse parobrodne družbe in letalske linije.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
JANEZA E. KREKA
V. TORONTU
ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Pisarna:
646 Euclid Ave., — LE. 2—4746
URADNE URE: TOREK ZVEČER OD 7 DO 8.30
Slovenska Narodna Zveza za Ameriko v Chicagu želi Slovencem širom sveta veselo Veliko noč z željo, da bi se vsi slovenski rojaki po svetu zedinili v delu za vstajenje Slovenije v lastni državi!



i

Tudi poslanec J.N. Tremblay (konzervativec) upa, da bo do nove zastave prišlo v bližnji bodočnosti. Pa vendar svari, da bi
. . , . hitrica v taksni zadevi utegnila da jih tako Evropejci ne bi za- , ...	. ,. , ,, ,
... • i • i ,	.biti nevarna, ker bi lahko rod a
meniah z vojaki neke druge pri-
jateljske dežele.
Odločitev pa seveda ni lahka. Pri debati o zastavi se vnemajo strasti in čuvstva, spomini in vse mogoči drugi interesi. Posebno pa se je treba izogibati, da bi simbol, ki naj bi družil, ne postal strankarsko orodje, ter s tem bil kamen ločitve duhov.
O tem kakšna naj bi bila nova kanadska zastava, Kanadčani sami še zdaleka niso enotni. Vrhovni Scet "Lodge of Sons of England Benefits Society" vztraja na tem, da mora Union Jack tvoriti del kakršne koli nove kanadske zastave. Po drugi strani pa "Native Sons of Ca-nada" trdijo, da bi Union Jack na kanadski zastavi nedvomno pomenil zatajitev kanadske individualnosti, nasprotno pa bi ja-
nepotrebne spore ter rušila narodno edinost namesto, da bi jo utrjevala, ker ne bi nudila sodržavljanom potrebne prilike resno premotriti zadeve. Konzervativni poslanec R. Paul je prepričan, da bo sedanja vlada tista, ki bo dala kanadskemu narodu potrebni resnično kanadski emblem, pa se boji, da bi v sedanjih razmerah tak važen korak postal politična nogometna žoga.
Tudi konzervativec G. Valade čuti, da bi nova kanadska zastava morala biti simbol skupnosti, znak zrelosti, sila, ki bi družila vse v Kanadi rojene ljudi. Takšna bi tudi vlivala zavest vsem novim Kanadčanom in emigrantom, da bi se res čutili z lahkoto za preve kanad-čane.
LAHKO SPODNJE PERILO
Zaščitite vaše boliše obleke proti potenju
- pomagajte si ostati hladen in prijeten. Dobite v vseh
SPODNJE HLAČE, —JOPICE —T-MAJICE ZA MOŠKE
popularnih stilih.

SPODNJE PERILO ZA ŽENSKE IN DEKLETA
Majice in hlačke za 2-4 in 6 let stare deklice. Iz belega bombaža rebrasto
pletene majice in hlačke za 816 let stara dekleta. Jopi-ce in hlače za ženske, pletene iz belega bombaža — male, sr. in velike.
TWAJ,ce d^tmanS
T-majice z zaščitnim nylon ovratnikom. Odlično spodnje perilo (hlačke) z elastc-mm pasom.


DRUGI
m.
ffmftumS
ffžmmatih
SPODNJE HLAČKE IN JOPICE ZA DEČKE.
Penmans ima kvaliteto ki vzrd ži najbolj naporno nošnjo in to matere hočejo za svoje fante.
IZDELKI: Merino "9" spodnje
Otroške spodnje perilo —za zavezati ob strani, zaviti okros in zapreti z gumbi spredaj—jopica iz finega bombaža, velikost za 3-6-9 mesecev ter — 1 in 2 leti stare.
perilo; Merino "71" spodnje perilo; Močno podloženo spodnje perilo; Penmans nogavice za golf; Penmans rokavice brez prstov; Penmans jopice.

OBLAČILNE IN ŠPORTNE NOGAVICE
GP—9—1-A
MED SLOVENCI
Toronto
RU. 2—9673
Če rabite ob večerih ali sobotah prevoz s tovornim autom za selitev ali kaj drugega, kilčite zgornjo številko, cena: $2.00 na uro in bencin!
• V nedeljo 20. marca se je poslovil od župljanov slovenske župnije v Torontu dosedanju župnik preč. g. dr. Kolarič, C.M.
• Za novega župnika v toront-ski slovenski cerkvi je bil imenovan preč. g. Andrej Prebil, C.M. Želimo mu obilo božjega blagoslova na delu v Gospodovem vinogradu!
POL MILIJONA — CILJ SLOVENSKE HRANILNICE V TORONTU
28. februarja so podajali odborniki Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu lepemu številu zbranih članov poro čilo o svojem oskrbovanju v preteklem poslovnem letu. Glavne točke blagajnikovega poročila s statističnimi podatki dosedanje rasti so objavljeni na drugem mestu. Poročilo so ponazorile velike tabele z baravastimi kri vuljami (te tabele so uproblja!) tudi na občnem zboru Ontarijskv Lige v Royal York hotelu, kjet so bili razstavljeni tudi izrezki i/ Slovenskše države, ki so povečali o kreditnih zvezah in njih delovanju).
Pri volitvah so bili izvoljeni v ravnateljski odbor gg. Rudi Kus in Emil Grmek, v kreditni odbor g. Ivan Preželj in v nadzorni odbor g. Stane Brunšek.
Občni zbor je odobril _prcdlog ravnateljstva, da se iz čistega dobiška izplačajo 4% dividende i se vrne 20% plačanih obresti vsem, ki so na tekočem s plačili.
V	živahni debati o finančnem poročilu je bilo izraženo mnenje, da bodo mnoge prehodne težave premagane, če bodo vloge dosegle pol milijona dolarjev, kar je bilo postavljeno kot cilj za bližnjo bodočnost.
V	preteklem poslovnem letu se je spremenilo razmerje med osebnimi in hipotečnimi posojili. Hipotečna posojila so znatne, presegla osebna posojila. Ker je zadruga po zakonu omejena v dajanju hipotečnih posojil na pet let na 25% vlog in je ta vsota izčrpana, je možno dobiti hipotečna posojila samo na triletne clobe.
Pred začetkom občnega zbora je na kratko razložil zavaro vanja, ki jih nudi zadružna zavarovalnica Cooperators Insurance Association (CIA, 30 Bloor VVest, WA. 5-1441), njen zastopnik.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI IN SE PRIPOROČA RESTAVRACIJA
•	Italijanska fara "Our Lady of the Angels" na Dufferin St., je prav gotovo ena največjih ne angleško govorečih far v To rontu. V letu 1959 je imela 330 porok, 1300 krstov, pa samo 35 pogrebov. Vsako soboto je tam povprečno okrog 10 porok. Tedensko imajo celo nad 35 krstov. Zanimiva je primerjava z najstarejšo in največjo angleško govorečo faro, to je stolnico Sv. Mihaela, kjer imajo tedensko povprečno le štiri krste. Se morda ne zrcali tudi v tem, kako bo izgledal bodoči etniški prerez torontskega prebivalstva?
•	Statistika je pokazala, da so Torontočani, posamezniki ali kor-poracije, dali najmanj 240 miljo-nov dolarjev za karitativne svrhe od konca druge svetovne vojne dalje. Levji delež pri tem imajo kapitalisti (business), ki so prispevali nekako 60?o ali 142 miljonov. Ti seveda ne prispevajo vedno le iz ljubezni do bližnjega, temveč največkrat odstopijo gotove vsote dobička, da si s tem znižajo davke (income tax). Oglejmo si par uspešnih na biralnih akcij v Torontu po letu 1945. Takoimenovane nabirke z;; gradnjo so bile sledeče: Universitv of Toronto
v letu, 1947 ................ S4,600.000
University of Toronto,
v letu 1959 .................. 12,600.000
House of Providence.... 3,000.000 Ontario Society Crippled
Childrcn ........................ 3,000.000
Cardinal's Funcl ............ 3,000.000
Upper Canada CoIIege.. 2,930.000 St. Michael's CoIIege .... 2,000,000
Victoria Universitv ........ 2,000.000
Jewish Home for Aged .. 1,750.000
Salvation Army .............. 1,500,000
Havergal CoIIege .............. 500.000
Dovercourt Bovs Club .... 350.000
Variety Village .................. 300.000
Swimming Pool for
Retarded Children ........ 158.000
Večje nabiralne akcije za 1o-rontske bolnice po letu 1945 pa -so bile naslednje: Hospital for Sick
Children ...................... Sg,500.000
Toronto General ............ 8,500.000
Mount Sinai .................... 5,000.000
Toronto Western ............ 3,500.000
Toronto East General .... 3,500.000 Queensway General .... 3,000.000
St. Michael's .................... 2,800.000
St. Joseph's ...................... 2,500.000
Women's CoIIege ............ 2,150.000
Scarboro General ........ 2,000.000
Northvvest General ........ 1,500.000
Branson General ............ 1,000.000
Humber JVlemorial ............ 600.000
Navedene številke vsebujejo seveda le denar nabran v javnih nabiralnih akcijah, tu niso vklju čene podpore, ki so jih navedeni projekti ali bolnice bili deležni od strani vlade. Razne korpora-cije (trgovina, industrija, banke, itd.) so prispevale od 60 do 80'K' k navedenim vsotam. Upravičeno zatrjujejo, da bi' brez njihove pomoči vsaka podobna obsežnejša nabiralna akcija bila neuspešna.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI SLOVENCEM IN SLOVENKAM TER šE POSEBEJ SVOJIM STRANKAM
J0E DERMASTJA
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS 194. Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830
mehak glas. S posebnim oočut-kom je zapela mehko-otožne in bolestno-otožne pesmi in arije. Med poslušalstvom je žela obilno priznanje za lep koncertni nastop
•	DVE NEVESTI
Isto nedeljo popoldan pa nam je v Colimvoodu v domu na Hol-mes Ave. dramatsko društvo Lilija predstavilo zabavno ljudsko igro Cvetka Golarja: Dve nevesti v režiji g. Srečka Gaserja. Igra je lepo uspela in za pustno nedeljo zabavala številne gledalce.
•	OLIMPIJSKI TEKMOVALEC
jerman v clevelandu
G. France Jerman, ki je na zimski olimpiadi v Squa\v Valle> zastopal argentinske barve se je po končani olimpiadi na poti do mov ustavil tudi za nekaj časa \ Clevelandu. Mudil se je pri znan: in prijazni Mejačevi družini Colinwoodu. V ponedeljek 7. marca pa je društvo Lilija priredil > njemu na čast prijateljski večer, ki so ga obiskali številni prijatelji in znanci g. Jermana ter prijatelji zimskega športa . G. Jerman ie pripovedoval kako je potekala olimpijada in bil predvsem navdušen nad organizacijo in tehničnimi spredstvi, ki so bila m razpolago. Sam je v teku na 30 km. zasedel 46. mesto iznird 64 tekmovalcev na težki progi. Dejal je, da se mu pač poznajo leta, da je težko držati "štih" z mlajšimi posebno kadar gre navkreber. G. Jerman je na željo poslu žalcev pripovedoval tudi o življe nju Slovencev v Argentini. Posebej pa je polagal na srce poslu šalcev željo, da bi z zanimanjem zasledovali in podpirali delo in napore Kulturne akcije.
© PONOVNO OPOZORILO
Na tri stvari bi radi ponovno opozorili. Prvič: prosimo, da po ravnate naročnino. Drugič: opozarjamo na sklad za koroške dijake v počastitev spomina pokojnega škofa dr. Gregorija Rozmana. Tretjič: trgovina Fa-milija na Glass Ave. naspro.ti šole sv. Vida ima na razpolago še nekaj vezanih izvodov knjige This is Slovenia. Ti izvodi so med zadnjimi zato piohitite z nakupom.
VSAK DAN DESET MINUT
Rudarji v senovškem rudniku očitno niso najbolj navdušeni za komunistično propagando. Da bi nikomur ne bilo mogoče izogniti se duhovni poplavi komunizma, so investirali komunisti 250.000 dinarjev za zvočne naprave in bodo tako izkoristili čas pred izmeno skupin za komunistično indoktrinacijo, kar lepo imenujejo "političen študij". Po poročilu Dolenjskega lista se bodo "tako izognili težavam, ki se pri političnem študiju pojavijo vedno zaradi neudeležbe neza-interesiranih ljudi".
ŽIVLJENJE JE BOLJŠE...
Z ELEKTRIKO
s?"
Elektrika in sodobni električni aparati narede vaše življenje bolj prijetno — —bolj udobno — prijetneje ... za samo nekaj centov dnevno!
Kljukasti križi tudi v Sloveniji
Oblasti so zaprle več mladih ljudi, ki so na severnem delu Slovenije, v Apačah risali p >; stenah kljukaste križe in tako vzbujali grenke spomine med obmejnimi Slovenci na strahovlado Hitlerja in njegovih po-maeačev.
Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE
Slovenski odvetnik in notar v Torontu
Carl Vipavec
278 BATHURST STREET ROOM 4— TEL. EMpire 4-4004
ŠEST LET IN POL PLODNEGA DELA ZA SLOVENCE V TORONTU
Koncem februarja je polagal odbor slovenske Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu obračun svojega poslovanja.
Poslovno leto, ki je bilo pravkar zaključeno, je doseglo nove rekorde tako v številu članstva, vlogah in posojilih.
Številke so sicer mrtve, toda za njimi se skrivajo poedinci in družine, ki jim je slovenska hranilnica in posojilnica pomagala v njihovih prizadevanjih za gospodarski obstoj in napredek. V naslednjem navajamo nekaj podatkov od ustanovitve zadruge junija 1953 pa do zaključka 1. 1959 z izjemo dividend in rabata, ki so ga člani odobrili na zadnjem občnem zboru za 1. 1959.
STATISTIČNI PODATKI POSLOVANJA
Chicago
Cleveland
na 1115. Bay Str. Toronto (pod Bloorom) Prvovrstna domača hrana cene zmerne, domače ozračje! Odprto vsaki dan od 12 opoldne do 9 zvečer.
,	the , ,
2H8i
| BECOMMEmO MEMIER
.............^
"American Express Čredi t Cards" WA. 3.7021
•	ŽALOSTNO SPOROČILO
V	četrtek zjutraj 25. februarja je tu v Clevelandu po krajši bolezni nenadoma umrl v dvaintridese-tem letu svojega življenja g. Ivan
' Rak. V Clevelandu zapušča ženo Tinko in sinka Janezka ter brata Vinka in dr. Maksa. V Torontu pa zapušča mamo, sestro Anico, poročeno Žumer in brata Mirka. Žalujočim izrekamo naše najgloblje sožalje.
•	SAMOSTOJEN KONCERT
JUNE PRIČE
V	nedeljo popoldan 28. februarja je v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju priredila samostojen pevski koncert članica in solistka Glasbene Matice June Priče. Ga. June Priče je le delno slovenskega rodu pa vendar z veseljem in požrtvovalnostjo deluje pri Glasbeni Matici. Poje mezzo-sopran. Program je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, arije iz oper: Carmen, Trubadur, Mignon, Moč usode in Samson in Delila ter speve, ki so jih uglasbi-li Bethoven, VVagner, Rossini ter Amerikanca Rodgers in Romberg. Pevka dobro obvladuje pevsko tehniko in ima prijetno barvan in
• Predpustna družabna zabava
Slovenske Narodne Zveze v soboto 27. februarja v Tomazinovi dvorani je prav depo uspela. Izredno lepo število ljudi se je zbralo, da se poslove od pustne dobe predno napoči resni postni čas. Ves čas je vladalo veselo razpoloženje, izvrstna godba, vriski in petje. Eden od navzočih je dejal: "Čudim se, kako to, da ima SNZ vedno tako lepo udeležbo na svojih prireditvah". Ni nobena skrivnost! Odbor se pač potrudi, da je vse v najlepšem redu. Tako bo tudi v bodoče! Dostojno, a vendar pristno domače slovensko veselje!
•	"Ubogi samci" in seveda tudi samice iz Chicaga so se v nedeljo 28. februarja preselili \ Joliet v cerkveno dvorano fare sv. Jožefa. Igralci podružnice Lige iz Chicaga so Jolictčane pripravili do smeha, da je vse pokalo. Uspeh je bil prav dober.
•	Podružnica Lige Slov. Kal. Amerikancev se je osnovala tudi v Jolietu.
•	"Bogu kar je božjega", pod tem naslovom je izšlo tiskano letno poročilo fare Sv. Štefana. Vseh dohodkov je bilo lansko leto $89,322.30, izdatkov pa 89,-419.06. Farni dolg se je zmanjšal za $24,000.00, tako da je upati na izplačilo v tekočem letu. —Iz duhovnega poročila posnemamo: sv. obhajil 48.000, provoobhajan-cev je bilo 58, krstov 73, porok 21, smrti pa 23. Fara ima pred seboj velike načrte, ki pa bodo izvedljivi s sodelovanjem vseh zavednih faranov.
• Zavednost pripadnika slov. drž. gibanja ni v gostobesednosti, niti ne v zanesenjaški kritiki, ampak v kleni zavesti soodgo-
31. decembra	članov	vlog	posojil osebnih	hipotečnih
1953	140	$ 24.340	S 11.349	
1954	228	51.514	44.004	
1955	277	78.872	55.342	$ 2.925
1956	304	102.564	70.242	14.572
19 57	373	166.609	72.767	20.702
1958	463	199.526	83.699	63.342
1959	567	295.169	110.162	149.403
Najlepše domače in svetovne povesti objavlja slovenski ilustrirani mesečnik
^	POVEST
24 strani velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti v vsaki številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na željo pošljemo mesečnik brezplačno na ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00
Naslov za naročilo:
POVEST P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM SLOVENCEM
RLED TRAVEL SERVICE
Edina slovenska potovalna agencija.
6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX. 1—8787
Vse letalske in ladijske družbe. Lastnik: Jože Suhadolnik
ČISTI DOBIČEK VRNJEN ČLANOM A. Dividende in vrjen odstotek plačanih obresti na osebna posojila poslovno leto
1953
1954
1955
1956
1957
1958
B. Premijo za zavarovanje poslovno leto plačane rabat premije zavarovalnice s
	dividende		rabat	skupaj	skupaj od !	
%	$	%	$	to leto $	začetka S	
3	177	—	—	177	177	
3.5	1.212	15	542	1.754	1.931	
3.5	2.259	20	1.235	3.494	5.425	
4	3.153	20	1.400	4.553	9.978	
4	4.605	20	1.611	6.216	16.194	
4	6.389	20	1.732	8.121	24.315	
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam
RUDI OS
V PLASTERING CONTRACTOR
TORONTO — ONTARIO 114. NAIRN AVE. — LE. 5—1435
1953
1954
1955
1956
1957
1958
1959
$
60 512 717 1.043 1.408 1.689 2,541
12 107 153 218 261 324
vlog in posojil čisti izdatek to leto $ od
60 500 610 890 1.190 1.428 2.217
začetka S
60 56C 1.170 2.060 3.250 4.678 6.895
VESELO VELIKO NOč ŽELI IN SE PRIPOROČA
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 SHORT STREET RU. 2-3400 (Egllnton in Dufferin)
Mrs. S. GLAC
KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO ZEMLJIŠČA SE OBRNITE NA
REAL ESTATE AND INSURANCE
2032 W Cermak Rd.	Chicago 8, III.
Vlrginia 7-6679
VRŠIMO VSE NOTARSKE IN ODVETNIŠKE POSLE ZA TUKAJ IN STARI KRAJ.
vornosti, ki temelji na resnem delu, sodelovanju, akciji osebnih
žrtvah in smislu za denarne žrtve v korist gibanja.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKI ŽELI
vse^orontu?nmokolilc°ivenkam v
ANT0NS MEAT MARKET
TER SE PRIPOROČA LASTNIK:
ANTON RAVDEK
RU. 3-0423 633 VAUGHAN RD. — TORONTO, ONT
_(Na vogalu Vaughan in Oakwood)
iz
• • •
(Opombe ob robu) Slovensko-jugoslovanski vrtiljak
Začelo se je takrat, ko vsa gonja proti ideji o nujnosti borbe za ostavaritev lastne slovenske državnosti in proti njenim zagovorni-kom-gonja, ki ni izbirala sredstev, ni uspela zadušti zanimanja za to novonovo formulacijo narodno političnega programa in ubiti njene privlačnosti. Preživeli nosilci stare predovjne politike v emigraciji so bili prisiljeni vsaj na videz prejadrati na nasprotni breg in spre-ieti zahtevo o lastni državi v svoj PAPIRNATI PROGRAM. Kako je I bilo moči to izvesti, ne da bi vse dotedanje delo postavili na glavo? Enostavno. Izvšilo se je v duhu prispodobe enega izmed klasikov, ki situacijo ponazarja približno takole: Slavnostno obdarovanje v dveh delih. V prvem delu velikodušno podariti mačka, v drugem delu obdarovanja pa vzeti istega mačka nazaj.
S tem se je začel slovensko-jugoslovanski vrtiljak, katerega poganja staropolitična družba, ki jo je razvoj dogodkov porinil na slepi tir. Vratolomne skoke, obrate in premete vsebovane v izjavah in člankih tega kroga od takrat naprej prekaša le znano žongler-stvo Hruščeva. Ta dva pojava imata tudi v resnici neko skupno potezo, to je bučno prizadevanje prikriti, da je v resnici ostalo vse pri starem. Vsakodnevno taktiziranje in OPORTUNIZEM, KI JE ZE DALJ ČASA POSTAL EDINA VSEBINA POLITIČNE AKTIVNOSTI TEGA KROGA, sta se sedaj prenesla na samo osnovo slovenskega narodnopolitičnega programa. Vloge so v glavem razde-Ijne tako, kot je svoj čas poročal Klic Triglava. "Argentinci" pov-darjajo slovensko državnost, "Sc-vernoamerikanci" pa jugoslovansko kontinuiteto. V kolikor ie argentinski eksponent, ki se ol-gaša tudi na severu, bolj dosleden v svoji vlogi, pa na drugi strani prednjači v namigavanjih zavijanjih in umazanih indirektmli vzporeditvah. "Glava in roke izvršnega telesa slovenskega ljudskega kolektiva" — ali kako je Ž2 bilo nekje zapisano, ki pripada krogu servernjakov, pa trke, če argument "slovenskih državljanov' slučajno močno odmevajo, na slovensko samozavest, drugič pa opojen od veličine in epskega zanosa, ki ga diha "bratska" okolica, kot Jozve ustavlja sonce, čas, zgodovino in razvoj s slovesnim zagotavljanjem Srbom, da se Slovencem za Jugoslavijo ni treba nič izjavljali, ker se ji nikoli odrekli niso. To se pravi, da so se t Slovenci za Jugoslavijo že izjavili in s tem po njegovem za vekojaj zapečatili svojo usodo. Nerodno je samo to, da sloni ta zgradba na zlagani temeljni trditvi. Slovenci se namreč nikdar svodobno niso izrekli za Jugoslavijo. Pristali s > ha skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je državo, ki je v nazivu nosila njihovo ime. Jugoslavija pa jim., je bila., kasneje proti njihovi volji z diktatorskim odlokom vsiljena kot prva -stop-iija izenačevanja. S tem je bilo slovensko ime izbrisano z mednarodne karte.
Takšno zagotavljanje, ki jemlje Slovencem pravico odločanja o lastni dobočnosti, tudi v samem severno-ameriškem krogu zdrami koga, ki se mu zdi modro s popravkom omiliti porazni vtis med Slovenci. Tako smo Slovenci včasih pošto-poto, potem zopet nismo pošto-poto, danes moramo zaupati vase, jutri smo mimo in brez Srbov veleizdajalci. Vrtiljak se vrti, raja pa, ki se vozi na njem, itak ne jemlje vsega preveč resno, ker bi se ji sicer zvrtelo v glavi. Saj se vozi le mimogred', zato pač, da ne bi pogajači gonili vrtiljaka čisto praznega, misli pa so ji drugje. In čim najprep more. gre za temi mislimi na nasprotni konec vsakodnevnega semnja življenja po kupčiji.
Jugoslovanstvo v agoniji.
Sedaj ko je Krnjevič razrešil Mačkovo skrivalnico h kateri so se kot k zadnjemu pribežališču zate kali po uteho slovenski "jugu-slovani", se je pričela njihova, z vsemi mogočimi oporniki podpirana, zgradba sesedati, tako Ju sloni v glavnem le še na njihovih hrbtih. Zato so se v obupu zatekli k glavnemu srbskemu stebru— da bi vzdržali vsaj tega. Začeli s:) vsiljevati svoj evangelij velesrbom z ganljivo prepričljivim argumentom, kateri brenka na struno, hi milo zveni v srbskih ušesih, namreč: edino Jugoslavija lahko za-jamči Srbom meje kot jih imajo danes. Ne vem, koliko uspeha bo
to jugoslovansko misijonstvo imelo pri Srbih. Slovenci se vsekakor za to častno nalogo, ki jo nam tako dobrosrčno dodeljuje ta jugoslovanska reševalna ekipa, nalogo namreč pomagati vzdrževati Srbe tam, kjer nič iskati nimajo, lepo zahvaljujemo.
VESELO ALELUJO ZELI IN SE PRIPOROČA
SWISS HERBAL REMEDIES
EM. 4—5085
479 QUEEN STREET WEST
Na zalogi različni domači čaji in zelišča Pravkar dospela sveža pošiljka medu iz Slovenije
KAJ MERODAJNI LJUDJE MISLIJO O EMIGRANTIH IN NOVO-KANADČANIH
živi tam, da se jih ne bi drznil 1 naštevati v strahu, da bi katero izpustil, kar bi me zelo užalosti-lo. Kljub dejstvu, da toliko različnih narodnosti prebiva v sorazmerno majhnem okraju, kot je St. Andrew, pa živimo v najlepšem in najprisrčnejšem sožitju, le redkokrat se pojavijo kake malenkostne nerodnosti. Naj eitiram le en primer: Ko so v zadnjem času neodgovorni paglavci popisali zidove s kljukastim križem, sta tako judovska kot nemška narodnostni skupini mirno, brez histeričnih izlivov, obsodili takšno počenjanje. Zastopniki obeh so tako lahko
Dovolite mi, da se spomnim tu-1 • Kanonik dr. Jožef Mirt. Ob di pokojnega, g. A Scotti-ja, ured- božičnih praznikih je v Mariboru
Iz govora, ki ga je imel 28. ja-to čast in vam bodo hvaležni za-nuarja 1960, konservativni posla- to. Mogel bi reči, da je St. And-nec g. A. Grossman (St. Andrew, : rew sprejel sorazmerno več emi-Toronto) v ontarijskem parlamen grantov kot kateri koli podoben tu naj vsebinsko posnamemo okoliš v Kanadi, par odstavkov, ki bi utegnili za-1 Samo po sebi je razumljivo, da
nimati vse novo-Kanadčane ter se emigranti že kar od začetka j mirno podali, dostojanstveno ob bi lahko bili tudi odgovor vsem zanimajo za nov okoliš, za naš sodbo vsakih podobnih izrodkov, tistim, ki trdijo, da so emigranti kulturni nivel in za naše poli- j in stvar je tako zaspala brez krivi vsega zla v deželi.	j tjčne razmere.	vsakih širših odmevov. Na tem
Gospod poslanec je govoril ne-1 Emigrant je le premnogokrat mestu bi srčno rad priporočil g. kako takole: "Prepričan sem, da žrtev brezvestnega delodajalca, predsedniku vlade, da bi se od-je g. predsednik vlade mislil na ki ne razume ali noče razumeti pri nov, poseben urad za novo-ducat narodnostnih skupin, ki njegovih posebnih problemov in naseljence, ki naj bi pomagal,
TO IN ONO
Pa še o begunskem svetu . . . Kot smo že poročali, se je pod okriljem Zdruenih Narodov or ganiziralo mednarodno begunsko leto, Z namenom, da ponovno spomni morda nekoliko pozab-Ijivo širša javno mnenje, mednarodne odgovorne organe in drža-| svetoval in usmerjal novo-Ka-' ve, ki se okoriščajo z emigranij-
nika italijankega lista "Corriere Canadese" zato , ker je preko lista toliko dobrega storil za svoje rojake na področju integracije, vzgoje in spoznavanje "Ca-nadian Way of life". Njegova nepričakovana smrt je velika izguba ne samo za italijansko etnično skupnost pač pa tudi za celo Kanado. Pa naj še omenim, da je letos minilo dvesto let, odkar je pni judovski emigrant stopil na kanadska tla. Toda upam, da bo g. predsednik vlade sam, na prikladen način in ob primerni priliki opozoril Ontarijo na ta pomemben dogodek".
"Kdor zaničuje se sam"
Znan je trik iz svetega pisma dokazovati, da ni Boga, z iztrgali jem tavka: "ni Boga" iz teksta. Te metode se poslužuje —e— v Svobodni Sloveniji, z dne 21.1.60., ko iz članka "Zdrami se", ki ga je prinesla Slovenska Država, iztrga jjar stavkov in jih vtakne pod naslov: "Kdor zaničuje se sam". O tem, da bi naši "krščanski demokrati" obravnavali pošteno članek v celoti in misli, ki jih vsebuje, ni pri njih niti govora. To bi bilo očitno proti duhu krščanstva in demokracije vsaj kakor ju pojmujejo oni.	1
Iskali renično podobo sloven-1 skega naroda v vljudnostni izjavi1 tujca svojemu mednarodnemu političnemu tovarišu, človeka, ki slovenski narod pozna verjetno samo jio pripovedovanju in podatkih teh slovenskih prijateljev, je tudi domiselnost posebne vrste. Nepotrebno je popravljati piščevo enostransko prikazovanje Zgodovinskih dejstev. Četudi "same rožice sadi" po naši težki zgodovini, ne more s tem ovreči trditve, da je skoro tisočletna sužnost pustila sledove na našem narodnem značaju in da bi bila podoba našega naroda, če bi bil Živel v svodobi, čistejša in svet-j lejša ...
Mislim, da je mnogo bolj resno iskati pravo podobo naroda pri njegovih duhovnih velikanih, ki so zarezali globoke brazde v duhovni svet slovenskega človeka, pri njih, ki jim je bilo dano prodreti do najbolj skritih globin narodove duše in brati stoletja staro pisavo v njih. Ti so v neizmerni ljubezni, a do kraja isf-reni s krvavečim srcem odgrinjali ti' temne sence. Naj zadoščajo tr imena: France Levstik, Simo,i Jenko in Ivan Cankar. Navajam le tri mesta, ki človeka pretresejo.
France Levstik:
Sramotni dan, ki bode zadnje sine
kropit stideč jej na v.-rtvu-
škeni prti, brez solze pokopaval ro.l
zatrli — ta dan poplača nam vse naše čine!
Izdajstvo, samoljublje t:i
mehkota, trepet, domač razpor, neskrb,
slepota, in svojstvo, s kterim opicam smo v rodi,
do vsega gnus, kar s tujstva
k nam ne hodi, to šiba naša je, ta nas storila nesrečno ljudstvo-a ne tuja sila!
Simon Jenko: MOJE SOLZE
Strast polasti se mi možgan, ko mislim si svečani dan, ko zemlja prosta, prost bo rod in Bog le sam bo naš gospod.
Nemarni rod, ti slug drhal! Iz prs bi srca ti ruval, kraguljem jesti jih dajal, pred svetom Vaš spomin razdjal.
Vi jemljete mi sladici up, zanj dajete obupa strup!
Na glas povem in ni me sram, da večkrat jočem, ko sem sam!
v tej priliki.	j Domovino in Ontarijo za svoj , za različne nasvete, ki jih dnevno
Slovesno lahko zatrdim, da bo- novi dom. Veseli so, in hvaležni, prejema Provincijalno Tajništvo, do vsi novonaseljenci prav cenili ker vedo, da so tukaj našli vlado, ! gotovo upravičuje tak korak.
umrl stolni kanonik dr. Jožef Mirt, bolehal je na raku. Pokojnik je bil svoj čas ravnatelj Dijaškega semenišča v Koroškei ulici in postulator za Slomškovo bea-tifikacijo.
živijo v mejah St. Andrew-škega ' težav
volinega okraja, ko mi je izka-1 Veliki del novonaseljencev si nadčane pri vključevanju v novo ' begunci na ta pereči mednarodni zal čast, da vam morem govoriti je jzbral Kanado za svojo novo življenje. Tisoči povpraševanj j problem. Pa tudi z namenom, da
bi svetovna javnost zavzela bolj pozitivno stališče, zlasti bolj humanitarno, do teh nesrečnih pri-siljnih izseljencen in brezdom-cen.
Dnevni časopisi mnogo pišejo zadnje čase o beguncih po svetu. Znana medicinska revija "Lan-cet", ki izhaja v Londonu, Anglija, je prinesla v eni zadnjih številk zelo zanimiv znanstveno naši udiran pregled o beguncih v Evropi po letu 1945. Zaradi objektivnega poročanja in nekako zdravniško-anatomsko jasnega značaja, bomo ta članek v celoti priobčevali v naslednjih številkah.
Tudi kanadski časopisi skušajo pripraviti javno mnenje in vlado, da bi zavzeli bolj liberalno stališče do beguncev. Je namreč mednarodna sramota, da po 15. letih še vedno ni poravljena ena največjih krivic zadnje vojne.
V zadnjem času je dvignil glas V obrambo novonaseljencev in beguncev v Kanadi, gospod A.E. Thompson, poslanec za Dovcr-courtski okraj v ontarijskem parlamentu. V svojem govoru se je zavzemal za bolj liberalno
ČETRTA IZDAJA JURIJA KOZJAKA
Koncem 1. 1959 je ižšla v Parizu pri založbi MAME kot 27. knjiga Selection MAME 4. izdaja dr. Kolednikovega prevoda Jurčičevega Jurija Kozjaka pod naslovom Le Janissaire Slovene Geor-ges Koziak. To je vsekakor velik uspeh ne samo za prevajalca, marveč tudi za slovensko ime, ki je po prvi izdaji francoskega prevoda Jurija Kozjaka našlo pot v literaturo toliko narodov, da je že skoraj težko biti na tekočem. Uvod v 4. izdajo navaja poleg prevoda v francoščino še prevode v 29 jezikov (vključno prevod v hrvatsko narečje Gradi-ščanskih Hratov).
DRUŠTVA, — ČITATELJI
STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI
PROSIMO —
•	PODPIRAJTE Podjetja, ki podpirajo vaš časopis
•	KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu
•	OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU.
•	S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista.
•	POMNITE — to je VAS Ust. ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi.
POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM!
pokriva ploskev 10x7 mm. Študijska knjižnica v Novem mestu
» Najmanjša knjiga na svetu.
emigracijo — on je namreč član Obsega 521 strani in vsebuje ko-liberalne stranke—. Hvalil je no- lejevo pismo gospe Kristini di vokanadčane za veliki kulturni, Lorena. Knjiga meripo višini 16 socijalni in gospodarski dopri- mm, po širina pa 11 mm. Tisk nos novi deželi.
Dasi je on sam prišel iz Velike Britanije in je njegova žena je lani pridobila knjigo, ki ni "novokanadčanka" rojena na | mnogo večja. Njena velikost je Estonskem , je njegov pohvalni I 25x15 mm, besedilo pa 19x11 mm. in tehtni govor resen in jasen j Tiskal jo je 1. 1896 Salmin v odgovor tistim, ki mečejo gnojico j Padovi v Italiji in vsebuje Gali-na novodošJe, ter jih krivijo za . ran v arabščini. Tisk je tako vse mogoče preteklo in sedanje majhen, da je možno knjigo
BLED
Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini ki vse stori, da jim pomaga in šentflorjanski. ' usmerja. Prav hitro se zavedo, Peter:	i kaj lahko pričakujejo od ka-
nadske poštene zakonodaje. Vem, mnogi novodošli so bih pi osli um,	'prijetno presenečeni nad dej-
sleparil
Poj)otnik sem preromal svit
tam kradel, tam
rokovnjačil, kontrabandaril-ampak čudo božje,
nikjer na svetu nisem gospodaril!
Pa pridem v to dolino šent-
florjansko — glej, sami sužnji, hlapci in
tlačani — drlial! Za malo je umetniku, da bi nad to golaznijo kraljeval!
Pa kaj bi Levstik, Jenko, Cankar in druga laka pisunska svojat. Obsojeni so. Tako pisanje "ni samo neresnično, obrekovalno i: tako, da popolnoma izkrivlja pravo podobo našega naroda, ampak je tudi popolnoma zgrešeno z vzgojnega, psihološkega, narodnega in mednarodno političnega stališča." Obsodbo nad njimi, k' verjamejo, da le resnica, pa naj je še tako bridka, osvobaja, je podpisal sam —e— in Svobodna Slovenija je pod njo pritisni'a svoj pečat.
Za danes dovolj. Pa še drugič kaj. Vas jn> domače pozdravlja
GAŠPER ZAGOZDA
stvom, da poznamo v tej deželi in prav posebno v tej provinci, slovesno izjavo, ki pravi, da se mora z vsemi ljudmi pravično in enoko postopati, kar pomeni pošteno ter brez razlikovanja. Takšna izjava od strani vlade v uvodu v legislacijo ter v legisla-ciji sami, jim vliva potrebni zagon ter da zadostno korajžo, da morejo premostiti vse začetne težave, ki jih ima vsak kdor koli pride v novo deželo.
Mnogi moji volivci se zatekajo k meni v svojih težavah, zlasti kar se tiče iskanja služb. To delajo zato, ker se znajdejo premnogokrat obupani, brez prijateljev in brez zadostnega poznanja jezika. Prihajako k meni, ker vedo, da jih razumem, rad pri-
5e nekaj o etničnem časopisju
Etniško časopisje ima pri tem eno najvažnejših nalog. Narodnostni, tuje-ježični časopisi in publikacije, s svojim odličnim vzgojnim ter informativnim programom za svoje čitalce so \ tem oziru prav gotovo nenadomestljivi. Vsi ki živimo v tej provinci smo dolžni zahvalo tem publikacijam, ker služijo skupnosti preko svojega tiska s tem da vodijo svoje čitalce po poti "demokratskega načina življenja", pa čeprav jih urejujejo ljudje, ki zato žrtvujejo svoj prosti čas in počitek ter se tak emigrantski tisk mora premnogokrat boriti s skoro nepremostljivimi gniotnimi težavami.
V odgovor tistim, ki mislijo, da so emigranti vzrok nezaposlenosti, nižjih plač, itd, pa čeprav je ravno nasprotno res, naj po-
zlo. Gospod Thompson je pohvali vlado za velikodušnost, ki jo ja pokazala pri sprejetvi jetič-nih beguncev. Njegov govor je v celoti objavljen v "Hansard" on-tarijskega parlamenta, in je vreden da ga preberejo vsi novi anadačami, zlasti pa tisti, ki živijo v volilnem okrožju, ki ga omenjeni poslanec zastopa v ontarijskem parlamentu (Dover-court, Toronto).
brati samo s povečalnim steklom.
SLOVENSKA DRŽAVA
prvega v mesecu.
izhaja
IZ PISEM UREDNIKU
Spoštovani urednik.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urej uje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-S. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L., za Italijo in Trst 600,- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino
sluhnem njihovim težavam, ter vem tole: Sebi ustrežemo, če od-jih skušam razumeti. Stotina o- premo vrata emigrantom. Ni več
sebnih priporočil, še več spremnih pisem in telefonskih posredovanj, itd, jih potrjuje v tem prepričanju.
Ponosen sem na svoj volilni okraj. Je svet v malem, simbolični prerez celega sveta. Toliko različnih narodnostnih skupin
nobenega dvoma, da so emigranti potrebni za dobro žitje in bitje naše dežele. In v tem smislu naj tudi izrazim zahvalo g. Dymond-u, ministru za zdravstvo, za človečanski korak podvzet v okviru Mednarodnega Begunskega Leta.
Danes sem prejel Vaš list, ki
sem ga pred kratkim naročil.
Želo me je razočaral ko sem čitai
članek pod naslovom Planinska	tudi v uPravi Slovenske poti.
roža. Tutijaz, sem bil na spevo	, Za podpisane članke odgovarja
igri če ravno nisem glazbeno ne	pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva
vgojem. kod je na primir pisec	naziranja morala skladati y celoti
članka pod naslovom Planinska	.	...
,	* mišljenjem uredništva in izdaja-
roza: Vsoboto ni bilo nobenega tp!ja
otroka, da bi kršil zakone gin?-' beno vgojenim. Odbor je zato
dosti lepo poskrbel. Mar naši ot- ;0P- L'RED.: V soboto res otroci roci nesmejo videti kaj dobrega?' niso motili Predstave, a mnenja Rad bi videl kakšen družinski , smo- da 2~5 Jet stari otroci še ne oče je pisec omenjenega članka , razume'° dogajanja na odru. in kak idealist je ki tako nesramno podcenuje ljudi, ki niso glazbeno vgojeni in ki se po nepotrebnem smejejo. John Tratnik
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE "DRŽAVE"! ~