-----    196    -----
Naši dopisi
Iz Dunaja 9. junija. — Tukajšnji centralistični časniki so, kar smo dobili postavo za direktne volitve v državni zbor, zgubili prav veliko svojego političnega vpliva. Skušali so večkrat, iz Dunaja za volitve komando dajati deželam, kjer sami Nemci bivajo ali pa namešani z drugimi narodi, da bi v novi državni zbor vrinili zopet svoje stare skuŠene brambovce parlamentarnega centralizma. Ker pa so jim spodletele te nakane, prepustili so v vsaki deželi vodstvo najbolj živahnim centralističnim kolovodjem. Situacija je sicer zarad tega zel6 enaka ostala, vendar v posamesnih vprašanjih, ktera se bodo obravnavala v prihodnjem državnem zboru, je vendar-le mogoče, da se kaka reč na bolje zasukne ali kaka pametna misel obveljd, če v obče zbor dobi kak drug obraz. Da je to res tako, vidi se iz slabo zakrite bojazni centralističnih Časnikov o tacih zadevah, o kterih se boje, da bi spotikljive bile „na višem mestu"; vsaj se za gotovo v6, da velika nevolja vlada v viših krogih zarad današnjih velikih denarnih kupčijskih nesreč, ki so preočiten nasledek tistih bankinih in druzih koncesij, ktere so centralistična ministerstva zadnjih let tako obilo sipala ljudem v naročje; s temi je nastalo neizmerno hlepenje po „boga-stvu čez noč", kakor je Schmerling rekel, črv korupcije je objedati začel različne stanove, in niso še danes milijoni vsi sešteti, ki so v zgubo šli in v siromaštvo pahnili nepoštene, pa tudi poštene ljudi. V čedalje širje kroge sega prepričanje potrebe, da se premeni mini-sterstvo, kajti tudi centralisti sami deloma priznavajo tako potrebo,  misle, da bi jim na škodo ne bila.    Fi-
nančni „krah" je poparil tudi najhuje zagrizence „usta-voverske"; kajti zdaj vidijo sami, da se ne d& svetu več zakrivati, koliko resnice imajo besede o hvalisanem „narodno - gospodarskem napredku" (volkswirthschaffc-lichen Fortschritt) v sebi.
Federalistična politična stranka, ki se je po takem zel6 opomogla v novem položaji, na kterega so jo nasprotniki potisnili, naj zato zdaj krepko na noge stopi, da si na svojo korist zadobi čedalje več vpliva na državne zadeve.
Dovolite mi, da nekoliko pojasnim njen položaj.
Zraven belih svitlih pičic vidim tudi nekoliko temnih črnih. Dobro, lahko razumljiva in vsacemu le nekoliko izobraženemu človeku dostopna je resnica, da mi vsi, ki smo proti centralistični sistemi (bodi-si iz naravnih, narodnih, zgodovinskih ali druzih pravnih ozirov) le eno pot pred seboj imamo, ki nas pripeljati more do cilja, vsem zaželenega.
Med poprej in zdaj je glavni razloček ta, da dozdaj so deželni zastopi bili postavna jez zoper samovoljo centruma (državnega zbora) in odškodovanje deželnih interesov, in da po tem so zastopniki deželnih zborov skupno moralično dolžnost imeli, braniti pravice pred vsem v svoj em deželnem zboru, potem pa še le v državnem zboru, v kterega so bili poslani.
Iz tega položaja deželnih zastopnikov do državnega zdstopa na Dunaji je jasno, da v obče in še posebno tam, kjer je v kaki deželi bila avtonomi-stična, državopravna, ali z drugo besedo rečeno, proti-centralistična stranka, je ona najpred svoje pravice branila do m d, to je, v lastnem deželnem zboru, potem pa še v državnem zboru.
Ta p r e j š n j i položaj deželnih poslancev v državnem zboru, memo tega, kakor bo prihodnji državni zbor, zdelo se nam je potrebno, na jasno postaviti. Vsak lahko vidi, da dozdaj bilo je drugače, kakor bode v prihodnj e.
Zdaj je naš položaj ves drug.
Prvič: Direktno ali kar naravnost v državni zbor voljeni poslanci niso v nobeni dotiki več s poslanci domačega deželnega zbora.
Drugič: Oni nimajo nobene moralične podpore v deželnem zboru za to, kar so storili v državnem zboru; prenehala je zdaj vsa zveza med poslanci državnimi in med deželnim zborom, ki ni več porok za obnašanje njihovo v državnem zboru.
Tretjič: Novo voljeni državni poslanci, ako niso abote (idijoti), so prisiljeni, strogo ločiti se drug od druzega, to je, taki, ki niso centralisti, družiti se, cen-traliste pa pustiti, da so sami za-se. Zdaj ne more več biti nobene srednje stranke (MittelparteiJ in nobene „vodčne politike", kajti zdaj bode nastopil parlamentarni boj za sistemo, ki je nasprotna sedanji centralistični.   Iz tega pa naravno in logično sledi:
Četrtič: da vsi, ki so proti centralistični sistemi, v vseh poglavitnih vprašanjih složno postopajo ter se zavedajo, da bi za vse in za vsacega še to na škodo bilo, ako bi se kdo kakemu glasovanju odtegnil. Zato v prihodnjem državnem zboru ne smejo biti nobene posebne n d r o d n e stranke , nobene deželne stranke, ampak tako — kakor postopajo tudi centralisti — v eno politično stranko morajo se združiti vsi naši: to je, v veliko Avstrijsko-proticentralistično ali federalistično stranko. Pri tem pa se samo po sebi razume, da politični programi s posebnimi razločki posamesnih dežel in narodov ostanejo nedotakljivi (intakt) tistim, kterih se tičejo.
To je treba pred očmi imeti vprihodnje, da federalistična stranka  zmirom  solidarno in vzajemno
postopa, in s tem varuje velika načela celote, in pod tem zavetjem tudi to, kar je treba posamesnim deželam in narodom. *)
Iz Trsta 13. junija. — 11. dne t. m. ob 9% uri zvečer se je pripeljal z brzovlakom knez Črnogorski Ni kol a s svojo soprugo, otroci in spremstvom v Trst. Zvedelo se je to še le dve uri pred dohodom vlaka, a vendar se je nabralo lepo število Slovanov, kteri so ga, ko je stopil na kolodvor in se vsedel v kočijo, z živio-klici sprejeli. Prijazno se je zahvaljeval za pozdrav, isto tako njegova krasna sopruga. Cesar naš mu je za sprevod v Kotor odločil najlepši vojni parnik „Greif", in prišel je tudi na kolodvor poveljnik parnika z drugimi civilnimi in vojaškimi višimi osobami. Peljal se je nemudoma na morje in s parnikom ob 12. uri rano v jutro odjadral proti Kotoru. Knez je jako lepe junaške postave, prijazen in vljuden. — O škandalu in nesreči, ktera se je preteklo nedeljo 10. dne t. m. tukaj zgodila, naj omenim le to, da vse to so le oni malopridneži zakrivili, kteri pogostoma dohajajo iz Italije v Trst, da tukaj svoje hudobije počenjajo. Kar je Švica za emigrante , to je Trst za tatove. Akoravno imamo hvalevredno policijo, vendar jim zakotna drhal skriva in podpira v njihovih nakanah. Zaprli so jih do sedaj že 172, a kaj more to koristiti, ker bodo že v par dnevih prosti, in Diogenes zastonj išče s svetilnico pravice ob jasnem dnevu. — Vsako leto se je pri procesiji sv. Reš-njega telesa polnila kronika škandalov; letos, hvala Bogu, ni se pripetilo nič; akoravno se je ljudstvo strašilo in je „Progresso" pisal in pihal ogenj , naj bi ne šla procesija, vendar ni vse to nič pomagalo; procesija bila je velikanska in mirna; sicer predrzni lahoni so se bali poduka, ki so jim ga dali prejšnja leta Slovenci, kteri ne ostanejo nič dolžni, kedar gre za Božjo čast. Žalibog, da za druge reči ni tako in da se dad6 stra-hovati od ptujca. Mesarji, najsurovejši in predrzniši, delajo po okolici, kamor pridejo, strah; vsak jim je 7,ščavo", to je, rob, in nobeden okoličan ne stopi na noge, da bi jih zapodili ko zajca. Nedavno so na nekega okoličanskega lepega fanta, ki jim ni nič zalega storil, planili ti mesarski tigri, in mu vbodli 6 smrtno nevarnih ran z nožem, da bo težko še kedaj zdrav. Vse to se je godilo pri lepem dnevu; in vendar je uganjka: kdo ga je ranil. Tako se godi tukaj v Trstu, kjer cvete laška kultura! Al vse to so zakrivili okoličani sami, kterim se še niso oči odprle, da je zadnji čas, stopiti na brambo narodnosti. Le še malo let tako, pa si boste zabili sami sebi žeblje v trugo svojo!
Frickov Janez.
Iz Sežane poleg Trsta. — 16. dne t. m. se je pri
nas odprla telegrafska postaja z omejeno podnevno službo ter  se  izročila občinstvu v porabo.                   ,
Iz Notranjskega 12. junija. J. D. (Železnica iz St. Petra do Reke) je dodelana, in kakor slišimo, nameravajo jo že 24. dne t. m. odpreti. Delali so jo več let; al ni čuda, kajti kdor ni videl, ne verjame, koliko težav in ovir bilo je  premagati  treba;   kar so danes naredili
•) To je res edino prava pot, ki mora peljati do zmage proti navalom centralističnim. Kako kratke politične modrosti tedaj so politikarji „Slov. Naroda", priča to, da si hočejo „lastne hruške" p&či s perfidnimi pretvezami, da vsi tisti, ki ne trobijo v piskavi rog „Naroda((, so se izneverili slovenskemu programu! Starodavni slovenski program: „za vero , dom, cesarja" ostane nam in vsem našim nepremakljivo vodilo. Pod to zastavo se borijo tudi ^a vse to, kar „Narodovci", in so se borili že davno pred njimi; al tudi bramba pravic svete naše vere in vsega, kar je ž njo v zavezi, je nam ostala v programu, „Narodovci" pa so jo eskamoti-rali iz svojega — in se drznejo zdaj celo kričati, da smo mi se izneverili slovenskemu programu!! Ker poguma nimajo, svoj program tako določno svetu oklicati kakor „Tagblatt" in drugi listi -enake baze, iščejo nepoštenih pretvez. Žalostna majka Slovenija!
Vred.
in mislili si, da so trdno naredili na velikanskem nasipu pri Bitnjah, razrušilo se je večkrat že drugi dan. Zdaj je dodelan kolosalni nasip, komur ga menda na svetu niv para, 30 sežnjev visok in 200 sežnjev dolg. Človeku se v glavi vrti, ko ž njega doli pogleda. V spomin na srečno dodelani ta nasip, po kterem bodo^ hlaponi leteli, tako, da v kakih 4 urab pridemo iz St. Petra v Reko, je vodstvo južne železnice preteklo nedeljo popoldne na planem Bitenjskega nasipa napravilo veselico delalcem na čast, kterih je bilo okoli 600. Med godbo in krasnimi slovenskimi pes-mami, s kterimi so se posebno odlikovali Goriški delavci, so se razlegale napitnice, med kterimi je bila zdravica na d e 1 a v c e posebno navdušeno sprejeta. Tako je dežela naša zopet na drugem kraji bliže primorju — lepi Reki, zdaj še — Magjarski.
Iz Divače 5. junija. (Devet cest iz Senožeč do D i vaške meje.) 5 je novo vmerjenih, 4 so stare. Ker se dragi čitatelji „Novic" bodo tej cestni prikazni gotovo čudili, naj jim ta cestni „unicum" nekoliko pojasnim.
Tržaška državna cesta iz Senožeč do Dolenskega mosta je v prežalostnem spominu vsakemu človeku, kdor je kedaj ondi o zimskem času v Trst se vozil ali hodil, kajti že okoli omenjenega mosta je — kakor mi pravimo — „hu... doma"; burja vrtivka nanese ondi čez 2 sežnja snega visokosti na cesto in čez cesto, in nikdo si ne more niti peš niti z vozom ne naprej ne nazaj pomagati, zarad tega je pa ravno na tem strahovitem, daleč znanem kraji zmrznilo že mnogo ljudi in živine.
Od tukaj peljajo iz državne ceste 3 opuščene ceste, ktere so deloma kot okrajne ceste za Vremsko dolino, deloma pa kot državne ceste iz Kranjske na Primorsko skozi Divačo služile ali vsaj služiti imele, ter so bile vse tri zaporedoma opuščene, zadnjikrat tako zvana „srednja cesta" leta 1849., zato ker so ljudje iz Senožeč v Divačo ali Vremsko dolino raji po gmajni kakor po teh cestah vozili.
Okraj Senožeški si je leta 1849., ko je bila gori omenjena „sredjna cesta" opuščena, novo cesto v Vremsko dolino po najkrajši poti čez Gabrče napravil. Potem se je tudi okoli leta 1857. iz te okrajne Vremske ceste stranska črta, tako zvana „Post-" ali „Verbindungsstrasse" do naše meje naredila; čeravno je ta cesta slabo izpeljana in 15 let nikoli ni popravljena bila, gre vendar iz našega kolodvora vsa vožnja, kolikor se je iz Istre z vinskimi vozovi in iz našega kolodvora za Senožeško pivovarijo in drugo tamošnjo obrtnijo rabi, in vsa druga vožnja iz Brega, tudi iz Trsta, skozi našo vas po tej cesti čez Gabrče v Senožeče, ne glede na to, da je una opuščena „srednja cesta" bolj zložna in boljša memo te za poletni čas ; kajti cesta čez Gabrče v Senožeče je veliko krajša in do Gabrč brez vsega snega, nasproti je pa na opuščeni črti to, da je zraven omenjenega nepremagljivega zadržka pri Dolenskem mostu tudi popotnik in voznik v vedni nevarnosti, da on in živina že poprej, namreč v Senadolskem dolu, kožo pusti, ker v zimskem času so ljudje, živina in vozovi po cele mesece v snegu tičali; ti namreč sneg kidati je čisto prazno delo, vsaj kidač ni v stanu toliko snega izpod sebe izkidati, kolikor mu ga viharna burja nanese, in vrh tega jo sam v veliki nevarnosti.
Vsega tega bile so politične in stavbene komisije deloma po izvedenih mož6h in županih iz Kranjskega in Primorskega prepričane; zato smo se tudi nadejali, da jim sneg, kterega se ondi vselej do 4 sežnjev na visoko namede in kteri 3 do 4 mesece v tej debelosti tamo leži, do pustega, v zimskem času strahovitega Se-
-----    197    -----
nadolskega dola veselja vzame. Je li potreba, da se tega prepriča dotična komisija še ob času, ko je ondi burja s& snegom? Svetujemo, da ne, kajti kdor nima dobrih pljuč in železne nature, ni mu treba ondi vremena poskušati, sicer mu je smrt gotova.
Al, kakor je podoba, ima vendar si. Kranjska deželna vlada voljo, ondi cesto zidati, ker je ukazala v preteklem tednu tretjo cestno črto v Senadolskem dolu trasirati, zraven že opuščenih dveh tras in treh cest. Čuditi se moramo temu merjenju toliko bolj, ker so gospodje iz cestne komisije sami se pripoznali in tudi izrekli, da ondi je svet k veČemu za kako kozjo pot ne pa za državno cesto pripraven!
Nadejali smo se tudi za gotovo, da, ker je si. vlada tretjo traso v dolu izkusiti dala, se bo to tudi na ono stran čez GabrČe zgodilo. In čuditi se moramo onim, kteri so z dotično komisijo v dotiki, da jej niso nasve-tovali, da se od Gabrškega kala naprej išče nova črta, ktera bi bila za 300 sežnjev na dolgo krajša kakor na dosedanji trasi in pozimi brez vsega snega. Da ima cestna črta iz Senožeč do Gabrč sneg (žamete), to se ne d& tajiti, al tega so le in edino na obeh straneh ceste stoječi zidovi krivi; ako se odstranijo zidovi, je ondi odstranjen tudi vsaki zamet.
Pa tudi ta sneg do danes še nobene vožnje ni za-državal, ker ga je sama GabrŠka soseska, zmirom izki-dati dala, ki iz kolodvora našega dobiva vso robo, ko v Senožeče za pivovarijo in drugim obrtnikom pozimi vozi led iz svojih kalov tje po omenjeni cesti. Slabe strani od obeh krajev pojasnivši naj zdaj tudi obestran-ske dobre strani povemo.
CeBtni črti od naše Primorske meje čez Senadolski dol, Dolenski most in po državni cesti v Senožeče ne moremo, če tudi bi radi, nobene dobre lastnosti prisoditi , kajti svet, kjer so že tri narejene ceste obče od ljudstva, in od dotiČnih oblastnij zraven 2 v najnovejšem Času trasiranih cestnih črt zarad strahovitih in nepremagljivih vremenskih uim opuščene, gotovo se hvaliti ne da\ Cesta po tem kraju bila bi tudi daljša od one Čez GabrČe in na nekterih mestih tudi strmeja; tako na Škrlevicah do  6  palcev padca na seženj.    Svet je tam
1)ust cel6 brez vode in brez zavetja poldrugo miljo da-jave v takem strahovitem , posebno o zimskem času. Druzega dobrega bi ne imela cesta po tej črti, nego to, da se Senadolskemu in Dolensktmu županu, ktera edina se zanjo potegujeta , želja izpolni, da bo mogel prvi soseskino skalnato gmajno dobro prodati za cesto in ob zidanju ceste kot krčmar si kake solde privabiti; za Senadolsko vas z 30 hišami pa nima ta cesta Čisto nobene važnosti. ZaDolenjevaško sosesko s 50 hišami imela bi pa cesta čez dol toliko dobrega v sebi, da bi ta vas imela pol ure bliže po, njej do Divače kakor pa po cesti skozi Senožeče, a to le za poletni čas.
Iz \ipa\e. — Jako izvrstno so se sv. Eešnjega telesa dan pri procesiji peli veličastni kori himne (koral) iz „Musica sacrau od J. H. Stuntz, pod vodstvom vrlega g. RaČiča.
Iz VelesOTOga. — Marija B.....,  zaročena P....,
mati sedmerim otrokom, je 13. maja t. 1. porodila troj-Čice, same deklice: Antonijo, Joano in Alojzijo, ki so tako čvrste, da jih je veselje videti. Mati je pa bolehna. Otr6k je zdaj s prejšnjimi vred 10; 5 deklic in 5 dečkov; najstarejša deklica je 17 let stara.
Iz ButaDjeve 5. junija. (Zahvalo) presrčno izrekam v imenu svojem in v imenu cele soseske, vele-cenjeni družbi kmetijski, da nam je zopet letos veliko koristnih reči podarila. Že meseca grudna nam je poslala lepega Muricudolca, ki je res pravi vzor Čiste Muriške krvf, po kterem se bode gotovo naša živinoreja zdatno zboljšala;  letos  pomladi nam je   dala sadnega
drevja in murb; zdaj pa novih Porentovih in Sumper-jevih panjev, meni pa kot čbelarju premijo za čbelorejo*
Andrej Malavašič.
Iz Novomeške okolice 6. jun. — 23. maja je nem-čurstvo Novomeško obhajalo pogrebnico banke „Slavijea in ^Slovenije". Ste slišali „krah" banke „Slavije" in „Slovenije", obedve ste falirale? — vpraša znani nem-čur Lu .. nekega Slovenca. „Da! banka „Slavija" je že proč!" — tako se v davkarski pisarnici razlega in ondi pričujoči kmetje se hujskajo zoper banko „Slavijo", pri kteri so bili zavarovani. Iz davkarskega urada raznesla se je ta novica naprej po gostilnicah in vstal je velik hrup po mestu. V gostilnici „pri Francu" malo da ni prišlo do pretepa. Nekega poštenjaka, kteri je zago-tovljal, da je laž, da bi bila banka „Slovenija" fali-rala, sta nespodobno in neomikano, posebno dva zavarovanca zavračala; eden, kteremu je še prikladal c. k. služabnik Premru, je cel6 neumno se grozil nad poštenim Šentjurskim župnikom, kteri je banko Slovenijo" v svoji fari krepko priporočal. — Tako hujskajo in grdo lažejo po nekterih kancelijah in gostivnah zoper domorodne, domače naprave! Slišimo pa, da je davkar v Novomestu, agent Graške zavarovalnice, in da tudi v Kostanjevici tamošnji davkar opravlja službo agenta neke vnanje zavarovalnice in žolč izliva na vse tiste, ki domačo banko priporočajo. Psovati dobre domače naprave, kakor je ravno banka „Slovenija", pač spri-čuje, kakošno ljubezen imajo taki ljudje do domovine svoje in kako malo jim je mar za srečo svoje domače dežele. To spet prav očitno kaže, da nemčurjem ni zaupati v nobeni reči.
Iz Dolenskega. —m— Ko smo v predzadnjem listu „Novic" brali tarife, ki so jih c. k. okrajne komisije odločile za naše no grade, bili smo tako poparjeni, kakor popari palež v 5 letih skor gotovo trikrat naše nograde. Popraševali smo se, kako je to mogoče? Mislili smo, da bode naš poslanec Jože Zagorc zdaj spet kar brž hitel v Krško in ondi s Hočevarjem sklical skupščino, ki ne bode jedla in pila na zdravje nemški gospodi, ampak ž njo v prevdarek vzela tiste tarife, ki obetajo našim zemljiščem in posebno našim nogradom še visi davek. Al zmotili smo se: naš poslanec Zagorc, ki se je iz pohlevnega Dolenca prekrstiti dal v nemškega gospoda, molči kakor molči tudi baron Apfaltrern, čeravno je v skupščini konštitu-cijonalcev povdarjal potrebo, da se ta stvar pretresa očitno po časnikih in posestniki pozorni storijo na to, da grč za visi davek, ako obveljajo tarife okrajnih cenilnih komisij. Da bi „Novic" ne imeli, ne zvedeli bi prav nič od tega, kar vendar najbolj našo kožo zadeva. Da! gospodine Zagorče, zabavljati in laži kovati zna vsaka baba, delati zna le pravi moždk.
Iz Doba 16. junija. — Dovolite mi ljube „Novice", da v pojasnilo Anton Petaverjevega počenjanja izvrstnemu dopisu „iz Gorenskega" v 24. listu dodam tudi jez vsaj toliko, kolikor mi dolžnost veleva, vsaj puščice, ki od mnogih strani let6 na tega nesrečneža, v prvi vrsti mene zadevajo ko župnika one fare, v kteri je on zadnji 2 leti živel in iz ktere so ga na Zabjek v Ljubljano odgnali. — Opravljal je omenjeni človek poldrugo leto službo cerkovnika pri farni cerkvi s posebno vnemo in spretnostjo, in da-si tudi je kazal neko izvanredno pobožnost, se je vendar prvo leto s to po-božnostjo vse njegovo vedenje vjemalo, tako, da ni bilo nobenega zdatnega vzroka, sumiti resničnost njegove pobožnosti. Ko je pa lansko poletje začel hišico zidati, mu sicer nisem mogel ubraniti tega zidanja, povedal sem mu pa odločno, da nikoli in nikakor ne bom trpel, da bi ž njim stanovale ženske, o kterih se je govorilo, da jih misli v hišo sprejeti. Nazadnje sem mu celo za-
-----    198    ___
žugal, da ga v fari ne bodem trpel, ker je njegovo obnašanje čedalje bolj nasprotovalo oni „pobožnosti", ki jo je pred skazoval. Prosil me je na to pismeno, naj ga ne preganjam iz fare, in ostal je sicer v fari, a ne v svoji hiši, ampak v najbolj oddaljeni podružnici, tako, da nisem imel več prilike, ž njim se vkvarjati. Kar se je pa pisarilo v „Slov. Narodu" in zlasti v „Tagblattu", o bičanji žensk itd., to je, kar se bo tudi pri sodnijski razpravi na čisto spravilo, grda hudobna laž, ktero bode — upam vsaj — tudi „Tagblatt" sam preklical, kteremu v tej zadevi tudi nekoliko potrebnih vrstic pošljem.                           Leopold Albreht, župnik.
Iz Ljubljane. — Kakor slišimo, se priprave za volitve državnih poslancev marljivo snujejo; domoljubi se shajajo in posvetujejo, kogar naj bi za kandidata stavili. Tako se je zbralo uni teden mnogo veljavnih mož v Litiji, ki so enoglasno si že za svojega kandidata izbrali dr. Jan. Bleiweisa; ako bi pa on ne mogel prevzeti poslanstva, so si z veliko večino izvolili grofa Bar bo ta, čegar rodoljubje se že mnogo let, kar je deželni iu državni poslanec bil, čisto kaže kot zlato. V več krajih na deželi pa zaupni naši možje želijo , naj bi jim volilni odbor v Ljubljani nasvetoval kandidata, ki pa je ravno ta nasvet prepustil dotičnim pododborom. Iskreno pa morajo „Novice" vzlasti No-tranjcem priporočati grofa Hohenwartha, bivšega predsednika ministerstva, kterega ponosno našega rojaka imenujemo, ker smo za gotovo zvedeli, da bi ga bila volja na Kranjskem sprejeti poslanstvo. Bilo bi odveč veliko govoriti o možu zgodovinsko - slavnega imeaa, ki je vseskozi gorko srce ohranil tudi domovini svoji Kranjski, kateri ne le na korist, temuč tudi na veliko čast bi bilo, ako bi bil on njen poslanec. — Naj konečno še povemo, da v Idriji je gosp. Lipold ob vse zaupanje, in isto tako gosp. Ankemius v Tržiču, kjer so vsi potrti, da se je po njegovem posredovanji grajščina prodala tujcem.
— (Banke »Slovenije") opravilni svet je po občnem zboru imel 15. dne t. m. svojo prvo sejo pod predsedstvom kneza Salma. Pričujoči so bili razen dveh vsi opravilniki. Po sprejetih inštrukcijah ravnateljev znižala so se izdatno vsa dosedanja plačila opravilni-kom in ravnateljem in sicer unim za polovico, tem pa za blizo dve tretjini. Izvoljeni so bili potem za ravnatelje (direktorje) gospodje: dr. K. Bleiweis, A. Pirnat, Fr. Solmajer in Iv. Vilhar. — Pretre-sovala se je v tej seji tudi inštrukcija za blagajnika: govorilo se je o sprejemu glavnega tajnika, ki bi moral prevzeti tudi oddelek za zavarovanje pomorskih brodov, vendar je sklep o tej zadevi bil odložen za prihodnjo skupščino opravilnikov. Mnogo druzih zelo važnih stvari prepustilo se je ravnateljstvu v izvršitev. — Ker je dr. Z ar ni k izstopil iz opravilnega sveta in ravnateljstva, poklical s3 bode namestnik njegov g. Rapoc.
In tako zdaj po novih volitvah banki „Sloveniji" na čelu stoje sledeči gospodje: knez Leop. Salm, predsednik, dr, C os ta, predsednika namestnik, —dr. Karol Bleiweis, Andrej Pirnat, Franc Sol maj er in Ivan Vilhar kot udje opravilnega sveta in ob enem tudi ravnatelji banke, — kot udje opravilnega sveta pa gospodje: dr. Jožef Ulaga, Jožef Hauswirth, Karol A h čin, Franc Mikuš (mestni župnik v Brežicah), trgovec Mihael Pakič, trgovec Franc Souvan mlajši in Fr. Rapoc.
— (Iz seje družbe kmetijske 8. dne L m.) vpričo c. kr. vladnega zastopnika gosp. Roth-a pod predsedstvom barona Wurzbacha. Razdelila se je državna podpora za lansko leto v znesku z 1100 gold. za napravo vodnjakov (kali)   za ljudi in živino v tacih krajih,
kjer trpijo veliko  pomanjkanje vode.    Ker je  si. mini-sterstvo ukazalo, da se pri razdelitvi ima na Notranjsko, Dolensko in Gorensko ozir jemati,   in ker je podpore prosilo 21 občin (sosesk),   ni se moglo  za  zdaj vsem podpore dati; dobila je tedaj na Dolenskem: občina Bojance 209 gold., občina Suhor 100 gold., občina M e h o v o  100 gold.,   v   občini Ž užemberški  vasi: Hrib,   Lazina,   Vrh,   Sela in Ratje 100 gold.,   občina sv. Križ pri Svibnem 50 gld., občina Zagori ca 100 gold.,   —  na  Notranjskem:   občina  S trmi ca  100 gold., občina Nemška vas 100 gold., občina Col nad Vipavo 90 gld., — na Gorenskem: občina Ljubno 100 gold., občina P a lov če 90 gold.    Če družba kmetijska tudi za letošnje leto dobi podpore, je dobodo še druge najpotrebnejše občine.   —  Za napravo dobrih gnojišč sta dobila podpore po 60 gold.: gospodar Jožef Zupančič, župan v Kolovratu in gosp. Jer. J are, župnik v Dolu; župniku gosp. Šimnu Zadniku v Čatežu pa je bila zagotovljena, kedar bo gnojišče narejeno po predpisu. — Gospodar Andrej Net v Kokrici, ki je za poskušnjo dobil od ministerstva družbi kmetijski poslano  mašinozadrenažne  cevi,  se  poživlja,   da poroča o njeni pripravnosti za izdelovanje tacih cevi. — Učitelju v Predvoru se je  dalo  9 gold.  nagrade on-dašnji šolski  mladini   za pokončanih 30 mernikov hro-ščev.  — Vladni razglas letošnje delitve konjskih premij se pošlje podružnicam, — Glede na velike stroške, ki jih ima družba za razstavo Dunajsko, in glede na to, da ni še nič dobila podpore od deželne razstavne komisije, za gozdarsko razstavo pa je razstavna komisija že veliko denarja žrtovala,  se je  soglasno sklenilo,  jo vsaj za 600 gold.  podpore prositi. — Napoved c. k. ministerstva kmetijstva,  da bode letos ob šolskih počitnicah za učitelje ljudskih šol praktičen nauk kmetijstva v Gradcu, se je na znanje vzela, isto tako napoved deželne vlade ,   da je   si. ministerstvo dovolilo 1000 gold. Tržaškemu inženirju dr. Vicentini-u za preiskave, ali in kako bi se dale povodnji v Ložki dolini, v Planini  in Cerkniškega jezera  ubraniti. *)   —   Gosp. M. Ambružič v Mojstrani  na Gorenskem je iznajdel slišavni tul (Horrohr), s kterim se preiskujejo panjovi v to, ali bodo kmalu rojili, ali jim ni prevroče itd.; — slišavnik se da gosp. Jan. Žanu, zdaj v Št. Vidu nad Ljubljano, v poskušnjo in poročilo. — Za ude družbe kmetijske so bili soglasno sprejeti: gosp. Ig. Alojzi Je-1 o v š e k,   župan Vrhniški,   Jurij N a g o d e   in  Matevž Nago de, posestnika v Ravniku, France Peni ca, župan v Mokronogu,   Janez P etri č,  posestnik v  Glogovici, Anton Zajic, posestnik v Bistrici poleg Mokronoga.
—  (Delitev cesarskih premij) v cekinih, srebernih svetinjah in pohvalah na Kranjskem bo letos: a) za kobile z žebetom, b)za žebice, c)za žebičke, d) za žebce v šesterih krajih, namreč: v Cirk-nici za politična okraja Postojno in Planino 11. dan septembra (kimovca) t. L; v Ribnici za politična okraja Kočevje in Črnomelj 12. dan septembra t. 1.; v Ljubljani za politični okraj Ljubljano z mestno občino Ljubljansko vred, Litijo in Kamnik 17. dan septembra t. L; v Mokronogu za politični okraj Krško in Rudolfovo (Novomesto) 19. dan septembra t. 1.; v Kranj i za politični okraj v Kranj i 22. dan in če bo treba tudi 23. dan septembra t. L; v Rado lici za politični okraj Radolico 24. dan septembra t. 1. — Posebna oznanila poved6 več o tem.
—   (Postno društvo za Kranjsko in Primorsko) bo imelo 30. junija t. 1. zjutraj ob 10. uri pri „Slonu" v Ljubljani svoj prvi občni zbor. Gospodje društveni odborniki obeh dežel se vljudno vabijo, da se zavoljo osnove dnevnega reda že 29. junija ob 10. uri dopoldne ,,pri Slonu" zbirajo. — Tisti poštni uradniki pa, ki za-
-----    199   ------
voljo službenih opravil k občnemu zboru osebno ne morejo priti, naj se po pooblastencih nadomestijo, ali pol-novlastje v obliki lista brez koleka društvenemu predsedniku na F u ž i n e (Weissenfels) pošljejo. Predsedstvo se je zavoljo znižane vožnje po železnici pri ravnateljstvu železničnem oglasilo; zato naj se obiskovalci zbora o pravem času obrnejo na društveno predsedstvo za po-trdilne liste.
—  Na mnoga vprašanja, ki nam dohajajo od več strani: ali ni „banka Slovenija" in „štajarska eskomptna banka" zavoljo Dunajskih falimentov v kaki nevarnosti, odgovarjamo to, da „banka Slovenija" ni cel6 nič prizadeta, Dunajski falimenti njo prav nič niso zadeli; „Stajarsko eskomptno banko" je sicer precejšnja zguba zadela, vendar ne tolika, da bi bila v nevarnosti. Ce veliko boječih ljudi na en dan pritisne po shranjeni denar, kakor je to bilo tudi pri hranilnici ob času vojske, ni čuda, da vsak denarni zavod pride v nekako zadrego. Kakor slišimo, je tej Stajarski banki ravno zdaj Dunajska velika banka za pol milijona več kredita dala, to je znamenje zaupanja do nje.    To je, kar mi vemo.
—  Po gospodični Esch-ovi v čitalnični dvorani še do konca tega meseca (vsak četrtek in vsako nedeljo dopoldne) razstavljeni slovanski tipi dopadajo ogle-dovalcem; tudi izvedenci jih hvalijo.
—  {Koncert) v spodnjih prostorijah čitalničnih napravi jutri zvečer gospd Dragojla Odi, pevka in igralka dramatičnega društva, z obilnimi točkami pevskega, de-klamatoričnega in komičnega zadržaja. Ker marljiva koncertantinja to zabavo pred odhodom na Dunaj za slov6 napravi,  se je nadejati obilega obiska te zabave.
------    200   ------