izhaja viailčetrtek ob B. url popoldne. Rokopisi st ne vračajo. Nelriiikovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znala ta celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni. Za manj premožna za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, sa druge dežele Izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema ,.N3Todna Tlskam.i“ y Gorici, ulica Vet-ttirinl St. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16. slovenaKo Posamezne Sle vilke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v tilici Silvio 1’ellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-tneniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na losip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se lačunijo po peti! ‘■•istali in sicer: če sc tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrai po pogodbi. V Gorici, 5. oktobra 1911. 40. številka. Duhovnikov nimamo. V vseh stanovih je sedaj dovolj osebja, v nekaterih celo mnogo preveč. Tako imamo sedaj učiteljskega, profesorskega, zdravniškega, sodnega itd. osebja toliko, da so si drug drugemu na potu. Čakati morajo po več let, da dobe službo. Edino v duhovskem stanu je strašno pomanjkanje. Kjer je dela za tri ali štiri duhovnike, sta dva ali celo en sam. Poleg tega so se potrebna pastirska opravila za duhovnike v cerkvi in zunaj cerkve tako namnožila, da je breme postalo res prav težko. To je velika škoda našemu narodu zlasti v kulturnem oziru. Duhovnik je kot namestnik Kristusov in zastopnik katoliške cerkve po svojem poklicu oznanjevalec prave vere, klicatelj k večnim uzorom, buJitelj k nravstvenosti, zdržnosti, pravičnosti, zna-čajnostl in bratoljubju! Vse to je za obstoj našega naroda nujno potrebno. To so stebri, na katerih sloni sreča in blagostanje slehernega naroda na svetu. Kjer je dovoij duhovščine, ki zvesto izpolnuje svoj poklic, se narodu tudi v gospodarskem in političnem oziru dobro godi. Narod, ki je nravstven, pošten, zdržen in značajen, se tudi po škvilu množi in procvita v gmotnem oziru. Tak narod je nepremagljiv. A žal, da-je med našo mladino zamrlo veselje do vzvišenega duhov-skega slanu. Spridjene mladine, ki soglaša z moralno kugo v „Slov. Narodu", „Soči", „Jutru", „Zarji", »Svobodni misli" itd., je vse polno, a uzornih, poštenih, nravstvenih in značajnih mladeničev je ubogo malo. Ne zahtevamo, da bi morali vsi pošteni dijaki postati duhovniki, ampak povdarjamo le, da je spridjenost med dijaštvom dandanes eden izmed glavnih vzrokov, da nimamo dovolj duhovščine. Liberalni listi sami, na pr. »Soča" v št. 110 |priznavajo, da so razmere med liberalnim dijaštvom dandanes silno žalostne, da je med njim hladnost, blaziranost,lenoba in korupcija, da hoče le vživati, da je plitvo in malo vredno. Od tod izvira strašna škoda za slovenski narod, od tod tudi pomanjkanje duhovščine. Naš rod se uzorom smeje in se valja po blatu. Črni du-hovski plašč je našemu času v zasmeh. Po pravici toži slavni pesnik Simon Gregorčič: „Ta Črni plašč vam je v zasmeh, A — ga umejete? Umete roso v teh očeh, Ki se jej smejete? Pravico v grob so devali, Zrl bratoljubja sem pokop... Uzore pokopali so....... — Oh, to dočakal sem I — Na grobu tam plesali so, Tedaj oblekel sem še mlad obleko žalno to, Na grobe vzorov, sanj In nad Solze mi zdaj teko." Da se pa te žalostne razmere med našo dijaško mladino premene, je treba da se naše šolstvo dvigne. Vrniti se moramo spet k uzorom in navajati v šolah mladino z naukom in zgledom k verskemu nravstvenemu, značajnemu, pridnemu in [poštenemu življenju. Ko se to zgodi, imeli bomo dovolj dobrega naraščaja, ki se bo rad posvečal tudi duhovskemu slanu, česar sedaj iz kulturnih ozirov zelo potrebujemo. Klub poslancev S. L S. v prilog 1 j u d s tv u. Dne 25. septembra t. I. je sklical klubov predsednik g. dr. Gregorčič vse poslance gori navedenega kluba k izredni seji, ki se je vršila ob 10. uri piedpoludne v klubovih prostorih. Vabilu k seji so se odzvali vsi poslanci S. L. S. Klubov predsednik je v kratkih potezah razložil uzroke, ki so ga silili v to, da je sklical gg. poslance k izredni seji. Suša in druge vremenske nadloge so povzročile v deželi obupen položaj, kakoršnega ni bilo pri nas vže dolgo vrsto let. Posledice teh vremenskih nezgod, beda, lakota in obup trkajo na duri naše ožje domovine in dolžnost njenih zastopnikov je, napeti vse moči in ukreniti vse potrebno, da se temu ža-lostnemn položaju — kolikor mogoče — v okom pride. Poslanci so pojašnjevali žalostne razmere, ki vladajo v posameznih okrajih, iz-raževali želje in dajali nasvete, kako naj bi se postopalo v svrho odstranitve ali vsaj olajšanja preteče bede, in po triurni resni razpravi so prišli do sledečega zaključka: Poslanci S. L. S. obžalujejo, da ni vlada sklicala deželnega zbora koncem meseca septembra, kakor je nameravala, bodisi tudi le v kratko zasedanje ter tako nudila priliko deželnemu zastopu povzdigniti svoj glas v svrho, da se ublažijo zle posledice bede, v katero je dežela zalezla vsled izredne suše in drugih elementarnih nezgod. Oni so mnenja, da bi se moralo takoj začeti z izvršitvijo obče koristnih javnih del in naprav, s čimur bi se dala ljudstvu pri- lika za izredni zaslužek, kateri si bo moralo inače iskati izven domovine. Uporabiti bi bila tudi vsa ustavna sredstva, da se odstrani draginja živil, ki postaja neznosna in ima svoj vir v nezdravih odnošajih med producentom in konsu-mentom. Poslanci S. L. S. so nameravali tudi opozoriti visoko vlado na zle posledice, ki bodo brezpogojno izvirale iz tega, ako bo ljudstvo primorano prodati svojo živino, ki je vir dohodkov in najboljše sredstvo proti groznim posledicam lakote, ter so nameravali staviti v tem oziru primerne predloge. Ker pa ni bil sklican deželni zbor v tem resnem trenutku, naroča klub poslancev S. L. S. deželnemu odboru, naj ukrene vse potrebno, da bi pomagal stradajočemu ljudstvu, ki prosi pomoči in pričakuje od svojih zastopnikov gmotne podpore. V ta namen naj izposluje dež. odbor, da bo visoka vlada prispevala in sodelovala pri vseh napravah, ki se morajo izvršiti s prispevki iz deželnega zaloga, od deželnega zbora vže dovoljenimi, pri čemur se je ozirati posebno na to, da se nudi prebivalstvu vsakega okraja prilika izrednega zaslužka. V tem oziru naj se obrača pozornost posebno na zgradbo in popravo cest, potij in mostov, uravnavo vodnih tokov, napravo vodovodov, vodnjakov, napajališč ter na izvršitev asanacijskih naprav itd. Deželni odbor naj uporabi vsa sredstva, da izprosi od vlade takojšnjo izvršitev vseh del, ki spadajo le v državno pristojnost ; naj skrbi zato, da olajša vlada prebivalstvu priskrbovanje živeža, posebno kmetijskih pridelkov, ki so neobhodno potrebni v preživenje ljudstva, da pospešuje speča-vanje domačih pridelkov, isto tako tudi da pospešuje govedorejo in prasičjerejo posebno s tem, da priskoči v pomoč okrajem, kjer je pomanjkanje krme. Izpreobrnjeni demokrat. Po Hammersteinu: To Si mir G. (Dalje.) Na to je prešel na socialistične nauke. Kovač je mirno poslušal; le tu in tam je kaj opomnil. »Taka sreča, o kateri sanjajo, se sploh ne da doseči na zemlji, in po njih poti že celo ne. Njih nazori so duševna blodnja — prazne muhe možganov. Kdor pravi delavcem, da si morejo zboljšati stanje drugače, kot s pridnostjo in varčnostjo, to je ljudski zapeljivec (Franklin). Hočejo, naj se podere obstoječi red in pomnoži beda. Žive v smrtnem grehu; kajti greh je poželeti po krivici ptuje blago. Kar je tvoje, je moje — je njih geslo.*) Njih govori so polni bogoklelsva, satanskih napadov na božje namestnike, zoper duhovščino in gosposko itd. •) Njih zapovedi je označil nek list tako: Sovraži Boga. Preklinjaj njegovo ime. Oskrunjuj dan božji. Zaničuj očeta in mater. Ubijaj ljudi brez vesti. Prešeštuj po svojo volji. Kradi, kjer moreš. Vsakega imej za norca. Poželjuj bližnjega 2 eno. Sejaj upor in ljudsko vstajo. Tudi se gode večkrat surova na-silstva od nji n strani. Njim je dovoljena tudMtriva prisega, če to koristi njih namenom. Navadno ne poznajo ne božje ljubezni ne one do bližnjika, torej nemajo posvečujoče milosti; in čaka jih večinoma britka osoda. Vzemimo nekatere reči posebej. Socialisti pravijo, da ie vera zasebna stvar, ali da veri nič nočejo. V resnici pa je drugače. L. 1890 je dejal Liebknecht v Mali na zboru: Šola se mora mobilizirati proti cerkvi, šolmaštri proti popom, prava vzgoja odstrani vero. — L. 1891 Schroll v Stuttgartu: Boga smatramo za pribežališče neumnosti, štejemo ga za največje zlo na svetu, in za to mu napovemo vojsko. — Bebel je dejal: Na verskem polju hočemo brezboštvo. Sovražniki smo vseh popov in sovražniki vseh cerkvi, že iz principa, ker smo brezverci. Danglist: Nobeden ni vreden imena socialist, kot ta, ki je sam brezverec in z vso gorečnostjo deluje za razširjenje brezverstva. Bebel: Nebesa prepustim angelj-cem in vrabcem. Bebel: Vere so — skupno z Bogom — iznajdba ljudi, izginile bi same po sebi, ko bi se ne zmenili več za nje. Njegovi pristaši v Berolinu: „Ne rabimo vere in cerkve, odpravimo Boga, neumnost je, verovati v Boga". »Socialdemokrat" 25. maja 1883: To pač ni drugače iri treba torej očitno izreči: Krščanstvo je največji sovražnik socialne demokracije. Tako neumna vera kot je krščanstvo itd. Enako drugi Bebel, Liebknecht, Singer, Marx, Engels itd. In naposled je dejal še goraški Milost: Da je glavni namen demokratov, izruvati ljudstvu vero iz srca. Itd. Na Krasti so dejali baje demokrati: Če bomo liberalno volili, bomo podirali cerkve! Se ve za opice — ne zamerite — verskega pouka nitrebn. ker nimajo pameti in vesti. Opica se nauči le navadnih del, da n. pr. prinese drva itd. A!i za kristjane je la nauk prvi in najpotrebnejši, pa naj rečejo „polomikanci", kar hočejo. Brez tega je vse drugo le prazna pena. In starši naj zahtevajo za svoj denar tudi verske šole. saj so otroci božji in njihovi, in ne deželni, ne dr- žavni; tudi ne živimo med divjaki v Afriki, kjer prodajo otroka za zavoj solil Sv. Frančišek: Prava pobožnost nič ne pokvari, ampak vse le spopolni. Ne da bi motita stanovska opravila, jih oplemeniti in olepša. Seume: Vera je najboljša voditeljica skozi življenje, najboljši sprevodnik v veselih dnevih, najboljša tolažnica v nesreči. Enk: Verska vzgoja, ki vse bistvo življenja na Boga obrača, je najboljša in je popolna, kolikor se more doseči; vsaka druga brez nje — ostane le krhelj, okršek. Ratimer: Dobre nravi zmorejo več kot dobre postave. Yung: Krščanska vera dopolnjuje vse prejšnje, v njenih globoko umnih naukih počiva skupnost vsega prejšnjega praktičnega modroslovja. Še Goethe je dejal: Priznati moram, da sem dobil dobre značaje le tam, kjer je bilo versko prepričanje. — Ropar Weber ie dejal: Rad bi še nekaj velikega ukradel, da bi mogel dali svojemu otroku — dobro vzgojo! (Dalje pride.) Deželni odbor naj izposluje od vlade tudi izredne podpore iz draginjskega zaloga, ki naj se uporabi v prilog ljudstvu, ki je pomoči toliko potrebno. Sploh pa naj dobrohotno sprejme in natanko preiskuje vsak klic po pomoči, naj pride od kodersibodi, ter naj stori vse potrebne korake v odstranitev in olajšanje bede in preteče lakoti. Razstave goveje živine. Z razstavo goveje živine v Cerknem dne 2. oktobra t. 1. se je začela vrsta letošnjih živinskih razstav v slovenskem delu dežele. Na razstavo v Cerknem je bilo prignanih le 47 glav goveje živine in sicer 22 bikov, 4 krave, in 21 junic. Prijeten utis je napravila ta razstava s tem, da je bila vsa živina iste vrste, namreč belonskega plemena, dočint je bilo na prejšnjih razstavah mnogo več glav, a različnih plemen. To pomeni vsekako napredek, kar so pripoznali tudi vsi oni, ki so si razstavo ogledali. Živina je bila z ozirom na razne krajevne ne-priličnosti razmeroma lepa, vendar pa bo skrbeti za to, da se odstranijo še različne napake. Marsikatera žival ni bila dovolj čista, kar kaže, da nekateri živinorejci premalo uvažujejo snago v hlevih. Dolgi parklji kažejo pa, da se živina premalo giblje na prostem. Želeti bi bilo, da bi občina v kratkem prišla do dobro urejene planine. Darila za bike so dobili: 1. Janez Tušar — Poče 29 — 50 K; 2. Anton Čelik — Bukovo 17 — 30 K ; 3. Ivan Grošelj — Šebrelje — 30 K. Darila po 20 K so dobili: France Škvarča iz Šebrelj, Ciril Rejec tudi od tam, Janez Mlakar iz Št. Viškegore; nagrado po 10 K pa: Štefan Rutar iz Cerkna in Marija Rojic in Dol. Novakov (potnino). Krave so bile prignane na razstavo le štiri, kar kaže, da je v okraju malo lepih krav. Vsekako bo treba tudi na to stran iskati odpomoči, kar se tudi namerava, kakor se nam je pripovedovalo. Vse štiri krave so bile obdarovane. Darila so znašala zaporedoma po 40, 30, 20 in 20 K in so jih dobili posestniki: 1. Peter Zajec — Lasce 55; 2. Anton Kosmač *— Cerkno; 3. Peter Zajec — Lasce in 4. Avgust Brelih — Cerkno 98. Darila za junice, ki so nad 2 leti stare: 1. Matevž Tuškan — Cerkno 68 — 30 K; 2. Josip Lahajnar — Reka 11 — 80 K. Nagrado 15 K je dobil pa Franc Bevk iz Cerkna. Darila za mlajše junice: 1. Ivan Čelik - Cerkno 161 — 40 K; 2. Peter Zajec — Lasce 65 — 30 K ; 3-Peter Bevk — Otalež 121 — 20 K in Avgust Brelih — Cerkno 98 — 20 K. Nagrade po 15 K so dobili: 1. Filip Peternel — Cerkno 142; 2. isti za drugo junico; 3. Marija Jež — Cerkno 105 in 4. Franc Jereb — Planina 12. b) Razstava v Tolminu. Tolmin napreduje hitro. Začetka je bila na razstavah melirana velika množina živali, a lepe živine, posebno belanskega plemena malo. A razmere so se zboljšale od leta do leta, in na letošnji razstavi je bilo sicer le 66 glav živine, a vsa iste vrste, namreč vsa belanskega plemena. Vže to je naredilo na komisijo zelo ugoden utis; a ista je bila še bolj prijetno iznenadjena, ko je pregledala vsako živinče za se. Na razstavi je bilo letos lepo število prav lepe živine belanske pasme, posebno se je odlikovala razstava s razstavljenimi kravami. Vidi se, da tekmuje sodni tolminski okraj z drugimi in da hoče priti v tem plemenitem boju tekmovanja do prvenstva v političnem tolminskem okraju. Tako je prav! Le tako naprej v proslavo kraja samega in v veliko korist v ta sodni okraj spadajočega prebivalstva I Bikov je bilo na razstavi 20 glav. Za te so dobili darila: 1. Josip Kacafura — Dolje 26 — 50 K; 2. Ivan Rutar — Ljubin 9 — 40 K; 3 Anton Klemenčič — Slap — 30 K; 4 Andrej Jarc — Dolje 3 — 20 K in 5. Tomaž Kužman — Ponikve 14 — 20 K. Nagrade A 10 K so dobili: Andrej Kavčič — Čiginj; Avgust Kenda — Selo; Anton Maligoj — Volče; Peter Kaiser — Podbrdo in Mihi Kenda iz Kneže se je priznala potnina 10 K. Krav je bilo 23 glav, zanje so dobili darila: 1. Anton Bizjak — Podmelec — 50 K ; 2. Miha Kanale — Volarje 30 — 40 K ; 3. Andrej Jermolj — Poljubin — 30 K; 4. Franc Sovdat — Gabrije 10 — 20 in 5. Anton Kragelj — Poljubin 68 — 20 K. Nagrade po 10 K: Ivan Gerbic — Volče; Anton Bajt — Tolmin; Miha Kavčič — Volarje 4; Josip Kenda, Sela 9 ; — in Anton Jarc — Prapetno. Junic L vrste je bilo 8 glav. Za te so dobili darila: 1. Ivan Kavčič — Ljubin 10 — 40 K ; 2. Andrej Čargo — Volče 62 — 30 K in 3. lakob Uršič — Tolmin - 30 K. Nagrade po 10 K sta dobila; Anton Gabršček iz Gabrij in Ivan Leban iz Poljubina. Junic II. vrste je bilo 15. Darila so dobili: 1. Andrej Maligoj — Volče 106 — 50 K; 2. Josip Jermolj — Volče 148 — 40 K; 3. Luka Jan — Žabče 32 — 30 K; 3. Peter Kragelj — Volče 35 — 20 K in 5. Ivan Duša — Volče 142 - 20 K. Nagrade po 10 kron so dobili : Franc Hrast iz Čiginja, Josip Andrejčič iz Volč, Ivan Čenčič iz Volč in Andrej Ipavec tudi iz Volč. Zanimanje v tem okraju za živinorejo je zelo živahno. Prodrlo je tudi prepričanje, da mora imeti živina zračne in snažne prostore. Nekateri so svoje stare hleve vže modernizirali, drugi se zanimajo za to in hočejo iste popraviti, ko jim bode le mogoče. Važna konferenca za Kras. Dne 9. t. m. smo pod zgornjim nad-pisom objavili, da se je obdržala pričetkom meseca septembra, v navzočnosti gospoda deželnega poslanca dr. S t e p a n č i č-a, kot zastopnika Krasa in deželnega odbora, pri namestništvu v Trstu važna konferenca, pri kateri se je sklenilo, naj da vlada sežanskem u političnemu okraju iz naslova bede za leto 1910 najmanj 40.000 K. Navajali smo, naj bi se ta znesek, h kojemu bo tudi dežela primeroma prispevala, tako uporabil, da bi se uredila ljudem na jesen in pozimi prilika kaj zaslužiti, kar se najbolj doseže s tem, da se bodo popravljale zelo v slabem stanu se nahajajoče občinske poti. Zvedeli smo, da je naš članek vzbudil na Krasu veliko zanimanja. Poti komenskega okraja, katere se bodo popravljale, smo zadnjič navedli in naravno je, da bi tudi občine sežanskega okraja rade zvedele, kaj se je sklenilo glede poprave njihovih občinskih poti. Kakor smo obljubili, ustrežemo z veseljem tej želji, ter objavljamo v naslednjem tozadevni izkaz. Od državne podpore dobijo: 1. občina D u to vije za popravo poti a) Dutovlje-Godnje, b) Kreplje-Tomaj znesek 2000 K; 2. občina Kopriva za popravo poti a) Kopriva-Avber, b) Kopriva-Hruševica, c) Kopriva-Berje, d) Kopriva-Gabrovica 2000 kron; 3. občina Lokev za popravo pokopališča 2000 K; 4. občina Naklo za popravo različnih poti v davčnih občinah Barka, Dane, Ležeče, Misleče, Naklo, Podgrad, Škofije, Va-reje, in Vatovlje 3000 K; 5. občina Povir za popravo poti a) Povir-Podbrežje, b) od skladovne ceste Se-žana-Divača v Žirje 2000 K; 6. občina V e I i k i r e p e n za popravo poti a) Veliki repen-do tržaške meje, b) Vo-glje-Veliki repen, c) od meje občine Zgonik do sežanske meje 2000 K; 7. občina Tomaj za popravo poti a) Tomaj-Dobravlje-Avber- Šepulje- Utovlje, b) Križ-Filipčje brdo, c) Utovlje-Dobravlje-Tomaj-Grahovo brdo proti Kazljem 2000 K; 8. občina Skopo za popravo poti a) Skopo do skladovne ceste, b) Skopo-Berje, c) Skopo-Krajnavas, d) Krajnavas do skladovne ceste K 1000 ; 9. občina Štjak za popravo poti skozi občino 1000 K; 10. občina Štorje za popravo poti a) Štorje-Kazlje, b) Štorje-Podbrežje 1000 K; 11. občina Zgonik za popravo a) poti, ki pelje od ceste Opčina - Prosek čez Briščike-Repnič-Zgonik-Salez v Bajto, b) Rep-nič-Prosek, c) Zgonik-Gabrovec, d) Kresija-Samotorca 2000 K; Skupaj dobi tedaj tudi sežanski sodni okraj 20.000 K. Italijansko - turška vojska. Minoli četrtek je predala Italija Turčiji ultimatum, glede svojih zahtev v Tripolisu in zahtevala v 24 urah odgovor. Turčija je pa ta ultimatum odklonila, vsled česar sta prešli Turčija in Italija v vojno stanje. Popreidu Turčije in Italije v vojno stanje je Italija baje koj pričela z bombardiranjem Tripolisa. A njene vojne operacije se niso omejile le na Tripolis. Svojo vojno mornarico je razdelila na več delov, ki so na splošno tako-le razvrščeni: Glavni del je pred Tripolisom; drugi, manjši del stika po turških ladijah; flotilja torpedovk pa plava pa Jadranskem morju ob albanski obali. Ta zadnji del italijanske mornarice je prišel tudi že v bitko z dvema turškima torpedovkama in sicer pri Prevesi, albanskem pristanišču. Ena turška torpedovka je pri tem navozila na skale in obtičala. Druga se je še rešila v pristanišču. Govorilo se je potem, da so Italijani izkrcali 1600 vojakov pri Prevesi, katera vest pa se ni potrdila. Sedaj ne izostajajo tendencijozne vesti pariških, dunajskih, berolinskih in londonskih listov. Ravnotako — sicer pa vsled aktivne udeležbe — so vesti iz Rima in Carigrada nenatančne, Vsekako pa se d„ iz vsega sklepati sledeče: Italija se neče zadovoljiti s Tripolisom. Ona še vedno meri na Solun. Solun je bil mnogo let operativna osnovnica za Avstrijo. Zdi se pa, da je ta namen opustila. Diplomatični odnošaji Avstrije in Turčije so se po aneksiji Bosne ublažili in to zna biti vzrok o opustitvi solunskih sanj. Ali da bi Italija tam zagospodarila, ni nikomur všeč. Seveda si Italija ne upa z lastno močjo doseči svojega cilja Zato pa poskuša dobiti neposredni stik z Albanci, o kojih je pač znano, da se hočejo čim prej otresti turške nadvlade. Ni pa še popolnoma izključeno, da ne poseže tudi Črnagora vmes. Čulo se je tudi nekaj o mobilizaciji tamo-šnjega vojaštva. Sicer pa je v potrebi Črnagora v 24 urah že popolnoma oborožena. Bulgarija je baje že mobilizirala 100.000 mož. Grška menda tudi ne drži križem rok. Po sedanjih znakih bi znalo priti s posredovanjem tripolitanskega vprašanja do rešitve balkanskega vprašanja. Neverjetno pa je, da bi se to vprašanje na željam Italije odgovarjajoči način rešilo. Nevtraliteta evropskih velevlasti je za-sigurana le glede italijanskih operacij v Tripolisu O Balkanu pa imajo odločevati druge države. Kajti, če bi Italija pridobila albansko obalo, bi bila izključni gospodar na Jadranskem morju in s tem bi prišli interesi Avstrije na morju v nevarnost. Zato je napravil korak Italije v tej smeri slab utis na Dunaju. Nikjer pa ni pravega poguma za odločen nastop. Molčečnost Rusije leži kot mfira na prsih interesiranih držav Položaj je tako nejasen kot nikdar poprej. Po celi Evropi vlada napetost. Nobena država drugi ne zaupa. Najnovejša poročila pravijo: _____ Brzojavna zveza med Tripolisom in Malto ne deluje že več dni. Tudi ona Tri-polis-Tunis, kakor tudi brezžična postaja v Derni so uničene. Pri Sv. Ivanu pri Medui so Italijani zaplenili dve turški ladiji na katerih so se nahajali vojaki za Tripolis. Ladiji so odpeljali v Brindisi. Iz Petrograda se je sporočilo v Berlin, da so turške ladije zaplenile laški potniški parnik v Črnem morju. Iz Carigrada se zatrjuje, da je turški ministerski svet sklenil splošno mobilizacijo. V Solunu so Turki uprizorili protiitalijansko demonstracijo. Udrli so vit. konzulat ter svetovali uslužbencem, naj zapustijo turško ozemlje. Danes je baje italij. konzularno osobje zapustilo že Solun. Bombardiranje Tripolisa se je pričelo v torek popoldne. V Tripolisu je samo še turško vojaštvo. Širi se vest, da je nedaleč od Tripolisa Italija izkrcala 700 vojakov, ki imajo napasti mesto s kopnega. Ta vest se še ni potrdila. O turški floti v Egejskem morju krožijo najrazličnejše vesti. Poroča se o raznih bitkah itd. in turš. brodovja. Vesti niso zanesljive. Raznesla se je tudi vest, da je poveljnik ob albanski obali plavajočega it. brodovja, vojvoda Abrucev, zahteval od pre-veškega guvernerja, naj se podajo v pristanišču se nahajajoče turške ladije, drugače bo pričel z bombardiranjem mesta. „Reichspost“ pravi, da obstoji velika nevarnost za evropejski mir, ako se hoče Italija polastiti Albanije. Naloga Astrije bi bila, da pozove Italijo, naj čim prej opusti tako namero. Pišoča o albanskih namerah Italije, objavlja „Vossische Zeitung" brzojavko z Dunaja, ki pravi, da bode Avstrija, čim se ponovijo bitke na albanski obali, takoj odposlala iz Pulja svojo eskadro, da razobesi v Draču, Prevezi in Valoni avstrijsko zastavo. Turčija se je obrnila na Nemčijo, naj posreduje za mir, ali vsaj za premirje, da se prične zopet pogajati. Ali Nemčija je za sedaj to odklonila. Sedaj pa upa Turčija, da pride vsled italijanskega nadlegovanja ob albanski obali, do avstrijsko-italijanskega konflikta. Iz vseh poročil si človek ne more napraviti jasne slike o položaju, ker se danes dementuje, kar se je včeraj poročalo. Za vsak slučaj pa smo lahko pripravljeni na presenečenja. Politični pregled. Češki deželni zbor. V torek se je zasedanje češkega deželnega zbora zaključilo. Deželni uad-maršal je v svojem zaključnem govoru izrazil nado, da bo deželni zbor kmalu zopet poklican, da začne redno delovati. Monarhistični vpad v Portugalsko. Voditelj monarhistov Conceiro je s 4000 možmi in topovi vpade! v Portugalsko. En del zarotnikov je bil odbit, pri čemur je bil en republičanski obmejni stražnik ubit. Monarhisti so poizkusili zagnati nek most v zrak. Prebivalstvo več vasi se je uprlo in izobesilo kraljevsko zastavo. Laško-turška vojska ln Avstro-Ogrska. „Reichspost“ poroča: Ministerski predsednik Gautsch je bil sprejet od cesarja v daljši, velevažni zadevi. V torek in v sredo so bili pozvani h Gautschu voditelji strank, da se posvetujejo o položaju. Ti razgovori so se tolmačili z rekonstrukcijo vlade in pa, da se določi spored za državnozborsko zasedanje. Največje važnosti je pa neko drugo poročilo, ki naglaša, da je bilo nujno potrebno posvetovanje z voditelji strank zaradi vojske med sosedno Italijo in Turčijo. Boje se namreč, da bi ta vojska vplivala na tisti del Balkana, kjer ima naša država zasledovati svoje koristi. Govori se, da bo vplival zunanji položaj na parlamentarna posvetovanja. Darovi. Jubilejni darovi za .Slovensko s i r o t išče“: P. n. gg. Josip Mozetič, zidarski mojster 7 K 62 v., čislano starešinstvo v Kanalu 20 K, v e I e c.$ g. .Jernej Kopač, tovarnar, in njegova velespošt. soproga o "priliki 2 5. letnice poroke, 25 K (prav to liko za „Alojzijevišče), M. M. I K, Ivan Koršič, kurat c. in kr. 2 K, Ludvig Kumar, načelnik hranilnice in posojilnice Biljana-Medana dostavlja v imenu zadruge 50 K, Vincencij Rebula, Volčjigrad 30 vin., Josip Kralj, gostilničar, Slivno 1 K, Ivan Simčič, uradnik za preplačo srečk I K; Terezija Leban, trgovka za prodano srečke 1 K, Josip Prinčič v Skriljah 1 K, Marica Podgornik 1 K, Nekdo I K, Ivan Devetak, čevljar Ši. Martn 20 vin, Josip Birsa, Brje 50 vin.; Josip Mašera, vikar-2 K. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vla do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l Domače in razne vesti. Roparski jubilej v Rimu. — Pod tem napisom prinaša zadnji pristno katoliški in za Slovane pravični list „Osterreichs ka-tholisches Sonntagsblatt" poročilo o letošnjih septemberskih dogodkih v Rimu. Vsako leto obhajajo framazoni slovesno obletnico ugrabljenja papeževega mesta. Letos pa obhaja framazonstvo 40-letnico — odkar je oropala Italija papežu mesto Rim. Prostozi-darstvo slavi svoj praznik. Sicer je hotela letos Italija sklicati ves svčt, da se udeleži tega jubileja in tako izziva sv. Očeta — napravili so imenitno in drago razstavo — da bi tako kolikor mogoče veliko število privabili v Rim, a ta nakana se jim ni posrečila, ker se je za to slavlje napovedala mogočna kolera — katere se pa vsak ustraši — tudi če velja za neustrašenega svobodomiseica. Razstava se je ponesrečila in že itak revni Italiji so ostali kot nepozaben spomin slav-lja ogromni dolgovi. Seveda je to razkačilo vse prostozidarje, ki so hoteli vse mogoče elemente skupaj zbobnati — da bi žalili sv. Očeta Zato so pa sedaj tem bolj delali na to, da se septembersko slavlje posreči in da smešijo kat. Cerkev in njenega poglavarja. Na tisoče prostozidarjev — anarhistov — socijaiistov in liberalnih svobodomiselcev je šlo pred Vatikan žalit sv. Očeta in sploh vse katoličane, saj ta demonstracija ni na perjena samo proti papežu, ampak sploh proti katoliški Cerkvi in vsem njenim udom, vsem katoličanom. Imeli so 800 satanskih zastav in tako so šli ob zvoku godbe in ob pokanju topov pred sv. Očeta in so tako kruto žalili ne samo papeža, anipak vse ka-toličanstvo sploh. Ker se je bilo bati skrajne surovosti, je sv. Oče pomnožil svojo telesno stražo od 100 na 400 mož. Gori omenjeni list izraža svoje začudenje, da so katoličani napram tem skrajno žaljivim nastopom skoro popolnoma indiferentni in si pustijo dopasti — da framazoni na tako infamen način sramote sv. Očeta. Res čudno — da ni najti nisjer odločnega odpora — še v krščanskih listih se vse to kratko navaja kakor druge dnevne novice. Vso katoličanstvo bi moralo vstati pokoncu vpričo takih dogodkov — in bi moralo z ogorčenjem zavrniti predrzne žalitve, vsi katoličani bi morali kot en mož nastopiti in braniti čast svojega prepričanja, braniti svojega poglavarja in, glej čudo, niti katoliški listi se ne zganejo. Res žalostno! Imenovanja v finančni službi. — Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva je imenovalo: Valentin Zarla in Adolf Kavčiča za oficijala pri solnih uradih v X. plačilnem razredu ; podčastnika Ivan Blažiča za asistenta pri solnem uradu v XI. plačilnem razredu in podčastnike Emil Farožiča, Josip Mihevca ter Martin Miheka za finančne kanceliste v XI. plačilnem razredu. Novo viuo se bode smelo prodajati v goriškem političnem okraju še le s 1. novembrom t. 1. Razglas. — Pri osmem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron, katero se je vršilo včeraj v deželni hiši so se srečkale: Obveznica št. 311 v znesku 2000 kron, obveznica št. 321 v znesku 2000 kron, obveznica št. 218 v znesku 1000 kron, obveznica št. 181 v znesku 200 kron, obveznica št. 208 v znesku 200 kron, obveznica št. 114 v znesku 200 kron. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1912 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. januvarja 1912 šene zapadlih odrezkov. Snog je zapadel v nedeljo na Nanosu, Otlici, Čavnu in drugih vrhovih. Razstava živine v Beneški Slo-veuijl. — V pondeljek se je obdržavala v Čedadu razstava živine beneških Slovencev. Udeležile so se razstave skoro vse občine Beneške Slovenije. Obdarovanih je bilo več posestnikov. To je bila prva razstava te vrste za beneške Slovence. Po razstavi je bil banket, pri katerem so vladni zastopniki napivali povzdigu Beneške Slovenije (incremento della Slavia italiana). Navzoč je bil in govoril je pri banketu tudi slovenski pisatelj mons. Trinko. Junaški duhovnik. „Zeit“ sporoča iz Pariza dne 28. IX. o veliki nesreči, ki se je dogodila tam nekemu mestnemu automobilu. Na nekem mostu sta se srečala dva taka voza in eden je padel v vodo. Med ponesrečenci je bil tudi neki mlad francoski duhovnik, ki se je srečno skopal skozi okno na prosto, t.j. v sredo vode, a ni zlezel potem na breg, ampak pomagal skrajno junaško pri rešitvi drugih ponesrečencev in rešil je dva otroka in še šest drugih oseb, na kar je padel ves utrujen na tla. Ljudstvo mu je priredilo velikanske ovacije. Vseh oseb je utonilo jednast, ranjenih je devet. Nemški „Sohulverein“ bo imel te dni svoj 31. občni zbor. Nemški „Schul-verein" ima 2200 podružnic s 190.000 člani. V preteklem poslovnem letu so dohodki prvikrat dosegli milijon kron. Dohodkov je imel „Schulverein" 1,108.929 K, ne vštevši Roseggerjevega sklada, v katerem se zbira že tretji milijon kron iz dohodkov ustanovnikov, ki znašajo 11.398 K. Preostanka je v blagajni 1 11.797 K 95 v. — Na Kranjskem se je za Roseggerjev sklad zbralo 74.000 K, na Primorskem 84.000 K, na Koroškem 100.800 K, na Štajerskem kron 216.412. Vojaško aviatlčno postajo zgradi mornarska sekcija vojnega ministerstva v Pulju. Za voditelja je imenovan pomorski častnik Klobučar, ki bo napravljal s dvokrovnikom lastne konstrukcije letalne poizkuse. Ta aeroplan bo lahko odletel in pristajal tudi na morju. Najboljše zdravilo proti bogokletnemu in grdemn govorenju. 15. februarja leta 1908 so poročali angleški listi o sledeči razsodbi: Gospod Boulte je stal zadnjo soboto pred londonskim centralnim sodnim dvorom zaradi bogokletnega govorjenja. Obtoženec je priznal tudi svojo krivdo in je pismeno obljubil, da ne bo nikdar več na. javnih shodih niti krščanstva niti sv pisma napadal, še manj pa žalil verska čutstva. Sodnik ga je obsodil v denarno kazen 50 funtov (nad 1000 K), a obenem dostavil, da bo odsedaj naprej vsak tak prestopek strožje kaznoval. Iste nazore o nedostojnosti grdega govorjenja ima tudi uprava južno-avstralskih železnic, ki je nabila po že-lezničnih vozovih tablice s sledečimi besedami: Kdor vpričo pasažirjev bogokletno ali nesramno govori, zapade kazni 5 funtov (100 K). Kako zelo bi bile take tablice tudi pri nas potrebne, posebno v železničnih vagonih in gostilniških sobah! Sedaj imamo nabita samo svarila proti pljuvanju, kakor bi bogokletno in nesramno klafanje ne naredilo več kvare in škode kot pa pljunek. Kaj ko bi železniška uprava enkrat se tudi tega lotila! Atentat zoper dunajsbo-tržaškl brzovlak. Zoper brzovlak južne železnice iz Dunaja se je v pond. pri Bar-kovljah poizkusil atentat. Neznanci so namreč zavalili na progo veliko skalo. Posrečilo se jev zadnjem trenotku vlak rešiti pred katastrofo. Svetovni avlatlčnl rekord avstrijskega častnika. — Nadporočnik Bier je dosegel nov visočinski rekord s pasažirjeni. 28. septembra se je vspel v Dunajskem Novem Mestu z dvema pasažirjema na Etri-chovem enokrovniku do visočine 1503 m. Demonstracije v Italiji. - p0 celi Italiji so patriotične demonstracije, pri katerih se vsklika „Evviva Tripoli italiana," „Evviva 1’ esercito" i. t. d. Tudi v bližnjem Vidmu niso hoteli zaostati in so priredili v nedeljo obhod po mestu. Vpili so „Evviva Tripoli italiana", a kmalu so zamenili la klic z drugim, lepšim: „Gvviva Trieste e Trento ita-liane", kajti „ben altri nemici ha la Patria", je rekel neki govornik množici... Slovenski dijaški dom v Celovon. — Slovenski dobrotniki so pripomogli k temu, da se je letos otvoril v Celovcu v Ahacijevi ulici „Slovenski dijaški dom", kjer je sprejetih 17 dijakov iz različnih celovških srednjih šol. Zavod vodi bivši rektor avstrijskega hospica v Jeruzalemu, bogoslovni profesor prelat dr. Martin Ehrlich. Nesreča. — Iz Črnega vrha nad Idrijo: Voz s hlodi naložen je povozil posestnika A. Rupnika p. d. Košandra iz Idrijskega loga na cesti blizu Budanj. Mimo prišedši P. Bonaventura iz Križa mu je podelil sveto odvezo, nakar je mož izdihnil. Vozni red je priložen današnji št. Listnica uprave: G. Anton Kenda, Germainastr. 40. Neumllhl, Nemčija: Denar prejeli v znesku 5 K: Plačano do 15. aprila 1910. Hvala! Gosp. Pavšič Andrej Avče 7: „Prim. Llst“ ste plačali zadnjič dne 2|1 1911, ker ni še bilo plačano za 1. 1910 smo zaračunali za isto leto. Ostaja, Vam plačati še za tekoče leto 1911. Lazar Leopold mladenič Banjšice imate plačati za t. 1. 1 K 50 vin. v listu, da nisem z dopisom iz Brd v št. 37 »Prim. L." (glede lova in zamud nedeljskih sv. maš od strani lovcev) v nikaki zvezi, toliko manj, da sem iste pisal. Andrej Uršič, župnik. Uredništvo „Prim. Lista" potrjuje, da ni preč. g. župnik Uršič v nikaki zvezi z goreomenjenim dopisom ter da ga on ni pisal. Znamenje pa je, da nekateri vendar radi berejo „Prim. List". — Naj bi si pa tudi vzeli k srcu nauke, ki jih podaje bralcem. Stvarnih reči naj iščejo, ne pa stikati za dopisnikom z namenom, ki ni lep. Ured. Tatovi v Kronbergu. — V soboto ponoči so neznani zlikovci vdrli v vikarij-sko pisarno v Kronbergu. Vkradli so 2 hran, knj. ..Solkanske hranilnice in posojilnice" glaseči se na ime Cerkev M. B. v Kronbergu, dalje so odnesli K 300 - denara v gotovini, ter samokres in žepno uro preč. g. Vinkota Vodopivec, tamošnjega vikarja. Orožniki zasledujejo storilce, in upati je, da jim pridejo kmalu na sled, kajti nekateri ljudje so onega dne videli neke sumljive osebe v bližini vikarijata, in so te sumljivce orožnikom še precej natanko opisali. g. »Emečko-delavska hranilnica in posojilnica" na Trnovem bo imela prih. nedeljo dne 8. oktobra po popoldanski b. službi v navadnih prostorih svoj občni zbor z navadnim dnevnim redom. It Št. Ferjana. (Vinska letina v Brdih.) — V listih smo čitali, da se bo letos v Brdih pridelalo še precej vina. Res smo v začetku, in sicer v avgustu pričakovali, da bo vinska letina v Brdih jako dobra in obilna. A smo se že precej uračunali. To smo sedaj spoznali, ko spravljamo grozdje domov in je mastimo. Najmanj 20 odst. ga je manj kakor se je pričakovalo. Malo mošta namreč daje grozdje. Grozdje je sicer izvrstno, mošt še boljši in tak, da ni bil uže od 1. 1887 boljši. A malo ga je, jako malo. Vinogradniki smo se pošteno ušteli. Sicer pa smo tudi s tem zadovoljni, ker drugače ne more biti, posebno pa, ker je kapljica izvrstna. Vinogradnikom svetujemo, naj ne silijo vina prekupcem. Če le morejo opraviti vsaj za par mesecev hišna opravila, brez da bi vino silili, naj to store. Se ne bodo kesali. Dobro briško vino bo imelo letos dobro ceno. Pozor torej, vinorejci I Mestne novice. iz ajdovskega okraja. Cesarjev god. Povodom cesarjevega godu je obšla svirajoča vojaška godba glavne ulice mesta. Včeraj pa je bila ob 9. uri vojaška maša v cerkvi sv. Ignacija, |Te maše so se udeležile vse vojaške osebe garnizije. Ob 10. pa je bila v stolnici slavnostna sv. inaša, katere so se udeležili zastopniki vseh oblastnij. t Preč. g. dr. Ltčou se je zdravstveno stanje obrnilo vidno na bolje, kar z veselje n poročamo. Iz previdnosti pa bo moral za par mesecev svoja opravila pustiti in počivati. Mesto njega bo predaval N. Z. v centralni bogoslovnici g. prefekt Al. Novak. Srebrno poroko je praznoval včeraj v Gorici svečar g. Jernej Kopač. Prodaja novega vina. — Goriški magistrat naznanja, da je prepovedana prodaja novega vina v mestu do 20. oktobra t. 1. Orešnja cvete. — Nekaj čudnega je pač to, da črešnja cvete v oktobru. Menda so taki slučaji sila redki. V nedeljo je namreč prinesel v naše uredništvo g. Ivan Grav-nar, posestnik v Št. Ferjanu, mal vršiček cvetočega črešnjevega drevesa. Cvetje je popolnoma normalno razcveio. Pač čudna prikazen. Pričetek predavanj v gorički centralni bogoslovnici bo v soboto. V petek bo sv. {maša s pesmijo : Veni Creator ob 8. uri. Iz goriške okolice. g Iz Brd. — Prejeli smo in objavljamo : Sl. uredništvo 1 Prosim, da objavite a Iz GabrlJ. — Kdo bi si bij mislil, da se more kaj tako strašnega pripetiti? V Gabrijah, pa ..orlovska" telovadba 1 In vendar je bila. Res, da nam je slabo vreme pokazilo večjo udeležbo, pa kar nas je bilo, bili smo fantje, ki se ne boje tudi dežja ne. Že zjutraj ob 11. uri došel je predsednik „Orlov“, za njim pa vojaška godba iz Gorice, ki je pri sprejemu „Orlov“ prekrasno zaigrala Vinkotovo „Orlovsko" himno. Nad sto „Orlov" prihitelo je v Gabrije, mnogi so se pa že na potu vrnili, češ, telovadbe ne bo radi slabega vremena. Ob 1. in pol korakali smo mej zvoki godbe in rogov v cerkev, kjer je imel br. predsednik blagoslov. Potem vršila se je po-skušnja. Točno ob 31/* pričel se je rajalni pohod na krasno ozaljšani veselični prostor. Čast domačim „Orlom", ki so tako neutrudljivo delali za olepšanje. Začelo je še bolj deževati, tako da so telovadci stali kar v blatu in izvajali proste vaje tako točno, da smo se kar čudili. Kar osupnila nas je pa moreška. Ta pogled na četo 24 telovadcev, ki se po taktu godbe borijo s sauljami. To krasno kretanje. Zares pravi bojni ples jugoslovanski 1 Vaje na orodju pa so morale izostali vsled vedno večjega naliva. Po telovadbi bilo je šaljivo srečkanje, ki je zbudilo mnogo smeha in dobre volje. Nastopila sta dva govornika. Njune zares navdušene govore je ljudstvo poslušalo z velikim zanimanjem, in ko sta končala, ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Hvala Vama, govorila sta nam iz srca! Posebej pa moramo še pohvaliti c. k. vojaško godbo, ne le zato, ker je igrala tako zares umetno, ampak tudi, ker je igrala izključno le slovenske komade. To je godba , ki je res vredna priporočila. Slava ji 1 Tako je minol dan, ki ostane začrtan z zlatimi črkami v zgodovini gabrski. Liberalci so pihali, sikali, Cukali, ali zastonj; „orlovska“ veselica se je vršila v Ga-brijah in še bo, še 11 Poparjeni 1 i beral ci. Za isti dan, nam na kljubovanje zmislili so si liberalci pod vodstvom županovim, da morajo tudi oni kaj narediti in res veliki lepaki so teden prej po vsem Vipanskem in Krasu oznanjevali, da bo 24. v Gabrijah „ples“. Seveda saj drugega ne znajo! I Pa glej smolo! C. k. okr. glavarstvo je ples za isti dan prepovedalo. Čast takim gospodom, ki umejo, kaj je prava omika! Cele dva dni so farbali liberalci mladino, da bo ples in da bo. Vse že pripravljeno, oder ozaljšan, dekleta v „petelcah“, fantje s „pušelci“. Pride g. stražmojster, ki je imel ukaz vdržavati mir, brž si zmislijo: ta nam je prinesel dovoljenje. Pa prevara! Čas je potekal, liberalne godbe iz Prvačine od nikoder, plesa ne I Kakor oprane mačke stali so liberalni kampijoni ob odru in kleli f in „Orle". Surovost liberalne druhali zvečer. Ko so se pri belem dnevu poslovili »Orli" in odšli dostojno na svoje domove, začelo se je po Gabrijah pravo živinsko tulenje. Nihče ni bil več varen pred to pijano druhaljo. Zaganjali so se celo v vojake in jim pesti kazali. V domačega g. kurata hotela je neka baraba zagnati kamen. Tulili so nanj, zmerjali ga z najostudnejšimi psovkami in mu grozili. Pokveke! Sram vas bodi, kaporjoni take druhali, take podivjanosti! Ko so videla liberalna dekleta, da s plesom ne bo nič, mahnile so jo na „špas" dol proti Branici. Mej potjo srečajo vračajoče se „Orle“ in jim začnejo fige kazati in čukati. Pa ne dosti! Pridejo braniška dekleta po cesti. Takoj jih nahrulita voditeljici liberalnih gabrskih deklet: „Ve ste plesale v blatu, me bomo pa v nedeljo na suhem", tako se so ustile. Prav jo jim je zabrusila ena, rekoč : „Če bi bilo tudi do kolena toče na berjarju, bile bi plesale, pa smele niste, smele!" Da lahko so liberalni očetje ponosni na te gospice. Pa smola, tudi minulo nedeljo jim je vreme skazilo plesno veselico! Iz Brji. — Smrt v vinski kleti. V vasi Miheli je šla žena Janeza Kodriča (po domače Štefkova) v soboto zvečer gledat v klet, najbrže kako se grozdje nabira. A revica je našla v kleti smrt. Ko je njen soprog pripeljal grozdje iz vinograda, našel jo je pri kadi na zemlji mrtvo ležati. Zadušila jo je ogljenkova kislina, ki izpuhteva iz kadi, ko vino vreje. Pokojnica je bila obče priljubljena pri celi vasi. Zapušča soproga in Štiri nedorasle otroke. N. p. v m.l Iz kanalskega okraja. ki Zamedveje. One 29. septembra je umrl v Zamedveji občeznani in priljubljeni posestnik Blaž Gabrijelčič v 87. letu svoje dobe. Oolgo vrsto let je bil cerkveni ključar, občinski svetovalec in cenilec. Veliko dobrega je storil cerkvi in občini. Mnogim je pomagal v bolezni ter jim dajal dobre svete. Lep pogreb, ki se je vršil v soboto dne 30. sept. je pričal, da je užival pokojnik zaupanje. Omeniti je, da je bil pokojnik prvi mrtvec na novem pokopališču, ki se je slovesno blagoslovilo dne 13. avgusta. Svetila mu večna luč. Iz kobariškega okraja. kbd Izpod Krna. — Pred nekaj leti so smaški liberalci ustanovili kmečko bralno društvo „Krn". To društvo seje ustanovilo vsled hujskanja nekaterih Kobaridcev proti katoliškemu društvu. A to se je maščevalo in te dni je to društvo izdahnilo. Toda zdi se, da liberalni listi ne vedo o tem in pridno pošiljajo svoje proizvode društvu „Krn". Ker pa v Smastih društvo ne obstoji več, zaidejo nekateri taki časopisi v našo vas, ker so vzeli ime naše vasi za krstit društvo. Tem potom opozarjamo slavna uredništva liberalnih časopisov, da naj svoje liste prav naslavljajo, inače jim bomo mi povedali, kako naj to storijo. Krnčani. Iz bovškega okraja. b Iz Loga pod Mangartom: Kakor je bilo svoj čas sporočeno, zadela nas je letos velika nesreča, pogorelo je namreč 8 posestnikom vse, kar so imeli. Da bi vsaj deloma v okom prišli bedi, ki jim je neizogibno pretila, obrnili smo se na razne strani s prošnjami do blagih src, naj priskočijo po možnosti ponesrečencem na pomoč. — Tudi sl. c. k. glavarstvo v Tolminu nam je šlo pri tej akciji blagohotno na roko, naj mu bo tem potem izrečena najiskrena zahvala. — Enako g. Ernestu Klavžar. Naš klic na pomoč ni bil zaman. V obilnem številu so se odzvali dobrotniki, ki so se usmilili nagih sirot. Bog naj Vam to stotero povrni I Razun že omenjene vladne podpore v znesku 5000 K, in 1500 K podpore deželnega odbora, došli so županstvu sledeči darovi : P. T. Ad. Andervvald v Rablju od rudokopov 89-64 K; Bovško strelno društvo čisti dobiček 27 K ; Franc Leban, vladni svetnik 10 K ; Tvrdka C. Ressberg po A. A. Mlekužu 30 K ; dr. R. Gruntar 5 K ; Tvrdka A. Krisper, Ljubljana po A. Mlekužu 25 K; F ran Andryšek 30 K; županstvo Soča 10 K; Stanovišče 1674 K; Sedlo 2286 K; Homec 7'30 K ; okrajna posojilnica v Bovcu 100 K ; Bugarin 20 K; županstvo Drežnica 20 K; Fr. Pašma 6 K ; županstvo Žaga 3922 K; kuracijskemu uradu pa so bili do-poslani sledeči prispevki: P. T. Centralna posojilnica v Gorici 300 K; Monte di Pietš 150 K, Štefan Kodermac 100 K; — Simon Gregorčičev večer v Bovcu, kojega je aranžiral gosp. Ernest Klavžar je donesel 234 08 K in sicer vstopnine 188.40 K. Do-poslali pa so na to veselico svoj prispevek: gg. Josip Kenda 2 K; Ant. Asoli 2'30 K; Baron And. Winkler 5 K; A. Boltar 1 K; poslanec Fon 20 K; dr. Gruntar 20 K; dež. nadinž. Glessicb 4 K; Dora mark. Obizzi 2 K; Zora Klavžarjeva 2 K. — Nadalje gg. Jernej Pušnar iz Admonta 10 K; Simon Gregorčič 20 K; Otilij Medvež 10 K; 1. Kopač Gorica 20 K ; Marinič 4 K, ter sledeče du-hovnije: Podbrdo 19*50, Cerkno 15 K, Sta-roselo 3'56 K, Kamno 10 K, Novaki 7 K. Iz komenskega okraja. km Dr. Dn M. Stanko Falneckjr, rodom Čeh, nastopil je službo občinskega zdravnika v Komnu dne 30. septembra t. 1. Začasno stanuje in zdravi v Komnu hšt. 29, v prostorih posestnika g. Josipa Kovačič po domače pri „obrihtarju“. km Veliki Dol. - Ustanovna orlovska slavnost v nedeljo se je vkljub dež'u lepo izvršila, razven, da je mnogo ljudstva bdo zadržano nas obiskati. Zadržalo pa ni vreme „Orlov“, katerih je došlo blizo 80 v kroju. Komaj je nehal dež, pretrgali smo veselico in pokazali so nam kaj znajo, pa tudi kako so utrjeni. Bil je pošten mraz — sneg je zapadel tisto noč — a oni so v telovadni obleki veselega, jasnega obraza proizvajali jako natančno proste vaje in rajalni pohod j med udarjanjem tamburašev in še druge vaje bi nam bili radi pokazali, a nismo bili pripravili orodja za to. Še bolj so nam ugajali po svojem lepem vedenju, ki priča izobrazbo in strogo disciplino. Pomilovali smo jih, ko so se brez obrambe v dežju in vetru domov vračali, a oni se niso nič pritožili. Par naših liberalcev se je pa z svojim izzivajočim vedenjem samo sebe obsodilo. Mislili so napraviti kak prepir, pa Orli so prepametni. Vsi bratje, ki ste nas obiskali, iz Temnice, Škrbine, Šmarja, Gabrija, Branice, Dorn-berga in drugi, sprejmite našo prisrčno zahvalo, Bog daj, da bi se drugič videli tukaj ob lepem vremenu I Na zdar! km Škrbina. — Kdo se ne spominja, koliko denara in truda so žrtvovali pokojni Ježef Fakin in še živi Janez Čotar ter Martin Jazbec za novo pot od Brščevca da skladovne ceste. Poprej so 3 pari volov komaj peljali 5 „orn“ grozdja, sedaj pa jih lahko spelje en par 10. Toda mladi gospodarji to pot hudo zanemarjajo. Imajo deleže, da zadostujeta dva voza gramoza, a vže šest let ni večina njih nič napeljala. Gnoja speljejo 10-20 vozov, grozdja pa sedaj cel teden voz za vozom, a za gramoz napeljat pravijo, da nimajo časa. km Komen. — Občinska pisarna je bila več let v kaplaniji. Ker je prišel k nam še drugi kaplan, preložili so jo v tesno sobico v staro šolo. Seje se vršijo pri podžupanu Pajerju. Liberalcem je težko hodit k sejam v klerikalno hišo. km Komen. — Dne 30. m. m. je prišel k nam nov občinski zdravnik dr. Ful-necki. Ordinacije bo računal po 1 K, obiske na bolnikovem domu pa po 2 K za celo županstvo. Dr. Fulnecki je prišel v Komen po glavni cesti, dr. Reja pa po stranski poti — po liberalni dolini. km Sveto. — Ta teden vse po vasi šumi. Trgatev ze vrši. Refošk se plačuje po 40 vin. kilo. Ljudje gledajo milo, ker je velik kup grozdja en kvintal. km Gabrovloa. — Zidarji, ki delajo v Trstu niso nič zadovoljni z dnino petih kron. Pravijo, da jim vse draginja požre. Poglejmo pa, kako „žrnado“ ima kmet. Celo leto žrtvuje polno denara in truda, Pride slaba letina, pa mu vse požre. Kdo bi se imel pritoževati? km Gorjansko. — Trda bo letos za kmeta. Manj premožni se tolažijo s tem, da bodo delali v Nabrežini v kamnolomih. Pomanjkanje krompirja in fižola bo trlo dninarja. Povsod kaže slabo. Le krčmarji niso še obupali. Novo belo vino točijo po' 88 v, grozdje pa plačujejo po 24 vin. kg. Kilo re-foška plačujejo po 36 vin., teran pa prodajajo po K 1 20 I. Ni čuda, da je nekaterim gorjč! km Preserje. — Mnogokrat so pozivali listi ljudi na varčnost. Posebno pa kmeta, naj si pri dobri letini kaj prihrani za slabo, ker je tudi večkrat na vrsti. Za te opomine se niso nekateri nič zmenili in letos jim dela slaba letina hude preglavice. Skušnja uči, da marsikateri kmet začne šele tedaj dobro gospodarit, ko mu vse posojilnice odpovedo kredita. Potem še le začne hirat požrešnost in prevzetnost. O, takrat premišljuje žalostnega duha preteklo neredno življenje, š km Baši nad Dornbergom. — Marsikateri čitatelj „Pr. L." bo mislil, kje je ta vas. Sicer ni velika, ali vendar gre skozi njo skladovna cesta na Kras. O trgatvi je bilo pri nas po navadi jako živahno in veselo, ali letos so ljudje bolj klaverni, ker je manj voz grozdja, kot so v spomladi računali. Po trgatvi smo po navadi po gori kostanj brali. Ž njim smo se po zimi kratkočasili. Tega dela smo pa letos prosti, ker so bili kostanji že avgusta goli. Ajde in repe ni, letos se v naši vasi slabo godi. Iz sežanskega okraja. s S Krasa. — Važen pridelek za kraškega kmetovalca je ajda. Lahko se jo proda za plačat davke. A letos nam je na splošno odpovedala svojo pomoč. Le za seme jo bo še. Repe pa še za seme ne bo. Mladi rod jo malo ceni. A letos bi jo le radi jedel, da bi je le bilo. Izventega pa bi se lahko preživljali prašiči, ker drugega ni bilo za jih krmiti. — Ta teden se po Krasu na splošno trže. Malo bo, ali kar bo, bo- izborno. Drobtinice. Padavica. Sredstev proti tej bolezni priporočajo celo množico. Gotovo je pa, da noben slučej epilespije ni popolnoma enak drugemu, nego je velik razloček po lastnostih posamezne bolezni in bolnega človeka. Iz tega izhaja, da samo individualno zdravljenje more zagotoviti uspeh. Tej zahtevi pa popolnoma odgovarja že tisočkrat preizkušeni in tudi od strokovnega časopisja vpo-števani zdravilni način, ki ga opravlja znameniti budapeštanski specialist dr. Aleksander B. Szabo. Tako doseženi zdravilni uspehi so tem dragocenejši, ker streme za radikalnim ozdravljenjem epilepsije. Pomoči potrebnim radovoijno daje pojasnila ordinacijski zavod v Buda-Pešti, V., Giosse Kronengasse 19. Vitez Kanera umirovljen. Sekcljski načelnik v ministerstvu za uk in bogočastje, tajni svetnik Josip vitez Kanera e bil na lastno prošnjo umirovljen. Njegovim naslednikom je bil imenovan ministerijalni svetnik v tem ministerstvu, dr. Kellen. Ura pokojnega kralja Aleksandra. — Kakor javljajo „Večernje Novosti", je bila te dni v Belgradu prodana ura pokojnega srbskega kralja Aleksandra. Ura je malo manjša, kakor petkronski tolar in je okrašena z dragocenimi briljanti. Kralju Aleksandru je uro podaril že umrli perzijski šah Nazreddin. Sarajevske gospe so si nedavno osnovale svoje društvo pod naslovom „Za-druga domačica" v svrho, da skrbe za izobrazbo služkinj v domačih delih. Zadruga e ustanovila šolo za služkinje ter nastavi kot stalne moči z dobro plačo upraviteljico, kuharico in perico, katera mesta ravnokar razpisuje. Hiša z velikim vrtom e za nizko ceno na prodaj v ulici Stra-zig št. 15. Kdor si hoče nabaviti lepo, dobro jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko TEOD. HRIBAR v Gorici. $$$$$ Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom. Priloga »Primorskemu Eislu" št. jSO. z dne 5. oktobra 1911. Vtisi in spomini s pod-melškege slavlja, dne 24. septembra 1911. Ta ki to piše, je eden tistih, ki lj in konec ter njena poguba. Uboga mladina... Kako vse drugače v našem društvenem življenju I Vse nam v naših društvih kliče: »Sursum cordal — Kvišku srca!" — Naše zastave, naša predavanja, naše petje, naše knjižnice, vse nas vodi k Bogu in Mariji, vse izzveni nazadnje v prelepo geslo: „Z Bogom inMarijo za narod!" — Sešli smo se kot bratje in sestre od vseh vetrov, iz vseh stanov; istotako smo se razšli kot bratje in sestre, napadani sicer, zaničevani, zmerjani, izžvižgani, — a kljub temu vtrjeni v medsebojni ljubezni in polni veselega navdušenja... Loterijske Številke. 16. septembra. Dunaj.............. 13 61 47 44 51 Gradec .... 64 86 22 85 90 Jako redka priložnosti Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tisoč komadov krasnih flanelnih odej = lepih najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvali in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s pošiljatvijo zadovoljen. Otto Beiiera, c. hr. fin straže nodpoznih vpoh Tlachod (Češko) tovarn, sklad 2—fi. Prva nloveuNka trgovina / Jedil-■lini blagom Anton Kuštrin, v ^o^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. ■oooooe©' Anton Potatzkj naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raitela hiš. itv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalltfče nlrnberAkega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. Potrebščina za pisarne, kadilce Ih popotnike. NajboljSe šivanke in Šivalno stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni venci maine knjižic«. Sta M ta vse letne to. Posebnost: leneaa za zelenjave, trave la datelj«. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po fiejin'h in trgib ter na deželi. Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25 -v Gorici.----------------- Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine. Vse po nizki ceni. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča su tudi VBeni gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem Škropilnic za vitrijol. polivalnike za »rte in patentirane ventlatorjo za dimnike i. t. d oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ln otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čislila za črevlje in usnje. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar v Gorici ulico Moreiii IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. M Lekarna fi L#1 Si d jg Krištofovi ti Gorici $ v v M ^ Prave in edine žel. kapljice LH 2 znamko sv. Antona Pado- W M vanskega. TmI ^ Zdravilna m o č J# c teh kapljic je ne-prekosljiva. Te W ? kapljice uredijo 1 *• tt t4 ti £ i />vo/isv. vri *ia Hornu $ w l.vrit-Jc ” •»•'.in Kovrsttuva peciva, to.-tr, k jIhO za birmano« in poroke, pinte Itd. Prodaja različna lina vina ln likerje na drobno ali ori«. buteljkah. Priporoča ne ni. obilnutm. Cone Jako nizke. ♦ ♦ ♦ „CENTRALNA POSOJILNICA" I^EGISZFJOVflnA ZADRUGA z omEjeno zflvezo v GORICI ♦♦♦Tag SC<Š obrestuje hranilne vloge po *'\2\. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘|4°j0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. 1 Goriška zveza t gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri naknp tmetijskih potreMcin in pri prod® ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERD! ŠT. 32- &SG Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. --- Za mnoftobrojna naročila se toplo priporočam v ANTON BREŠČAK. Pri nakupu jesenskega in zimskega blaga spominjajte so na domačo tvrdko ZG*** •55555 l Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z železjem v Gorici v hiši „ Goriške ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in tipeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. Prosimo zahtevati listlte blagajne radi kontrolo. : m~ Nova trgovina z železnino PINTER & LEN Alti) v Gorici v Rašteljn^št. 7.' Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega ^'orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. .v.^r?-reaaag7: .a&rsBSSZsssaaEi ; L ____ V« V • JOSIP CULOT v Rašlelju šlev. Z 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l^rač, okraskov za božično drevesce in punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. , v,v Gorica, Via B. Mlinci itn. il 10 nasproti 1“ hotela „Treh kron". ..Ljnbljanske kreditne banke* T se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- illoge ne knjižice obrestuje po ¥i/2%, vloge v tehočem računu po dogouoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. —Rezervni zaklad K 450.000.— . - PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. --------- T)MTAMT¥ dobivajo se v veliki izbiri UMI D Ml J Alll lil h. od kron 20—30 ♦♦♦ = pri J. MEDVED - GORICA. = Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska ^Narodna Tiskarna11 (odgov. L. L u k e ž i č.)