za študijo o slovenskem kozolcu, ki mu je b i la še posebej pri srcu, saj se je k njej v rn i l potem, ko je to tematiko obravnaval že v samostojni kn j i g i Kozolec na Slovenskem, 1931. leta. Zato ni nič čud- nega, da je zapustil še pomembno rokopisno gradivo in naša dolžnost je poskrbeti za to , da to zapušči- no tudi objavimo. Prav tako je naša dolžnost t ud i , da ce lov i to in poglobl jeno ocenimo njegovo de lo , česar do sedaj, morda ravno zaradi izredne obsežnosti in bogastva njegove zapuščine, še vedno nismo s to r i l i , čeprav smo njegovo delo pr ikazoval i že ob njegovi petdeset letn ic i , sedemdesetletnici ter ob njegovi smrti. Prof. Me l i k je b i l izredno širok duh, ozka specia l izac i ja mu je b i la tu ja . Čedal je bol j tudi spoznava- mo, da enotnost geograf i je zanj oč i tno ni b i la n iko l i problem, za katerega bi b i l o treba dokazov. Zanj je b i l o samo po sebi umevno, da je proučeval geografsko oko l je v široki pokraj inski luč i in z vsemi posledicami naravnega okol ja na udejstvovanje človeka in družbe. Poleg tega, da nam je prof . Me l i k zapustil vpel jane geografske ustanove in publ ikac i je in da nam je zapusti l neverjetno obsežen ter bogat znanstveni opus, nam je zapusti l še ve l i ko več: vzor neutrudne- ga raziskovalca, zgled poštenega ustvarjalnega delavca ter l ik vel ikega Slovenca in Jugoslovana. Ma- lo je mož, ki bi imel i tako bogato duhovno ž i v l j en je . Naj bo svetal zgled nam vsem, bodočim gene- raci jam študentov, posebno pa mladim znanstvenim delavcem. Darko Radinja Vladimir KLEMENČIČ UDK 323.15 (497.12.): 711.4 SLOVENSKA IN ITALIJANSKA NARODNA MANJŠINA V LUČI URBANIZACIJE IN ODPRTE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE DRŽAVNE MEJE* S splošnim ekonomskim napredkom, ki je po drugi svetovni vo jn i bo l j a l i manj zaje l celotno Evropo, se je uve l jav i lo mednarodno tržno usmerjeno blagovno gospodarstvo. Ze lo hitro se stopnjujeta b lagov- na menjava in tranzi t blaga med posameznimi de l i Evrope, med skupinami držav in med posameznimi državami preko državnih meja. Ker je tempo gospodarskega razvoja med posameznimi de l i Evrope a l i med posameznimi evropskimi državami neenak, neenak je pa tudi znotraj samih držav, se je pr iče lo odv i ja t i močno migracijsko gibanje prebivalstva s pretakanjem delovne sile na sezonska dela v smeri od Južne prot i Zahodni , Srednji in Severni Evropi. Istočasno pa so se zaradi potreb prebivalstva po rekreac i j i i zob l i kova l i tur is t ičn i tokovi prebivalstva v obratni smeri, in sicer iz držav Zahodne, Sred- nje in Severne proti Južni Evropi. Vse to pa spremlja obl ikovanje gospodarsko močneje razv i t ih te r i - t o r i j ev , ki so hkrati tudi področja koncentraci je a l i zgostitve prebivalstva in delovnih mest. S stopnjevanim odvi janjem tokov blagovnega in osebnega prometa izgubl ja jo državne meje svojo funk- c i j o razdvajanja držav in dobivajo funkc i jo gospodarskega, pol i t ičnega ter kulturnega povezovanja med državami. Obmejna območja na obeh straneh meje, ki so b i la zaradi zaprtosti meje še nedavno več i - noma gospodarsko slabše razvi ta kot notranj i de l i držav, dobivajo z odpiranjem meja novo funkc i jo go- spodarskih inovac i j , ki je izražena z urbanizaci jo podeželja in z obl ikovanjem novega t ipa tako ime- novane "obmejne reg i j e " . Za obmejne regi je je znači lno že tako močno gospc»darsko in kulturno prepletanje območij z obeh stra- ni odprte meje, da se funkc i je obmejnega povezovanja prebivalstva in krajev obmejnih območij že iz - ražajo v zunanj i podobi pokra j ine. Ker evropske državne meje večinoma ne potrekajo po e tn ičn ih mejah posameznih narodov in žive de- li posameznih narodov ob mej i v sosednji d ržav i , so z nastajanjem obmejnih regi j ob odprti mej i pro- blemi zaščite evropskih manjšin vedno bol j po l i t i čno aktualn i za celotno Evropo. *lz kn j ige: Slovenci v I t a l i j i po drugi svetovni v o j n i . L jubl jana, 1975. str. 505 - 516. 3 NARODNOSTNO MEŠAN4 OZEMLJA, POSELJENA S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN ITALIJANI TER MADŽARI V S.R.SLOVENIJI A V S IJERMAGCn SMOMOH o VILI ACH. KLAGENFURT CELOVEC , , , , , , O r m T JESENICE O G TOLMIN O KRANJ O C r L J E r r ^ - j S. R. S L 6 o f i . z m ^ N O v A GCRiCA GOFT'C I, O V E N © L J U B L J A N A S I J A v . j P i POSTOJNAO r - > TRIESTE TRST 0 V ' • -tj) KOPER . CAK^ STfiiA ^ ^ -J A X J U. ) \ SLOVENCI ITALIJANI MADŽAR: DRŽAvNA MEJA R E P U B L I Š K A V E J A MKOSAftOON' KiJK. -•iiriOr OSTA.il STAL'!,SEZC iv iS MA.C-OBMfJM \ rs, „;•.;• ODO 2A GEOGRAFIJO F r ;i - | , / f -if. Večje število evropskih nacionalnih manjšin je zakonsko nezadovol j ivo zaščitenih a l i pa zakonsko sploh niso zaščitene, zato so"pogosti po l i t i čn i spori med obmejnimi državami, med manjšino in večinskim na- rodom a l i pa med manjšino in državo, v kater i nacionalna manjšina prebiva. Konf l i k t i med manjšinami in večinskimi narodi v obmejnih regi jah ob odprt i mej i zaradi mednarodne prometne geografske pomembnosti ne ovi ra jo več samo gospodarski in družbeni razvoj prizadete manjši- ne in večinskega naroda, obmejne deže le , marveč tudi kvarno vp l i va jo na gospodarski in družbeni raz vo j v vseh t is t ih deželah in državah, ki so soodvisne od normalnega pretakanja nj ihovega blaga in prebivalstva prek obmejnih regi j ob odprt ih evropskih mejah (1). SLOVENSKA IN ITALIJANSKA M A N J Š I N A OB J U G O S L O V A N S K O - I T A L I J A N S K I MEJI Z n a č i l n o s t me j e Jugoslovansko-ital i janska državna meja poteka tako, da ne prekriva meje med etničnim ozemljem slo- venskega in i tal i janskega naroda. Vzdolž celotnega vzhodnega obmejnega ozemlja Jul i jske kraj ine in Furlani je so Slovenci kot nacionalna manjšina pomešani z večinskim narodom - I t a l i j an i , v slovenski in hrvatski Istri pa so I ta l i jan i kot nacionalne manjšina pomešani z večinskim narodom - Slovenci in Hrvat i . Položaj obeh manjšin, i tal i janske v Jugoslavi j i ter slovenske v Ju l i jsk i k ra j in i in Fur lan i j i , je ozko povezan s funkc i jo odprte meje in s celotnim gospodarskim in socialnim razvojem, kar se izraža v pro- cesu razkroja statične agrarne in z nastajanjem mobilne urbane družbe ter z obl ikovanjem urbanega t i - pa obmejne regi je ob i tal i jansko-jugoslovanski me j i . Seveda je odloči lnega pomena za položaj in ob- stoj nacionalnih manjšin v obmejnih območj ih možnost nj ihovega enakopravnega uve l jav l jan ja v urbani- z a c i j i , v socialnem in gospodarskem razvoju in pri p laniranju regionalnega razvoja ob možnosti upora- be njihovega jezika v zasebnem in javnem ž i v l j en j u , tako na de lu , pri izobraževanju, oskrbi, ku l tu - r i , v prometu, pri izpoln jevanju n j ihov ih državl janskih obveznosti v javni upravi in v pol i t ičnem ž i v - l jen ju ter v napisih na javnih ustanovah in topografskih napisih na vsem te r i t o r i j u , k jer prebiva narod- na manjšina kot avtohtono prebivalstvo. Jugoslovansko-ital i janska meja je ena najbol j odprt ih meja v Evropi, čeprav razmejuje d ržav i , ki p r i - padata razl ičnima pol i t ičn ima sistemoma z razl ično družbenopol i t ično ured i tv i jo . Me ja , ob kater i ž i - v i ta slovenska in i tal i janska manjšina, nudi s svoj imi 58 mejnimi prehodi ugodne prometne zveze med kra j i obmejnih območij na obeh straneh meje med Jugoslavi jo in I t a l i j o , hkrat i pa tudi zveze med ev ropskimi državami. Ob jugoslovansko-i tal i janski meji je namreč ugoden prehod iz Sredozemlja v kon t i - nentalni del Evrope. Obmejni prehodi med I ta l i jo in Jugoslavi jo na območju SR Sloveni je posredujejo najugodnejšo prometno zvezo med Jugoslavi jo in I ta l i jo ter med gospodarsko hitro se razv i ja jočo indu- stri jsko Severno I ta l i jo ter Jugovzhodno in Vzhodno Evropo in z nekaterimi državami Srednje Evrope, kar daje funkc i j i odprte meje mednarodni značaj . Prek mejnih prehodov na i tal i jansko-jugoslovanski mej i se pretakajo tudi mednarodni tur is t ični tokovi med evropskimi državami kot tudi delovne sile iz manj razv i t ih v bol j razvi ta evropska področja. Me jn i prehodi se raz l iku je jo po f u n k c i j i . Devet prehodov je meddržavnega in mednarodnega značaja. Ti s luži jo osebnemu prometu na meddržavni in mednarodni ravn i . Enajst mejnih prehodov ima značaj stalnih maloobmejnih prehodov. Ti prehodi s luži jo za prehajanje meje le prebivalstvu obmejnih obmo- č i j . Poleg teh je še nekaj sezonskih tur is t ičnih prehodov v alpskem sevetu, ki s luž i jo planincem, in nekaj sezonskih, na k&rti neoznačenih prehodov, ki s luži jo le dvolastnik-om zemlje z obeh strani dr- žavne meje (2, 3, 4, 5, 6) . R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ZAPRTI MEJI Zaprta meja med državama je znak a l i posledica več j i h po l i t i čn ih trenj med nj ima. V obmejnih ob- močj ih ob zaprt i mej i so manjšine izol i rane od matične države in običajno podvržene po l i t ičn im in gospodarskim pri t iskom, ki se j im zaradi oddvojenosti od matičnega naroda težko upira jo. Na jbo l j pr i - zadete so obmejne manjšine, pri kater ih prevladuje agrarna struktura. Tem je zaradi prit iskov več in- skega naroda onemogočena socialna mobilnost in obl ikovanje urbane strukture prebivalstva; manjšina z urbano strukturo prebivalstva se namreč laže upira pritiskom raznarodovanja. Z novo razmej i tv i jo med Jugoslavi jo in I ta l i jo po drugi svetovni vo jn i sta se nekdanji grav i tac i jsk i za led j i centraln ih krajev Trsta in Gor ice razde l i l i med dva državna te r i to r i j a , kar je neposredno v pr- v i h le t ih po drugi svetovni v o j n i , ko je b i la meja še bol j a l i mani zaprta, gospodarsko in socialno močno prizadelo obir.ejno prebivalstvo, zlasti pa manjšine, ki se niso mogle vsakodnevno povezovati s svojima matičnima državama. Slovensko in i tal i jansko prebivalstvo z jugoslovanske strani je izgubi lo zaposlitev v Trstu, Trbižu a l i v Gor i c i v I t a l i j i . Ker na jugoslovanski strani tedaj še ni b i lo industri- je in več j i h krajev zaposl i tve, si je moralo slovensko prebivalstvo iskati zaposlitev v notranjosti Slo- ven i j e . Ital i jansko prebivalstvo pa se je iz obmejnih delov Jugoslavije izsel jevalo v I ta l i j o , kar je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov i tal i janske manjšine v Jugoslav i j i . Ker se je i tal i jansko prebivalstvo iz Jugoslavi je v vel ikem števi lu naseli lo na s Slovenci poseljenih območj ih Tržaške in Goriške pokra j ine, je to prispevalo k povečanju nacionalne pomešanosti prebivalstva v teh dveh po- kra j inah. Tudi kmetje na jugoslovanski strani meje, ki so pred zaprtostjo meje zalagal i s svoj imi pr ide lk i t rža- ški in goriški t rg , so se z ve l i k im i težavami pr i laga ja l i novim tržnim pogojem v Jugoslav i j i . Spreme- njeni pogoj i ob zaprt i mej i so imel i negativne posledice tudi na i ta l i janski strani v t rgovini centra l - nih k ra jev , zlasti Trsta in Go r i ce , ki sta med vojno oskrbovala široka območja, ki danes pripadajo Jugos lav i j i . Stagnacija trgovine in drugih gospodarskih funkc i j je s i l i la prebivalstvo tržaške in goriške pokraj ine k izsel jevanju. Ob tem je b i la prizadeta tudi slovenska manjšina. Števi ln i Slovenci so se morali izsel i t i v prekmorske države. V novem oko l ju so se morali odpovedati svoj i nacionalni ku l tur i in podvreči as im i lac i j i . To je prispevalo k zmanjšanju števila pripadnikov slovenske manjšine v J u l i j - ski k ra j in i in Fur lan i j i (2). R E G I O N A L N I PROBLEMI M A N J Š I N OB ODPRTI MEJI S stopnjevanjem tokov blagovnega in osebnega prometa prek odprte jugoslovansko-ital i janske meje je v obmejnih k ra j ih napredovalo gospodarstvo, povezano s tem se je tudi zboljšala struktura prebivalstva. K ugodnejšemu razvoju obmejnih območij prispeva tudi Videmski sporazum o maloobmejnem prometu,ki zagotavl ja ugodne možnosti za menjavo blaga med obmejnimi k ra j i obeh obmejnih držav. K živahni povezanosti prebivalstva z obeh strani meje prispevajo tudi pravno urejeni dvolastniški odnosi, ki omo- gočajo obmejnemu prebivastvu obdelavo lastne zemlje prek državne meje (3). Na obeh straneh državne meje nastaja poleg obmejnih služb še vrsta uslužnostnih dejavnosti ( t rgovina, špedicijska služba i t d . ) . Postopoma se na obmejna območja naseljujejo tudi novi industrijski obrat i . Mednarodna tranzitna pomembnost mejnih prehodov pospešuje gradnjo cest in modernizaci jo infrastruk- ture na obmejnih območj ih z obeh strani državne meje. Obojestranski interes obmejnega prebivalstva po dobrih prometnih zvezah med obmejnimi k ra j i I ta l i je in Jugoslavi je se izraža v usklajevanju načr- tovanja regionalnega razvoja med SR Sloveni jo in obmejno regi jo Jul i jsko kraj ino in Fur lani jo . To vzajemno regionalno-plansko obl ikovanje in opremljanje obmejnega prostrora postopno zboljšuje po- goje za poselitev prebivalstva v obmejnih k ra j ih . Ves ta gospodarski in regionalni razvoj pr i teguje k posel i tv i obmejnih krajev pripadnike večinskih narodov iz bol j a l i manj oddal jenih krajev iz notranjo- sti Jugoslavi je in I ta l i je (2 ,7) . Pri avtohtonem prebivalstvu, pr i pr ipadnik ih manjšin, hitro razpada sta- ra agrarna struktura in se obl iku je struktura mobilne urbane družbe. To lahko zasledimo pri i ta l i janski manjšini na Koprskem v Jugoslavi j i kakor pri slovenski manjšini v I ta l i j i na Tržaškem in Goriškem in v Kanalski do l in i (7,8) . Zaradi zaostajanja gospodarskega razvoja v Beneški Sloveni j i se mora tamkaj- šnje slovensko prebivalstvo izsel i t i v b l i žn je centralne kraje izven slovenskega etničenga ozemlja a l i pa si mora iskriti kruha na sezonskem delu v inozemstvu. Zato se je v Beneški Sloveni j i v zadnj ih dveh dest let j ih močno skrč i lo števi lo prebivalstva, ostalo prebivalstvo, ki se ni i zse l i lo , pa je ostalo večinoma agrarno (9). Na gospodarsko razv i t ih obmejnih območj ih Jugoslavi je, na Koprskem in Goriškem, ter na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski do l in i v I t a l i j i , se je številčno povečala dnevna migraci ja delovne sile med k ra j i podeželja in mesti. To je prispevalo k obl ikovanju dnevne migraci je delovne sile po odprt i me- ji ločenih urbaniziranih območij na obeh straneh meje (7,10) . 6 Na obmejnem območju alpske Zgornje Soške dol ine v Jugoslavi j i se je po daljšem razdobju gospodar- ske stagnacije a l i zaostajanja za razvojem drugih obmejnih območij po drugi svetovni vo jn i pr ičel raz- vo j industri je in tur izma. Na območju Tolmina, Kobarida in Bovca so se ustvarila nova manjša jedra regionalne zgostitve prebivalstva in gospodarstva. Boileaujeva ugotavl ja z metodo statističnega vzorca, da je med prebivalstvom urbaniziranih območij Trsta in Gor ice doseljenega več kot 20% prebivalstva, rojenega v kra j ih izven provinc sedanjega kraja bivanja (7). Na urbaniziranem območju Nove Gor ice je leta 1953 ž ive lo 18 959 prebiva lcev; to število je do leta 1969 naraslo na 27 689. Delež kmečkega prebivalstva se je od 12% v letu 1953 znižal na manj kot 5% v letu 1969. V širšem delu območja Nove Gor ice je znašal delež kmečkega prebivalstva leta 1953 26%, leta 1969 pa le še 15%. Na urbaniziranem koprskem območju je leta 1953 ž ive lo 11 385, leta 1969 pa že 22 283 prebivalecev. Delež kmečkega prebivalstva se je od 17% v letu 1953 znižal na manj kot 15% v letu 1969, v več in i krajev pa celo na manj kot 10% (2). Jugoslovansko-ital i janska meja seka v severnem alpskem delu enotno prirodnogeografsko območje poreč- ja Soče, v srednjem delu kraško področ je, v južnem delu pa poteka meja po morju. Pri urejanju okol ja na obmejnem območju alpskega sveta se uve l jav l ja jo težnje po skupnem in vzajem- nem obl ikovanju naravnih parkov. V ta načrt obl ikovanja naravnega parka se v okv i ru organizaci je "A lpe -Ad r i a " poleg obmejnih regi j I ta l i je in Jugoslavi je vk l juču je tudi dežela Koroška v sosednji A v - s t r i j i . Kot problem vzajemnega urejanja prostora so hidrocentrale in industri ja na območju povodja Soče v Jugos lav i j i , ki onesnažujejo vode in vp l i va jo na vodni pretok v posameznih razdobj ih . Obmej- nemu prebivalstvu je skupen problem tudi oskrba z vodo. S tem je povezano vprašanje talne vode v Posočju in podzemno tekočih voda na Krasu. Vse bol j je pa tudi v ospredju onesnaženje morja v Tr- žaškem za l i vu . Po državni meji razdvojene prirodnogeografske in gospodarsko-geografske enote narekujejo skupno ure- jan j -e človekovega okol ja na obmejnih območj ih na obeh straneh meje po načel ih regionalnega plani ra- nja prek meje. Skupno planiranje obmejnih območij i zk l juču je škodlj ive posledice enostranskih posegov na obmejnem območju ene države. Tak način planiranja povezuje interese prebivalstva v obmejnih ob- močj ih ne glede na nj ihovo pripcdnost nacionalni manjšini a l i večinskemu narodu. Na urbaniziranem, prostorsko tesno povezanem območju Nove Gor ice v Jugoslavi j i in Gor ice v I t a l i j i , se izraža odprto- st meje v števi ln ih mejnih prehodih, ki zagotav l ja jo prebivalstvu možnost prehoda prek meje iz vasi v vas, iz u l ice v u l i co , kot je to možno v mestih, kater ih ce lo tn i te r i to r i j pripada le eni d ržav i . Po- dobna je povezanost ožjega in širšega urbaniziranega zaledja Trsta s sosednimi urbaniziranimi območj i Sežane in Kopra v Jugos lav i j i . Vse te obl ike povezanosti obmejnih območij z obeh strani meje, tako na urbaniziranih kot na tur is t ič- no rekreat ivnih območj ih , ki predstavl jajo prek odprte meje dele območij funkcionalno enotne obmej- ne reg i je , so izraz nove gospodarske de l i tve prostora, pogojene z odprtostjo jugoslovansko-ital i janske meje. M A N J Š I N E , URBANIZACIJA IN R E G I O N A L N O PLANIRANJE OB ODPRTI MEJI Odprta meja je poseben dejavnik povezovanja i tal i janske manjšine v SR Sloveni j i in SR Hrvatski z ma- t ično I ta l i jo in slovenske manjšine v I t a l i j i s S loveni jo , saj j ima daje možnost vsakodnevnega svobod- nega gibanja prek meje. Na območj ih ob odprt i jugoslovansko-i tal i janski meji se z vzajemnim, čeprav še ne preveč hi t r im in uč inkov i t im urejanjem skupnih regionalno-prostorskih problemov ter problemov človekovega okol ja med I ta l i jo in Jugoslavi jo, ustvarja za poselitev in ž iv l jen je urbanega t ipa prebi- valstva vse bol j pr iv lačna "obmejna reg i j a " . Zagotovl jene so potrebe urbane družbe z razmeroma u- godnimi pogoj i za de lo , izobraževanje, oskrbo, rekreaci jo ter dobre prometne zveze (11). Za i ta l i jansko manjšino v Jugoslavi j i ter slovensko v I t a l i j i , ki sta večinoma že obe motor iz i ran i , je še posebej pomembna prometna povezanost prek števi lnih mejnih prehodov, kar pogojuje možnost vsa- kodnevnega gibanja med kra j i obmejnih območij obeh držav. Obmejno prebivalstvo ob jugoslovansko- i ta l i jansk i meji stanuje v enem, dela v drugem, prosti čas pa izkorišča z nakupi , kulturnim a l i špor- nim izž iv l jan jem a l i s pravim oddihom na t re t j ema l i četrtem kra ju. Vsi t i k ra j i so prostorsko bol j a l i 7 manj oddaljen! drug od drugega. Ve l i k del obmejnega prebivalstva si je izobl ikoval radi j svojega dnev- nega gibanja tako, da prebiva in dela na eni strani, prosti čas pa lahko izkorišča na drugi strani me- je . Prebivalstvo urbaniziranega območja Trsta in Gor ice si je izobl ikovalo svoja gravitaci jska zaledja rekreacije v sosednji Istri, na Krasu in na območju A lp v Jugos lav i j i . Za Slovence iz teh območij so znač i ln i tud i obiski sorodnikov in znancev v obmejnih kra j ih na jugoslovanski strani. Prebivalstvo iz ob- mejnih krajev I ta l i je potuje prek meje v nakupovalne centre v neposredni b l i ž i n i meje na jugoslovan- sko stran, prebivalstvo z jugoslovanske strani pa kupuje blago v Trstu, G o r i c i , Vidmu ter v drugih manjših kra j ih na i ta l i janski strani (12). Pripadnikom nacionalnih manjšin omogoča odprta meja in do- bra prometna povezanost tudi kulturno izobraževanje. Udeležujejo se kul turn ih pr ireditev v matični dr- žav i . Za ž iv l jen je obmejnih manjšin in jačanje nj ihove nacionalne zavesti so pomembni tudi izobraževalni seminarj i za slovenske uč i te l je iz I ta l i je v Sloveni j i in obratno za i ta l i janske, ki žive v S loven i j i , v I t a l i j i . Ne nazadnje je omenit i tudi športna srečanja, ki j i h pr i re ja jo športna društva obmejnih kra jev. Za kulturno izobraževanje prebivalstva slovenske manjšine v I ta l i j i in i ta l i janske manjšine v SR Slove- n i j i je posebej pomembna možnost vsakodnevne nabave vseh ob l ik informaci j prek radia in t e l ev i z i j e , v ob l ik i dnevnega časopisja, revi j in kn j ig iz mat ičnih držav. Regionalna urbanizaci ja in obl ikovanje urbane strukture prebivalstva na širokem podežel ju , ki prinaša nove obl ike ž iv l jen ja in nove zahteve prebivalstva v prostoru, odpira nove v id ike zaščite nacionalnih manjšin. Ker prostorsko urbanizaci jo in nove načine ž iv l jen ja urbane družbe urejajo v sodobnem svetu z instrumenti regionalnega prostorskega p lan i ran ja, mora b i t i slednje tako zasnovano, da ščit i tudi manj- šino pred raznarodovanjem na njenem naselitvenem prostoru. V Jugos lav i j i , k jer ž i v i poleg jugoslovanskih narodov še ve l i ko število narodnosti, so načela zaščite narodnosti že vgrajena v ustavne določbe in s tem tudi v vse obl ike regionalnega, socialnega in druž- benega p lan i ran ja . Na območju Jugoslavi je, k jer ž iv i i ta l i jansko prebivalstvo pomešano s slovenskim in hrvatskim, so v občinskih statut ih in v statut ih krajevnih skupnosti opredeljene pravice in zaščitni ukrepi za i ta l i jansko manjšino. Na območju SR Sloveni je, na Koprskem, je v vseh k ra j i h , k jer ž i v i i tal i jansko prebivalstvo, zagotovl jena uporaba i tal i janskega jez ika v prav vseh obl ikah zasebnega in javnega ž i v l j en j a . Dvojezičnost se manifestira tudi navzven s s lovensko- i ta l i janskimi topografskimi na- pisi in dvo jez ičn imi napisi na javn ih zgradbah. Dosledno poučevanje i tal i janskega jez ika v slovenskih ter slovenskega v i ta l i janskih osnovnih in srednjih šolah je ustvarilo b i l ingv izem tako pri manjšini kot pri večinskem narodu do take mere, da sporazumevanje v obeh jez i k ih med Slovenci in I ta l i jan i ne predstavlja več nobenih težav v dnevni komunikaci j i (8). Medtem ko pomeni za obstoj slovenske manjšine v I t a l i j i odprta meja in možnost povezovanja z mat ič- nim slovenskim narodom v Jugoslavi j i zelo pomemben de javn ik , pa ostaja še vedno odprto vprašanje njene zaščite v novih pogoj ih urbanizaci je in v raz l ičn ih ob l ikah p lan i ran ja. Slovenska manjšina se lahko poslužuje svojega jez ika v upravi na n ivo ju občin le v podeželjskih občinah tržaške in gor i - ške pokra j ine, ki imajo pretežno več ino slovenskega prebivalstva, ne more se pa posluževati svojega jezika v občinski upravi in drugih javnih ustanovah slovensko prebivalstvo mestnih občin Trsta in G o - r ice . Slovensko prebivalstvo iz celotne goriške in tržaške pokraj ine ne more uporabl jat i svojega j ez i - ka v upravnih službah pokraj inskih uradov. Slovensko prebivalstvo teh dveh pokraj in ima možnost šo- lanja v svojem jez iku v osnovnih šolah, zaradi okrnjene strukture slovenskih srednjih šol pa le v ne- kater ih t ip ih srednjih šol. V podeželskih občinah goriške in tržaške pokra j ine, ki so poseljene s pre- težno večino slovenskega prebivalstva, so dvo jez ičn i tudi topografski napisi na javnih zgradbah. Slovensko prebivalstvo, ki je sklenjeno naseljeno v občinah vzhodnega dela videmske pokra j ine, pa ne uživa nobenih nacionalnih pravic (13). Odprta meja, ki je pospešila gospodarski razvoj v obmejnih k ra j i h , je s pokl icno pres lo j i tv i jo prebi- valstva iz kmečkega v nekmečke pokl ice in z obl ikovanjem urbane družbe prinesla zboljšanje social - nega položaja in prispevala k zmanjšanju odseljevanja ter k več j i prostorski s tab i l i zac i j i pripadnikov nacionalnih manjšin. Z uvel jav l jan jem urbanizaci je se je povečala potreba po prostoru za gradnjo sta- novanjskih nasel i j , regionalne infrastrukture in drugih neagrarnih dejavnost i . Ker je b i l o doslej š i r je- nje izrabe zemlje v neagrarne namene, ki je zaje lo skoraj celotno podeželje Jul i jske kraj ine in Fur- lan i je , povezano z odvzemom zemlje slovenskemu avtohtonemu prebivalstvu, pomeni urbanizaci ja tudi izpodrivanje slovenskega prebivalstva iz slovenskega etničnega ozemlja a l i pa izsel jevanje tega v Trst in Gor ico ter v druga manjša mesta z i ta l i jansko več ino. Hkrati pa je šir jenje stanovanjskih nasel i j , infrastrukturnih objektov in gospodarskih ustanov na odvzet i zeml j i pr i tegni lo večinski narod k posel i t- vi širokega slovenskega podeželja (14). Ker je zakonska zaščita slovenske manjšine pomanjkl j iva in ne zagotavl ja dosledne dvojezičnost i v zasebnem in javnem ž iv l j en ju na celotnem s slovenskim avtohto- nim prebivalstvom poseljenem ozemlju Jul i jske kraj ine in Fur lani je , je ogrožena tudi uporaba slovenske ga jezika v javnem ž iv l j en ju povsod tam, k jer je b i la zemlja nasilno odvzeta slovenskemu prebivalstvu in k jer so nastala nova naselja, novi infrastrukturni ob jekt i in nove gospodarske ustanove (15). K i z - sel jevanju a l i h gospodarski stagnaci j i s slovenskim prebivalstvom poseljenih območij pa prispevajo tudi posebne določbe o izrabi zemlje za vojaške služnosti (9). Nasi lno odvzemanje kmečke zemlje za urbane namene in omejevanje izrabe zemlje iz raz l i čn ih v z r o - kov ustvarja med slovensko manjšino in I ta l i jo napetosti. Ker je v takem prostoru, kot je obmejna že več a l i manj urbanizirana regi ja na obeh straneh i t a l i j an - ko-jugoslovanske meje, šir jenje obsega površin v neagrarne namene nujno, se s tem v zvezi veča šte- v i l o tak ih delovnih mest v neagrarnih službah, ki j i h v ce lo t i ne more zasedati domače prebivalstvo z obmejne reg i je . Zaradi tega se dosel ju jejo na taka območja pr ipadnik i večinskega naroda iz notranjo- st i držav, kar ustvarja nacionalno pomešanost prebivalstva. Napetostim na nacionalno mešanih ozeml j i h , ki so posledica izr in janja a l i podrejanja jez ika manjšine jez iku večinskega naroda, bi se lahko k l jub doseljevanju večinskega naroda in šir jenju izrabe zemlje V urbane namene izogn i l i z uzakonjenjem dvojezičnost i in polnim spoštovanjem slovenskega jez ika v zasebnem in javnem ž iv l jen ju na celotnem, s slovenskim avtohtonim prebivalstvom poseljenem obme j - nem ozemlju I ta l i j e . To pa lahko zagotovi le enakopravno sodelovanje večinskega naroda s slovenskim prebivalstvom v vseh obl ikah regionalnega, gospodarskega in socialnega planiranja na n ivo ju obč in ,po - kra j in in reg i je . Tako obl iko zaščite manjšine že uživa i tal i janska manjšina v Istr i , v SR Sloveni j i in SR Hrvatski v Jugoslav i j i . LITERATURA: 1) V. Klemenčič , Sodobni problemi narodnih manjšin v luči prostorske urbanizac i je , Sodobnost,Lju- bl jana 1974, št. 8 - 9 - 1 0 , str. 774-778. 2) V. K lemenčič , Odprta meja med Jugoslavi jo in I ta l i jo ter vloga manjšin, Teori ja in praksa, št. 9 - 1 0 , str. 928-936, Ljubl jana 1974. 3) M. Jeršič, Odprtost mej kot dejavnik v razvoju slovenskih obmejnih r eg i j , L jubl jana, Inšt. za geograf i jo univerze, I . d e l , 1970, str. 132. 4) M. Jeršič (Prvi rezul ta t i v rokopisu). Dokumentaci ja Inštituta za geograf i jo Univerze v Ljubl jani 5) M. Jeršič, V. K lemenčič , Ak tua ln i socialno-geografski problemi odprte meje. "Numer i unic id i sociologies", Trento X I I (1972), 4, str. 63-72) . 6) M. Jeršič, V. K lemenčič , Topical Problems of Open Boundaries: the Case of Slovenia, " A t t i Convegno su problemi e prospettive del le regioni di f ron t ie ra " , Izd. 1st di Socio logi -a Interna- zionale di G o r i z i c a , Trst, L INT , 1973, str. 123 - 157. 7) A. M. Boi leau, La minoranza Slovena nel Fr iu l i - Venezia G i u l i a ; Aspetti soc io log ic i , Conveg no di studio sui problemi del la minoranza slovena, Relazione a cura d e l l ' Istituto di sociologia Internazionale d i Go r i z i a . 8) V. Klemenčič , Ital i janska narodnost v SR Sloveni j i po popisih prebivalstva leta 1961 in 1971. " A t t i IV incontro geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), "Le minoranze etn ico- l ingu is t iche del la frontiera i ta lo - jugos lava" , Izd. 1st. Geografia Fac. Lingue e let t .stran Univ. di Trieste, Udine, 1974, str. 119-140. 9) V. Z. S imon in i , Benečija kot gorska skupnost s posebnim statutom in njena posebna vloga v de- ž e l i , Slovenska skupnost v Beneški S loven i j i , Zbirka Nad iža , 1, Speter Slovenov-Trst, 1974,str. 29-47 . 10) V. Klemenčič, Geograf i ja prebivalstva Sloveni je , "Geografski ves tn ik " , L jubl jana, 1972, str. 133-157. 11) K. Ruppert, F. Schaffer, Sozialgeographische Aspekte urbanisierter Lebensformen, Akademie für Raumforschung und Landesplannung, Hannover, 1973, str. 51 . 12) I. Vr išer, Le zone d ' i n f l uenza del le c i t tá slovene e del le local i ta central i con part icolare r i - guardo a l ie regioni d i conf ine, " A t t i IV . incontr . geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . - 2 9 . oktobra 1973), I , "Le minoranze étnico-1inguistr iche del la font iera i ta lo - jugos lava" , Ist. Geo- grafía Fac. Lingue e le t t . stran Un iv . di Trieste, Udine, 1974, str. 141-153. 13) J. Je r i , G. Kušej, Pravni položaj slovenske narodne manjšine v I t a l i j i , Slovenci v I t a l i j i včeraj in danes, Slovenci v zamejstvu, Izdaje slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Trst 1974, str. 51 -86 . 14) L. V o l k , Družbeno-gospodarski premiki in slovenska narodnostna skupnost na etničnem ozemlju na Tržaškem (referat), Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, od 10 . -14 . ju l i j a 1974. 15) K. Siškovič, Predlog za pravno ureditev položaja Slovencev v I t a l i j i , Pravne pot i do rešitve problemov Slovencev v I t a l i j i , Slovenci v zamejstvu, Izdaje Slovenskega raziskovalnega inšt i tu- ta v Trstu, Trst 1974, str. 7--48. 16) S. Pahor, Tržaški Slovenci , Geografski obzornik št. 3 - 4 , leto X X , Ljubl jana 1973, s t r .45-57 . 17) G. Valussi, G l i Sloveni in I ta l ia , " A t t i IV. incontro geogr. i ta lo -s loveno" , (Pordenone, 2 8 . - 29. oktobra 1973), I, " La minoranze etn ico- l inguis t iche del la frontiera i ta lo - jugos lava" , Izd. Ist. Geografía Fac. Lingue e le t t . stran. Un iv . di Trieste, Udine, 1974, str. 5 -118 (estr.Tr i- este, L INT, 1974, str. 118). 18) G. Valussi, I I confine nordorientale d ' I t a l i a , Ist. di Sociología Internazionale d! G o r i z i a , se- rie " M a t e r i a l i " , 3, Trieste, L INT, 1972, str. 338. 19) G. Va l lus i , II riassetto amministrat ivo ed economico dai ter r i tor i del la Venezia G i u l i a annessi a l ia Repubblica Socialista SJovena, "M isce l l anea" , I . (1971), Univ . di Trieste, Fac. Lingue e le t t . stran. Udine, Ar t i G ra f . F r i u l . , 1971, str. 243-265. 20) G Valussi, La funzione internazionale del confine i ta lo- jugos lavo, " Q u a d e r n i " , Centro Studi Economico-Po l i t i c i " , "Ezio Vanon i " , Trst, št. 7, ju l i j -december 1973, str. 5 - 1 8 . v- 21) A. Borme, Položaj i tal i janske etnične skupine v Jugos lav i j i , "Razprave in g rad ivo" , L jubl jana, Inšt. za narodnostna vrpašanja, 1966, št. 4 - 5 str. 285 - 314. 22) R. Guber t , La situazione conf inar ía , Ist. di Sociologia Internazionale di G o r i z i a , Serie "Ricer- c h e " , 3, Trieste, L INT, 1972, str. 536. 23) A. Lokar, Fur lan i ja-Ju l i jska Kraj ina: Dežele s funkc i jo mostov, " M o s t " , 35-36 , tTrst, 1972, str. 84-93. 24) P. Nodar i , L 'area a lp ino-adr ia t ica come regione centrale di frontiera (Car inzia, S lovenia,Fr iu- l i -Venez ia G i u l i a ) , "Quade rn i " , Centro Studi Economico-Pol i t ic i "EZÍD Vanon i " , Trst, str. 2, januar - jun i j 1971, str. 12-23. 25) E. Ravnikar, Pogled na širši prostor okrog Trsta, " M o s t " , 26-27 , Trst 1970, str. 50-57 . 26) A. Rebula, Kultura v obmejnih pokraj inah: vloga Trsta, " M o s t " , 26-27 , Trst, 1970, str. 66-73. 10 27) C. Sambri, Una frontiera aperta. Indagine sui va l i ch i i ta lo - jugos lav i , 1st. di Sociología Inter- nazionale di G o r i z i a , Serie "R icerche" , 1, Bologna, Forni , 1970, str. 304. 28) E. Sussi, L'emergenza del la regione trans-frontal iera Alpe Adr ia : transazioni "oubbl iche" tra Car inz ia , Groaz ia , Fr iu l i -Venez ia G iu l i a e Slovenia, " A t t i Convegno sui Problemi e prospett i- ve del le regioni di f ron t ie ra" , 1st. di Sociología Internazionale di G o r i z i a , Trieste, L INT,1973, str . 135-146. 29) Zbornik Mednarodnega študijskega srečanja o vodenju naravnih parkov (Sesljan, 10. novembra 1973), " M o s t " , 39-40 , Trst, 1973, str. 1 -97. Ivan GAMS UDK 911.2: 551.4 +550 . 34 O TEKTONIKI PLOŠČ KOT RAZLAGI POTRESOV V ZUNANJIH DÍNARIDIH* Furlanski potresi, ki so se zače l i 6. maja 1976 s prvim sunkom ob 20^59 17 ' bodo prišl i v anale kot priče nekega dogajanja v zemeljski skor j i . Ker so imel i usodne posledice tudi za obmejne kraje v S loven i j i , so tudi pri nas na splošno vzbud i l i zanimanje za potrese in za raz lage, zakaj l e - t i nastaja- jo . Literatura potrese de l i na potrese zaradi vu lkan izma, lokalnega vdora skladov in na tektonske po- trese. S ledn j i , ki predstavl jajo devet desetin vseh potresov na svetu, so nekol iko bo l j jasni šele po najnovejših dognanj ih geo f i z i ke . Prve štir i mesece se je potresna aktivnost odv i ja la tako kot običajno pri potresih po svetu. G lavn i su- nek je imel tudi v furlanskem primeru predhodnika (v angleški l i teratur i forshock), za glavnim pa so se, kot ob iča jno, zvrs t i l i poznejši stresl jaj i (aftershocks), ki so b i l i v ncslednj ih dneh in tednih ved- no redkejši in slabotnejši. Ob iča jno je b i lo tudi t ra jan je . G lavn i potres je t ra ja l le nekaj sekund. Ne navadni potek pa so dob i l i potresni sunki septembra. Zače l i so se k rep i t i , , 11. septembra so spet do- segli rušilno moč (5,8 - 5 , 9 po Richter ju) . Sunka 15. septembra ob 4^ 15 in ob 10^21' sta dosegla jakost (6,1 - 6 , 2 ) , ki je le malo zaostajala za potresom 6. maja. Septembra 1976 ob pisanfu tega članka še ni jasno, a l i se je že sprostila glavna napetost v zemeljski notranjosti in kako se bo odv i - jala nadal jnja potresna akt ivnost . Gotovo pa j e , da pomeni leto 1976 povečano grožnjo za bivanje človeka na pr izadet ih področ j ih , ki se sprašuje, kdaj lahko pričakujemo nove potrese in k j e . Kako lahko na to vprašanje odgovori naravoslovje ? Najpre j si razjasnimo, a l i je b i l furlanski potres v svetovnem meri lu eden v e č j i h , ve l i k i h a l i celo ka- tastrofalnih. Pomen teh izrazov v raznih knj igah ni enoten. Neenake so tudi skale, v katere razvršča- jo potrese. Pri nas se na jbo l j uporabljata dve. Prva ima ime po ameriškem seizmologu ^Richterju. Na - naša se na energ i jo , ki sprožena v zemeljski g l ob in i , povzroči potres (v t o č k i , ki jo imenujemo hipo- center , za raz l iko od epicentra, k jer so stresl jaj i na zemeljskem površju na j več j i ) . Stopnje se določa- jo glede na zapis vodoravnih premikov, kot ga 100 km od epicentra opravi postavl jeni standardni po- tresomerni aparat. Iz jakosti zabeležnih premikov in oddaljenosti od potresnega središča se izračuna potresna energi ja . Vsaka naslednja stopnja v Richter jevi skal i pomeni 31_,6-krat več jo potresno ener- g i j o . Na zemeljskem površju se pr ičnejo potresne poškodbe navadno pri 4 , 5 R (to je po Richterju). V svetovni seizmologi j i označuje jo potrese z močjo~|af i magnTfudo) 7 a l i več kot večje potrese, potrese zadn je , osme stopnje pa kot ve l i ke potrese. Točnih podatkov o jakosti furlanskega potresa 6. maja še ne vemo, poročajo pa o magnitudi 6.5. Druga, pri nas še bol j znana skala za k las i f i kac i j o potresov ima ime po treh av tor j ih - Merca l l i -Can cani-Sieberg {skrajšano MCS). Ima dvanajst stopenj, ki se določajo glede na potresne učinke na po- vrš ju. Potres t ret je stopnje MCS l judje komaj zaznajo. Pri šesti stopnji se začenjajo resnejše poškodbe. *Prirejen članek po prispevku istega avtor ja iz Jadranskega koledarja 1977 pod naslovom Furlanski potresi 1976 kot naravoslovci po jav.