Hočemo drugače, znamo bolje
Vabljeni!
Vabimo vas, da se udeležite praznovanja 20 let NC v Krškem, ki bo 14. oktobra pred NC, CKŽ 132a, Krško, z začetkom ob 9. uri!
Za glasbo bodo poskrbele VESELE ŠTAJERKE. za hrano in jedačo naši dobavitelji in za prisotne smo pripravili nagrpdne igre. Poleg tega bomo izžrebali kupončke iz nagradne igre. ki je potekala v NC.
Mercator
KOČEVJE - Pod napisom “Narod si bo pisal sodbo sam” nad odrom v dvorani Šeškovega doma v Kočevju, kjer je od I. do 3. oktobra 1943 potekalo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, je prejšnji torek zvečer potekala osrednja prireditev v počastitev praznika občine Kočevje. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so jo poimenovali “Tu, kjer sem doma”, je bil. predsednik države Milan Kučan.
V svojem govoru ob 67. obletnici zgodovinskega dogodka, po katerem kočevska občina praznuje 3. oktober kot svoj praznik, je kočevski župan Janko Veber dejal, da lahko zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda označimo za prvi izvoljeni parlament v slovenski zgodovini. V zvezi s tedaj sprejetimi sklepi in današnjimi zahtevami Avstrije po razveljavitvi sklepov 2. zasedanja AVNOJ-a je poudaril, da bi bila z uklonitvijo zahtevam Avstrije dana možnost za rehabilitacijo nacizma in ustvarjena podlaga za razkosanje Slovenije, s tem pa, kot je dodal, bi bil ponovno ogrožen obstoj Slovencev kot naroda. Poudaril je še, da skušajo avstrijski politiki izkoristiti vsako nespretnost na slovenski strani za uveljavitev svojih interesov ter da zato velja ob tem vprašanju, ki je pomembno tudi za kočevsko občino, ponovno poudariti, da je posest v začetku II. svetovne vojne izseljenih kočevskih Nemcev postala italijanska last, s katero je upravljala italijanska družba Emona.
“Ni mogoče sprenevedavo trditi, da je sklicevanje na protifašističen in protinacističen značaj slovenskega narodnega upora opravičevanje ali prikrivanje napak slabih dejanj slovenskega komunističnega režima po vojni, tako kot tudi ni mogoče s sklicevanjem na upiranje zlorabam revolucionarne komunistične oblasti opravičevati kolaboracije z okupatorji,” je v svojem govoru poudaril predsednik Kučan. Nadaljeval je, da to niso več dileme našega časa, da pa je za današnji
c.as 7P.ln nnmpmhnn da stonamn
v integracijske procese kot zrel, odgovoren narod, ki se zaveda svojih korenin. K temu je še dodal, da je bil eden od pomembnih temeljev slovenske državnosti postavljen
prav v Kočevju ter da to, ker je vrednota, ostaja vrednota, ne glede na to, kako se zaradi različnih ideoloških in političnih prepričanj vrednosti skozi čas.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DftEWOO
t*i.: 07/33 76 490
DARILO OB PRAZNIKU - Kot že nekaj let ob prazniku kočevske občine je vdova slikarja Božidarja Jakca in častna občanka občine Kočevje Tatjana Jakac kočevski občini tudi letos podarita nekaj slikarjevih del, ki bodo, kot je ob njihovem prevzemu povedal direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš (na posnetku skupaj s predsednikom Kučanom ob ogledu del), postala del leta 1996 postavljene stalne razstave Jakčevih risb v dvorani Šeškovega doma. (M. L.-S.)
ZA VAS ZE11 LEI POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
SUKNI Ji TEL
tel.(Ol) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si
1 N T E R MARKETING
Košarka	Liga Kolinska
KRKA TELEKOM : LOKA KAVA
^iLEKo^
a	j	rA	i/di/K	Novo mesto,
^ ^l^1	^	KKKK	gD	Leona Štuklja,
* /V	MdcomV)	sobota,
^	14.10.2000,	ob	19. uri.
Žrebanje vstopnic: Mobreglja (Kobra)
NOVO MESTO - Zaradi obnavljanja stavbe Križatije so v Dolenjskem muzeja stalno arheološko razstavo nekoliko okrnjeno začasno prestavili v malo dvorano osrednje muzejske stavbe.
ISSN 0416-2242
9 770416"224000
Berite danes
stran 3:
• S stavko do dogovora ali v stečaj?
stran 6:
• Še vedno ni rešeno, kam z blatom
stran 7:
• Odpor Trebelnega do Mokronoga
stran 8:
• Huda bitka za Togrel Krško
stran 11:
• Devetdesetletnici grozil s pištolo
stran 18:
• Blažev boj s tumorjem v glavi
“Bo potreben ponovni Dobrnič?”
Na srečanju preko 1500 slovenskih žensk - Slavna govornica Sonja Lokar
DOBRNIČ - “Bo potreben Ponovni Dobrnič?” je slavnostna govornica na tradicionalnem srečanju žensk v suhokrajinskem Dobrniču Sonja Lokar izvršna direktorica Srednje- in vzhodnoevropske mreže za enake možnosti spolov s sedežem v Budimpešti, vprašala več kot 1500 - glavo množico, ki se kljub deževnemu vremenu zbrala pred šolo.
Na I. kongresu slovenske protifašistične ženske zveze so namreč in 17. oktobra 1943 delegatke storile pomemben korak za enakopravno vključevanje v politično življenje in nasploh. Lokarjeva je Trenila, da so ženske v zadnjih letih
družbenih sprememb na Slovenskem napravile veliko napako, ker niso zahtevale ustrezne politične zastopanosti v parlamentu in drugih vejah oblasti in družbenega življenja; še najbolje pa bi bilo, da bi naredile konec moški prevladi, če bi zakonsko uveljavili, podobno kot imajo to urejeno v Franciji, da bi si z moškimi polovično delile oblast. Ena izmed 172 delegatk I. kongresa Mara Rupena Osolnik pa je poudarila, da za tovrstno presojo položaja žensk v družbi ne smejo zamuditi nobene priložnosti, zlasti ne tam, kjer sprejemajo odločitve.
P. P.
DOBRNIČ 2000 - Množico, zbrano v Dobrniču, sta pozdravila v imenu KS Dobrnič presednik sveta Silvo Prpar in trebanjski župan Ciril Pungartnik. V pestrem kulturnem programu, ki ga je povezovala Zvonka Falkner, pa so Poleg trebanjske godbe nastopite številne skupine. S šopkom so se spomnili tudi 70. rojstnega dneva Angelce Žiberna, ene pobudnic in organizatork do-brniških srečanj. (Foto: P. Perc)
SPET AKTUALNEJŠA DRVA - Temperature so vse nižje in marsikje so v stanovanjih že pričeli z ogrevanjem. Vse kaže, da bo tudi letošnja zima, vsaj kar se kurjenja tiče, dolga, in nanjo se je treba pravočasno pripraviti. Mnogi, ki so zadnja leta prešli na centralno ogrevanje s kurilnim oljem, so zdaj, ko so cene le-tega močno poskočile, - spet prešli na kurjenje z drvmi, zlasti tisti, ki imajo svoj gozd. Da je delo z drvmi naporno, pa gotovo ve Miro Brudar iz Jablana pri Mirni Peči (na sliki), za katerim se že skrivajo lepe skladovnice drv. (Foto: L. M.)
Kočevski zbor je nesporna vrednota!
V počastitev občinskega praznika so v Kočevju pripravili prireditev “Tu, kjer sem doma” - Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan
VOLITVE
Kaj je prava demokracija?
Predvolilni boj gre h koncu, izteka se čas, ki so ga imele stranke na voljo, da prepričajo ljudi v svoj prav in poslanstvo. Tokratne kampanje političnih strank so sicer potekale bolj umirjeno kot pred teti, večkrat tudi zdolgočaseno, vendar tudi tokrat ni šlo brez nizkih udarcev. Na vsebinski ravni pa tokrat niso prevladovale še do nedavnega velike politične teme, kot so osamosvojitev, varnost, poštenje, ampak so vse stranke po vrsti poudarjale prizadevanje za boljšo prihodnost. Čeprav so si stranke po tej plati podobne, so med njimi vendarle razlike.
Javnomnenjske ankete različnih agencij so napovedovale bolj ali manj podobne rezultate tako glede števila strank, ki se utegnejo prebiti v parlament, kot pri ugotavljanju vrstnega reda strank glede na število glasov, kljub temu pa nekateri z njimi niso bili zadovoljni. Verjetno tisti, ki pričakujejo boljše rezultate, in ker ni bilo po njihovih pričakovanjih, so krivdo za to, tako kot že tolikokrat do sedaj, pripisali medijem. Slovenski mediji, predvsem tiskani, pa so po mnenju nekaterih že desetletje krivi, da ne pride do „prave demokracije", zato bi jih zelo radi disciplinirali. Toda množična občila so, kot pravi dr. France Vreg, podobno kot univerza in znanost, kulturna inštitucija naroda, so narodov razum, spomin in vest. Zato morajo braniti svojo avtonomnost. Anglež Milton je že zdavnaj zapisal, da je resnična svoboda, če javnost obveščajo svobodni ljudje in če lahko svobodno govore.
Demokracija je vladavina ljudstva in njegovo voljo je treba spoštovati. Če ta ni po volji oblastiželjnežev, to še ne pomeni, da ni prave demokracije. Za tako “pravo" vladavino bi potemtakem morali zamenjati celo ljudstvo. Za kakšno demokracijo oz. prihodnost se bodo tokrat odločili slovenski volivci, pa bodo pokazale nedeljske volitve.
J. DORNIŽ
 ....................
Ob koncu tedna bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami.
Sejem Narava - zdravje
LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo jutri, 13. oktobra, svoja vrata odprl sejem Narava - zdravje. 31. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje bo potekal do torka, 17. oktobra.
Prestavljena arheološka zbirka
www*sds«si
Socialdemokratska stranka Slovenilo
/V 4	5	4	4	/V	A	f	r	4
Zahteve po višjih plačah
Ali je za danes napovedana kakšna stavka? V tokratni anketi sprašujemo, kaj menite o pritiskih za povišanje plač v javnih službah. Omenjene stavke, ki jih zadnje čase napoveduje javni sektor, so pač zato, da bi organizatorji z njimi zagotovili višje plače. Ne preseneča, da za stavko izbirajo čas pred volitvami. Pred volitvami imajo politiki nastavljenih veliko dodatnih tipalk, zato jim zainteresirani lažje pridejo do živega tudi z zahtevami po višjih plačah. Če ne preseneča, pa skrbi “sveti egoizem” državnih služb. Namreč: že površna kronologija letošnjega jesenskega stavkovnega gibanja kaže, da stavkovne zahteve pišejo sodniki, zdravniki ter učitelji, profesorji, znastveniki in da se primerljivi strokovnjaki v gospodarstvu ne oglašajo. Državne službe torej najprej ustvarjajo plače sebi. Ker v zahtevah po višjih plačah nezadovoljni uslužbenci kažejo na tiste, ki so že uspeli izsiliti višje plače, je vse skupaj podobno zgodbi o nekakšnem iskanju izvirnega greha. Kdo je bil prvi, ki se je Slovencem in njihovi vladi uspešno predstavil kot siromak v svojem poklicu in za nagrado dobil k dotedanji plači še nekaj denarja? Niso bili to poslanci, ti med seboj večno skregani ljubiteljski politiki?
MATJAŽ NAHTIGAL, elektrotehnik, zaposlen pri obrtniku, doma s Češnjic pri Trebelnem: “Uslužbenci oz. zaposleni v javnih službah, kot so šolstvo in zdravstvo, imajo prednost pred drugimi, če stavkajo, ker se jim ni treba bati za delovno mesto, da bi njihova ‘firma’ propadla, se pravi tudi za svojo eksistenco. Boljše plače gredo pač v breme davkoplačevalcev.”
ROMAN DRSTVENŠEK, učitelj matematike na srednji šoli Sevnica in računalništva na osnovni šoli Blanca: “Če so storjeni vsi koraki, da bi sporazumno prišli do svojih zahtev, tudi do ustreznejšega vrednotenja svojega dela, a ni pravega dogovora oz učinka tovrstnih prizadevanj, potem mislim, da tudi v tako imenovanih državnih službah lahko stavkajo.”
IVE NIMAC, poštar iz Kočevja: “Če imajo dobre plače poslanci, ki se samo kregajo med seboj, zakaj jih ne bi imeli zdravniki, ki opravljajo tako pomembno in odgovorno delo, kot je zdravljenje ljudi?! Če višjih plač ne morejo doseči na lep, morajo na grd način, s stavko. Dokler bo pri nas toliko brezposelnih in bo takšna revščina, bo ves čas kriza.”
n
ANTON SEVER, zidar z Brezove Rebri pri Semiču: “Če so zdravniki in vsi ostali, ki so s plačami prisesani za državne jasli dobri, si za svoje delo zaslužijo dobro plačilo. A to bi morali urediti drugače, ne s stavkami. To, kar počno sedaj, je izsiljevanje. Še marsikdo drug bi si zaslužil visoko plačo, pa je ne dobi, a mu še na misel ne pride, da bi stavkal in grozil."
ZDRAVKO ŠAVOR, direktor Grand, d.o.o., Črnomelj: “Kdo pravi, da morajo imeti sodniki in zdravniki enake plače? Sicer pa v negospodarstvu rastejo veliko hitreje kot v gospodarstvu, s tem pa slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčnost v Evropi. To bi morali urediti sistemsko. Sumim, da gre za pritisk na sedanjo vlado, čeprav je politika plač posledica dela prejšnje vlade."
MIHA SENICA, gostilničar, s Senovega: “Zahteve za povišanje plač in grožnje s stavko so izsiljevanje. So blatenje vlade, ki ni kriva za obstoječe razmere. Vse te zahteve bi morali pustiti za čas po volitvah. Zahteve za višje plače in grožnje s stavkami narekuje kontinuiteta, tempirane so za čas pred volitvami. So politični napad na sedanjo vlado. Vnašajo razdor med ljudi.”
SREČKO FURLAN, elektrotehnik, iz Črešnjic pri Cerkljah ob Krki: “Zaposleni v državnih službah izsiljujejo višje plače. Ne vem, če se ti ljudje sprašujejo, od kod vzeti denar, ki ga zahtevajo zase. Ne mo/ejo zahtevati pavšalno, kar vsi po vrsti v neki dejavnosti. Tisti, ki res delajo v težjih pogojih dela, naj bi dobili več. Plačevati je treba tudi javne službe po Učinku."
KATICA BALAŽIČ, lastnica projektivnega biroja, iz Novega mesta: “Nasploh sem proti vsakršnemu izsiljevanju. Plače v državnih službah so glede na stanje gospodarstva previsoke. To seveda ne pomeni, da so zdravniki ali sodniki glede za svoje delo in odgovornost predobro plačani, a to je treba urediti sistemsko. Sicer se je pa tako in tako vse začelo s poslanskimi plačami.”
SLAVKO BARIČ, avtomehanik iz Šentjerneja: “Ne strinjam se, da zaposleni v javnih službah izsiljujejo višje plače, saj je stanje v državi takšno', da bi morali vsi malo potrpeti, pa tudi njihove plače niso tako slabe. Negospodarske dejavnosti so že sedaj predrage pa tudi preveč administracije je, ki bi jo morali zmanjšati.”
Dobra šola temelji na zaupanju
50 let gimnazije Josipa Jurčiča ■ Šole potrebujejo svoj mir, morajo biti stabilne inštitucije - Nagovor predsednika države Milana Kučana - Spominska plošča v samostanu Stična - Vsi uspešno maturirali
IVANČNA GORICA, STIČNA - “V zadnjih 10 letih je obiskovalo Srednjo šolo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici od 700 do 800 dijakov letno, v 26 do 30 oddelkih in tudi 60-članski kolektiv ima zasluge, da so imeli maturanti vedno uspeh nad državnim povprečjem, letos pa so jo opravili prav vsi,” je povedala prof. Milena Vrenčur, ravnateljica SŠ, ki združuje dve enoti: gimnazijo in Srednjo strokovno in poklicno šolo.
Ob.50-letnici gimnazije je na vosti so vedno škodovala. Škodo-
osrednji slovesnosti ivanški župan Jernej Lampret poudaril, da bi bili brez stiške gimnazije ta prostor intelektualno močno osiromašen. Po besedah predsednika republike Milana Kučana pa morajo biti šole stabilne inštitucije in potrebujejo pri svojem delovanju mir. “Nepremišljena, hlastna preizkušanja no-
vala so živim ljudem, ker je eksperimentiranje s šolo eksperimentiranje z ljudmi. Odgovor na vprašanje, kakšna je dobra šolska politika, je zato v bistvu preprost. To je politika, ki premišljeno in dolgoročno uvaja novosti, za katerimi stojijo strokovne presoje, odločitve in odgovornosti. To je politika, ki
Na logistiko pa pozabljajo
Podjetja bi z organizirano logistiko lahko zmanjšala stroške in povečala konkurenčnost
tri, ki jih vodijo posebej za to specializirana podjetja.
Mag. Miha-Švent iz Novega mesta, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja s svetovanjem, je opozarjal, da bi lahko podjetja z boljšo logistiko veliko prihranila. Po njegovem je potrebno natančneje napovedovati prodajo, izboljšati sistem naročanja, zmanjšati zaloge in izboljšati njihovo obračanje, bolj načrtovati delo in porabo materiala v proizvodnji ter zmanjšati število dobaviteljev in izboljšati njihovo zanesljivost.
Konkurenčnost v podjetjih je mogoče izboljšati tudi z inovacijami, če jih ustrezno podpirajo v podjetjih, regijah in državi. O tem je govoril direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar.
B. D. G.
se trudi, da bi strokovne odločitve dobile široko soglasje in podporo staršev, kajti dobra šola temelji tudi na zaupanju vanjo, vendar se na (ne)podporo ne izgovarja,” je dejal Kučan in še poudaril, da šolstvo ne bi smelo biti predmet političnih prepirov in poplačevanj za strankarske usluge, pač pa razlog za trajno iskanje soglasja odgovornih inštitucij in tudi čim večjega soglasja v družbi.
P. P.
Mladi mladim
NOVO MESTO - Danes, 12. oktobra, bo ob 18.30 v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine prvi koncert abonmaja Mladi mladim. Nastopila bosta saksofonistka Betka Kotnik in pianist Blaž Pucihar.
NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto je skupaj z Združenjem za manage-ment Consulting pred kratkim pripravila posvet o konkurenčnosti in stroških. Udeležili so se ga predstavniki 15 malih in velikih podjetij z območja Dolenjske in Bele krajine, ki so skupaj s predavatelji ugotavljali, da v večini slovenskih podjetij logistika ni primerno organizirana.
V komerciali še vedno prevladuje odpor, da bi delali skupaj s “skladiščniki”, v logistiki pa prav tako skorajda ne moremo govoriti o načrtovanju, sistemu nadzorovanja, vodenju, organizaciji ininformacijski tehnologiji. Podjetja si morajo pri tem izmenjavati izkušnje in sodelovati. V svetu se sorodna podjetja zaradi izboljšav v logistiki povezujejo v verige ali pa nastajajo logistični cen-
f
50 LET GIMNAZIJE JOSIPA JURČIČA - Na samostanskem dvorišču v Stični sta že zjutraj pozdravila množico svojih bivših sošolcev opat dr. Anton Nadrah in prof. Cilka Žagar; ob odkritju spominske plošče (na posnetku) v spomin na dolgoletno streho, ki jo je samostan dajal gimnaziji, pa je spregovoril še šolski minister dr. Lovro Šturm. (Foto: P. Perc)
•ti
*
OB 75-LETNICI ZBORA - V Šeškovem domu v Kočevju sta se na svečanosti ob prazniku občine srečala predsednik države Milan Kučan in najstarejši odposlanec na kočevskem zboru leta 1943 Ladislav Klinc z Gorenjega Polja, ki je junija letos dopolnil 93 let. Prisrčno srečanje starih znancev se je končalo z obljubo, da se kmalu ponovno snideta.
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
Kandidati za državnozborske volitve
Izgnanci se opredeljujejo pragmatično
SEVNICA - Predsedniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije v sevniški občini so omogočili kandidatom za poslance, da so jim predstavili svoje poglede na pričakovanja žrtev vojnega nasilja 1941 - 1945. Kandidati Kristijan Janc, Branko Kelemina, Andrej Štricelj, Adolf Šuštar in namesto zadržane Marije Jazbec prisotna predsednica ZLSD Berta Logar so izgnancem obljubili vso podporo. Izgnanci so kandidate opozorili, da se volilno opredeljujejo do strank in posameznih poslancev po načelu pragmatičnosti in ne ideološke pripadnosti ter da je njihova podpora odvisna od trajne naklonjenosti in dejanj ter manj od besed.
Golobičev razgovor z volivci
ŽUŽEMBERK - Zaradi sobotnega dežja je v Žužemberku odpadla nogometna tekma med moštvi Franca Škufce in Gregorja Golobiča, kandidata LDS. Ni pa odpadel razgovor z volivci, v katerem je v vinski kleti žužemberškega gradu poleg Golobiča in Škufce sodeloval še bivši minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Gostom so zbrani postavili vrsto vprašanj, ki so se med drugim navezovala na slabe prometne povezave in javni promet, slabe ceste, vodooskrbo, kanalizacijo in čistilne naprave.
Predstavitvi Rajka Štefaniča
DRAGATUŠ, ČRNOMELJ - V nedeljo seje najprej v Dragatušu, nato pa še v Črnomlju predstavil kandidat SDS za poslanca v državnem zboru Rajko Štefanič. Njegova gosta sta bila državni svetnik mag. Branko Grims ter direktor in glavni urednik založbe Mladika in Ljubljane prof. Janez Mušič.
Predstavitev kandidatov SLS SKD
NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Mestni odbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke Novo mesto je v soboto v okviru volilne kampanje v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravil predstavitev svojih kandidatov, katere se je . udeležil tudi dr. Franc Zagožen. Na predstavitvi so zbirali sredstva za nakup igrač bolnim otrokom v bolnišnici, nastopila pa je tudi skupina Čuki. Dan kasneje se je v gostilni Cerjak v Šentjerneju predstavil kandidat Franc Hudoklin.
Predstavitev Ivana Štajdoharja
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Kulturnem domu se je v nedeljo predstavil kandidat ZLSD v 1. okraju 6. volilne enote Ivan Štajdohar. Preko 100 udeležencev predstavitve je nagovoril tudi predsednik stranke Borut Pahor, za kulturni del pa je poskrbela tamburaška skupina Vodomec. Ob tej priložnosti so Varstveno-delovnemu centru Bele krajine v Črnomlju, ki seje nedavno preselil v nove prostore, podarili ček v vrednosti 100 tisoč tolarjev.
Boris Kobal ni bil v nobeni stranki
TREBNJE - Tamkajšnja ZLSD je v Mokronogu in Trebnjem predstavila svojega kandidata za poslanca Borisa Kobala. Kobalova socialdemokratska opredeljenost se je oblikovala skozi življenje, povezano s prizadevanjem za zagotavljanje narodnostnih pravic Slovencev že v Trstu, v času študija in dela V Sloveniji pa v prizadevanjih za omogočanje svobodnega osebnega razvoja človeka. Kobal je posebej poudaril, da doslej v Sloveniji ni deloval v nobeni stranki. Prireditev v Trebnjem - udeležilo se je je preko 50 občanov - je popestril pevec Zoran Predin.
Prireditve
Guverner Arhar v Novem mestu
NOVO MESTO - Novomeški odbor SLS SDK in poslanka dr. Vida Čadonič Špelič sta preteklo sredo pripravila okroglo mizo, na kateri je nekdanji
minister Janko Deželak podal svoje poglede na finančno politiko in gospodarski razvoj. Po njegovem naj bi javnofinančno blagajno uravnotežili do konca leta 2003 in s pospešenim pridobivanjem dovoljenj vzpodbudili neposredne naložbe tujcev. Guverner Banke Slovenije dr. France Arharje v enem redkih predvolilnih javnih nastopov opozoril, da je tujih naložb “na zeleno travo" zelo malo, zato se mu zdi pomembno domače znanje na vseh ravneh.
Dobrodelna prireditev za otroke
ŠENTRUPERT - Občinski odbor N.Si Trebnje in kandidat za poslanca v državnem zboru Lojze Peterle sta pretekli petek v šentruperškem kulturnem domu pripravila dobrodelno prireditev za otroke. Izkupiček veselega druženja z Veselimi Štajerkami in priljubljenimi Raglami so namenili za igrala otroškega vrtca v Šentrupertu.
Matekovič o belokranjskih problemih
KRASINEC - OO LDS iz vseh treh belokranjskih občin so pretekli teden v gostilni Kapušin na Krasincu pripravili okroglo mizo, na kateri je Igor Bavčar predstavil izhodišča LDS glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško in podpisa maloobmejnega sporazuma. Govoril je o vstopu naše države v EU, o problemih prebivalcev ob južni meji ter o razvoju gospodarstva in kmetijstva. Jože Matekovič, belokranjski kandidat LDS za poslanca, pa je predstavil svoj volilni program: reševanje pomembnih belokranjskih problemov, črpanje denarja iz razvojnih skladov EU za hitrejši napredek Bele krajine ter štipendije in delovna mesta za mlade.
SLS SKD v Trebnjem
TREBNJE - V daljšem sporočilu za javnost Tone Strah, predsednik OO SLS SKD Slovenske ljudske stranke Trebnje, analizira več kot enoletne priprave na združitev bivših strank SLS in SKD in poudarja, da so potekala v občini pogajanja z veliko mero nepopustljivosti na obeh straneh, predvsem glede razmerja v novem občinskem odboru in glede tega, kdo bo predsednik.
O poteku avtoceste mimo Trebnjega
TREBNJE - Na posvetu “Avtocesta, dovolj odlašanja”, ki sta ga v ponedeljek v trebanjskem kulturnem domu sklicala občinski odbor N.Si in kandidat za poslanca Lojze Peterle, so si zbrani lahko ogledali tudi rezultate najnovejše študije o poteku avtoceste mimo Trebnjega, izmenjali pa so tudi mnenja, kako bi prišli do sprejemljive različice trase avtoceste.
Vabila
Srečanje s Štricljem
KRMELJ - Občinski odbor LDS Sevnica vabi člane in prijatelje LDS na srečanje s kandidatom za poslanca Andrejem Štricljem, ki bo v četrtek, 12. oktobra, ob 16. uri v gostišču Pri Marjani v Krmelju. O smernicah stranke LDS bosta govorila bivši finančni minister Mitja Gaspari in bivši notranji minister Borut Šuklje.
Predstavitev kandidatov SNS
BREŽICE - V Brežicah bo v petek, 13. oktobra, zaključna predstavitev kandidatov SNS v 6. volilni enoti. Rafael Kužnik, Matjaž Engel, Stane Radanovič in Sergej Čas na letošnjih volitvah nastopajo s sloganom “Prihodnost dežele je v naših rokah".
Predvolilno druženje s Štajdoharjem
KRASINEC, ČRNOMELJ - Kandidat za poslanca ZLSD v 1. volilnem okraju Bela krajina Ivan Štajdohar se bo predstavil v četrtek, 12. oktobra, ob 20. uri v gostilni Kapušin na Krasincu, dan kasneje, 13. oktobra, pa bo pred gradom v Črnomlju od 10. ure dalje postregel z golažem in mladim vinom.
Novomeška kronika
—___________________________ j
VLOMI - V kratkem času so nepridipravi ponoči dvakrat vlomili v Gostišče na trgu. Vlomilci morajo biti manjšega kalibra, saj so obakrat odnesli v glavnem cigarete (kadijo le west, bossa niso vzeli niti škatlice), nekaj steklenic domačih žganih pijač (francoski konjak so pustili), okus po cigaretah in pijači pa si bodo popravljali z žvečilnim gumijem, saj so odnesli vse do zadnjega zavojčka. Bolj kot povzročena škoda je zaskrbljujoče to, da je prav Glavni trg “najvarnejši” za vlomilce. Tudi tistih, ki so pred nedavnim dvakrat vlomili v zlatarno Karat (prvič so odšli brez plena, drugič Pa z obilnim), ni nihče ne slišal ne videl in jih do danes še niso dobili. Stari Novomeščani vedo povedati, da včasih mladeniči ponoči pri vodnjaku niso mogli niti potiho zapeti, da jih ne bi takoj pregnal stražnik. Danes stražnikov ni več, tudi miličnikov ne, policisti imajo pa očitno drugega, pomembnejšega dela dovolj.
BOLNIKI - Okolico novomeškega zdravstvenega doma so pred kratkim lepo uredili. A nekaterim to očitno ni všeč. Črni “keglji” ki obrobljajo pločnik, se niso še niti dobro prijeli, ko sojih “bolniki" že začeli podirati in lomiti. Nekoga Pa je strašno motila zapornica, ki onemogoča dostop do posebnega Parkirišča, namenjenega samo za reševalna in druga službena vozila zdravstvenega doma. V sveti jezi zatiranega pacienta, ki mu nasilneži onemogočajo parkirati, kjer se mu zahoče, jo je zvil. Ko bo ta naslednjič bolan, mora k veterinarju: močan je kot bik, pameten pa ravno tako!
ZAPOSLITEV - Poslanec Slovenske nacionalne stranke Rafael Kužnik se v oglasniku, ki ga po novomeških blokih in hišah zatikajo za kljuke, ponuja kot kandidat za nadaljevanje svojega dosedanjega za domovino in ljudstvo se žrtvujočega poslanskega garanja. Edini podatek, ki ga navaja, je, da je “zaposlen v Državnem zboru kot poslanec”. Tudi drugi kandidat te stranke v naših krajih Matjaž Engel pove, da je “zaposlen v SNS v funkcjji generalnega sekretarja stranke”. Očitno sta možaka presodila, da bo prav podatek o njuni pomembni zaposlitvi naredil na volivce najmočnejši vtis.
SLOVENIJA - Iz združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke sta izstopila in se pridružila novoustanoljeni Bajuk-Peter-letovi Novi Sloveniji občinska svetnika Lojze Zupančič (levi),
nekdanji podpredsednik Peterletove SKD, in Leopold Kolenc. Glede na njuna leta in živahnost Pa bi človek sodil, da sta pri Stari Sloveniji.
Ena gospa je rekla, da je mesto tako prelepljeno s plakati, kot da prihaja cirkus. Zanima pa jo, ali so na slikah klovni ali zveri.
Veleizlet ob tednu otroka
Minulo soboto, zadnji dan nadvse pestrega Tedna otroka, je društvo prijateljev mladine Mojca že 12. leto zapored pripravilo veleizlet Po Sloveniji. Udeležilo se ga je več kot 100 petošol-cev iz vseh 15 osnovnih šol šestih dolenjskih občin. Otroci so kljub cmeravemu vremenu obiskali ljubljanski živalski vrt, letališče Brnik in Županovo jamo Pri Grosupljem. Prostovoljci društva Mojca in Zavarovalnica Tilia, ki so mladim omogočili izlet, obljubljajo, da se bodo tudi prihodnje generacije izbranih Petošolcev veselile z njimi. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje vsem, ki so mladim omogočili najrazličnejše oblike druženja v Tednu otroka.
j v jn .a s j j-j o Ei j u
Mučna občinska ločitvena delitev
Razdelitev premoženja nekdanje skupne občine Novo mesto se vleče že leta -Dogovor z Žužemberkom in Dolenjskimi Toplicami, Mirna Peč pa hoče več
NOVO MESTO - Dogovarjanje o razdelitvi premoženja nekdanje velike novomeške občine se vleče kot zgodba o jari kači. Potem ko so se po dolgotrajnih in mučnih pogovorih, ki so bili bolj prerekanje in očitanje, dogovorili, koliko po “ločitvi” pripada šentjernejski in škocjanski občini ter kako in kdaj bo ta dolg poravnan, se sedaj vsa stvar ponavlja pri razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja še med občine Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč. Vsa stvar traja že leto dni, a ne kaže, da bo kmalu končana, vsaj ne z mirnim dogovorom. Tokrat so zapeli v Mirni Peči.
V Novem mestu so na podlagi izhodišč, po katerih so uredili premoženjskopravna razmerja s Šentjernejem in Škocjanom, pripravili več različic za plačilo “ločitvene dote”, ki pa niso bile sprejemljive za vse tri občine. Tako so letos poleti pripravili nov predlog, s katerim tem trem novim občinam ponujajo plačilo celotne obveznosti, ki znaša dobrih 660 milijonov tolarjev, v dveh letih; prvi obrok bi plačali že letos, drugega pa prihodnje leto, vendar tako, da zaradi hitrega izplačila pristanejo na 45-od-stotni popust. Tako bi končna obveznost novomeške občine do ostalih treh znašala 363 milijonov tolarjev. Od tega bi Žužemberk dobil blizu 158 milijonov tolarjev, Dolenjske Toplice 114 milijonov in Mirna Peč dobrih 91 milijonov tolarjev.
Za žužemberško občino je tak predlog v celoti sprejemljiv. V Dolenjskih Toplicah pristanejo na 40-odst. popust, kar znese dobrih 125 milijomov tolarjev; zato pa naj bi jim dolg plačali v petih letnih obrokih, plačevati naj bi začeli jeseni prihodnje leto. Za Novomeščane je
tak predlog Topličanov sprejemljiv. Ustavilo pa se je pri občini Mirna Peč. Ne samo da v Mirni Peči ne pristanejo na 45-odst. znižanje, ampak le na 10-odstotno. Tako hočejo ob 165 milijonih tolarjev, ki naj bi jim jih revalorizirane izplačali v 10 letih, še 16,5 milijona tolarjev za gradnjo zdravstvene postaje, za to pa bi se odrekli ustanoviteljski in lastninski pravici v Zdravstvenem domu Novo mesto in Dolenjskih lekarnah; zahtevajo pa še polovični delež amortizacije za vodovodno infrastrukturo na svojem območju iz vodarine. Poleg Jega hočejo Mirnopečani urediti še vprašanje lastništva v javnih zavodih in podjetjih, češ da zaradi premajhnega deleža nimajo prave besede in z njimi gospodari le novomeška občina. Le če bi Novomeščani kaj slišali na to uho, bi se v mirnopeškem občinskem svetu dalo še kaj pogovarjati o drugačni ureditvi premoženjskopravnih zadev, je svetnikom na zadnji seji novomeškega občinskega sveta sporočil mirnopeški župan Zvone Lah.
Za Novomeščane je mirnopeški predlog nesprejemljiv. Pravijo tudi,
da se lahko delitev premoženja in pravic vseh javnih zavodov začne takoj, vendar celovito in za vsak zavod posebej. Je pa novomeška občinska uprava predlagala, da Mirni Peči izplačajo dolg v 10 obrokih, a s 35-odst. popustom. Če se ne bodo mogli dogovoriti, bo zadnjo besedo reklo nepristransko razsodišče. Svetnik Tone Škerlj je opozoril, da zadnja sprememba zakona, ki ureja delitev premoženja med občinami, ščiti občino, na območju katere so nastale nove.
A. BARTELJ
ŠUMENJE VODA POMIRJA - V okviru mednarodnega dneva starostnikov so v novomeškem domu odprti prenovljen atrij. Dva milijona in 300 tisoč tolarjev, kolikor je stala obnova, je kot darilo ob letošnji dvajsetletnici doma prispevala tovarna zdravil Krka, njegov izgled pa je plod medgeneracijske povezave. (Foto: M. 2.)
Bogatejši za prenovljeni atrij
Dan odprtih vrat novomeškega Doma starejših občanov -Prenovljeni atrij vreden dva milijona tristo tisoč tolarjev
Kulturno prebujanje mesta
Simpozij o oblikovanju kulturnih ustanov in razvoju Novega mesta v kulturno središče Dolenjske ■ Fotografska razstava
NOVO MESTO - Društvo Novo mesto ima med svojimi nalogami zapisano tudi, da želi prispevati k vsestranskemu razvoju in identiteti mesta ter krepiti pripadnost ožjemu okolju, pri čemer nedvomno lahko veliko naredi poglobljeno spoznavanje preteklosti mesta in seznanjanje širše javnosti z njegovo kulturno in duhovno dediščino. Priložnosti, kot sta bili Štukljeva stoletnica in stota obletnica Jakčevega rojstva, nista bili v tem pogledu povsem izkoriščeni, pa tudi pobuda o visokem šolstvu v Novem mestu, ki bi spodbudila vsestranski razvoj mesta, ni bila prav plodna. So pa te neizkoriščene priložnosti botrovale pobudi za organiziranje humanistično-družbo-slovnega simpozija, ki bi zapolnil domoznansko vrzel in kot skromen korak k uveljavljanju humanistike v dolenjski metropoli pripomogel k obujanju mesta v eno od humanističnih središč Slovenije. Pobudo je prevzelo Društvo Novo mesto in jo ob podpori Krke, Revoza, Telekoma, mestne občine in drugih sponzorjev pripeljalo do uresničitve. Prihodnji četrtek, 19. oktobra, bo tako v Novem mestu potekal simpozij Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenj-
ske, še letos pa naj bi izšel tudi zbornik referatov s simpozija.
V uvodnem delu zborovanja bodo orisana slovenska kulturna središča pred letom 1941 (Ervin Dolenc) in nato še manjša mesta, ki so se razvila v živahnejša kulturna središča po drugi svetovni vojni (Aleš Gabrič), nato bodo sledili referati o novomeških kulturnih ustanovah in njihovem deležu v kulturnem utripu mesta (Ludvik Tončič: Ustanovitev in prva leta Dolenjskega muzeja, Marinka Dražumerič: Spomeniško varstvo na Dolenjskem po letu 1945, Barbara Jaki: Razmah galerijske dejavnosti na Dolenjskem, Darja Peper-ko: Domoznanska dejavnost Knjižnice Mirana Jarca, Staša Vovk: Uspešna leta novomeškega gledališča), za zaključek pa bo tekla beseda še o neinstitucionalni kulturi (Janez Gabrijelčič: Jazz na dolenjski glasbeni sceni, Jože Prešeren: Pro et contra). Gotovo bo zanimiva in živahna razprava, ki bo sledila referatom.
Simpozij bo pospremila razstava fotografij Marijana Lapajneta, ki jo bodo odprli v petek, 20. oktobra, ob osmih zvečer v vhodni pasaži hiše na Glavnem trgu 14.
MiM
NOVO MESTO - V počastitev mednarodnega dneva starostnikov 1. oktobra so v Domu starejših občanov Novo mesto pred tednom dni pripravili dan odprtih vrat in javnosti predstavili del pestrosti domskega življenja. Okoli 170 ' zaposlenih skrbi za več kot 360 stanovalcev, od njih kar dobri dve tretjini potrebuje 24 urno nego na dan, 140 ljudi pa z različnimi oblikami pomoči oskrbujejo tudi na njihovem domu. Trenutno v domu služi civilni vojaški rok služi 13 fantov, ki so po besedah direktorice doma Lojzke Potrč v hišo prinesli svežino, pa tudi stanovalci so jih zelo lepo sprejeli.
Letošnji 1. oktober je bil posvečen medgeneracijski povezavi. In kje je večje sožitje kot prav v tovrstnih domovih, saj je poleg zaposlenih in civilnih vojakov, dnevno v domu tudi okoli 30 učencev novomeške srednje zdravstvene šolfrfpogosto pa jih obiščejo tudi otroci iz vrtca. Tako so ob dnevu starostnikov malčki iz vrtca pri osnovni šoli Stopiče na ogled postavili razstavo svojih izdelkov ter stanovalcem zapeli in zaplesali, v četrtek pa sojih obiskali otroci novomeških vrtcev.
Ob dnevu odprtih vrat so za obiskovalce pripravili voden obhod po domu, prikaz vsakodnevnih dejavnosti, obiskali so lahko skupine za samopomoč in si ogledali kaseto o življenju na domu. Popoldne je bilo predavanje o starostni demenci in otvoritev prenovljenega atrija, kije z mlinčki na vodo, jezercem in klopcami postal prijetno središče doma. Pestri dan so sklenili s koncertom mešanega pevskega zbora stanovalcev in žen-
skega pevskega zbora delavk doma. Letošnje jubilejno leto bodo v domu starejših občanov zaokrožili z obnovo in razširitvijo kuhinje, ki bo na 500 kvadratnih metrih ena sodobnejših. Prenova bo stala okoli 150 milijonov tolarjev, denar pa bo poleg doma prispevalo še ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
M. Ž.
Srečanje starejših
NOVO MESTO - V petek, 20. oktobra, ob 14. uri bo v telovadnici osnovne šole Grm v Novem mestu srečanje starejših krajanov, ki ga pripravljata KS Kandija -Grm in krajevni odbor RK Kandija - Grm. Po kulturnem programu bosta kosilo in zabava. Udeležbo sporočite do 12. oktobra Anici Ora-žem na tel. 33 41 658 ali Mariji Košir na tel. 30 22 477.
Mesto, prijazno invalidom
Invalidi bodo v Novem mestu še naprej lahko parkirali brezplačno - Njihovemu pozivu takoj prisluhnil župan dr. Starc
NOVO MESTO - Nekako dvajsetimi leti so v Sloveniji uvedli posebno oznako za avtomobil tistega invalida, ki ima več kot 80-odst. okvaro na spodnjih okončinah, je slep ali sicer zelo gibalno moten. Nalepka dovoljuje invalidu, da parkira svoje vozilo na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, oz. povsod, kjer ne ovira prometa, po uvedbi parkirne ure pa so bili ti invalidi oproščeni tudi plačila parkirnine. Pred kratkim bi to pravico invalidi v Novem mestu skoraj izgubili, če na to ne bi opozorile invalidske organizacije. Predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Jože Zupanc je nemudoma sklical predstavnike vseh- invalidskih organizacij v novomeški občini, ki so se odločili, da o vsem tem obvestijo župana dr. Antona Starca in ga zaprosijo za pogovor. Če to ne bi uspelo, bi s tem vprašanjem na novinarski konferenci seznanili novinarje, in če tudi takrat
ne bi bilo nobenega odziva, bi za določen čas s svojimi vozili, ki nosijo zgoraj orflenjeno oznako, zaprli novomeški Glavni trg.
Njihovemu pozivu se je župan takoj odzval in na razgovor poleg predstavnikov invalidskih organizacij povabil tudi direktorja novomeške Komunale Boruta Novaka. Potrdila sta, da bodo v Novem mestu tudi v prihodnje invalidi parkirali brezplačno, ob tem pa so sogovorniki še ugotovili, da prihaja do zlorab omenjenega znaka za invalide. Zato so se predstavniki invalidskih organizacij obvezali, da bodo vsak tak primer prijavili pristojnim službam, poleg tega bo komunalni redar po svoji presoji od vsakogar, čigar vozilo nosi omenjeni znak, zahteval še potrdilo upravne enote. Direktor Komunale Novak je sprejel tudi njihovo pobudo, da bi pajek odvažal avtomobile, ki so neupravičeno parkirani na mestih, rezerviranih za invalide.	M.	Ž.
S stavko do dogovora ali v stečaj?
Stavka v novomeški tovarni obutve Inter Tob - Delavke dobile odpoved in knjižice po pošti - Albert Pavlič: “Direktorju bi morali soditi v Haagu!” - Prepozno za dogovor?
NOVO MESTO - Stavka, ki v novomeški tovarni obutve Inter Tob traja že od 4. septembra, se bliža koncu. V torek, 10. oktobra, ko smo zaključevali redakcijo, ni bilo znano, kaj se bo zgodilo naslednji dan, se pravi včeraj. Ena stran je napovedovala, da se bo stavka končala in da bo prišlo do sklenitve sporazuma med stavkajočimi in direktorjem ter večinskim lastnikom firme Jožetom Praznikom, druga, da do tega skoraj gotovo ne bo prišlo, kar po najkrajši poti vodi v stečaj.
Stavka se je začela zaradi tega, pošti, hkrati pa jih je tudi odjavil
BOGATA RAZSTAVA ROČNIH DEL - V jedilnici Splošne bolnišnice Novo mesto, ki je tudi sicer večkrat središče kulturnega dogajanja, so pred tednom postavili razstavo ročnih deI okoli 40 zaposlenih v bolnišnici, ki so nastala v njihovem prostem času. Do 3. novembra je na ogled pester izbor gobelinov, različnih vezenin, fotografij, glinenih izdelkov, vitraiev, tapiserij, slik na steklo, platno in svilo, cvetličnih aranžmajev ter pletenin in klekljanja. Prvo tovrstno razstavo - pripraviljo je sindikat zdravstva in socialnega varstva v novomeški bolnišnici - je odprla predsednica sindikata dipl. medicinska sestra Marjeta Martinčič, nekaj svojih pesmi, med drugimi tudi eno, spisano posebej za to priložnost, pa je prebrala medicinska sestra, babica Anica Mačete Kolar. (Foto: M. Žnidaršič)
ker je direktor predsednico sindikata Alternativa v Inter Tobu, v katerega je včlanjena večina zaposlenih delavk te firme, s še 17 delavkami prezaposlil v drugi firmi, podpredsednica pa je bila na čakanju. Težave pa izvirajo že od prej, predvsem gre za neizplače-vanje plač in drugih obveznosti.
Napetosti so se med stavko še stopnjevale, stavkovni odbor je postavil delavske straže, direktorje dal delavke celo zakleniti v tovarno, njemu pa so stavkajoče delavke preprečile vstop v tovarno. Prejšnji ponedeljek se je direktor odločil za najradikalnešjo potezo in stavkajočim delavkam prekinil delovno razmerje, češ da je stavka nezakonita, ker niso stavkale na delovnem mestu. Delavske knjižice s sklepom o prenehanju delovnega razmerja je 27 delavk dobilo po
na SPlZ-u, kar pomeni, da niso več zavarovane. Tako ne bi bile deležne nobenih pravic, ki pripadajo zaposlenim, če gre podjetje v stečaj. Takih zaposlenih je 27, ostali, okoli 20, ki niso stavkali, pa bi v primeru stečaja pristali na zavodu za zaposlovanje.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci je predsednik Zveze delavcev Solidarnost Albert Pavlič odločno obsodil ravnanje direktorja Praznika, češ da je stavka povsem zakonita. “Predvsem pa zakonitost stavke ne ocenjuje direktor, ampak inšpekcija. To, da so delavke dobile odpoved in delavske knjižice po pošti in da jih je direktor odjavil v SPIZ-u, pa je očitno nagrada za njihovo dolgoletno predano in mi-zerno plačano delo," pravi Pavlič, ki trdi, da Inter Tob ni zašel v težave zaradi slabega dela zaposle-
nih, ampak zaradi velikanskih dolgov, ki jih je naredil direktor Praznik. “Za to, kar se dogaja v Inter Tobu, bi morali direktorju Prazniku soditi v Haagu! To je zločin proti zaposlenim, ženskam, materam.”
Tako je za torek napovedal stavko delavk Inter Toba pred ministrstvom za delo, za 25. oktober, ko naj bi šla firma v stečaj, pa solidarnostno stavko vseh sindikatov, povezanih v Zvezo delavcev Solidarnost, ki ima okoli 4.000 članov, največ v novomeškem Revozu. “Če opozorilna stavka ne bo zalegla, bomo šli v generalno,” je zagrozil Pavlič.
V torek stavke pred ministrstvom ni bilo. Po informacijah iz Solidarnosti naj bi pogovor med predsednikom nadzornega sveta in direktorjem Inter Toba zagotavljal, da bodo naslednji dan, se pravi včeraj, podpisali dogovor o uresničevanju stavkovnih zahtev. Vendar je direktor Praznik to zanikal in dejal, da je za sklenitev tega dogovora zelo malo možnosti, predvsem pa prepozno. “Stavkajoče delavke in tisti, ki stojijo za njimi, so uničili tovarno!" trdi Praznik.
A. BARTELJ
Se zadnja vas na javni vodovod
Javni vodovod je v občini Šentjernej dobro razpreden, a za obnovo bi potrebovali 600 milijonov tolarjev - V enem mesecu javni vodovod tudi v Mihovem
ŽIVAHNA SOBOTA V BORU - Zadnjo soboto je bil v topliškem Boru dan odprtih vrat. Na obisk k novim članom Petejanove družine je prišlo tudi okoli 100 zaposlenih tovarne Ciciban iz Mirnapri Novi Gorici. Županoma Mirna (prvi z leve) in Dolenjskih Toplic (tretji z leve) je Pavel Petejan (med njima) razložil, kako poteka proizvodnja v Boru. (Foto: A. B.)
DOLENJSKE TOPLICE - Od letošnjega poletja je tovarna obutve Bor iz Dolenjskih Toplic v lasti Cicipeta, družinskega podjetja Petejan iz Mirna pri Novi Gorici. Petejani so Bor v stečaju kupili na dražbi in v njej v izredno kratkem času obnovili proizvodnjo, tako da ima danes delo tu §0 ljudi, med katerimi so v večini ženske. Zadnjo soboto so pripravili dan odprtih vrat in takrat je Bor obiskalo tudi okoli 100 Petejanovih delavcev iz njihove tovarne Ciciban v Mirnu.
Petejani, ki se s čevljarstvom ukvarjajo že od leta 1922, so leta 1995 kot obrtna delavnica s 15 zaposlenimi kupili nekdaj slovito tovarno otroških čevljev Ciciban v Mirnu, ki je pred tem propadla. Hitro so na novo začeli proizvodnjo in danes je Ciciban spet pojem otroške obutve. Skupaj danes firma Cicipet (Ciciban - Petejan) zaposluje 250 ljudi, od tega, kot rečeno, 50 v topliškem Boru. Na dan naredijo 1.800 parov otroške in deško-dekliške obutve, kar 70 odst. pa je izvozijo, največ v Italijo in Nemči-
jo, kjer so njihovi kvalitetni izdelki zelo cenjeni in iskani.
Topliško tovarno Bor so dobili v klavrnem stanju, stavba je bila precej zanemarjena, stroji dotrajani. Ob prostovoljni in zagreti pomoči delavk so jo hitro usposobili in danes, po dveh mesecih dela, naredijo že 450 parov čevljev na dan v okviru Cicibanovega deško-dekliškega programa. “Delo sedaj teče tako kot v Cicibanu, tudi kakovost je taka kot v sodobni matični tovarni, ta pa je taka, da nam poznavalci v Italiji priznajo, da je
tam niso sposobni doseči. Le produktivnost v Boru je manjša kot v Mirnu, to pa zaradi slabših, iztrošenih in zastarelih strojev, ne zaradi slabih delavčev; ti znajo in so voljni delati, a s sedanjo opremo se ne da narediti več,” pravi starosta družine Pavel Petejan in napoveduje, da bodo strojno opremo in tehnologijo posodabljali. Mojster Petejan ne pozabi omeniti prizadevanja topliškega župana Vovka, da se v Boru nadaljuje čevljarska dejavnost. “Tako je danes Bor sin Cicibana," se nasmeje Pavel Petejan.
Povprečna plača v tej panogi v Sloveniji znaša 105 tisočakov bruto, Petejanovi delavci, tudi ti iz Bora, imajo višje, povprečna znaša 130 tisočakov. Dobivajo jih redno, urejeno imajo prehrano in plačan prevoz na delo. A BARTELJ
Topliški Bor, sin mirnskega Cicibana
Novi lastnik, družinsko podjetje Petejan iz Mirna pri Novi Gorici, uspešno nadaljuje proizvodnjo v tovarni obutve Bor v Dolenjskih Toplicah - Dobro delo, redne plače
ŠENTJERNEJ - Občina Šentjernej je kljub zelo razgibanemu terenu, kjer je na 120 kvadratnih kilometrih raztresenih kar 57 zaselkov, dobro pokrita z javnim vodovodom. V kratkem bo namreč še zadnja vas priključena na javni vodovod, je pa res, da je vodovodno omrežje marsikje že močno dotrajano in so izgube vode precejšnje. Tako bi za rekonstrukcijo vseh dotrajanih vodov potrebovali 600 milijonov tolarjev, kar je skoraj toliko, kot znaša celoletni proračun občine.
Vas Mihovo, kjer je 99 prebivalcev, je doslej vodo dobivala iz vaškega vodovoda, ki pa je bil po analizi Zavoda za zdravstveno varstvo iz Novega mesta oporečen, zlasti ob večjem deževju. Tako naj bi v enem mesecu v vsako hišo v Mihovem že pritekla voda iz javnega vodovoda oziroma iz zajetja Cerov Log. Dela so bila vredna 25 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali občina in krajani. Vsaka hiša je namreč v več obrokih plačala skupaj 150 tisoč tolarjev.
Ker je več delov vodovodnega omrežja nujno potrebnih obnove, so se dotrajanega vodovoda lotili v Gornji Stari vasi, saj je bila izguba vode velika, kakovost oskrbe pa slaba. Naložba je vredna 7 milijonov tolarjev. Z obnovo ceste skozi Šentjernej je bilo obnovljeno tudi vodovodno omrežje ob njej.
Dela potekajo tudi na tretji vrtini črpališča v Kamniščku, v kateri je pretok 20 litrov na sekundo, voda pa je zaradi globine 180 metrov v primerjavi s prvima dvema najboljša. Napeljan je že 20 kilo-voltni daljnovod in postavljena transformatorska postaja, zgraditi je treba le še črpališče, saj bo ta
vrtina pomembna za vodohran v Hrastju, kamor se že steka voda iz dveh sicer bolj površinskih vrtin. To bi zagotavljalo večjo količino vode za Orehovico, Šentjernej, Brezovico, Maharovec in Staro vas, bolj gotova pa bo oskrba tudi za Tolsti Vrh.
ŠE ZAKUUČNA DELA - Delavci Komunale in Viasa na Mihovem opravljajo zadnja dela, da bo steke! javni vodovod še v zadnjo vas v občini Šentjernej. (Foto: T. J. G.)
Se letos ocenjevanje vasi
Za turistično drjištvo dovolj dela - 21. oktobra škocjanska jesen - V vsako vas informativni kozolec
sebna komisija ocenila okrašenost vasi in zaselkov ter posameznih gospodinjstev. Ocenjevanje je prejšnja leta potekalo poleti, letos pa so ga zaradi suše prestavili. V sodelovanju z Odborom za malo gospodarstvo in turizem pri občini Škocjan v Turističnem društvu razmišljajo tudi o nagrajevanju najboljših.
Kot pravi predsednik društva Jože Kaplar, kije maja na občnem zboru društva zamenjal Francija Kocjana - ta je sedaj predsednik turističnega društva Zagrad - bo v vsaka vas ob finančni podpori občine dobila informativni kozolec, postavili pa jih bodo spomladi.
V Škocjanu bo morda še letos srečanje domačih harmonikarjev, saj je v občini večje število mladih, ki se učijo igranja na ta inštrument. Poleti je slabo vreme članom turističnega društva kar dvakrat zagodlo in preprečilo organizacijo kmečkih iger, zato pa bodo igre spet, kot je že običaj, v okviru naslednjega občinskega praznika. “V občini ni bogate tradicije ljudskih običajev, kot je to na primer v sosednji občini Šentjernej, kraj pa tudi nima kakšnih pomembnosti, zato se bomo v turističnem društvu trudili in nadaljevali ter nadgrajevali začeto delo," pravi Jože Kaplar.
T. J. G.
Ker bo potrebnih še veliko vlaganj, na občini pripravljajo dokumentacijo za nove posege. Tako je že izdano gradbeno dovoljenje za obnovo vodovoda Ivandol, pripravljena je lokacijska dokumentacija za Sončnik, Drčo in Pleterje, v izdelavi pa je tudi projekt za vodovod na Kiri.
T. J. G.
Kdaj zakon o skladu za poplačilo vojne škode
Izgnanci na Bučki
BUČKA - Prvo soboto v oktobru se je v zadružnem domu- na Bučki zbralo precejšnje število izgnancev, članov krajevne organizacije društva izgnancev Bučka, med njimi pa je bilo tudi precej gostov iz bližnjih društev. Največ kritičnih besedje bilo izrečenih, ker izgnancem in drugim žrtvam vojnega nasilja še vedno niso priznane pravice, ki jim pripadajo, medtem ko se v dolgih letih čakanja njihove vrste vse bolj redčijo. Žal tako — državni zbor v tem mandatu ni sprejel zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam nasilja, tako da izgnanci na uresničitev svojih skromnih pravic in skromno odškodnino čakajo že 8 let. Takrat je bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je določal tudi ustanovitev sklada za poplačilo vojne odškodnine. Prva obravnava zakona je bila pred petimi leti, druga februarja letos, tretja pa nikakor ni prišla na dnevni red.
“12. avgusta letos mi je predsednik državnega zbora v Ševnici obljubil, da bo državni zbor še v tistem mesecu obravnaval omenjeni zakon. Dobil je tudi okoli 50 pozivov, naj na dnevni red prednostno spravi omenjeni zakon, a ni nič zaleglo. Še več: ko so v državnem zboru 6. septembra glasovali o prednostni obravnavi, je tudi sam predsednik državnega zbora glasoval proti," je dejal Janez Blas in dodal, da je za omenjeni zakon največ naredila prejšnja vlada, žal prepozno. O prizadevanjih za zakon je izgnancem govoril poslanec mag. Franc Žnidaršič, izgnanec in rojak z Bučke. Sicer pa so se razpravljavci strinjali, da bo na vlado še naprej potrebno pritiskati, saj se očitno zaveda, da vsak mesec odloga prihrani kak milijon tolarjev, ker je umrljivost med izgnanci precejšnja, s tem pa se manjša tudi število upravičencev.
Na Bučko je prišla tudi prof. Ivica Žnidaršič, ki je tam svoja otroška in mladostna leta preživela in se vedno rada vrača v domače kraje. Vsem prisotnim je podarila knjigo Z javno besedo do pravic, ki jo je predstavila Simona Ja);š.
T. JAKŠE GAZVODA
ŠKOCJAN - Pred turističnim društvom Škocjan, ki deluje sedem let, je letos še kar nekaj nalog. Tako bodo 21. oktobra v sodelovanju s kulturnim društvom pripravili revijo ljudskih pesmi, imenovano Škocjanska jesen, na kateri se bodo predstavili ljudski pevci iz občin Sevnica, Trebnje in Škocjan. Prireditev bo potekala v Lužarjevi gostilni, predstavilo se bo 10 ali več skupin, srečanje pa bo tretje po vrsti. Že prva škocjanska jesen je naletela na dober odmev, saj jo je posnel tudi Radio Slovenija.
Na Štefanovo bo v Goriški vasi pri cerkvi zavetnika konj žegnanje konj, v adventnem času pa bo po-
Jože Kaplar
NOV! JEŽ PROSU VILI S SKOKI V MRZLI OBRH - Prebivalci Obrha pri Dolenjskih Toplicah so nedavno te dobili težko pričakovani novi jez na istoimenskem potoku. Na krajšo slovesnost ob zaključku del so domačini povabili tudi topliškega župana Franca Vovka, ki se je za opravljeno zahvalil izvajalcu del Vodnogospodarskemu podjetju iz Novega mesta in Ministrstvu za okolje in prostor. Novo pridobitev so prebivalci obeležili na prav poseben način - s skoki v 8° hladen izvir Obrha, med ostalimi se je v vodo pognal tudi 71-letni Božo Hrovat iz Šentvida pri Stični. (Foto: S. Jakše)
POMOČ MUDIH ROK - Otroci male šole vzgojno-varstvene enote Prevole vsako teto spoznavamo jesenska opravita na kmetiji. Letos smo se tako kot že nekaj let poprej odločili, da bomo ličkali koruzo, zato smo dopoldne preživeli na Kovačevi kmetiji na Visejcu. Gospodar nam je nanosil kup koruznih storžev pod kozolec in nam pokazal, kako se lička. Otroci so bili pri delu vztrajni in prav tekmovali so, kdo bo zličkal več koruze. Zličkano koruzo smo pobrali v vreče. Gospodinja, babica naše malošolarke Tjaše, nas je za delo nagradila s pravo pojedino. (Milena Turk)
ZAHVAU DOMAČINKI - Srečanja izgnancev na Bučki se je udeležila tudi rojakinja prof. Ivica Žnidaršič, avtorica knjige Z javno besedo do pravic. Ob tej priložnosti se ji je zahvalil tudi predsednik krajevne organizacije Bučka Vinko Tomažin. (Foto: T. J. G.)
V
Sentjernejske črepinje
V-...... .......... —*
KDO JE MOČNEJŠI - V občini Šentjernej je bila pred volitvami plakatna vojna. Občina ima že kar nekaj časa odlok o plakatiranju, politične stranke pa so na osrednjem trgu dobile točno določen prostor za lepljenje plakatov. Tako so zadnje tedne lepo urejeni trg “krasili" leseni panoji z nasmejanimi obrazi bodočih poslancev. Čeprav je imela vsaka stranka določen svoj pano, pa je iz dneva v dan v nasprotju s tamkajšnjima SKD in SLS prihajalo do združevanj in prikrivanj. Očitno ni vseeno, če nasmejan obraz gleda v Majzljevo gostilno, k Lampetu, v bivšo Dolenjko ali proti Novemu mestu. Najbrž bi bilo drugače, če bi imeli komunalnega nadzornika, ta pa dejansko živi, dela in kaznuje samo - v odloku...
KDO BO PRVI PADEL V JAMO - Na parkirišču pred stanovanjskim blokom v Kotarjevi ulici 6 v Šentjerneju je tovornjak Komunale pred dobrima dvema tednoma pobiral smeti in pri obračanju zapeljal na jašek, kije popustil pod njegovo težo. Pokrov je zgr-
■[---WM—]
"J
j
mel v jašek in odprla seje kakšna dva metra globoka z vodo napolnjena jama. Označena je tako, da Bog pomagaj, in da kar kliče po nesreči, rešitelja jame pa ni in ni. (Foto: T. J. G.)
Gledališče kot preventiva
MIRNA PEČ - Potujoča gledališka predstava v sklopu preventivnega projekta Naučimo jih in pustimo jim živeti bo danes, 12. oktobra, gostovala v tukajšnji osnovni šoli. Ob devetih bo za dekleta predstava Spolne zlorabe, ob 10.50 predstava Nasilje za fante in ob 16.30 predstava za starše.
Suhokranjski drobiž
PSA NA VRVICO - Učenci šol Prevole in Žužemberk so županu Francu Škufci na srečanju ob tednu otroka v nekaj minutah natresli več problemov, s katerimi se srečujejo, pa tudi pohval. Dvorski šolarji si želijo telovadnico in večjo varnost na cesti do šole, .v Ajdovcu imajo podobne želje, radi pa bi tudi nova okna in vrata na šoli. V Šmihelu so šolsko leto pričeli v gasilskem domu in komaj čakajo, da se vrnejo v obnovljeno šolo. Žužemberčani bi radi videli kakšno filmsko predstavo, občinske predstavnike pa so povabili medse, da si ogledajo njihove aktivnosti. Učenci OŠ Prevole z velikim veseljem čakajo na novo telovadnico, odlične odbojkarice Prevol pa novo odbojkarsko igrišče. Predlagali so namestitev ogledala na cesti pri šoli, omejitev hitrosti skozi vasi v Suhi krajini, moti pa jih tudi odvezan pes, ki prevolske otroke strahuje na poti v šolo in iz nje.
POMAGAJTE NAM - Ob odprtju nove ceste je bilo veselje vaščanov Brezove Rebri neizmerno, še posebej pa so se na to slovesnost pripravile gospodinje pod vodstvom tamkajšnje zelo aktivne
predsednice aktiva kmečkih žena Dragice Hočevar in spekle številne dobrote. Tako so domiselno izdelale torto, na kateri je prikazan še en odsek med Velikim Lipovcem in Brezovo Rebrijo, ki čaka na prenovo ceste. (Foto: S. M.)
t >---------------------------
Sprehod po Metliki
v:—&--------------------------
POHVALA - Svetniki različnih barv so na zadnji seji metliškega občinskega sveta pohvalili župana Slavka Dragovana in gradivo o naložbah v občini, ki so se pričele v lanskem in letošnjem letu. Županu je pohvala laskala in morda mu je bilo celo žal, da letos ne kandidira za poslanca v državnem zboru.
SREČA - Učenci z vseh treh osnovnih šol v metliški občini so županu Dragovanu potem, ko so prišli k njemu na pogovor o prometni varnosti v občini, žaleli veliko sreče ob tednu otroka. Razumeti je bilo torej, naj bo srečen otrok.
OBRAZLOŽITEV - Da pa odrasli razmišljajo še bolj po otroško kot otroci, je župan Dragovan dokazal kmalu po sprejetih lepih željah. Ko so ga suhorski šolarji opozorili na moteče parkiranje avtomobilov na poti, ki vodi v šolo, je župan dejal, daje takšno parkiranje v naravi odraslih. Rečejo, da bodo skočili po opravkih le za nekaj trenutkov, a se jim nič več ne mudi, ko pridejo za gostilniški šank. Šolarji so bili ob takšni obrazložitvi tako presenečeni, da so pozabili zapreti usta,
TORBA - Minuli teden je na Krasinec na predstavitev Jožeta Matekoviča, kandidata LDS za poslanca v državnem zboru, prišel Igor Bavčar. S seboj je prinesel ogromno torbo. A Belokranjci niso navajeni, da bi jim kdo kaj Prinesel, zlasti ne jeseni. Takrat hodijo v Belo krajino meščani po ozimnico. Predvidevali so, da je tudi Bavčar prišel s podobnimi nameni, in imeli so prav, le da ni odnesel v Ljubljano kmetijskih pridelkov, ampak zajetno mapo z opisom težav, ki mu jo je podaril Stane Željko s Suhorja.
VODA - Metličani si od vsega še najbolj želijo nekajmesečne suše. Poleti so namreč imeli kljub suši dovolj vode. Ko pa je konec nimulega tedna deževalo dneve in noči, so se v ponedeljek zbudili s suhimi vodovodnimi pipami. Narobe svet!
PLAKATI - Metliški organizatorji turnirja trojic v košarki so imeli precej težav z lepljenjem plakatov. Neznanci sojih v trenutku Potrgali z oglasnih desk ali prelepili z volilnimi plakati. Ostala sta le dva: na železnišklpostaji ter na vratih stranišča na bencinski črpalki. Očitno si nihče od poslanskih kandidatov ni želel, da bi tam visel plakat z njegovim obličjem.
Črnomaljski drobir
NEBO - V poročilu o delu v Preteklem šolskem letuje ravnateljica osnovne šole Loka zapisala: ..Zlasti pa učencem pomagamo spoznati, da so v življenju tri lepe reči: ljubezen, delo in zvezdnato nebo.“ Glede na prostorske težave, ki so bile do nedavnega v šoli še kako pereče, bi lahko napisala todi: „Pod zvezdnatim nebom jih učimo o delu in ljubezni."
NI ČASA - Je pa svetnik Jože Strmec protestiral nad ..solato" v obliki poročil šol in vrtcev o delu v lanskem šolskem letu. Po njegovem bi nekdo moral narediti izvlečke, saj svetniki nimajo časa Prebirati zajetnih gradiv. Še zlasti ne on in njegovi kolegi, ki so v Pokoju. Bo uslišan?
Semiške tropine
DOLGČAS - Semiški župan Bukovec zatrjuje, da je volilna kampanja, vsaj kar se njegove občine tiče, zaspana, brez pravega elana, predvsem pa prav nič utrujajoča. P.S.: Bukovec ne kandidira za poslanca.
ULICA - Kaže, da bo v Semiču Prej izbruhnila vojna ali vsaj lokalen spopad, preden se bodo prebivalci Semiča in okoliških vasi dogovorili o imenu ulic v občinskem središču. Za zgled pa si lahko vzamejo Brezovo Reber, kjer imajo prvi v občini ulico. Poimen-pvali so jo Ljubljanska ulica, o |nienu in lokaciji pa so se Dolenjci in Ljubljančani, ki imajo v ulici vikende, dogovorili hitro in brez težav.
martinovanje - Semičani
so letos končno dočakali, da so •udi drugi Belokranjci začeli s trgatvijo že avgusta. Sedaj pa so Prišli na idejo, da bi prestavili tudi martinovanje, kajti mošt je že odšumel. A glede na to, da so toliko časa čakali, da so se tudi dru-8i odločili za trgatev tako rekoč sredi vročega poletja, bodo goto-vo morali biti vztrajni tudi pri Prestavitvi martinovanja v sredino oktobra.
Mt&U -I — j J A S I j-l O El Č J JXJ
Država mačehovska do oškodovancev
Metliški svetniki o posledicah suše pri vodooskrhi in v kmetijstvu - Po pozivu o varčevanju z vodo še večja poraba - Zalivali celo vinograde in sadovnjake - Olajšave za oškodovane kmete
METLIKA - Čeprav je zadnje septembrske in prve oktobrske dni dež dodobra namočil zemljo, v metliški občini še ne bodo tako kmalu pozabili letošnje spomladansko-poletne suše. Bila je namreč tolikšna, da bodo njene posledice predvsem v kmetijstvu čutili še nekaj let. V vodooskrbi pa se je potrdilo, kar na Komunali sicer vedo že 30 let: da metliški občini manjka za 50 odst. vode.
Vodni viri za metliški vodovod še zdaleč ne zadostujejo za normalno oskrbo, saj v veliki suši skoraj presahnejo. Poleg tega je vodovodno omrežje, razpeljano po metliški občini, staro in zato v suši še bolj občutljivo ter hidravlično neustrezno. V normalnih razmerah načrpa Komunala iz svojih zajetij po 35 I vode na sekundo, v letošnjijsuši pa je je le okrog 24 litrov. Vendar so do zadnjega odlašali z obvestilom občanom o varčevanju, a takrat se je poraba še povečala. Zlasti zvečer je bila marsikdaj celo 100 litrov na sekundo, saj so ljudje zalivali vse, tudi vinograde in celo sadovnjak marelic, ki so bile že obrane.
Na očitke svetnika Branka Matkoviča na zadnji seji občinskega sveta, da je Komunala poleti prepočasi reagirala, ko je v vodovodnih ceveh zmanjkalo vode, je v. d. direktorja Komunale Nikola Ladi-ka odgovoril, da so imeli težave, ker je bilo tudi po nekaj okvar na dan, nimajo pa opreme za njihovo odkrivanje. Največ okvar je bilo v Metliki, to pa tudi dokazuje, kakšno je omrežje. Najbolj je ranljivih 38 kilometrov vodovoda iz salonitnih cevi. Prav zato bi bilo po mnenju svetnice Minke Kočevar prav, da o varčevanju s pitno vodo ne bi govorili zgolj ob suši. Prav za skrajne primere, kakršno je bilo letošnje poletje, pa bi bilo dobro, če bi redno vzdrževali vaške in druge vodnjake.
Imate doma stare obrtniške dokumente?
METLIKA - Belokranjski muzej iz Metlike pripravlja v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Metlika knjigo o zgodovini razvoja obrti v metliški občini. Nekaj dokumentacije jim je že uspelo zbrati, vabijo pa vse, ki imajo doma starejše dokumente o obrti v metliški občini, kot so spričevala, obrtna dovoljenja, pogodbe, računi in podobno, da jih prinesejo na vpogled ali jih odstopijo v hrambo muzeju ali zbornici. Veseli bodo tudi zanimivih zgodb o nekdanjih obrtniških prigodah. Na ta način želijo stare dokumente in zanimivosti iztrgati pozabi in jih ohraniti tudi za bodoče rodove. Vsi, ki želijo pomagati, se lahko oglasijo osebno ali po telefonu v Belokranjskem muzeju ali na OOZ Metlika.
Na letino v metliški občini pa je suša vplivali v tolikšni meri, da gre že za razsežnosti elementarne nesreče. A čeprav so ocenili, da je bilo samo do konca junija v metliškem kmetijstvu za 74 milijonov tolarjev škode, država pa naj bi kot odškodnino plačala polovico te vsote, bodo Metličani v resnici
Občinski certifikat: da ali ne
Po uvodnem predavanju se bodo v Črnomlju odločili, kako naprej
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami sklenili, naj bi na občinski upravi začeli pripravljati certifikat ISO 9000. Do jesenske seje je župan Fabjan imenoval 7-člansko projektno skupino, občinska uprava pa pripravila terminski plan - certifikt naj bi pridobili decembra 2002 - ter oceno stroškov, ki naj bi znašali okrog tri milijone tolarjev.
Svetniki so imeli pomisleke predvsem glede dolžine priprave certifikata. Po mnenju Ivana Štaj-doharja bi, če bi želeli biti učinkoviti, certifikat lahko pripravili v šestih do dvanajstih mesecih. Jože Strmec pa je bil zbegan, saj ni vedel, ali občinska uprava sploh potrebuje certifikat. Po njegovem bodo reve, če jim pridobivanje ne bo uspelo končati prej kot v dveh letih.
Podžupan Andrej Kavšek je poudaril, da ni pomemberf papir na steni, na katerem piše, da gre za certifikat, temveč motivacija ljudi. „Oceniti moramo, ali je certifikat res pridobitev ali nam gre le za papir. Slednji občinski upravi ne koristi, ker se ne pojavlja na trgu. Za občane pa je pomembnejša prijazna uprava. Svetnik Zdravko Šavor je menil, naj bi najprej pripravili uvodno predavanje, potem pa bi se odločili, kako naprej. „Nekaj je kljub vsemu potrebno narediti, da bi bila občinska uprava še učinkovita in prijazna. To sicer ne pomeni, daje sedaj slaba, a lahko bi bila še boljša," je prepričan Šavor, z njim pa so se strinjali tudi ostali svetniki.
M. B.-J.
dobili le 7 milijonov tolarjev. Po besedah Jožeta Nemaniča bo ta denar težko razdeliti med 252 oškodovancev, ki so prijavili škodo. Sicer pa podatke o posledicah, ki jih je povzročila suša od julija do septembra, še zbirajo. “Z oceno naj bi končali do konca oktobra, kar pa bo težko, saj bodo marsikje posledice čutili še nekaj let. Predvsem se bojimo, da bi zaradi pomanjkanja krme kmetje začeli zmanjševati stalež živine,” je povedal Nemanič. Svetnikom je predlagal, naj sprejmejo sklep, da oškodovanim kmetom zmanjšajo katastrski dohodek, priznajo olajšave pri pokojninskem zavarovanju ter znižajo najemnino, ki jo plačujejo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Svetniki so se s predlaganim strinjali.
M. BEZEK-JAKŠE
MLADI ZA STAREJŠE - V okviru tedna otroka so pripravili v Metliki od torka do petka, po enkrat pa tudi v Podzemlju in na Suhorju, delavnice „ Mladi za starejše". Otroci so izdelovali darila iz naravnih odpadnih materialov papirja, usnja in stekla, z njimi pa bodo pred novim letom obdarili starejše, bolne in osamljene po občini. Zanje naj bi naredili okrog 200 darilc, decembra pa bodo izdelali še voščilnice. (Foto: M. B.-J.)
Tudi na Preloki nacionalni program
PRELOKA-Danes, 12. oktobra, bodo ob 12. uri pri hišni številki 49 na Preloki s simboličnim pritiskom na gumb televizijskega sprejemnika proslavili sprejem nacionalnega televizijskega programa tudi na Preloki. Doslej namreč ta del Slovenije ob skrajni južni meji ni mogel sprejemati domačega nacionalnega televizijskega programa.
PRIJETEN SPREJEM-Ob otvoritvi črnomaljskega VDCje bilo med drugim slišati, da se v drugačnosti skriva bogastvo in ko človek zagleda nasmejane obraze varovancev in spozna njihovo preprostost, si zaželi, da bi se učil od njih. Varovanci so ob otvoritvi zares izžarevali srečo, z njimi pa še mnogi drugi. Poleg prijetnega kulturnega programa pa so vsakega obiskovalca tudi obdarili tudi z darilci, ki so jih sami naredili (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Uresničile so se dolgoletne sanje
V prenovljeni in dograjeni nekdanji vojaški ambulanti na črnomaljskem Majerju so pretekli teden odprli nov Varstveno-delovni center - Kmalu samostojni - Nič več utesnjenosti
ČRNOMELJ - Pred 14 leti so v okviru osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše odprli Varstveno-delovni center (VDC), ki pa je bil že takrat premajhen. V njem je na začetku našlo delo 12 varovancev, njihovo število pa seje hitro povečevalo, čeprav so delali v pretesnih prostorih. Vedno več je bilo tudi tistih, ki so čakali na sprejem v VDC.
Ne čudi torej, da je bila želja po družino in socialne zadeve. A varo-
novih, primernejših prostorih vedno večja. A ni šlo brez zaprek, tako da so se želje in prizadevanja za boljše prostore za delo zmerno, težje in najtežje prizadetih marsikdaj zdele bolj podobne sanjam. Kot je na petkovi otvoritvi novih prostorov VDC v nekdanji vojaški ambulanti na črnomaljskem Majerju poudarila ravnateljica OŠ Milke Šobar-Nataše Ema Šujica, je bil kljub zapletom glede lokacije VDC pred dvema letoma uvrščen med investicije ministrstva za delo,
Podjetje Kaiva bo prvo na Vrtači
Martin Kambič in Branko Ivanovič, solastnika zasebnega podjetja Kaiva, sta zaradi prostorske stiske težko dočakala novo semiško poslovno-servisno cono - Vsa oprema plod lastnega znanja
SEMIČ - V začetku prihodnjega leta se bo kot prvo preselilo v novo poslovno-servisno cono na Vrtači pri Semiču zasebno podjetje Kaiva d.o.o. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred dobrimi desetimi leti, vodita solastnika Martin Kambič s Črešnjevca in Branko Ivanovič s Sel pri Semiču.
Čeprav zgodovina Kaive ni dol- pa sta Kambič in Ivanovič, tako kot
ga, pa je še kako pestra. Kambič in Ivanovič sta, ko sta bila še oba zaposlena v semiški Iskri, začela preko Avtorske agencije projektirati in izdelovati stroje za razrez folij in papirja. En stroj sta naredila tudi zase, na njem pa sta morebitnim kupcem predstavljala njegovo delovanje. Njun prvi kupec je bila leta 1989 domžalska Tosama, precej stikov pa sta navezala tudi s kupci iz nekdanje Jugoslavije. A čeprav sta januarja 1990 ustanovila podjetje, sta bila še zaposlena. Veliko dogovorjenih poslov je namreč ob razpadu Jugoslavije padlo v vodo.
Izpopolnila sta stroj za demonstracijo ter jih nekaj tudi prodala, potem pa sta se preusmerila v razrez folij in papirja. A delaje bilo toliko, da ga v službi in v svojem podjetju nista zmogla več. Zato sta v začetku leta 1994 pustila službo in zaposlila prvega delavca. Sicer
številni obrtniki in podjetniki, začela v garaži. Potem sta se preselila v nove prostore v Kambičevi hiši na Črešnjevcu, ki so čez leto dni postali pretesni. Zato ne čudi, da sta tako pohitela z gradnjo na Vrtači.
Branko Ivanovič
“Pred tremi leti sva odkupila zasebno podjetje M KS s Cerovca, ki se je ukvarjalo s strojegradnjo. Lani sva ga zaradi varčnejšega poslovanja ukinila in združila s Kaivo. To pa ne pomeni, da se še naprej ne ukvarjava s projektiranjem in izdelavo strojev. Tudi vsa oprema, ki jo uporabljamo v Kaivi, je plod lastnega znanja. Ko pa bomo zaključili z gradnjo na Vrtači, se bomo še temeljiteje posvetili prav razvoju nove opreme,” je pojasnil Ivanovič. Sedaj namreč v glavnem razrezujejo papir za trgovske blagajne in telefakse ter folije za ovijanje.
Pri slednjem so celo edini v Sloveniji. V Kaivi je zaposlenih 11 ljudi, vendar Ivanovič pravi, da po preselitvi ne bodo na novo zaposlovali. Proizvodnja bo namreč organizirana tako, da bodo z enakim številom zaposlenih naredili za 30 odst. več kot danes, kajti vse bo na enem mestu, tako risanje načrtov za stroje in njihova izdelava kot tudi razrez papirja in folij.
M. BEZEK-JAKŠE
vanci, njihovi mentorji in starši so bili povsem prepričani, da se ne bodo več stiskali pri delu, malici, rekreaciji in drugih oblikah dela, ko so decembra lani na Majerju položili temeljni kamen.
V novicenter, ki je veljal 130 milijonov tolarjev, od katerih je 70 odst. prispevala država, ostalo pa črnomaljska občina in sponzorji, se bo v začetku preselilo 23 varovancev. Pozneje se jim bodo pridružili še drugi, ki že več let čakajo na vključitev v VDC. Ob tem jim je Šujičeva zaželela, da bi jim bilo v novih prostorih, ki so njihov dom in kjer pokažejo, kaj zmorejo, čim-prijetneje. „To je svet v malem, ki marsikomu ni razumljiv, kdor pa ga pozna, razume resnično življenje v vseh njegovih radostih in bolečinah," je zaključila ravnateljica.
Svetovalka vlade Vladoška Cimperman z ministrstva za delo, dru-
žino in socialne zadeve je dejala, da že teče postopek, da bo VDC postal samostojna vzgojno-varstve-na ustanova, ki bo zagotavljala tudi institucionalno varstvo, ki je sedaj v dijaškem domu. V drugih belokranjskih občinah pa bi ustanovili manjše dislocirane enote, ki bi bile čim bližje uporabnikom. Župan Andrej Fabjan pa je poudaril, da je otvoritev VDC pomembna za vse Belokranjce, saj gre za belokranjski projekt. Obljubil je, da bodo pri podobnih naložbah Belokranjci tudi v prihodnje s svojimi zahtevami nastopili skupaj proti državi.
M. BEZEK-JAKŠE
Temeljni kamen za vrtec
SEMIČ - V soboto, 14. oktobra, bodo ob 10. uri v Semiču položili težko pričakovani temeljni kamen za prizidek k otroškemu vrtcu.
CESTA NA BREZOVO REBER - Na Brezovi Rebri pri Semiču se ne morejo ravno pohvaliti, da so pogosto deležni dobrin, ki se meščanom zdijo same po sebi umevne. Zato so bili toliko bolj veseli 1.200 metrov dolge prenovljene ceste od Osojnika proti njihovi vasi, ki je veljala 13 milijonov tolarjev. Asfalt so sicer dobiti že pred poldrugim desetletjem, a so ga tovornjaki, polni hlodov, povsem uničili. Župan Janko Bukovec, ki je skupaj z najstarejšo vaščanko Marijo Cesar prerezal trak, je obljubil, da bo v dveh ali treh letih v vas pritekla voda, če bodo dovolj vztrajni, pa bodo s pomočjo občine zgradili še mrliško vežico. (Foto: M. B.-J.)
A
NAGRAJENCI - Čeprav je imela komisija letos pri pripravi predloga za dobitnike letošnjih priznanj in nagrad kočevske občine težko delo, zaradi česar naj bi že za prihodnje leto spremenili pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad, je na zadnji seji sveta za letošnje nagrajence glasovalo 22 od 24 prisotnih svetnikov. Med dobitniki, ki so priznanja prejeli na osrednji prireditvi na praznični dan prejšnji torek zvečer v Še-škovem domu, so bili: mag. Janez Černač (ta je kot kandidat za poslanca v državni zbor minuli petek sklical in imel tudi tiskovno konferenco v konferenčni sobi hotela Valentin, ne da bi o tem obvestil pristojne v hotelu!), Janez Žlindra (ki bi si, večno razočaran nad odnosom, ki so ga imeli do njega in podjetja M- KG, utegnil razlagati nagrado, ki jo je prejel ob odhodu v pokoj, kot nagrado za to, da je odšel v pokoj!), kočevska PE Elek-tra Ljubljana (v imenu katere je nagrado prevzel direktor Vincenc Janša, ki je bil med vsemi dobitniki edini dovolj drzen ali pogumen, da je ob podelitvi poljubil mladenko, ki mu je izročila šopek!) in Stane Jarm (kije prireditev “Tu, kjer sem doma” modro sklenil z besedami, da bodo “tu, kjer smo doma”, doma še naprej!).
NI KRIVA STRANKA! - Na okrogli mizi z naslovom "Kočevska na razpotju” je novi direktor M-KG Kočevje Alojz Vidic izredno slabo udeležbo na okrogli mizi označil za “odraz slabega in problematičnega stanja gospodarstva v občini” na eni ter “nezaupanja v sile oblasti, da lahko kaj spremenijo na bolje”, na drugi strani. K temu moramo samo še dodati: okroglo mizo je organizirala SDS Kočevje, gost pa je bil sedanji minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen!
Ribniški zobotrebci
 V -.....:.:..:.:.....:	    -/
DENAR IN SRCE - Ob ustanovitvi Lions kluba v Ribnici so se nekateri zmrdovali, češ da gre za elitni klub. S svojim dosedanjim delom pa so člani kluba potrdili, da si takšne elite, ki nima le denar, ampak tudi srce, lahko želijo povsod, ne le v Ribnici. Ta ponedeljek so namreč ribniški lionsi Zdravstvenemu domu Ribnica ponovno izročili določen znesek denarja -tokrat za nakup ultrazvoka. To akcijo bodo vodili še vse do konca leta, potem pa se bodo lotili nove. Ob revščini, ki jo neizogibno poraja ena največjih brezposelnosti v državi na območju občin od Turjaka do Kolpe, ribniškim li-onsom priložnosti za dobrodelne akcije, žal, še zlepa ne bo zmanjkalo!
PLAVAJO VSI, KI LAHKO-V ribniški občini se lahko pohvalijo, da sodijo v sam vrh v državi po plavalni pismenosti osnovnošolskih otrok. Med vsemi učenci sedmih razredov na ribniški šoli jih je namreč kar 95 odstotkov plavalcev. Plavalna pismenost v državi se giblje med 75 in 80 odstotki. Ribničane pa prekašajo samo na sila redkih šolah. Kako jih tudi bi!
V Ribnici namreč plavajo vsi, ki lahko - tisti redki, ki se niso naučili plavati, so namreč neplavalci zaradi zdravstvenih razlogov. Seveda pa, sodeč samo po plavalnih veščinah ribniških otrok, še ne moremo reči, da se s tem razbija tudi sicer “splošno znano” vedenje, da so Ribničani slabi plavalci. To se namreč nanaša na njihove karakterne in privzgojene lastnosti, ki uvrščajo Ribničane med neplavalce, ker so pri plavanju, kjer je treba odrivati vodo od sebe, gibi povsem nasproti od tistih, ki naj bi jih bili Ribničani vajeni!
Otvoritev vodovoda v Krvavi Peči
VELIKE LAŠČE - Vas Krvava Peč je zadnjo soboto v septembru dobila vodovod. Nanj se bodo že v naslednjem letu priključile štiri bližnje vasice, ki so še vedno brez lastnega vodovoda. Župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek je na otvoritvi povedal, daje bila vsa investicija na občinskih ramenih. Čeprav jim je Ministrstvo za okolje in,prostor sredstva najprej odobrilo, so dva tedna kasneje prejeli preklic. Prebivalci vasic brez vodovoda so si v letošnji suši pripeljali preko 500 kubičnih metrov vode iz bližnjega Šumnika.
Drobne iz Kočevja
Pomemben delež pri nakupu aparata za ultra zvok so prispevali člani Lions kluba. Denar je direktorju ZD Ribnica dr. Petru Rusu izročita Olga Tanko.
Še vedno ni rešeno, kam z blatom
V Kočevju so predstavili projekt dograditve in posodobitve centralne čistilne naprave -Zmogljivost obstoječe se bo povečala za štirikrat - Za iskanje nove lokacije ni več časa
Poslej pregledi v domačem kraju
V začetku prihodnjega leta aparat za ultra zvok tudi v ZD Ribnica - Akcija zbiranja denarja se nadaljuje
RIBNICA-V ponedeljek je bila v prostorih Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma v Ribnici krajša slovesnost, na kateri so predsednica Lions kluba Ribnica Olga Tanko, Franc Henigman, direktor Vzajemne in Janez Zajc, državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo dr. Petru Rusu, direktorju ZD, izročili znesek 3,5 milijona tolarjev za nakup aparata za ultrazvok.
Dva milijona tolarjev je prispevek članov Lions kluba, ki so ga junija zbrali na dobrodelnem plesu, vso leto ga zbirajo tudi s pomočjo donatorjev. Poldrugi milijon tolarjev je prispevek rojaka Franca in Benjamina Henigmana. Slednji je skupaj z Aleksandrom Merlom, direktorjem bolnice v Postojni, sicer poslancem v državnem zboru, pred časom v parlamentu sprožil akcijo pomoči države pri sofinaci-ranju nakupa diagnostičnih aparatov, med katere sodi tudi aparat za ultra zvok. Tako je ministrstvo za zdravstvo primaknilo milijon tolarjev, 500 tisoč tolarjev pa zavarovalna družba Vzajemna.
“Zadovoljni smo izjemnim odzivom oziroma pripravljenost ljudi, da pomagajo pri nakupu aparata. Glede na veljavne normative,
ki jih financira zdravstveno zavarovanje, nakup ultrazvočnega aparata iz rednih sredstev zdravstvenega doma ni mogoč,” je povedal dr. Peter Rus. Razvoj medicinske stroke, predvsem na področju ginekologije in porodništva, pa danes brez ultra zvoka pregledov skoraj več ne omogoča. Doslej so morali pacienti (tudi nosečnice) iz občin Ribnica, Loški Potok in Sodražica na preglede v Ljubljano, Postojno ali Novo mesto. Na aparatu (stal bo okrog 7 milijonov tolarjev), bodo predvidoma ponudili prve preglede v začetku prihodnjega leta.
Ker so za pomembno naložbo donatorji zagotovili polovico denarja, naj bi razliko krile občine, ustanoviteljice ZD (Ribnica, Sodražica in Loški Potok). Svoj delež bo prispevalo tudi Društvo za boj proti raku ljubljanske regije.
M. G.
Srečanje za Miklovo hišo
3.	SREČANJE NEKDANJIH MATURANTOV - Minulo soboto je v Domu telesne kulture v Kočevju potekal že 3. turnir nekdanjih generacij maturantov kočevske gimnazije v odbojki za pokal Snežnik. Udeležilo se ga je 50 odbojkarjev in odbojkaric. V kategoriji moških so se pomerile 4 ekipe in v kategoriji žensk tri. Kot je povedal pobudnik prvič pred šestimi leti organiziranega turnirja profesor Rajko Luzar na podelitvi prehodnih pokalov zmagovalnima ekipama, je odbojka zamišljena bolj kot izgovor za ponovno srečanje in druženje nekdanjih maturantov. Na prireditev, ki so jo letos popestrili s predstavitvijo projektov Razvojnega sklada in razstavo raziskovalnih nalog dijakov gimnazije Kočevje ter nastopom domače navijaške skupine Lynx Lynx, so zato vabljeni vsi nekdanji maturanti kočevske gimnazije. Da bo sicer celodnevno druženje zanimivo in zanje, bodo že naslednje srečanje čez dve leti skušali obogatili z novimi vsebinami. (M. L.-S.)
PRENOVLJENA PLANIKA - Po samo dveh tednih prenove so v petek v Kočevju odprli prenovljeno trgovino Planika. Delniška družba Planika ima po Sloveniji 49 trgovin in zaposluje 1.250 ljudi. Za prenovo pred več kot 25 leti nazadnje obnovljene trgovine v Kočevju so se odločili v okviru nadaljevanja prenove obstoječih Planikinih trgovin po Sloveniji in državah bivše Jugoslavije. Kot je povedala članica uprave družbe Jelka Babič, so začeli z najbolj starimi trgovinami in trgovina v Kočevju je njihova osma, ki so jih letos prenovili. Prihodnje leto jih bodo še 10. Prenova trgovine v Kočevju je stala 10 milijonov tolarjev, v njej pa je kupcem na voljo okoli 300 modelov, med katerimi so poleg pohodniških in čevljev za starejše kupce sedaj tudi čevlji iz njihove lastne kolekcije ali uvoza za zahtevnejše, mlajše kupce. (Foto: M. L.-S.)
RIBNICA - Jutri in v soboto bo v Ribnici potekalo “Srečanje za Miklovo hišo”, na katerem bodo vsa tri področja dejavnosti Mik-love hiše predstavili številni strokovnjaki s področja kjnižničarstva, muzejske in galerijske dejavnosti. Uvodna petkova tema srečanja, ki se bo pričelo ob 18. uri, bo “Muzej in muzealstvo”, predstavila pa jo bosta direktorica Mestnega muzeja v Ljubljani Taja Čepič in direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič. Stanje v ribniškem muzeju bodo obravnavale nekdanje in sedanje delavke muzeja, primer muzeja, ki se zelo uspešno povezuje z okoljem, pa bo predstavil direktor velenjskega muzeja mag. Jože Hudales. Naslednja tema, s katero bodo pričeli v soboto ob 10. uri, bo knjižnica in knjižničarstvo, poleg direktorice Mik-love hiše in vodje knjižnice Vesne Horžen, ki bo predstavila ribniško knjižnico, bo o tem spregovorila še svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice pri Državni matični službi za knjižničarstvo v NUK dr. Silva Novljan. Razmišljanja o galeriji in njenem področju dela bo pričel ob 15. uri Tomaž Brate z ministrstva za kulturo, nadaljevala pa bosta še akademski kipar Mitja Počivavšek in študentka umetnostne zgodovine Polona Lovšin. Zadnji, sociološki del srečanja, se bo pričel ob 18. uri, vodila pa ga bo direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo Neda Pagon. Vse razprave bodo potekale v predavalnici Miklove hiše.
TRAK JE PREREZAL ŽARE PREGELJ - Obnovljeni del ceste, ki so ga odprli 2. oktobra, je le majhen korak k ureditvi c.elotne infrastrukture. Ves problem bo rešen, ko se bo našel denar za novogradnjo preko Črnega Potoka. (Foto: A. K.)
Korak k boljši povezanosti
Črni Potok je še danes odrezan od Slovenije, ljudje pa morajo v Slovenijo preko Hrvaške
TRAVA - Zadnjih pet kilometrov regionalke, ki se konča na mejnem prehodu Podplanina, je že dolga leta predmet negodovanja. Na ta izredno uničeni del ceste so posredno vezane kar tri vasi, cesta pa je že leta zaprta za ves tovorni promet, kar tamkajšnjim prebivalcem onemogoča gospodarski razvoj. 2. oktobra je državni sekretar Žare Pregelj v družbi potoškega župana Janeza Novaka in drugih predal namenu prva dva kilometra novega cestišča, ki so ga gradili skoraj leto dni in je državo stal 300 milijonov tolarjev. Trenutno dela potekajo še na približno 400 metrih odseka, ki naj bi ga končali še letos. Kdaj bodo obnovili ostali del
ceste, ni znano. Župan Novak je na otvoritvi orisal odrezanost teh krajev. Dejal je, da so ti kraji po osamosvojitvi ostali v nekakšni pasti, ki je še povečala demografsko ogroženost. Še danes je Črni Potok popolnoma odrezan od matične države in občine, ljudje pa morajo v Slovenijo preko hrvaškega ozemlja. Tudi mrtvi. Državni sekretarje obljubil, da bo država te probleme rešila v najkrajšem času. Celoten problem bo rešen, ko se bodo našla sredstva za novo cesto preko Črnega Potoka. Ta cesta bo nekako rešila ljudi iz sedanjega obroča in bo po slovenski strani povezala kraje v Kolpski dolini.
A. K.
KOČEVJE - Predstavniki Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora so v četrtek v Kočevju predstavili projekt “Centralna čistilna naprava Kočevje - dograditev in posodobitev obstoječe naprave”. Čeprav je župan Janko Veber na predstavitev povabil poleg novinarjev tudi člane kar treh odborov in predstavnike vseh svetniških skupin pri kočevskem občinskem svetu, predstavnike Komunale in Hydrovoda, tajnika občine, oba podžupana in načelnike oddelkov, se je predstavitve udeležila le peščica vabljenih.
Radoslav Vodopivec, ki je projekt predstavil, seje strinjal z županovo oceno, daje čistilna naprava pomembna za razvoj kraja in gospodarstva, dodal pa je, daje kanalizacija pomembnejša. “Vsa zadeva se začne z odvajanjem voda,” je poudaril in dodal, da je v Kočevju težava, ker je sistem kanalizacije dotrajan, poleg tega pa tudi še ni v celoti zgrajen. Ker bo ureditev kanalizacije zahtevala veliko denarja in jo bodo zato urejali več let, so v projektu čistilne naprave predvideli, da v prvih letih njenega delovanja kanalizacija še ne bo urejena. Sicer pa so največ pozornosti pri
projektiranju posvetili dejstvu, da se čistilna naprava nahaja v stanovanjskem naselju, kar je v Sloveniji bolj redko. Glede lokacije je dejal, da ta ni najbolj primerna, da pa za iskanje nove v Kočevju nimajo več niti časa, saj je obstoječa čistilna naprava ne samo dotrajana, ampak tudi močno preobremenjena.
“Umazani del smo skušali spraviti čim bolj skupaj, da bi čim manj motilo prebivalstvo,” je povedal Vodopivec o prizadevanjih, da s povečanjem čistilne naprave ne bi ogrozili kvalitete življenja ljudi v njeni bližini. Da bi omejili smrad na najmanjšo mero, so pri projek-
“Kočevska na razpotju”
Okrogla miza o gospodarskih vprašanjih - Gost minister dr. Zagožen
tiranju težili k čim več pokritim bazenom, tudi pri tistih, ki ne bodo, pa so to možnost predvideli. Dela na dograditvi in posodobitvi čistilne naprava bodo stala 800 milijonov tolarjev, v kar je že vračunan DDV, ne pa tudi ureditev kanalizacije. Njeno obratovanje bo letno stalo okoli 122 milijonov tolarjev, kar pomeni, kot je povedal Vodop-
KOČEVJE - Občinski odbor SDS gospodarski forum Kočevje je prejšnjo sredo pripravil v hotelu Valentin okroglo mizo na temo “Kočevska na razpotju". Gost okrogle mize, na kateri naj bi se pogovarjali o aktualnih gospodarskih vprašanjih v občini Kočevje in širše, je bil minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen.
Stane Gabrič je v imenu organizatorja pojasnil naslov okrogle mize z ugotovitvijo, da so prebivalci Kočevske na razpotju, saj lahko v tem trenutku izbirajo samo med . dvema možnostma: ali bodo imeli športno, kulturno, izobraževalno in nakupovalno središče in znotraj tega regionalni park, ali pa se bodo odločili za celovit gospodarski razvoj. Prva možnost pomeni, da bi bilo Kočevje samo spalno naselje, delat pa bi ljudje hodili v Ljubljano. “Za to je potrebno samo urediti cesto do Ljubljane na eni in Petrine na drugi strani, saj bodo po tej različici Hrvati trumoma hodili nakupovat v Kočevje,” je dejal Gabrič. Dodal je, daje druga možnost precej zahtevnejša, saj zahte-
va kadrovsko prenovo v družbah, investiranje v znanje in razvoj obstoječih programov ter svež kapital in nove programe, ki bi jih bilo potrebno pripeljati od drugod.
“Kdo je tisti, ki se bo odločal o teh dveh možnostih?” seje vprašal dr. Zagožen ob izraženem prepričanju, da se možnosti ne bi smeli izključevati, ampak dopolnjevati. “Najprej je treba vedeti, kaj pravi tisti, ki bo investiral,” je dejal in dodal, da je treba tudi na Kočevskem, kjer je država večinski lastnik zemljišč in gozdov, definirati lastnika ali pa ga pripeljati od drugod. Poudaril je, da bi morali ustanoviti inštitucijo za razvoj Kočevske, kamor bi prihajal denar iz Ljubljane in Evrope, in dodal, da mora Kočevska zaše doseči enake pogoje, kot veljajo za druge. To pa je tudi tisto, kot so poudarili ostali, sicer maloštevilni udeleženci razgovora, kar si želijo vsi na Kočevskem.
M. L.-S.
DOGRADITEV IN POSODOBITEV - Zmogljivost hidravličnega pretoka obstoječe čistilne naprave v Kočevju, ki zaradi ozkih grl dosega le polovico od projektiranih 20 tisoč populacijskih enot, se bo z dograditvijo povečala za štirikrat. Kot je povedal Radoslav Vodopivec, tehnologija ne bo najmodernejša, saj bo stara okoli 15 let,- vendar pa je to v čistilni tehniki, kjer se sistemi menjavajo na 50 do 60 let, še vedno moderno. (Foto: M. L.-S.)
ivec, da bo ob milijon 200 tisoč kubičnih metrih vode na leto čiščenje enega kubičnega metra stalo 102 tolarja, to je kar nekajkrat več kot sedaj. V to ceno pa niso všteti stroški odstranjevanja blata, kijih ob predvidenih 1.300 kubičnih metrih blata letno, cenijo na 6 milijonov tolarjev. Ob tem pa, kot je poudaril Vodopivec, še vedno ni odločeno kam z blatom, kar pa ni le problem lokalne skupnosti, ampak države.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kros prestavljen
LOŠKI POTOK - V petek, 6. oktobra, naj bi bil tradicionalni kros osnovnošolcev. Ker je v teh dneh travniško polje poplavljeno, so tekmovanje prestavili na petek, 13. oktobra.
Trebanjske iveri
V'— s---------——!—I______/
PREDVOLILNI MARKETING 1... - Prvak združene SLS+SKD Tone Strah je prepričan, da je njihov kandidat za poslanca Lojze Metelko sprejemljiv za vse občane, vsekakor pa “bolj kot tisti, ki hodi v trebanjsko občino delit lepe besede in obljube le takrat, ko so mu potrebni glasovi za njegovo politično kariero, ko pa so volitve mimo, ga ne boli glava zaradi problemov v občini Trebnje". Samo enkrat lahko ugibate, koga je imel s temi besedami Strah v mislih?
...PREDVOLILNI MARKETING 2 - Seveda Lojzeta Peterleta, kandidata N.SI (Nove Slovenije), ki nas najbolj izčrpno in pogosto izmed vseh strank obvešča o svojih aktivnostih. Pravijo, da člani te stranke kar pogosto pritiskajo na kljuke številnih domov in prepričujejo možne volivce. Peterle spretno gradi svoj predvolilni marketing na opozarjanju (domnevnih) napak nasprotnikov, kar kaže tudi njegov poudarek določanju poteka trase avtoceste mimo Trebnjega, pri čemer očita bivšemu županu, daje podprl dolinsko inačico: s tem, da ne pove izrecno priimka, pa dvoumno “namoči” poleg Metelka, še nič krivega Pungartnika, ki je ves čas grmel in tolkel po mizi proti tovrstnim popuščanjem do Darsa, saj je ta pred časom že sprejel pobočno varianto. Poleg tega naj bi Pugartnik kot enega izmed štirih pogojev “v Ljubljani" (beri v vodstvu LDS!), daje sploh pristal na ponovno kandidaturo, opredelil ravno vztrajanje pri prvotni inačici in ohranitvi doline Temenice...
KAMERA ODKRIVA - Preteklo soboto dopoldne smo očitno med prvimi opazili, da sta na krajevnih tablah v Slovenski vasi zelena grafita “BIH". V bližnjih gostilnah niso nič vedeli o tem pojavu. Čeprav verjetno ne gre za
kakšne ozemeljske pretenzije, ampak le provokacije, bi bilo v tem času bolj aktualno vse kaj drugega, povezanega z življenjem v bivši skupni državi, a brez bojazni, da bi avtorjem kdo očital, da so.jugo-nostalgiki. Denimo: Gotov je, Slo-bo dole - DOS gore... (Foto: P. P.)
D	1 | .	—-—
Scvniški paberki
HERR FLICK - Na slovesnostih ob 150-letnici boštanjske os-novne-šole so bili doslej že številni, bolj ali manj znani obiskovalci oz. gostje. Herr Flicka menda še ni bilo med temi, zato pa seveda ni nihče posebno užaloščen, saj je strah in trepet že na pogled...
VSAJ ZA MLEKO - Mercatorju stari Sevničani zamerijo, da se obnaša kot monopolist in mu je malo mar za ostarele ljudi z manjšo kupno močjo. To je Hilda Lipovšek na nedeljskem soočenju kandidatov za poslance v Sevnici Ponazorila s tem, da jim je slovenski veletrgovec Jankovič kratko malo ob zaprtju sampostrež-nice zaradi obnove Šetinove hiše na Glavnem trgu kratko malo onemogočil dostop do osnovnih življenjskih potrebščin v svoji bližini. Da bi Mercator v stari Sevnici prodajal vsaj mleko in kruh, a kaj, ko se to seveda ne splača!
ČIGAV JE RADIO? - Iz vrst sevniške SDS so na taistem soočenju priletele puščice na (nepristranskost sevniškega radia, češ da Preveč favorizira župana Janca, drugi si morajo pa drago plačati minute svojega pojavljanja na radiu. V intervjuju z Jancem je honorarni voditelj Sinjo Jezernik izrazil prepričanje o uspehu Janca na volitvah v imenu celotnega kolektiva radia, kar je razjezilo posebno Janševe pristaše. Jezernik se je izmazal, rekoč, da bo to za-želel tudi ostalim kandidatom (če mu bo seveda še dana ta priložnost), Janc pa je zatrdil, da plačuje tudi on. Sicer pa se ve, župan Je pač župan...
MŠŠ j 'Z. J J ,J\ Š> J iri O 3 Č J JXJ
TREBELNO - Arheolog Uroš Bavec se je poleti na Vrajskem bregu zahvaljeval mokronoškemu podjetniku Marku Kapusu za tehnično zelo dobro izvedbo štirih tabel za označitev arheološke poti do skupka štirih najdišč v Gorenjem Mokronogu. Na vsaki tabli je kratka informacija v slovenščini in angleščini. Kapus je postavil tudi 8 usmerjevalnih tabel do teh najdišč, žal pa so neznanci že naslednji dan podrli dve tabli in s tem nazorno izpričali svoj odnos do kulturne dediščine.
Zatem so “padle” ali bile poškodovane še druge table, zato jih je Kapus raje spravil na varno v svoj Studio 5 na Mirni, kjer še pričakuje pogrešano tablo. V luči teh žalostnih dogodkov je prejšnji teden KS Trebelno povabila krajane na predstavitev izkopavanj v Gorenjem Mokronogu. Odziv krajanov je bil slab. Toda vse prepričevanje uglednih strokovnjakov ni prepričalo peščice krajanov. Bavec in Kapus sta prizadeta ugotovila, da nikogar od KS ni bilo ob izkopa-
Jesenski pohod po Steklasovi poti
ŠENTRUPERT - Komaj leto je minilo od prvega pohoda po Steklasovi poti, ki ga prireja Turistično društvo Šentrupert, a že je na poti odtisnjenih na tisoče stopinj. Ena letošnja skupina je štela-celo nad 700 pohodnikov! Spomladanski pohod bo poslej vsako drugo soboto v maju, jesenski pa drugo soboto v oktobru. V soboto, 14. oktobra, ob 9. uri bodo pohodnikom ob pričetku pohoda pred cerkvijo sv. Ruperta zaigrali šentruperski godbeniki in jim zapel tamkajšnji Vinogradniško pevski zbor. Na Steklasovi poti pa bodo pohodnike spremljali konjeniki in zmajarji, vrli gostinci in domačini pa bodo, po besedah predsednika TD Šentrupert Bojana Brezovarja poskrbeli za lakoto in žejo.
vanjih na terenu, zdaj pa si izmišljajo nekaj, kar je sprto s stroko, je tehnično skoraj neizvedljivo, predvsem pa za kaj takega verjetno ne bi spet dobili državnega denarja. Kajti “dokler bo na tabli pisalo Mokronog, bo to hudo narobe in takih tabel Trebeljani ne bodo dovolili,” je dejal podpredsednik sveta KS Trebelno Alojz Dragan. Bavec je povedal, da je prilepil na table še “KS Trebelno”, pa nihče ni bil zadovoljen.
. 38-letni arheolog Uroš Bavec z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) Novo mesto je letos poleti zaključil izkopavanja na arheološkem najdišču v Gorenjem Mokronogu, za katerega dr. Andrej Pleterski z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU pravi, da predstavlja zgodovinski zapis, ki mu ni para na Slovenskem. Terenska izkopavanja, kijih je leta 1996 začel Bavec (pri vrednotenju najdb mu je pomagal tudi kolega, umetnostni zgodovinar, zaposlen na ZVNKD Novo mesto, Tomaž Golob) v Gorenjem Mo-
Živžav ob tednu otroka
SEVNICA - Ob tednu otroka je občina Sevnica ob sodelovanju z društvom Zagon iz Tržišča ter ob pomoči Zveze kulturnih društev in Krajevne skupnosti Sevnica na parkirišču za HTC-jem pripravila otroški živžav. Na prireditvi so ob nastopih čarovnika, ob igranju skupine 12. nasprotje in Romani Kranjčan nastopili tudi učenci vseh osnovnih šol v občini. Posebna zanimivost je bila tudi vožnja z miniaturnim vlakom.
TREBELNO SE NE DA "OKRASTI" MOKRONOGU - Arheolog Uroš Bavec je z ekipo izkopa! 15 m dolgo in 2 m široko jamo v gozdu ob cesti Mokronog - Debetno. V tej jami so našli ogromno kosti, precej keramike in med drugim tudi bronast novčič. Dr. Pleterski je na srečanju s krajani na Trebelnem povedal, da so na sorazmerno majhnem najdišču odkrili več najdb kakor pri izkopavanjih na okrog 20 ha zemljišč na avtocesti pri Murski, Soboti. Na koncu predstavitve so se zbrani še nekoliko zadržali v pogovoru (na posnetku). Se bo iz tega le izcimila kakšna kompromisna rešitev, ki bo premostila “zgodovinsko" razhajanje in odpor Trebelnega do Mokronoga? (Foto: P. Perc)
Rekonstrukcija ceste proti Leskovcu
ŠENTJANŽ - Svet Krajevne skupnosti Šentjanž je izvolil za novega predsednika Ivana Orešnika in za podpredsednika Zdravka Remarja. Ena večjih akcij novega vodstva KS je rekonstrukcija lokalne ceste iz Šentjanža proti Leskovcu. O tem so se predstavniki krajevne skupnosti Šentjanž pogovarjali tudi na sevniš-ki občini. Krajani sami izvajajo gradbena dela na 2800 m dolgi trasi ceste. Seveda bi radi videli, da bi dobila tudi asfaltno prevleko.
Planinska tura do slapa Peričnik
TREBNJE - Tukajšnje planinsko društvo priredi v nedeljo, 15. oktobra, planinsko turo iz Mojstrane čez Vrtaško planino na Sleme s sestopom do slapa Peričnik. Odhod je ob 6. uri s trebanjske avtobusne postaje. Prijave zbirata do petka, 13. oktobra, Rudi Germovšek (041 870 460) in Dane Jerič (041 734 248).
Starki namestili novejši štedilnik
KRMELJ - V krmeljski krajevni organizaciji Rdečega križa so s pomočjo marljivega študenta Draga Perka in radodarnih zakoncev Vere in Mirka Zupana izpeljali humano akcijo: 90-letni Angeli Repše so zamenjali dotrajani štedilnik na trdo gorivo in namestili novejšega, tako da bo zimo preživela na toplem.
150 LET OŠ BOŠTANJ - Ob častitljivem jubileju šole so pripravili več prireditev. Ravnatelj Karl Alič (na posnetku med slovesnostjo v telovadnici) se je zahvalil vsem pri sooblikovanju prijazne šole, pred šolo pa sta s sevniškim županom Kristijanom Jancem odkrila obelisk, delo sevniškega kiparja Rudija Stoparja, z motom je “Otroci: ljubezen, vera upanje. ” Šoli je med drugim čestitala tudi državna sekretarka Angelca Likovič. (Foto: P. Perc)
o		</»
*		h—
\A V	KRISTIJANA JANCA 1	</» A
ip \A 	1	(za) POSLANCA	i </> JC
	. . 		O
Odpor Trebelnega do Mokronoga
Arheološka pot ho ohranila table le, če bodo strokovnjaki izpustili poimenovanje Mokronoška arheološka pot? - Zgodovinski zapis, ki mu ni para na Slovenskem, v Gorenjem Mokronogu
BOŠTANJ - Po šolskih kronikah je bil do leta 1853 takratni organist Alojzij Jerše prvi zasebni učitelj na boštanjski šoli, ki je z dozidavo mežnarije leta 1850 dobila prvo učilnico, klet in sobo na podstrešju. Ker občina ni imela ne denarja niti lastnega zemljišča, je bila takšna prostorska rešitev ob pomoči cerkvenih oblasti edino možna. Jeršeta so občani oz. fgrani, ki so si srčno želeli, da bi Boštanj dobil svoj hram učenosti, plačevali v naturi in deloma v denarju.
Posebne zasluge za ustanovitev šole so imali: takratni župnik Ignac Katna, lastnik graščine Boštanj in takratni boštanjski razumniki, ki so obiskovali ljudsko šolo v Krškem, srednjo pa v Ljubljani in Gradcu. Starejši krajani so pripovedovali, kako so se šolarji in poznejši študenti vozili v šolo s splavi in čolni. Prvi redni učitelj, postavljen z dekretom knezoškofijskega konzistorija, je bil Ivan Novak, ki je učiteljeval do leta 1862. Leta 1869 je nadzorstvo šol prevzela
državna oblast. Skromno šolsko poslopje je kmalu postalo premajhno, zato so leta 1882 zgradili novo šolo, ki je stala več kot 7.954 goldinarjev.
Leta 1884 so v novi šoli uvedli 2. razred, zaradi naglega naraščanja števila šoloobveznih otrok pa so novo šolsko poslopje prizidali, blagoslovili in v njem odprli leta 1904 še 3. razred. Deset let kasneje seje boštanjska šola razširila v štir-irazrednico. Ko so leta 1933 odprli
1.	razred višje ljudske šole, seje pov-
sod kazal lep napredek. Takratni učitelj Alojzij Račič je ljudi poučeval, kako obnavljati stare vinograde z zasajanjem “amerikanske” trte. Vse naprednejše je bilo tudi sadjarstvo. Sadili so žlahtne sorte, posebej še voščenko, takrat zelo iskano tudi na Dunaju. V bližini ob Savi in železniški progi so se razvila industrijska podjetja tanina, kopit, parna žaga in dala ljudem lep zaslužek. Precej jih je našlo kruh tudi v šentjanškem premogovniku. V Boštanju so se zaradi lepe lege in zdravega podnebja ljudje naseljevali v vse večjem številu in tako je spremljala razvoj in utrip kraja tudi osnovna šola vse do današnjih dni, ko je postala ena sodobnejših, vsekakor pa redkih šol na Slovenskem, ki praznujejo 150-letnico.
P. P.
Od mežnarije do sodobne šole
150 let šole v Boštanju - Danes jo obiskuje nad 300 učencev v 18 oddelkih - Po dograditvi leta 1996 nove učilnice, knjižnica, velika telovadnica - Prvi redni učitelj Ivan Novak
TEKMOVANJE - Ob mesecu požarne varnosti je PGD Sevnica preteklo soboto pripravilo srečanje članov. Na tekmovanju industrijskih gasilskih enot (na posnetku) je zmagal Stilles, 2. je bita prva ekipa Kopitarne, 3. pa druga ekipa Kopitarne. Na meddruštvenem tekmovanju veteranov z ročnimi črpalkami je največ točk zbralo PGD Sevnica, (2. PGD Boštanj, 3. PGD Breg), po urejenosti stare opreme in enote se je najbolj izkazala Loka, pri družabnih igrah pa se je najbolje odrezala ekipa z Brega. (Foto: P. P.)
kronogu, z najdišči Sv. Peter, Vra-jski breg in grad pričajo o dveh slabo poznanih dobah, ki pa sta zelo pomembni za poznavanje slovenske zgodovine. Gre za prehod iz vlaške pozne antike v slovanski zgodnji srednji vek. V zborniku Dnevi evropske kulturne dediščine je med 30 prispevki izbran tudi ta, ki govori o najdbah v Gorenjem Mokronogu.
P. P.
Izredne seje ne bo
Skupina osmih svetnikov zahteva izredne sejo trebanjskega občinskega sveta - Pretežno točke o Komunali
TREBNJE - Skupina osmih svetnikov trebanjskega občinskega sveta (Franc Hribar, Anton Ovnik, Alojz Gregorčič, Marjan Pavlin, Franc Kozlevčar, Tone Kek, Marjan Zupančič in Marija Miklavčič) so županu Cirilu Metodu Pungartniku poslali zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta, na kateri naj bi med drugim sklepali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2001 in o cenah storitev v vrtcih. Kar 5 izmed 14 točk dnevnega reda pa naj bi posvetili vprašanjem v zvezi s Komunalo Trebnje. Župan Pungartnik je pobudnike za sklic izredne seje obvestil, da ni razlogov za sklic izredne seje, ker na predlaganem-dnevnem redu ni vsebine, ki bi bila časovno vezana na izredno odločanje. Pungartnik je še zagotovil, da bo v tednu po volitvah sklical redno sejo občinskega sveta, ki bo vsebovala tudi predlagane točke dnevnega reda. Rok za sklic seje pred volitvami po njegovem mnenju ni primeren tudi zaradi kandidiranja nekaterih svetnikov in župana.
P. P.
Pavla vas dobila 1200 m asfalta
PAVLA VAS - Najstarejša krajanka Pavle vasi Marija Lenič je na prvo oktobrsko soboto popoldne pri vaški cerkvi prerezala trak na odseku 1200 m asfaltirane ceste. Krajanom sta se zahvalila za velik prispevek predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek in predsednik gradbenega odbora Alojz Povšič. Krajevno cesto so posodobili z lastnimi sredstvi, saj so ob krajevnem samoprispevku krajani prispevali iz žepov še 3,5 milijona tolarjev, razliko do okrog 13 milijonov tolarjev vredne naložbe pa so krili s sredstvi krajevne skupnosti in sevniške občine. Otvoritve se je udeležil tudi župan Kristijan Janc.
ŽELEZNIŠKI PREHOD VRANJE - Prejšnji teden so lastniki jeklenih konjičkov, ki so se vozili po sevniških cestah, precej bentili zaradi nenadne zapore ceste v Vranju pri Kraglu (na posnetku) in konec tedna še v Boštanju, zaradi obnove cestno-železniških prehodov na državnih cestah, predvsem pa zaradi slabo urejenega obvoza. Po ozkih ulicah so namreč vozili celo avtobusi in tovornjaki s priklopniki in spravljali v nevarnost številne udeležence v prometu... (Foto: P. P.)
	j	2 l\l	\ Ši 1	J-J	D 3 Č J	l\l	i M
KOSTANJEVICA NAJBOU UREJEN TURISTIČNI KRAJ V SLOVENIJI
- Turistična zveza Slovenije je pred dnevi objavila rezultate akcije Moja dežela
- lepa in gostoljubna. Med večjimi mesti je zmagata Nova Gorica, med srednjimi že petič zapored Slovenske Konjice, med manjšimi pa Lenart. Zmaga je med izrazito turističnimi kraji pripadla Portorožu, med turističnimi Zrečam, med hribovskimi Drežnici, med ostalimi Medani, najlepše urejen izletniški kraj pa je Kostanjevica na Krki. Kraje je najprej ocenjevala občinska komisija, potem še regijska, ki je ugotovitve posredovala republiški, ta pa se je v krajih kandidatkah pojavila dvakrat nenapovedano. Zaključna prireditev bo 17. novembra v Slovenskih Konjicah. (Foto: T. J. G.)
Letos desetič v Obrigheimu
Občina Krško je v Nemčiji predstavljala Slovenijo, predvsem Posavje in njegov turizem
Huda bitka za Togrel Krško
Nadzorni svet Kostaka odstavil direktorico Silvano Mozer • Delavci pred občino - Župan Bogovič: “Občina Begradu ni obljubila take pomoči” - S. Mozer: “Prekoračitev pooblastil”
KRŠKO - Na tukajšnji tiskovni konferenci 6. oktobra so predstavili nekatera stališča glede dogajanja v krškem podjetju Kostak, katerega 50,23-odstotni lastnik je po nekaterih informacijah nedavno postalo novomeško gradbeno podjetje Begrad. Povod za tiskovno konferenco so bili protesti delavcev iz Kostakovega hčerinskega podjetja Togrel. Togrelovi delavci so protestirali v podjetju in pred krško občino, potem ko je nadzorni svet Kostaka odstavil direktorico Silvano Mozer.
OBRIGHEIM - Udeležba občine Krško in njenih društev na vsakoletnem Killianovem sejmu v Obrigheimu sodi v okvir podpisane listine o prijateljstvu med občino Krško in nemško občino Obrigheim. Letos so se tega sejma udeležili že desetič.
Občina Krško je skupaj s Podjetniškim in TUrističnoinformacijskim centrom Krško (TIC), Društvom kmetic Krško, Vinogradniškim društvom Sremič in Galerijo vin vinorodne dežele Posavje ter Društvom vinogradnikov Kostanjevica na Krki na Killianovem sejmu predstavljala Slovenijo, predvsem pa Posavje in njegovo turistično ponudbo. Posebno pozornost so posvetili kulinariki in ljudskim običajem Posavja, z video projekcijami, prospekti in degustacijo vin pa sta bili še podrobneje predstavljeni bi-zeljsko-sremiška in podgorjanska vinsko-turistična cesta.
V času sejma so se predstavniki občine Krško in TIC Krško srečali s predsednikom Turistične zveze Odenvvald, katere član je občina Obrigheim, in navezali sodelovanje. Na razgovoru s člani njihovega občinskega sveta so ugotovili, daje tako za eno kot za drugo občino zelo pomembno tesnejše sodelovanje predvsem pri izmenjavi izkušenj, ki so potrebne pri pripravah na vstop v Evropsko unijo, z vidika delovanja lokalnih in regionalnih skupnosti.
Hkrati je občina Krško, ki je že pred nekaj leti preko občine Obrigheim in njenega župana navezala stike z organizacijo GMF (Group of european municipalities with
• Kar koli se bo zgodilo dobrega za bivanje ljudi v tem mestnem delu, bo pomenilo odpravljanje napake iz preteklosti. Nekoč si cesta in stanovanja v Zatonu niso bila tako blizu. Dosedanji krški voditelji so dali cesto širiti proti hišam in ne proti reki, ob kateri je glede na sedanje načrtovalske zamisli očitno vendarle še nekaj prostora. Zakaj so gradili tako, je zdnj precej nekoristno vprašanje, vendarle je vprašanje. Kakor koli, v Krškem se poleg občine in krajevne skupnosti ukvarjajo s prihodnostjo Zatona tudi občani. Ti so zahtevajo celovitejšo urejanje in ne samo ureditev ceste. Tako stališče podpira po besedah Petra Žiganteja tudi krški občinski odbor za okolje in prostor.
nuclear facilities), v katero se združujejo vse lokalne skupnosti zahodne Evrope z nuklearnimi elektrarnami, letošnje leto dobila z njihove strani pobudo, da bi bila organizator konference GMF v letu 2001. Udeležbo občine Krško v Obrigheimu lahko ocenimo kot zelo uspešno.
LEA-MARIJA COLARlC
Čari jeseni v Kapelah
KAPELE - Tu se bo v naslednjih dneh zvrstilo več dogodkov, ki bodo pod skupnim naslovom Čari jeseni v Kapelah vključeni v razstavo Sadje in cvetje Slovenije. V soboto ob 12. uri bo na Hotkičevi kmetiji v Vrheh zabavno-etnološka prireditev Lupatva - od betve do kruha. V petek, 20. oktobra, ob 10. uri bo prav tam Otroška jesen v Kapelah. V soboto ob 12. uri bodo organizirali zabavno prireditev Prav luštno je res na deželi, tega dne ob 13. uri bo na “kapelskem placu” Jesen v Kapelah pred 59 leti, slovesnost v spomin na jesen leta 1941, ko so Nemci začeli izseljevati prebivalce Posavja. Na La-zarevič-Kraljevi domačiji v Podvi-nju bo vsak dan od 13. do 22. oktobra od 10. ure odprta etnološka razstava “Od ječmenovega zrna do bele kave”. Med 13. in 22. oktobrom se bodo obiskovalci lahko vsak dan s konjsko vprego peljali na ogled kulturnih in naravnih znamenitosti Kapel. Prevoze organizira Hotkova domačija v Kapelah.
Stanovanjske hiše so stisnjene na ozek prostor med reko in med-pokrajinsko cesto poleg te ter med strmino. V tej ožini je, kot npr. meni glasen zagovornik Zatona Primož Koritnik, premalo življenjskega prostora. S tako oznako se strinja tudi, denimo direktor krške občinske uprave Franc Glinšek, ki verjame, daje življenje ob omenjeni cesti neznosno.
Primer Zaton se je znašel nedavno na klopeh svetnikov v Krškem. Svet je tehtal med dvema možnostma, ki sta trenutno na voljo v Krškem. Ena od možnosti je, da bi življenjski prostor prebivalcem Zatona povečali z odmikom ceste proti Savi. Druga možnost za to, da bi 'bilo življenje v omenjeni soseski v prihodnje znosnejše, je po mnenju načrtovalcev ta, da bi na obstoječi cesti zgradili dovolj zmogljiv tretji pas za zavijanje v
Franci Bogovič, krški župan, je na tiskovni konferenci izrazil presenečenje nad tem, “da se gospodarske zadeve rešujejo na ulici”. Silvana Mozer, v času tiskovne konference že nekdanja direktorica podjetja Kostak Krško, je takoj po županovem začudenju izrekla zahvalo delavcem Togrela, da soji tudi s protestom izkazali podporo.
Župan Bogovič je odločno zavrnil “očitke, da je občina obljubila podporo Begradu pri razdružitvi podjetij Kostak in Togrel”. Poudaril je, daje Begradovemu direktorju Francu Panjanu dejal, da se ne sme zgoditi, da bi podjetje Kostak preselil iz Krškega. Bogovičev tovrstni pogovori s Panjanom so Silvani Mozer, kot je pojasnila, prešibko zagotovilo v zvezi s poslovanjem Kostaka v bodoče. Mozer-jeva je na tiskovni konferenci menila, da vse tisto, kar je Begrad obljubil in česar ni obljubil v zvezi s Kostakom, napoveduje zgolj “odliv dobička iz Togrela”.
Mozerjevo je z mesta direktorice Kostaka razrešil nadzorni svet Kostaka s tremi glasovi za, ob dveh glasovih proti. Krški župan Bogovič, ki je član nadzornega sveta in je bil v preteklosti kandidat za njegovega predsednika, ni bil navzoč na seji sveta, ko so razrešili Mozerjevo. Kot je povedal na tiskovni konferenci, je bil na dan seje nadzornega sveta na sestanku v Ljubljani ves čas dosegljiv na mobilni telefon in bi lahko glasoval na ta način, vendar ga niso poklicali.
Delo nadzornega sveta je, kot zatrjuje Mozerjeva, vprašljivo. “Predsednica nadzornega sveta se je samovoljno odločila o datumu seje sveta in da dnevni red razširi še z mojo razrešitvijo. Dnevni red
Politika - bolezen moja
SENOVO - Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo bo jutri ob 20. uri v veliki dvorani DKD Svoboda Senovo uprizorila Partljičevo komedijo Politika - bolezen moja, v režiji Bože Ojsteršek. Nastopili bodo stalni člani gledališke skupine Ana in Ernest Breznikar, Slava in Tone Petrovič, Darja in Rudi Boh, Jana Uvodič, Aleksandra Macur, Vlasta Moškon, Dragica Kolan, Darko Gorenc In Simona Šoštar.
levo na most iz smeri Brestanice. Tretji cestni pas bi bil po mnenju Franca Glinška nared v nekaj letih. Na kako drugo, temeljitejšo preureditev sedanjih prometnih in bivalnih razmer v Zatonu, na odmik ceste od stanovanjskih hiš, pa bi moralo mesto po Glinškovem mnenju čakati daljši čas.
M. L.
Jesen na “ta malem plac”
KOSTANJEVICA - Kostanjevici 21. oktobra praznuje krajevni praznik. Ob tej priložnosti bo več prireditev, tudi v soboto, 14. oktobra, ko bo Turistično društvo Kostanjevica pripravilo tradicionalno prireditev Jesen na “ta malem plac”. Ob enih bo veslanje, ob
14.30	bodo podelili priznanja za urejeno okolje, ob 15. uri se bodo tekmovalci vasi iz krajevne skupnosti pomerili v vlečenju vrvi, ob pol petih pa bo Športno društvo pripravilo tek ob Krki.
sej nadzornega sveta določa predsednica brez posvetovanja s Kostakom. Predsednica prekoračuje pooblastila, in mislim, da bo prišlo tudi do tožbe zaradi prekoračitve pooblastil.”
Kostak je glede na vzdušje na omenjeni tiskovni konferenci postal precej zamotan klobčič. Ob dejstvu, da je Begrad z nakupom delnic pridobil 50,23 odstotka lastništva Kostaka, je pomembno še nekaj. Mozerjeva, še kot direktorica Kostaka, je proti pričakovanjem nekaterih dokapitalizirala s pomočjo krških in brežiških obrt-
KRŠKO - Vodstvo podjetja Vi-pap Videm Krško je v torek popoldne v izjavi za javnost sporočilo, da pozdravlja novo davčno kontrolo v podjetju, ki so jo inšpektorji začeli 9. oktobra. Kot navaja, so v upravi podjetja trdno prepričani, da bodo na osnovi dobljenih rezultatov vsej strokovni in ostali slovenski javnosti dokazali, da podjetje poravnava vse obveznosti do države in ostalih institucij, in tako ovrgli namigovanja, češ da podjetje slabo izpolnjuje svoje obveznosti iz teh naslovov.
Kot piše v omenjenem obvestilu za javnost, je Vipap Videm Krško v letu 1999 plačal za 10,374 milijona mark davkov, taks in prispevkov, v letošnjem letu 5,220 milijona mark. “Obveznosti iz teh naslovov poravnavamo v skladu s sprejetimi dogovori z državnimi in občinskimi organi,” sporoča uprava podjetja. Po njenih navedbah so kontrole pokazale, da podjetje tudi
Brežice središče sadjarstva in cvetličarstva
Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000 v Posavskem muzeju -Spremljajoče prireditve
BREŽICE - Potem ko je bila leta 1985 zadnja razstava sadja v Brežicah, bo tu od 13. do 22. oktobra znova taka prireditev pod naslovom Sadje in cvetje Slovenije
- Posavje 2000. Razstava bo v Posavskem muzeju Brežice, v nekaterih krajih v občini Brežice pa se bodo v tem času zvrstili različni dogodki, ki naj bi jo dopolnjevali. Razstava v Posavskem muzeju bo odprta vsak dan med 9. in 19. uro in jo pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizira Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s Strokovnim sadjarskim društvom Slovenije, Društvom vrtnarjev Slovenije, Kmetijsko svetovalno službo Slovenije ter občinami Brežice, Krško in Sevnica.
Na prireditvi se bodo predstavili pridelovalci in učitelji sadjarstva, obiskovalce bodo organizatorji obvestili o sadjarskih cestah in jih med drugim seznanili z nekaterimi stališči o zdravilni moči sadja. Podobno bodo podrobno predstavili tudi cvetličarstvo.
• V sklopu prireditve so v torek izbrali slovensko sadno kratico.
Na razstavi bodo sodelovali tudi razstavljavci iz Italije, Avstrije in Hrvaške.
M. L.
nikov in podjetnikov hčerinsko podjetje Togrel. Dokapitalizacija v končnem seštevku dosega 300 milijonov tolarjev. Po besedah Mo-zerjeve se pripravlja tožba malih lastnikov zoper Begrad. “Begrad je še vedno lastnik 5,5 odstotka delnic in nič več,” pravi nekdanja direktorica Kostaka.
Mozerjeva zameri, kot je povedala na omenjeni tiskovni konferenci, akterjem njene razrešitve delovni način. “Moja razrešitev je bila na dnevnem redu seje nadzornega sveta, vendar me niso vabili. Prijateljski prevzemi se dogajajo s stiskom rok ob prevzemu, vendar mi tega nismo naredili.”
Na te besede Mozerjeve se je odzval Ljubo Munih, v. d. direktorja Kostaka. “Odločno zavračam podtikanja, da je bil to sovražen prevzem.”	m.	L.
DDV odvaja skladno z zakonom. Po navedbah uprave Vipapa Vidma Krško inšpektorji ob pregledu tudi niso imeli pripomb glede deviznih poslov.
Podjetje je dolžno v državni proračun plačati na leto prispevek v višini milijon mark za zavarovanje narodnogospodarskih interesov. To obveznost do proračuna podjetje redno poravnava, le enkrat je plačalo z zamudo, in še to s krajšo, tako da mu ni bilo treba plačati zakonsko določenih penalov, kot • navaja uprava krške tovarne celuloze in papirja.
V zvezi z ekološko sanacijo, ki jo je podjetje dolžno opraviti, Vipap Vidmova uprava v obvestilu za javnost navaja, da vlaga na tem področju, čeprav so nekatere postop-
• V obvestilu za javnost uprava Vipapa Vidma Krško pojasnjuje tudi spor “glede domnevnega davčnega dolga”. Od Posebnega davčnega urada je podjetje že prejelo odločbo o odlogu prisilne izterjave do dokončne odločitve o pritožbi, ki jo rešujejo ha drugi stopnji. Uprava podjetja pričakuje, da bo nadaljnji postopek potrdil njeno prepričanje, “da domnevni dolg ne obstaja”.
ke prestavili na poznejši čas, kot so načrtovali prvotno. Dosjej še niso imeli večjih nesoglasij z ministrstvom za okolje in prostor in niso prejeli pomembnejših opozoril.
M. L.
Sadjarski praznik v Artičah
Zbirka, poti in krajevni spominek v znamenju sadja • Folklora
ARTIČE - Tukaj bodo letos prvič praznovali sadjarski praznik, kije vključen v program prireditev ob razstavi Sadje in cvetje Slovenije - Posavje 2000. “Predstavili Vam bomo naše sadje, ki je med najboljšim v Sloveniji,” v teh dneh napovedujejo v Artičah. V sklopu artiškega sadjarskega praznika bo jutri ob 16. uri na Banovi domačiji otvoritev muzejske sadjarske zbirke. V nedeljo ob 9. uri bo prav tako na Banovi domačiji otvoritev Ar-tiške sadjarske pešpoti, v ponedeljek, 16. oktobra, bodo na Banovi domačiji predstavili “leso”, krajevni spominek. Za sredo, 18. oktobra, ob 16. uri napovedujejo otvoritev sadjarske kolesarske poti, katere začetek in konec bo pri Banovi domačiji. V soboto, 21. oktobra, ob 19. uri bo v Prosvetnem domu v Artičah folklorni večer.
Organizatorji obljubljajo za skoraj vse otvoritvene slovesnosti poleg kulturnega programa domače dobrote in prijetno vzdušje.
Rrške novice
LEPOTICA IN KANDIDAT
- Predvolilni plakat z obrazom enega od poslanskih kandidatov so v Krškem postavili na res vidno mesto. Na sosednjem plakatu se ljudstvu tudi smeje neki obraz. Če bi poslanski kandidat tekmoval za zmago z osebo na tem sosednjem plakatu, bi bila njegova zmaga - čeprav vse spoštovanje kandidatu! - zelo vprašljiva, saj je soseda s plakata manekenka, ki dela reklamo za obleke. No, kakor koli, mogoče ga prav zaradi nje še bolj opazijo tisti, ki volijo ljudi za parlament.
TUDI OBČANKE, PROSIM
- Franc Pibernik, krški občinski svetnik, je na seji sveta nedavno dopolnil osnutek pravilnika o postavljanju javnih obeležij zaslužnim ljudem iz krške občine. Ker je občinska uprava v predloženem spisu omenjala le zaslužne občane, je Pibernik predlagal, naj napišejo tudi zaslužne občanke. Navzoče so ga s spontanim aplavzom in žgolenjem odobravanja intimno razglasile za zaveznika krških žensk.
METRI ZASLUŽNOSTI -Postavljanje javnih obeležij v Gaju zaslužnih občanov je v Krškem nekako zanimiv pojav. Občinski svet se prav v tem času odloča, s katerim metrom bo meril, kdo v Krškem si zasluži mesto v Gaju. Za vsak primer, če metra za natančno merjenje še ne bi našli tako kmalu, je Krško že dalo postaviti v Gaj eno obeležje, še preden se je pojavil na klopeh občinskega sveta pravilnik. Ko so namestili obeležje, so postavljavci ustregli 4. členu zdajšnjega pravilnika, ki določa, da mora biti oseba, ki se ji postavlja v čast obeležje, praviloma mrtva. Še živi vplivni sorodniki moža, ki je prvi dobil obeležje, postavitvi niso nasprotovali.
Novo v Brežicah
BRATSTVO IN EVROP-SKOST - Brežiška občina se je pred časom nameravala nekako pobratiti z angleškim mestom. Ko so Brežičani že zaploskali temu svetovljanskemu druženju, so si Angleži premislili in pobratimstvo je padlo v vodo. Potem ko so doživeli tak hladen tuš, so nastopile vroče želje, da bi se Brežice pobliže spoznale in mogoče tudi nekako pobratile z mestom v Avstriji. Ko je že kazalo, da bo župan avstrijskega mesta Bad Radkersburga prispel v Brežice ob letošnji razstavi Sadje in cvetje, je avstrijski mestni načelnik poslal telegram, da ne more priti v Brežice. Tako je propadla še ena evropska naveza, še predenje sploh krenila na pot. Verjetno se bodo Brežičani morali zadovoljiti kar s starimi pobratimi južno ali jugovzhodno od Sotle.
RODITI ALI NE RODITI? -Zdravstveni minister je ob obisku brežiške bolnišnice rekel, da nihče v Ljubljani ne poskuša zapreti porodnišnice v Brežicah. In je dodal: da se ob sedanjem številu porodov v Brežicah ne izplača imeti v Brežicah porodnišnice. Naj razume, kdor more, in napove, kako bo!
NEPREGLEDNO - Slovenska vas ima Korejo, z grmovjem zaraščene hiše. Brežice imajo domala sredi mesta neko podobno goščavo, čeprav nekajkrat manjšo. V obeh primerih se ne ve, čemu in predvsem komu služi goščava.
Plan Kruutntoone v Brežicah
BREŽICE - V Mladinskem centru Brežice bo 15. oktobra ob 21. uri nastopila skupina Plan Kruutntoone iz Groningena na Nizozemskem, ki je na daljšem prijateljskem obisku v Sloveniji, kot sporoča Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško. Dan prej bodo Nizozemci igrali v MKKBK Črnomelj, in sicer ob 22. uri. Pred dnevi so nastopili v Budimpešti na festivalu Big ear, o čemer je moč izvedeti več na www.index.hu/bigear, pred Slovenijo pa si menda drznejo še na dva nastopa v Subotico in Beograd. Ansambel, ki je bil prvič v Sloveniji februarja 1998. prihaja z docela prenovljenim repertoarjem.
Cesto k reki, k hišam življenje
Krška razočaranja nad življenjskimi možnostmi v starem mestnem jedru v območju Zatona - Hitrejša rešitev bi bila širitev ceste, boljša odmik ceste proti Savi - Državljanske pobude
KRŠKO - V Krškem v starem mestnem jedru, v t.i. območju Zaton, je najbolj ogrožena četrt v Krškem. Podobno menijo poleg Jožeta Habinca,
Krčana in občinskega svetnika še nekateri. Če torej mesto in občina vesta za ogroženost, vendarle ni v Krškem trenutno nikogar, ki bi zbral dovolj denarja, da bi mesto odpravilo omenjeno “največjo” ogroženost.
Gre za stanovanjsko območje na desni strani Save blizu mostu.
“Domnevni dolg ne obstaja”
Nova davčna kontrola v Podjetju Vipap Videm Krško ■ “Pregled bo pokazal, da podjetje poravnava obveznosti”
Rejci ne vedo, v kaj se podajajo
Na neorganiziranem trgu si rejci drobnice konkurirajo med seboj - Ni dovolj kredit, saj bi morali bodočim rejcem tudi povedati, kaj jih čaka
NOVO MESTO - V zadnjih petih letih seje podobno kot v ostali Sloveniji tudi na Dolenjskem in v Beli krajini razmahnila reja drobnice. V tem času je število registriranih ovac naraslo od 35.000 na več kot 80.000, kar je velik napredek. Ovčjereja je postala za posameznike dopolnilna dejavnost in vsaj začasno tudi donosen posel. Žal si rejci na neorganiziranem trgu konkurirajo med sabo.
Predavanje o negi mladega vina
ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom vabi v sredo, 18. oktobra, ob 18. uri v gostilno Ravnikar na Čatežu na predavanje o negi mladih vin. Predaval bo dr. Mojmir Wondra. Vabljeni!
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen Po 500 tolarjev kilogram, čebulo Po 150, rdečo čebulo 250, šalotko Po 400, fižol v zrnju po 1000, stročji fižol po 500, solato po 350 do 400, radič po 400 do 500, rdečo Peso, bučke, koren, kolerabo in Srno redkev po 200, brstični ohrovt po 800, zelje po 100, rdeče zelje po 150, kislo zelje po 200 in kislo repo po 300, cvetačo po 350, jurčke po 1500, papriko po 250, Paradižnik po 100 do 250, krompir po 80, blitvo po 400, merico špinače in kozarček majarona po 200 in košarico travniških kukmakov po 300 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 100, kilogram kostanja 250, jabolk 70 do 200, hrušk 150 do 170, kutin po 200, grozdja 150 do 200, orehovih jedrc in suhih jabolk 1200, suhih sliv 860, zavitek rezancev 300, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300 in sadika mačic 90 do 100 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 80 do 3 mesece starih prašičev, 67, starih 3 do 5 mesecev, in 18 starejših. Prve so Prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 290 do 350, kar znaša 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Na našem območju redijo ovce, ki so pretežno namenjene za meso, manj pomembno je pridobivanje volne, medtem ko imajo na Bovškem avtohtone mlečne ovce. Društvo rejcev drobnice za Dolenjsko je bilo registrirano junija. Trenutno šteje 30 članov, ki so se prvič srečali letos spomladi. Rejcev na tem območju je kar precej, večina pa je malih in svoje živali težko prodajo. Kot je povedal predsednik društva Alojz Novak iz Šentjerneja, je cilj društva povezati rejce in jih organizirati tako, da bo trg zaživel. “Rejci, ki imajo 5 do 10 ovac, se bodo zaradi stanja na trgu prisiljeni odločiti se, ali se bodo
V občini Litija za 165 milijonov tolarjev škode
Najhuje v Gabrovki
LITIJA - Letošnja poletna suša je v litijski občini naredila za 165 milijonov tolarjev škode. Na občino je prispelo 513 vlog, iz katerih je razvidno, da je suša najbolj prizadela krajevne skupnosti Gabrovka, Dole in Vače, najmanj pa ja-blaniško dolino in Šmartno. Po kulturah je največ škode na travin-ju, kjer je stopnja prizadetosti 75-odstotna, sledijo koruza (40 odstotkov), žita in krmilna pesa (20 odstotkov) ter krompir (10 odstotkov).
Celotno poročilo o škodi v kmetijstvu zaradi suše je bilo posredovano tudi ministrstvu za okolje in prostor, ki je občini Litija priznalo 61 milijonov tolarjev odškodnine. O škodi, ki jo je v kmetijski proizvodnji naredila letošnja suša, je na nedavni seji razpravljal tudi litijski občinski svet. Sprejet je bil sklep, da komisija za oceno škode predlaga odpis prispevka za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter davčni upravi za odpis davka zg vse kmete v občini, ki so utrpeli škodo. Obenem pa mora občina Litija takoj po prejemu odškodnine, ki jo je priznalo pristojno ministrstvo, izplačati denarno porpoč vsem upravičencem.
K. ŠUŠTERŠIČ
(J) kmetijsko svetovanje
Razkuževanje semena žit
Doma pridelano seme je potrebno pred setvijo razkužiti - Od kakovosti nanosa odvisno delovanje pripravka
Sedaj je čas tik pred setvijo žit, zato bi vas rada opozorila, na kaj morate paziti pri razkuževanju žit. Vemo, da je kupljeno seme že topniško tretirano s pripravki razkužil, vendar mora biti to navedeno tudi v deklaraciji. Za vse tiste kmetovalce, ki pa boste letošnjo setev °pravili z doma pridelanim semenom, pa je prav, da ga pred setvijo tudi razkužite.
Najnevarnejše bolezni, ki se pri žitih prenašajo s semenom, so pšenična trda snet, pšenična prašnata snet, ječmenova gola snet, ječmenova cma snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova progavost in tuzarioze. V naših krajih je smrdljiva snet bila najbolj razširjena do leta '930, ko je poleg rje bila najbolj škodljiva bolezen pšenice, saj je včasih Pri žetvi bilo tudi do 50 odst. snetljivih zrn. Praviloma napad sneti opazimo od oblikovanja klasa do zorenja.
Živosrebrni pripravki, najprej v obliki prahu in potem v močljivi obliki, so zaradi strupenosti v Sloveniji prepovedani. Zamenjali sojih sistemični pripravki, ki obvarujejo seme tudi pred boleznimi, ki prodirajo v notranjost semena, kot je prašna snet. Za razkuževanje sefnena zit so na razpolago pripravki pod imenom Baytan ali Raxil v obliki Prahu ali tekočine. V primeru uporabe pripravka RAX1L 015 ES uporabimo odmerek 200 ml pripravka in 800 ml vode na 100 kg semena.
Poleg izbire pripravka moramo pri razkuževanju več pozornosti Posvetiti kakovosti nanašanja pripravka na seme, ker je od tega odvisno delovanje pripravka. Razkuževanje opravimo z mešalnikom za beton, kjer se-seme temeljito pomeša s razkužilom. Oprijemljivost pripravka pa je večja, če vodi dodamo malo piva. V mešalcu mešamo tako dolgo, dokler vsi deli semena niso dobro obloženi s pripravkom. To Ugotavljamo po naneseni barvi. Ta postopek naredimo doma tik pred setvijo. V sejalnico moramo nasuti posušeno seme, ker se mokro nabira v kepe in pri setvi povzroča težave.
Za razkuževanje semena ječmena, rži in tritikale uporabljamo iste Pripravke kot za razkuževanje semena pšenice.
BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet.
resno lotili dejavnosti ali pa živali prodali. Ovčjereja se je razvila, zdaj pa je v krizi, ker so rejci majhni (na Dolenjskem je največ takih, ki imajo 10 do 15 živali) in ker nimajo kakovostnih pasem. Na trgu drug drugemu skačejo v zelje,” opozarja Novak.
V društvu bodo zato spodbujali k nakupu določenih pasem živali
Obvestila in nasveti
Kmetovalce, ki se zanimajo za vpeljavo ekološkega kmetovanja, Kmetijski zavod vabi, da se prijavijo na 20-urni uvodni seminar o ekološkem kmetovanju. Seminar bo predvidoma v novembru v Novem mestu. Predprijave zbirajo na tel.: 07-373-05-70 (Kmetijski zavod) ali 07-498-80-30 (Mateja Strgulec).
Za poljedelce
V času setve žit je potrebno razmisliti tudi o možnosti zatiranja plevela. Pri odločitvi moramo upoštevati nekaj dejavnikov. Škropljenje po setvi pred vznikom ima prednost v primeru, ko pričakujemo močno zapleveljenost z ozkolistnimi pleveli (enoletne trave), pa tudi če nam manjše padavine onemogočajo dostop na njivo. Pripravki po setvi pred vznikom:
Za enoletne plevele uporabimo lahko: Tolkan, Tolurex 50 SC, Tolur-ex 80 WP, Dikuran( dicuran) 500, tekoči. Za zatiranje enoletnih oz-kolistnih in širokolistnih plevelov lahko uporabimo pripravke, kot so Kugar ( cougar) in Dikuran forte (dicuran forte) 80 WP. Kugarja ( cougar) ni priporočljivo uporabljati na peščenih in zelo lahkih tleh.
Uporaba pripravkov po vzniku: V tem času lahko določimo prevladujoče plevele, ter se na osnovi tega odločimo za zatiranje. Za enoletne ozkolistne in nekatere širokolistne plevele uporabimo prej omenjene pripravke. Za zatiranje širokolistnih plevelov in plezajoče lakote pa uporabimo lahko Kugar ( cougar), Dikuran forte (dicuran forte), Stomp 330 E ali Mentor, ki je primeren za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov jeseni po vzniku žit in plevela.
in potrošnike vabili k porabi ovčjega mesa. Jeseni pripravljajo za rejce izlet v predilnico volne, kjer bodo zvedeli, kako je treba ovce pripraviti na striženje, da bi bila volna uporabna. “Marsikaj se je treba naučiti, saj ovca ni tako nezahtevna žival, kot pogosto mislimo. K sreči imajo zdaj veterinarji že več izkušenj z zdravljenjem. Rejci morajo računati tudi na stroške z ograjami, ki so marsikje nujne bolj zaradi potepuških psov kot zveri. Bodočim rejcem je treba že vnaprej povedati, v kaj se podajajo. Danes mnogim svetujejo ovčjerejo, za dejavnost dobijo tudi kredite, a nihče jim ne pove, kako težko je živali prodati. Če se z rejo ukvarjajo samo popoldansko in če še živali niso kaj prida, so rezultati reje še toliko slabši in zaslužka ni,” pravi Novak.
B. DUŠIČ GORNIK
Medvedje ogrožajo ljudi, živali in pridelke
PODPLANINA - Vasi Podpla-nina, Pungert in Črni Potok, ki leže nad reko Čabranko v občini Loški Potok, so že skoraj prazne, zemlja, ki je nekoč preživljala številna lačna usta, pa vse bolj postaja gozd. Žal tistih nekaj ljudi, ki še vedno vztrajajo ob kmetovanju in živinoreji, ogroža preveliko število medvedov in druge divjadi. Pred medvedi v teh krajih niso varni ne človek, ne živina in ne pridelki.
Vaški predsednik Alojz Miklič pravi, da se ljudje pritožujejo, pritožb pa tako in tako ne rešuje nihče. Državna regulativa velja za vse enako. Lovske družine so dejansko nemočne, saj je dovoljeni odstrel skoraj enak ničli. Prav v teh vaseh in v okolici domuje več medvedk z mladiči, ki jih je iz leta v leto več. Pridno obdelajo njive, zlasti pa jim tekne sadje, ki bi ga kmetje še nekako pogrešili, če živali ne bi do tal polomile tudi do 50 let starega drevja. Ko pade prvi mrak, si ljudje ne upajo več ven, le z avtomobilom, pa še v tem so nekateri doživeli neprijetna presenečenja. Pristojni bi morali za takšna področja uvesti posebne ukrepe. Kdo bo sicer odgovarjal za morebitno človeško žrtev?
A. KOŠMERL
Pomoč 632 upravičencem
Za škodo po suši 21,5 milijonov tolarjev
SEVNICA - Predsednik občinske komisije za popis škode zaradi suše Jože Žvar je pretekli teden predsednici državne komisije Sonji Beseničar predal sanacijski program za sevniško občino. Občina je že prejela sklep o delitvi 21,5 milijona tolarjev pomoči. Denar pričakujejo v kratkem in ga bodo razdelili 632 upravičencem za nakup živinske krme, za strniščne dosevke, za nakup semen in za gnojila za posevke.
V kratkem bo pripravljen tudi sanacijski program za dodatnih 30 milijonov tolarjev pomoči, ki jih pričakujejo še v oktobru. Občini je po besedah direktorja občinske uprave Zvoneta Košmerla uspelo pridobiti sredstva tudi za sanacijo
plazu na cesti proti Žirovnici, kjer bodo v kratkem začeli s sanacijo. Občinska komisija je do 10. oktobra še popisovala škodo zaradi suše za tiste, ki ob prvem popisu škode niso prijavili.
V skladu s sklepom občinskega sveta do konca meseca zbirajo tudi vloge za subvencijo prevozov vode tistim, ki so si v sušnem obdobju vodo sami vozili. Ker je občina končno dobila tudi drugi del sredstev za delno odpravo škode zaradi poplavah iz leta 1998, so upravičencem razdelili 4 milijone tolarjev za odpravo škode na objektih in 1 milijon tolarjev SIT za odpravo škode na kmetijskih površinah.
P. P.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Odstranjevanje žveplovodika iz mladega vina
Zračni pretok, vendar previdno
Neprijetni vonj po gnilih jajcih dela težave tudi letos. Zakaj je prišla do tega, s katerim posegom smo izzvali kvasovke, da so ga začele proizvajati, o tem odložimo razmišljanje raje na čas po martinovim ali do naslednje jeseni, da se še pravočasno izognemo posegom, ki pospešujejo razvoj žveplovodika. Sedaj se ga moramo znebiti na način, ki bo kakovost vina najmanj prizadel.
Na srečo je žveplovodik plin, ki se da pregnati iz vina z drugim plinom. Poskušajmo s CO, (ogljikovim dioksidom), če smo vino že zračno pretočili, a še vedno smrdi po gnilem jajcu. Zračni pretok takoj ko smo zavohali neljubo aromo, je učinkovit ukrep. Zračni pretok pa mlademu vinu lajiko tudi škodi, zato opravimo to strokovno, da ne bomo povzročili še druge nesreče, to je oksidacije mladega vina! Ob zračnem pretoku se izgubi iz vina tudi veliko sortne arome, ki je hlapna sestavina vina. Toda mnogo večja izguba žlahtne sortne arome zaradi zračnega pretoka, bi bila zaradi oksidacije. Oksidacijo vina med pretokom lahko preprečimo z žveplanjem. Vino, ki vsebuje pred pretokom približno 25 do 30 mg/l prostega S02, je zavarovano pred oskidacijo. Zato svetujem, če seje pojavil žveplovodik, vino pa še ni žveplano po končanem alkoholnem vrenju, takoj žveplati. Deciliter 5-odst. žveplaste kisline na hektoliter vina ne bo preveč! V nekaj urah po žveplanju lahko že zračno
pretakamo. Žveplov dioksid (S02) je plin, prav tako je plin tudi "žveplovodik (H2S). Oba plina se v vinu srečata in med njima pride do kemične reakcije. Rezultat te “poroke” je voda in elementarno žveplo. Vsebnost smrdljivega žveplovodika v vinu se je tako zmanjšala že ob samem žveplanju. Ob zračenju vina se del žveplovodika prežene iz vina, se pa s kisikom tudi ke-mičino spaja in zopet nastane voda in elementarno žveplo.
Odlašanje pretakanja vinsko napako samo še krepi. Žveplovodik se namreč kemijsko veže tudi z alkoholom vina ali celo z acetaldehidom. Nastane mer-kaptan, ki se da tudi pregnati z zračenjem, saj je njegovo vrelišče pri 37° C. C e pa se dve molekuli etilmerkaptana vežeta skupaj v dietilsulfid, ki ima vrelišče šele pri 153° C, je z zračenjem nemogoče odstraniti smrdljivi vonj iz vina! Omenjeni ukrepi so predvsem fizična tehnika, ki za vino ni toliko nevarna, lahko pa zadovoljivo odstrani vinsko napako, ne da bi posegli v samo naravo (telo) vina. Tudi tehnika pranja vina s C02 je bolj fizičen poseg kot kemičen. Potrebno je imeti jeklenko s C02, opremljeno z reducirnim ventilom, tako lahko senzorično spremljamo, kako zmanjšujemo H2S v vinu. Čim nižja je temperatura vina, tem več bo v njem ostalo raztopljenega plina CO2. Belemu vinu ponavadi prisotnost večje količine CO2 ni nevarna, čeprav je lahko delno moteča, kar je odvisno od vina. Toda CO, se iz vina počasi izgubi. Rdečim vinom, posebno če so močnejše obarvana in z več taninskega okusa, prisotnost C02 ni dobrodošla, motiharmonijo. Rdečim vinom en pretok več ne škodi, zato ne bo težko pregnati CO,.
V naslednjem članku bom opisoval zdravljenje vinske napake H,S po kemični poti.
" Dr. JULIJ NEMANIČ
O negi mladega vina
BOŠTANJ - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi na predavanje svetovalke za vinarstvo vinorodne dežele Posavje inž. Katarine Merlin iz Kmetijskega zavoda Ljubljana o negi mladega vina, o odpravljanju napak in boleznih. Predavanje je namenjeno vsem zainteresiranim in se bo pričelo v petek, 13. oktobra, ob 18. uri vgostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju.
\ helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Listi ohrovta zahtevajo mraz
VENEC ZA ŽENINA - Na Osojniku pri Semiču mladi ohranjajo zanimiv običaj. Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. Delo se navadno zavleče dolgo v noč, saj mora biti venec dolg kar 20 metrov. Minuli petek, ko so pletli venec za Franca Stariho z Osojnika, ki se je poroči! z Matejo Tajčman s sosednjega Kala, se je zbralo kar 30 mladih Osojničanov. Komaj namreč čakajo, da se v vasi kdo poroči in čeprav Osojnik šteje le 35 hiš, imajo vsako leto vsaj eno poroko. (Foto: M. B.-J.)
Med vsemi vrtninami je listni ohrovt najbolj odporen proti mrazu, saj ga ne uničijo niti najhujše in dolgotrajne zmrzali. V nasprotju z drugimi zeljevkami uspeva tudi v nerodovitnih tleh in redko ga napadejo razni škodljivci, ki so značilni za zeljevke (kapusova muha, trohnoba korenin in drugo). Na jedilniku največkrat ni priljubljen zaradi grenkega okusa, seveda pa je krivo za to nepoznavanje te vrtnine. Večina uporabnikov nabira liste in poganjke, ko so že preveliki in prestari. Okusni so le zelo mladi in mehki poganjki, ki jih porežemo šele potem, ko so bili izpostavljeni mrazu.
Za kuhanje ga pripravimo tako, da odstranimo stare in poškodovane liste, iz ostalih listov pa izrežemo glavne listne žile in jih kuhamo v majhni količini vode približno 8 minut ter v pokriti posodi. Zmehčane liste odcedimo in jih pripravimo skupaj s šunko, pečeno svinino in s trdo kuhanimi jajci. Mladi poganjki so okusni tudi v kremnih juhah ali kot priloga. To pripravimo tako, da liste in poganjke skuhamo ali zdušimo skupaj s čebulo, peteršiljem, raznimi začimbami in slanino. Listni ohrovt je bogat z železom in vitaminom C. Njegov močni okus pa lahko izkoristimo tako, da liste sesekljamo in jih namočimo v
vinski kis. Po določenem času lahko kis uporabljamo kot pikanten preliv za razne solate. Očiščeni listi se, vakuumsko pakirani, ohranijo v hladilniku 3 dni. Za daljši čas jih zamrznemo tako, da mlade poganjke eno minuto blanširamo, ohladimo in dobro odcedimo ter drobno sesekljane shranimo v vrečke in zamrznemo.
Med zeljnicami pa je tudi brstični ohrovt zelo občutljiv na predolgo kuhanje. Najbolje je, da brste takoj po obiranju, če opazimo uši, za nekaj časa namočimo v slano vodo in nato kuhamo 8 minut. Brste lahko pripravimo drobno narezane v solati ali kuhane prelijemo z marinado, vročim maslom in poleg ponudimo še kuhana orehova jedrca. Kot prilogo ga pripravimo dušenega skupaj s čebulo in slanino ter zalijemo z juho. Za popestritev jedilnika so okusni tudi panirani ohrovtovi brsti. Glavice rahlo pokuhamo, jih paniramo in ocvremo na olju.
Za OHROVTOVE BRSTIČKE V OMAKI (za 4 osebe) potrebujemo 1 kg kuhanih brstičkov, 6 dag masla. 1 žlico belih drobtin, 1 žlico paradižnikove mezge, sesekljan peteršilj, 2 dl kisle smetane. Kuhane brstičke prelijemo z omako iz danih sestavin ih ponudimo k pire krompirju.
Mladost med brezami
Nova zbirka starih pesmi Ivana Perhaja
NOVO MESTO - Četrta pesniška zbirka Ivana Perhaja MLADOST MED BREZAMI, ki je nedolgo tega izšla v zbirki Utva Dolenjske založbe, bi lahko ugledala beli dan že veliko prej, pred dobrimi štirimi, petimi desetletji. Takrat so namreč pesmi, objavljene v nji, nastajale, takrat jih je pesnik kot dijak črnomaljske gimnazije in novomeškega učiteljišča ter nato kot mlad učitelj v Beli krajini in v Brusnicah pod Gorjanci snoval, se z njimi izpovedoval in s pesniškimi podobami prepletal krajine bivanja s krajinami svojih čustvovanj. Toda tisti čas takim verzom ni bil naklonjen. Mladi so obnavljali porušeno domovino, gradili nove proge, ceste in mostove, zaukazana jim je bila tudi temu primerna poezija (prijel se je je naziv kramparska poezija), v kateri ni bilo mesta za nežna ljubezenska čustva, za sanjarjenje, za občutljiva prisluškovanja vzgibom srca in za poetična zrenja v svet. In tako so Perhajeve mladostne pesmi obležale neobjavljene vse do letos, ko jih njihov avtor, sam že v tretjem življenjskem obdobju, pošilja v svet, ker ne želi, da “bi končale na kakšnem smetišču ali celo kje drugje", ker upa, da bodo tako le ostale in bo mogoče segla po njih kakšna njemu sorodna duša, ker skratka upa, da so še pesniško žive in lahko govorijo ljubiteljem poezije tudi dandanes.
Resje, da Perhajevi zvečine rimani verzi, pogosto v sonetni obliki današnjemu bralcu dihajo s patino minulih obdobij, da se mu oglašajo iz njih odmevi naše moderne ali melanholija ruskih pesnikov, da so torej videti nekako nesodobni, toda hkrati se zdijo kot poklicani v ta čas, da v razsutje sporočilnosti poezije vrnejo pesnikovo osebno pripoved in v razosebljenost vzpostavijo pesniški subjekt. Saj navsezadnje dobro napisana pesem seže prek okvirov časa, v katerem je nastala, v Mladosti med brezami pa je takih pesmi kar nekaj.
MILAN MARKELJ
Prireditve v Gogi
NOVO MESTO - V Knjigarni Goga bo danes, 12. oktobra, ob treh popoldan Taus teater pripravil predstavo Zborovanje gorjanskih škratov, ki so jo zasnovali po knjigi Ivanke Mestnik. Jutri bo ob sedmih zvečer potopisno predavanje Uroša Ravbarja in predstavitev njegove knjige Študent na poti okoli sveta, v soboto, 14. oktobra, pa bo ob sedmih zvečer literarni večer z gostoma Liljano Jokič in Vujico Rešinom Tutičem iz Novega Sada.
Predstavitev Vsesledja
NOVO MESTO - Danes, 12. oktobra, bo ob šestih zvečer v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev pesniške zbirke Vsesled-je avtorjev Marka Novaka, Arturja Šterna in Zorana Pevca.
Spevoigra v Trebnjem
TREBNJE - Danes bo ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu zborovska spevoigra Pavla Šiflerja Kdo bo dobil Maričko v irfvedbi mešanega pevskega zbora Biser Vodice iz Vodic.
Bogata bera Krkinega srečanja
V Galeriji Krka so odprli razstavo del, ki jih je na letošnjem 21. Krkinem srečanju slikarjev na Otočcu ustvarila šesterica slovenskih likovnih ustvarjalcev
NOVO MESTO - Že več kot dvajset let Kulturno društvo Krka pripravlja na Otočcu srečanja slikarjev, na katerih vsako leto nekaj izbranih slovenskih likovnih umetnikov ustvarja v osrčju dolenjske pokrajine. Umetniška podoživljanja lepot krajine in občutij, ki se porojevajo v stiku z njo, umetniki prelivajo v barve in oblike ter tako ne samo bogatijo svoja doživetja in umetniška izkustva, ampak pomembno bogatijo dolenjski delež v slovenski umetnostni zakladnici.
Letos so bili gostje Krkinega srečanja: Nikolaj Beer, Urška Nina Cigler, Igor Dolenc^ Tomaž Kržišnik, Jože Slak in Žarko Vrezec. Dela, ki sojih v nekaj letošnjih septembrskih dnevih ustvarili na 21. Krkinem srečanju slikarjev, so zdaj na ogled na razstavi v Galeriji Krka. Odprli so jo v torek, 3. oktobra, zvečer ob navzočnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti in zves-
tih obiskovalcev Krkinih kulturnih prireditev. Otvoritveno slovesnost je vodila Maja Ober-star, uvodni pozdrav je izrekel predsednik Krkinega kulturnega društva Janez Bernik, o razstavi je govorila avtorica razstave in selektorica srečanja umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, z glasbenim nastopom pa je večer popestril Trio String.si.
SLIKARJI IN SELEKTORICA - Otvoritve razstave so se udeležiti štirje od udeležencev slikarskega srečanja: Jože Slak, Urška Nina Cigler, Gregor Igor Dolenc in Žarko Vrezec ter selektorica Tatjana Peg! Kobe (na sredi).
Šesterica likovnih ustvarjalcev je ustvarila raznolika dela, ki po svojem likovnem izrazu segajo od abstraktnega do predmetnega slikarstva. Nikolaj Beer, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih ustvarjalcev gestualnega slikarstva, se predstavlja s slikami, izdelanimi v njegovem značilnem slogu močnih barvnih nanosov, Urška Nina Cigler (njen oče je po rodu Novo-meščan) je z modernimi oblikovnimi prijemi naslikala v akrilu svoja videnja pokrajine, Gregor Igor Dolenc je motive ob Krki prenesel na platna s prevladujočo zeleno barvo na temni podlagi, Tomaž Kržišnik je ustvaril pastele, na katerih risba kot mreža prepleta slikovno ploskev, Jože Slak (doma z Jablana pri Mirni Peči) je ostal zvest simboliziranim oblikam v bleščečih, živih barvah na izrezanem lesu, Žarko Vrezec pa samosvoji simbolni slikarski poetiki skladnih barv z rezi in črtami.
M. MARKELJ
Osmi Bachov koncert
ŠENTJERNEJ - V župnijski cerkvi bo danes, 12. oktobra, ob sedmih zvečer osmi orgelski koncert v nizu koncertov, posvečenih 250-letnici smrti Johanna S. Bacha, največjega orgelskega skladatelja vseh časov. Bachove skladbe bo na orglah izvajal naš priznani orglar Milko Bizjak.
'it
Zlitje fantazije in realnosti
V Galeriji Kralj so odprli samostojno pregledno razstavo slik in kipov Igorja Obradinoviča iz Novega mesta
P. Felicijan Pevec je pripravil zanimivo predavanje.
Zgovorni drobci
Predavanje o podobicah kot pričah preteklosti
NOVO MESTO - Kako zanimivo je lahko drobno neknjižno gradivo, ki ga hranijo zasebniki ali javne ustanove, je pokazalo predavanje p. Felicijana Pevca minuli četrtek, 5. oktobra, v Knjižnici Mirana Jarca. Predani knjižničar novomeškega frančiškanskega samostana in organizator razstav v bogati samostanski knjižnici je govoril o podobicah, o njihovem nastanku, razvoju in pomenu za kulturno zgodovino naroda, z episko-pom pa je prikazal tudi vrsto najzanimivejših in dragocenih primerkov iz zbirk podobic, ki jih hranijo v Knjižnici Mirana Jarca, Frančiškanskem samostanu, novomeškem arhivu in Kapitlju.
Podobice, nabožne upodobitve manjšega formata, imajo svoje začetke v 14. stoletju, ko sojih nune slikale in si jih podarjale ob različnih priložnostih. V naslednjih stoletjih so prestopile samostanske zidove in se po razmahu tiska uveljavile kot vsem dostopne kulturne dobrine. Razcvet so doživele v povezavi z božjepotništ-vom, ko so preprostim ljudem ob verskih rečeh posredovale tudi dosežke visoke umetnosti. Zaradi svoje vsebine, besedila in slike, so podobice postale tudi zanimive pričevalke o preteklosti. Na njih so ohranjene podobe cerkva, samostanov, ljudske noše in še česa. Večina podobic je bila namreč zasnovana v dveh delih: zgornji je bil božji, s podobo Marije, Jezusa ali svetnikov, na spodnjem pa so bile upodobljene tuzemske stvari. Prav zaradi tega so lahko dragoceno gradivo za proučevanje preteklosti. Poleg ljubljanskega tiskarja Blaznika, kije prvi na Slovenskem tiskal podobice, velja omeniti tudi novomeškega tiskarja Janeza Krajca.
M. MARKELJ
NOVO MESTO - Novomeški slikar, kipar in oblikovalec keramik Igor Obradinovič je po nekaj letih pripravil samostojno razstavo, na kateri je predstavil pretehtan izbor svojega dela, predvsem oljnih slik, nekaj keramičnih skulptur in uporabne keramike. Razstavo so odprli v Galeriji Kralj v petek, 6. oktobra, zvečer, otvoritev pa je s svojim nastopom popestrila pevka Irena Vrčkovnik iz Velenja.
Velika in manjša platna na tej razstavi zgovorno pričajo, da Igor Obradinovič kot slikar vseskozi ostaja zvest likovni govorici, ki si jo je izbral na začetkih svoje ustvarjalne poti, pa tudi ne skrivajo izvirov, pri katerih seje pojil - to je psihadelična likovna izpovednost s fantastičnimi, grotesknimi slikami nizozemskega slikarja Hierony-musa Boscha na začetku in z nad-
slikar ustvarja, ni zvrst umetnostnega sloga, temveč njegov način ustvarjalčevega razmišljanja, ki temelji na tem, “da lastne misli osvobodi pritiska logičnosti in nam razkriva drugačno - superresničnost”, kot je zapisal v spremni besedi umetnostni zgodovinar in poznavalec Obradinovičevega slikarstva Jožef Matijevič. Slikar uporablja poetiko tako imenovanega psihičnega avtomatizma, poskuse prenašanja sanjskih vizij v slikarsko tehniko, zgolj kot tehnično sredstvo, kot možnost svojevrstne montaže, s katero lahko dokumentira, prikazuje, razmišlja in pripoveduje karkoli oziroma zavzema lastno stališče do česarkoli.
MiM
POGOVOR Z MIHO MAZZINIJEM-Da je Miha Mazzini priljubljen pisatelj, uspešen filmski scenarist in znan računalničar, med drugim zgovorno pričajo dobre prodaje njegovih knjig (več kot 50.000prodanih izvodov romana Drobtinice), nagrada za filmski scenarij Operacija Cartier in priljubljeni računalniški priročniki, po katerih radi segajo številni uporabniki. Tako prejšnji petek, 6. oktobra, ne hladen jesenski večer ne pršenje dežja nista pokvarila razpoloženja in ne zamrznila pogovora, ki sta ga z gostom vodila Brigita Judež in Damijan Šinigoj. Z vprašanji, svojimi mnenji in pogledi so se v pogovor o najnovejšem Mazzinijevem romanu Telesni čuvaj in o temah, povezanih s to bizarno literarno pripovedjo, vključili tudi poslušalci. Naslednji dan, v soboto, pa je bila v knjigarni predstavitev revije Literatura. Na sliki: Brigita Judež, Miha Mazzini in Damijan Šinigoj med pogovorom v atriju Knjigarne Goga. (Foto: M. Markelj)
Kolaži v Galeriji Luna
Piranska slikarka Barbara Čižmek razstavlja izbor iz cikla Templji in druge zgodbe - Prvič na Dolenjskem
NOVO MESTO - Galerija Luna je v četrtek, 5. oktobra, zvečer začela svojo peto razstavno sezono z otvoritvijo razstave kolažev Barbare Čižmek iz Pirana. Likovna ustvarjalka, kije istega dne razstavila nekaj svojih slik tudi v zasebnem razstavišču v ateljeju slikarja Jožeta Kotarja na Bregu, se tokrat prvič predstavlja na Dolenjskem, saj razstavlja predvsem na Primorskem. V Galeriji Luna je to prva razstava kolažev sploh. Uvodne besede je na otvoritvi povedala Klavdija Kotar, o delu piranske umetnice pa je govoril akademski slikar Jure Cihlar.
V Luni je na ogled izbor kolažev iz obsežnega cikla Templji in druge zgodbe, ki ga je avtorica razstavila v piranski Galeriji pred tremi leti. Kot je zapisal Andrej Medved, v najnovejših delih Barbare Čižmek ne gre le za kolaž, ki se odreka vsakemu posnemovalnemu postopku, ampak je z njim slikarka “v okviru lastnega razvoja iznašla nov način preoblikovanja in oblikovanja upodobitve s citati v različnih planih, ki se skozi labirint sledi -umetnostnih, citatnih - zlivajo v podobe, kjer ni pomembna ne realnost in ne geometrija likov, ampak enotno, skoncentrirano občutje”. Kompozicijska zasnova raz-
Barbara Čižmek v Galeriji Luna.
stavljenih kolažev je izdelana v obliki kope, piramide in drevesa ter jo v bistvu zaznamuje vrstenje ploskev, iztrganin, “krpažev” in montaž, povezanih v enotne likovne prvine, v preproste asociativne sklope. Na nekaterih delih je tudi avtoričina izvirna risba.
MiM
Razstava na gradu
MALA LOKA - Območna izpostava SLKD in društvo Arti vabita v petek, 13. oktobra, ob štirih popoldne na grad Mala Loka, kjer bodo odprli likovno razstavo Z ljubeznijo na gradu 2000.
Kulturna dediščina v dobrih rokah
Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj o novem petletnem obdobju -Prednostna naloga so posodobitve, preureditve in postavitve novih stalnih razstav
■ Igor Obradinovič s pevko Ireno Vrčkovnik, ki je s petjem popestrila otvoritev njegove razstave.
realističnimi umetninami znamenitega španskega slikarja Salvadorja Dalija kot enim od vrhov. Obra-dinovičeve slike formalno zlahka umestimo v ta slikarski slog, vendar pa to, kar danes novomeški
Kostanjek 2000
KRŠKO, BRESTANICA - V starem mestnem jedru Krškega in na gradu Rajhenburg od sobote poteka likovna kolonija Kostanjek 2000, ki jo že nekaj let zapored prireja Peter Špiler, direktor Radia Brežice in Sa-vaGlasa. Otvoritev del, ki jih je v koloniji ustvarilo sedem likovnih ustvarjalcev, bo v soboto, 14, oktobra, na gradu Rajhenburg.
Srečanje ljudskih pevcev
RAČNA - V tukajšnjem kulturnem domu bo v soboto, 14. oktobra, ob šestih zvečer medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Fantje po polj' gredo.
NOVO MESTO - Ta mesec je drugi petletni mandat začel direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, ki je kot deveti vodja po vrsti v petdesetletni zgodovini te pomembne dolenjske kulturne ustanove muzej uspešno vodil ne samo pri njegovem strokovnem poslanstvu zbiranja, dokumentiranja, hranjenja, varovanja, proučevanja in prezentiranja premične kulturne dediščine, ampak mu je uspelo, daje predrugačil njegovo podobo v očeh širše javnosti.
Dolenjski muzej v očeh javnosti ni več od življenja odmaknjena “zaprašena” institucija, ampak kulturno središče z zanimivim in pestrim dogajanjem, kar po svoje zgovorno potrjuje podatek, da se je v minulem petletnem obdobju obisk povečal na 30.000 obiskovalcev letno. Ljudi so pritegnile tako kvalitetne stalne in občasne izvirne razstave z vseh področij muzejskega dela kot tudi gostujoče razstave, vodenja po arheoloških najdiščih, različna predavanja, predvajanja izvirnih video filmov in za mlade še posebej privlačne muzejske delavnice, svoje pa je naredila tudi celoletna muzejska izkaznica.
Kot pravi direktor, stoji za uspešno opravljenim delom strokovno usposobljen in delaven kolektiv dvajsetih redno zaposlenih in nekaj občasnih zunanjih sodelavcev. Pred njimi je zdaj novo petletno obdobje, v katerem so poleg temeljnega muzejskega dela kot prednostno nalogo zastavili predvsem posodobitve, preureditve in postavitve novih stalnih razstav.
“V prihodnje bo vse podrejeno pripravam in tudi že nekaterim postavitvam stalnih razstav,” pravi ?denko Picelj. “V prvi vrsti gre za novo stalno arheološko razstavo,
Direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj želi ustanovo, ki jo bo vodit naslednjih pet let, še bolj približati širši javnosti.
ki mora zaradi svoje pomembnosti v svetovnem merilu nedvomno dobiti primerno novo postavitev. Do konca tega mandatnega obdobja bi morali odpreti tudi že dolgo načrtovano stalno razstavo o zgodovini Novega mesta, še zadnji del stalne etnološke razstave in tretjo stalno razstavo dislocirane enote
Kočevski Rog na Bazi 20. V pripravah bodo postavitve novih stalnih razstav o železarni Dvor, o zgodovini 20. stoletja za območje, ki ga pokriva Dolenjski muzej, in nove stalne kulturnozgodovinske razstave. Nikakor ne bomo pozabili na vsakoletne kvalitetne razstavne programe, pri katerih bom še vedno dajal prednost domačim razstavam, trudil pa se bom, da bomo naše programe dopolnjevali tudi z razstavami drugih muzejev in posameznih likovnih ustvarjalcev, zanimivih za našo regijo. Več pozornosti bom namenil še izmenjavi razstav s tujino, predvsem s sosednjimi državami. Ob vsem tem nameravam še izboljševati ponudbo naše pedagoške službe, ki smo jo s kakovostnimi programi za vse generacije v zadnjih letih pripeljali do zavidljive ravni v slovenskem merilu, in tako približevati muzej in njegovo poslanstvo ljudem vseh starosti.” Direktor upa, da bo za zahteven program na voljo dovolj denarja, pri čemer ob kulturnem ministrstvu in Mestni občini Novo mesto, ki zagotavljata sredstva za normalno delovanje muzeja, računa tudi na podporo dolenjskega gospodarstva ter na lastna muzejska sredstva. Dolenjski muzej naj bi v naslednjih petih letih potrdil in učvrstil položaj enega najdejavnejših pokrajinskih muzejev v Sloveniji.
M. MARKELJ
POTA 8
IN ST
\
NEPOBOLJŠLJIVA POVRATNIKA
Ropala, vlamljala, strahovala
Roma Bojan Stojan Brajdič in Robi Hudorovič-Vaši sta za rop in več velikih tatvin med begom pred policijo dobila vsak po dve leti in pol zaporne kazni - Invalidu Klemenčiču grozila z orožjem
dežurni poročajo
NOVO MESTO - Na že zelo gosto popisanih kazenskih listih Bojana Stojana Brajdiča in Robija Hudoroviča - Vašija seje moral najti prostor za nove vrstice. Roma iz Brezij sta, kot vse kaže, nepoboljšljiva povratnika, saj sta bila oba že večkrat obtožena tako za rope kot male in velike tatvine, in se sedaj nahajata v zaporu na prestajanju prejšnjih kazni. Brajdič bo šestletno kazen prestal leta 2004, Vaši pa ima še dva meseca. Pretekli teden sta bila na okrožnem sodišču v Novem mestu znova obtožena podobnih kaznivih dejanj in ju, če bo sodba pravnomočna, čaka še dve leti in pol več življenja za zapahi.
UKRADEN FIAT - Na mednarodni mejni prehod Obrežje seje 5. oktobra pripeljal 58-letni Italijan L. C. in policisti so ugotovili, da je bil “njegov” avto znamke Fiat Punto 22. septembra ukraden v Milanu. Sledi kazenska ovadba.
DENAR IZ SLAŠČIČARNE - V noči na I. oktober je neznanec vlomil v slaščičarno Malaga v Straži ter iz predala pulta ukradel denar. Lastnik D. R. je oškodovan za 13 tisoč tolarjev.
ZASEGLI PIŠTOLO - 18-letniZ.
H.	iz Coklovce se je 5. oktobra popoldne sprl z občani. Med prepirom je s pištolo, ki so mu jo kasneje zasegli policisti, grozil občanu, ki je udaril njegovo mamo. Policisti so vse kršitelje prijavili zaradi kršitve javnega reda in miru, Z. H. pa še zaradi kršitve po zakonu o orožju.
ŠPORTNIK - Med 5. in 6. oktobrom je neznanec iz garderobe Srednje kmetijske šole v Sevnem ukradel dijakinji iz Velikih Brusnic športne copate znamke Converse Ali star.
BENCIN ZASTONJ - Neznanec Je 8. oktobra na bencinskem servisu Petrol na Otočcu natočil v osebni avto 46 litrov goriva, nato pa se odpeljal, ne da bi plačal. Petrol je oškodovan za dobrih sedem tisoč tolarjev.
IZGINILA SUHA ROBA - Med
7.	in 8. oktobrom je s parkirnega Prostora BTC v Bršljinu izginila večja avtomobilska prikolica s suho robo podjetja Formula, d.o.o., iz Zapotoka pri Ribnici. Neznanci so jo odpeljali proti Kočevju in jo na makadamski cesti nad Laščami spraznili. Povzročili so preko 3 milijone škode.
AVTORADIO - Na parkirnem Prostoru v Skalickega ulici v Novem mestu je neznanec iz osebnega avta E. K. 5. oktobra ukradel avtoradio Znamke Sony in zgoščenko. Škoda znaša 52 tisoč tolarjev.
Petčlanski senat s predsednikom Francem Kusičem in sosodnikom Martinom Furlanom ju je namreč spoznal za kriva kaznivega dejanja ropa in nadaljevanja kaznivega dejanja velike tatvine (čl. 213/HI-I KZ, 212/1 tč. 1 in 2 KZ v zv. s čl. 25)pred tremi leti. Od novembra leta 1996 do maja 1997 sta nepovabljena hodila v Ždinjo vas k starejšemu, zdaj že pokojnemu invalidu Ivanu Klemenčiču, ki je v svoji hišici ob gozdu živel sam. Najprej sta bila z njim prijazna, on pa jima je v svoji naivnosti - bil je na duševni stopnji sedemletnega otroka - najprej celo pomagal. Kasneje sta mu vlomila skozi okno, mu kradla hrano in pijačo ter oblačila, zahtevala denar, ga tepla in mu enkrat celo grozila s puško in nožem.
Kot je v zaključni besedi poudaril tožilec, sta z strahovanjem oškodovancu preprečila vsak odpor. Klemenčič je preiskovalnemu sodniku povedal, da mu je najhuje
Obisk zaporov na Dobu
DOB PRI MIRNI - Ministrica za pravosodje Barbara Brezigar je z državnim podsekretarjem Miho Wohinzem, vodjo kabineta Sanjo Javor Pajenk in direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem v ponedeljek, 9. oktobra, obiskala Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. S sodelavci si je ogledala bivalne prostore, odprti oddelek in gospodarski obrat, delavci zavoda pa so predstavili načrte za posodobitev zavoda. Med ogledom bivalnih prostorov je ministrica govorila tudi z osebami, ki tam prestajajo zaporno kazen.
Viza instrument varnosti
V azilnem domu letos že 5.200 azilantov - Tudi po 50 prošenj dnevno - V glavnem Iračani - Projekt novega doma
Vse več ilegalnih migracij skozi našo državo prinaša kup proble-ntov, saj se z njimi veča tudi število azilantov. Samo letos so policisti Prijeli že preko dvajset tisoč ilegalcev, v azilnem domu v Ljubljani pa jih je bilo letos nastanjenih že preko 5.200.
“To je fenomen. Dnevno zaprosi za azil po petdeset in celo več tujcev. Tako se izognejo ukrepom Vračanja. Večina sicer kasneje zapusti Slovenijo in odide na Zahod. Po veljavni slovenski zakonodaji vsak tujec, ki zaprosi za azil, dobi ta status, začasno prebivališče in določene pravice. Iz države ga ni htogoče odstraniti. Dobro, da za ilegalce Slovenija še ni ciljna država,” meni državni podsekretar iz Sektorja za azil Ministrstva za hotranje zadeve Vlado Korošec. Največ, kar 90 odstotkov, je Iračanov. Dvesto je takih prosilcev za azil, ki so potencialni azilanti in Jim je Slovenija ciljna država. Oskrbovalni dan je seveda drag, stroški
Žlado Korošec
so visoki. “Letos smo mi že porabili to postavko v višini 20 milijonov tolarjev. Ta problem bo še pereč, zato je že narejen projekt novega azilnega doma, ne ve pa se še, kje bo. Potrebno bo poiskati primernejši prostor, kot je sedanji,” je povedal Korošec.
Problem vračanja tujcev je povezan s sporazumom za vračanje, ki ga Slovenija nima z Bosno in Hercegovino. “Osnovni problem pri ilegalnih migracijah je prav ta, da je Sarajevo zbirni center za pribež-nike iz Azije in dela bivše Sovjetske zveze. Slovenija je Bosno pred pol leta prosila, naj uvede vize za te države, saj je vizna politika vsaj po mojem mnenju element zatiranja ilegalnih migracij in sploh instrument varnosti,” je povedal mag. Slavko Debelak na nedavnem srečanju v Posavju, kjer so govorili o problemih migracijske in azilne politike. Pa za zdaj še ni premika v tej smeri. S Hrvaško so te stvari po njegovem mnenju dokaj dobro urejene. Letos je bilo vrnjenih okrog pet tisoč tujcev.
Slovenska policija je za izboljšanje stanja uvedla kratkoročne in dolgoročne ukrepe za varovanje državne meje. Predlagali so kadrovske okrepitve na izpostavljenih enotah, v varovanje meje so intenzivneje vključili konjenike in vodnike službenih psov, prav tako so predvideli intenzivnejšo uporabo tehničnih sredstev (helikopterjev). V največji možni meri izkoriščajo vozilo z vgrajeno termovizijsko kamero, v kratkem pa pričakujejo tako vozilo kot pomoč iz Nemčije.
L. M.
pri vsem, da je prestal toliko strahu, in je od maja 1997 spal pri sosedih Rifljevih. Prepoznal je oba Roma za tista, ki sta ga obiskovala. Tudi Ana Zoran, sestra pokojnega Klemenčiča, je povedala podobno zgodbo, saj živi blizu brata in je bila njegova skrbnica. Prav ona je na dan ropa poklicala policijo. Potem sta še večkrat prišla k Ivanu.
Mnogo slabši spomin pa sta imela obtožena, zlasti Hudorovac, ki o Klemenčiču ne ve ničesar, spomnil se ni niti zaslišanja iz leta 1997, ko je povedal marsikaj, krivdo pa je valil predvsem na Vašija. Slednji je delal obratno: tokrat je na glavni obravnavi dejal, da sta se kritično obdobje sicer skrivala skupaj pred policisti in daje enkrat bil pri Klemenčiču, o ropu in ostalih tatvinah pa ni vedel ničesar. Ravno tako ne o drugih očitanih kaznivih dejanjih - velikih tatvinah.
Med 28. aprilom in 9. majem sta namreč skupaj vlamljala in kradla po hišah in zidanicah. V Vinici pri Smarjeti sta iz nezaklenjene zidanice Marjana Gorenca, ki je takrat nekaj delal na strehi, odnesla okrog osem tisoč tolarjev, ko je ta šel za njima, pa sta to zanikala. Kasneje ju je prijela policija in del denarja še našla. V Črevcu sta vlomila v stanovanjsko hišo Milana Ra-divojeviča, in odnesla nekaj piva ter polomila dvoje vrat. Na ploščicah je Bojan pustil sledi, ki so se ujemale z odtisom njegove športne copate. Z razbitjem okna pa sta
Večkratni kršitelj brez avta
HUDO - Policisti so 7. oktobra med kontrolo prometa v križišču za naselje Hudo ustavili 18-letnega V. B. iz Brezja, ki je vozil brez vozniškega izpita in z vozilom, ki tehnično ni bilo brezhibno. Ker je šlo za večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov - v zadnjem času so ga obravnavali osemnajstkrat - so mu vozilo začasno zasegli in ga znova predali sodniku za prekrške.
Pobegnil brez plena
NOVO MESTO - 4. oktobra nekaj po 19. uri seje na Seidlo-vi cesti zgodil poskus ropa. Prodajalca trgovine Motoroil sta končala z delom. B. P. iz Podgo-re je imel v roki kovček z dnevnim izkupičkom 497 tisoč tolarjev. Iz trgovine je odšel zadnji, in ko je zaklepal, je do njega stopil neznanec, ga posprejal in mu grozil s pištolo. Grozil je tudi drugemu prodajalcu, ki pa je stekel za zidano ograjo in po mobilnem telefonu poklical policiste. Neznanec je nato brez plena pobegnil.
Ponarejena bankovca
METLIKA - 2. oktobra so v Metliki odkrili kar dva ponarejena bankovca. Neznanec je na bencinskem servisu unovčil ponaredek za deset tisoč tolarjev, med dnevnim izkupičkom pa so ga odkrili na Agenciji za plačilni promet. Istega dne je občanka na Dolenjski banki položila večjo vsoto nemških mark. Med štetjem je delavka odkrila ponarejen bankovec za sto mark. Policisti so oba bankovca zasegli in ju poslali na ekspertizo Banki Slovenije.
Razgrajal v trgovini
KANIŽARICA - Policisti so 3. oktobra popoldne do iztreznitve pridržali 44-letnega vinjenega B. H. iz Kanižarice, kije v tamkajšnji trgovini razgrajal ter grozil s pretepom lastniku trgovine in delavki. Odnehal ni tudi po prihodu policistov. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
nepovabljena vstopila tudi v stanovanjsko hišo Antonije Jarc v Zalogu pri Škocjanu, od koder sta odnesla nekaj posode, hrane, cigarete in vojaški bajonet. Slednjega so policisti pri Bojanu tudi našli in ga zasegli.
Bojanova zagovornica po uradni dolžnosti je v zaključni besedi poudarila, da mu očitani rop ni dokazan, kvečjemu velika tatvina, pri velikih tatvinah pa le tista na škodo Gorenca. Vašijev zagovornik, tudi po uradni dolžnosti, pa je ocenil, da ni nobenih dokazov za sostorilstvo pri ropu ter za vlome in tatvine. Oba sta med olajševalne okoliščine navedla odmaknjenost dogodka, skrb za družino z otroki ter da so bile ukradene stvari majhne vrednosti. “To je res, toda bila sta na begu in hrana, pijača ter denar so takrat zanju imeli veliko vrednost. Predlagam efektivno zaporno kazen,” je menil tožilec.
Sodišče je oba spoznalo za kriva in ju za rop kaznovalo z dveletno zaporno kaznijo, za serijo velikih tatvin pa z devetimi meseci. Enotna kazen znaša dve leti in pol. Obtožena sta oproščena stroškov kazenskega postopka. Sodnik Ku-sič je med oteževalnimi okoliščinami naštel dejstvo, da sta izrabila Klemenčičevo zdravstveno stanje. Rop sta izpeljala v sostorilstvu, za kar je zagrožena kazen najmanj pet let zapora, “toda bili smo soglasni, da je to prehudo, kot olajševalne okoliščine pa smo upoštevali odmaknjenost dogodka, deloma priznanje in nizko vrednost ukradenih predmetov. Sicer pa gre za specialna povratnika. Pri odmeri kazni za veliko tatvino, kjer je zagroženih do pet let zapora, pa smo se odločili po tri mesece za vsako tatvino."
L. MURN
Pazite na ponaredke!
Ponarejeni desettisočaki
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto je bilo v zadnjem času unovčenih več ponarejenih bankovcev po deset tisoč tolarjev. Ponaredki so bili najpogosteje unovčeni v prodajalnah z živili in v gostinskih lokalih na območju Metlike, Črnomlja, Novega mesta in Dolenjskih Toplic. Ti ponaredki so slabi, od pravih bankovcev pa se razlikitjejo po papirju, ki je izredno slabe kvalitete (klasični papir za fotokopiranje in tiskanje), na otip so bo(j gladki, tisk - predvsem vijoličasta barva, ki na bankovcu prevladuje, je na ponaredku temnejše barve. Ponaredki so tudi brez zaščitnega vodnega tiska, varovalne nitke, v nekaterih primerih nimajo belega roba.
PU Novo mesto prosi občane, ki bi morda karkoli vedeli o unovčevanju ali izdelavi ponarejenih bankovcev, da o tem takoj obvestijo policijo, osebo, ki je ponaredek unovčila, da pa s svojim obnašanjem, če je le mogoče, ne opozorijo na odkritje ponaredka do prihoda policistov. Osebe, ki poslujejo z bankovci, naj posvečajo večjo pozornost kontroli bankovcev, pozorni naj bodo do občanov, ki se vedejo čudno, zapomnijo naj si osebo, prevozno sredstvo in opis ostalih oseb, s katerimi se je unovčevalec družil.
Iz 13 nastala 03
Volilna nekultura
BREŽICE - Nekaj dni pred volitvami plakati s podobo kandidatov veselo visijo tudi po posavskih občinah. Čeprav ni opaziti kakšnega množičnega odstranjevanja lepakov in plakatov, pa so mnogi obrazi postali čez noč malce spremenjeni - dobili so brado, brke, sončna očala. Veliko pa so si privoščili neznanci, ki so se pretekli teden spravili nad plakate kandidata LDŠ Jožeta Avšiča. Zaporedno številko 13, pod katero je vpisan, so v nekaterih KS Krška vas in Velike Malence prelepili in jo spremenili v številko 03, pod katero je vpisan kandidat SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Poleg tega so oskrunili tudi velik Avšičev pano v Dobravi ter ga opremili z grobimi žaljivkami.
Občinska LDS je tako na policijsko postajo Brežice in na policijsko upravo Krško naslovila ovadbo v zvezi s kršitvami zakona o volitvah in volilni zakonodaji.
Onesnažena Dobličica
ČRNOMELJ - 5. oktobra zjutraj so delavci IMP Livar pri obratu za pripravo peska prali vodni filter, zaradi prevelike količine usedlin pa je voda stekla čez bazen in z usedlinami odtekla v reko Dobličico. Na kraju dogodka so vzeli vzorce vode, kraj pa si je ogledal tudi vodnogospodarski inšpektor iz Novega mesta.
Pristal na boku
KLENOVIK - 69-letni voznik osebnega avta P. M. iz Klenovika je 2. oktobra zapeljal na desno neutrjeno bankino, kjer ga je začelo zanašati. Zapeljal je čez vozišče na obcestni nasip in se prevrnil. Voznik seje hudo poškodoval in so mu pomoč nudili v novomeškem zdravstvenem domu.
Morje ilegalcev
POSAVJE - 3. oktobra so policisti pri ilegalnem prehodu državne meje prijeli 11 tujcev: 9 Romunov, Turka in Iranca, med 6. in 8. oktobrom pa 19 tujcev: 9 Romunov, 8 Moldavijcev in dva državljana Bangladeša. Kršitelje so po postopku vrinili na Hrvaško.
Devetdesetletnici grozil s pištolo
Pepco Barborič, ki v hišici v Gorenji vasi živi sama, že drugič oropali - Rom zahteval denar in hrano - Skoraj dve uri sama z njim - “Ni me bilo strah” - Policisti prijeli dva roparja
GORENJA VAS PRI SMARJETI - Mirno sredino popoldne 4. oktobra je 90-letna Pepca Barborič počivala v svoji dnevni sobi v hišici sredi vasi, kjer že deset let, odkar je vdova, živi sama. Toda že drugič jo je na stara leta obiskal ropar in ji celo grozil s pištolo. K sreči ji ni ničesar storil, odnesel pa je le nekaj sto tolarjev.
"Ležala sem, ko je nenadoma v sobo vstopil neznan moški, mislim da Rom, in mi rekel, naj mu izročim denar. Dejala sem mu, da denarja nimam, saj nikoli nisem bila v službi, vedno sem le delala na kmetiji. Pa je vztrajal in bil pri meni skoraj dve uri,” je pripovedovala starka, ki je spomladi dočakala 90. rojstni dan, pa je za svoja leta še vedno
dala v življenju skozi, da me sploh nič več ne more presenetiti,” je mirno pripovedovala Pepca, kot da gre za filmsko zgodbo, ne pa za dogodek, -ki se ji je dan prej pripetil.
Pravi, da si je vseskozi želela, da bi prišel kdo na obisk in jo rešil, pa kot zanalašč ni bilo nikogar na spregled. “Ampak je ropar prišel točno po pokojnini. Kot pred letom dni, ko sem skozi okno videla nekega moškega in sem samo za nekaj minut odšla na vrt po solato, pa sem potem v sobi našla prazno denarnico. Takrat so mi odnesli več, dve pokojnini, ki sem ju hranila. Saj sama ne potrebujem veliko, toda vnukom rada kaj dam,” je pripovedovala in povedala še, da za sredin rop znova ni hotela nikomur povedati. “Snahi sem, pa mi je rekla, da moramo poklicati policijo. Res je prišla, me iz-
prašala in dejala, da je prav, da se taka stvar prijavi. Morda pa res, če ne bi nič ukrenila, bi mogoče znova prišli krast k meni. Tudi sosedje so dejali, da je takrat po vasi krožila modra stoen-ka, v kateri je bilo še nekaj Romov,” je dejala Pepca, nato pa se razveselila ob novici, da je policija še naslednji dan prijela dva moška, osumljena njenega ropa.
Z novomeške PU so namreč sporočili, da so policisti 5. oktobra nekaj po polnoči na podlagi 2. odstavka 157. člena ZKP pridržali 28-letnega A. H. iz Brezja in 48-letnega D. K. z Otočca, ker sta osumljena kaznivega dejanja ropa. Dan prej naj bi 90-letno Pepco Barborič s pištolo prisilila, da jima je izročila okrog 900 tolarjev. Osumljenca sta po dejanju še nekaj pojedla, nato pa odšla. Policisti soju prijeli na podlagi prijave in dobrega opisa. Po končani preiskavi so zoper oba napisali kazensko ovadbo.
L. MURN
ŽE DRUGIČ OKRADENA - “Ropar mi je kar naprej govoril, naj mu dam denar, na glavo mi je prislonil pištolo. Tu v predalu je naše! le nekaj sto tolarjev, "je pripovedovala pogumna Pepca. (Foto: L. M.)
neverjetno čila in prisebna. To ji je še kako prav prišlo, saj ji je ropar na glavo prislanjal pištolo in vztrajal pri svojem. Hotel je tudi krompir, čebulo... “Najprej sploh nisem vedela, da gre za orožje. Toda bila sem močna, čeprav me je bilo malo strah. Pokazala sem mu predalčke, v katerih imam le zdravila. Vzel je nekaj sto tolarjev, vendar ni bil zadovoljen, rekel je, da hoče tisočake. “Nimam, sem rekla.” Ja, če me ubije, me pa ubije, sem si mislila. "Saj sem že nekaj stara, pa tudi toliko hudega sem že
R
HIŠICA SREDI VASI - Laije bi bilo razumeti, da bi Pepco sredi belega dne oropali, če bi živela kje na samem, toda njena hišica stoji sredi vasi. Pa vendarle so jo že drugič okradli. (Foto: L. M.)
in opreme
m
www.posui.si 11 info@posta.si	STORITVE	NA	DOMU
Zakaj bi hodili na pošto...
Za polno življenje ljudi vseh starosti
Nas ne zanima le "tretja univerza" in domovi starejših, ampak še kako tudi vrtci in brezplačno in kakovostno izobraževanje mladih. Mi se ne borimo le za pokojnine, pač pa tudi za nova delovna mesta in spodobne plače, za gospodarnost na vseh nivojih, za dostopno zdravstveno varstvo, za dobre odnose med nami in s sosednjimi državami, za enakopravnost pri vstopu v Evropo, za stanovanja za mlade in ohranjanje okolja ... skratka za prijazno družbo vseh starosti. Nas zanima usoda naših potomcev!
Volite zase! Volite DeSUS!
izkušnje poštenost strpnost modrost
www.desus.si
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Za dodatne Informacije:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.- Cankarjeva 3- 2507 Maribor- tel.: 02/233 21 00- faks: 02/233 25 30 individualna premoženjska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 e-pošta: info@zav-mb.si- spletna stran: www.zav-mb.si Poslovne enote ZM d.d.:
Ljubljana tel: 01/234 55 00- Slovenj Gradec- tel.. 02/884 15 91- Ljutomer- tel.: 02/584 13 60 -Celje tel.: 03/544 35 04- Kranl- tel.: 04/236 70 40- Koper- tel.: 05/639 88 27-Nova Gorica- tel.: 05/335 90 00- Novo mesto- tel.: 07/332 53 30
... če pride pošta k vam?!
Več informacij dobite pri vašem pismonoši.
KJ POŠTA SLOVENIJE
kusnje
,steno*
MAN/*
tuuitična.
07/ 33 33
Zejencijci
2 1	115
25 477
03.0 MHZ
Izberete na cestninski postaji j vedno napačno vrsto?
Enostavno ABC
IZBERITE MODRO SVOJO POT
d.d.l
Nova premoženjska zavarovanja
• Še kvalitetnejša
Z novim načinom zavarovanja hiše- stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovili-da vam vse- kar je uničeno- nadomestimo z novim.
• Boli raznolika
Izbirate lahko med različnimi variantami zavarovanj-ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam.
• Varnejša
Zavarovanja krijejo več nevarnosti-saj smo povečali število rizikov-ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj.
• Ugodnejša
Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine
Postanite uporabnik! Elektronsko tablico sistema ABC lahko dobite na bencinskih servisih Petroia in 0MV Istrabenza ob avtocestah in vpadnicah ter v vseh tehničnih bazah AMZS. Elektronska tablica je prenosljiva Nepogrešljiva j e za vse, kt se vsaj štirikrat mesečno peljete skozi
Izberite pravo - sistem ABC. Plačevanje cestnine brez ustavljanja. Hitreje, ceneje, varneje.
zla vse dodatne informacije o sistemu ABC Avtomatskem Brezgotovinskem Cestninjenju * pokličite na zeleni telefon aii obiščite spletno stran www.dars.si,
"AN, BAN, PET PODGAN...
... SE RES NE MORETE ODLOČITI?" fordfiesta in fordfocus.
trije ugodni načini nakupa:
* staro za novo: EUROTAX + dodatna premija
ali
brezplačna dodatna oprema
ali
** super kredit na 3 ali 5 let.
pričakujteveč. plačajtemanj.
PSC Paič , Krška vas - Brežice
tel.: 07 495 90 59
Č/Z/Kc/
► POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: NISSAN ADRIA d.o.o., Ljubljana
► Pooblaščena prodajalca: ►AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, 30 99 310 »AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 81 40 389
www.nissan-almera.com ( NISSAN )
NOVO MESTO
I Primer izračuna*:
za Demio 1,4i TE Cool ^ 50 % polog - 1.129.355 SIT 50 % v 24 obrokih po 47.056 SIT j Obresti vam podarimo
Demio 1,4i TE Cool 2.258.710 SIT
KREDIT
&
LEASING
mazoa
Sporočilo zavarovancem Vzajemne zdravstvene zavarovalnice
Svoje zavarovance, vse prejemnike ponudb k preureditvi obstoječih zdravstvenih zavarovanj za doplačilo, obveščamo, da bomo omogočili 6,5-odstotno znižanje premije od 1. novembra 2000 dalje vsem, ki bodo dodatke vrnili najkasneje do 20. oktobra 2000.
900.000 zavarovancem, ki so dodatke t j .	že vrnili, se iskreno zahvaljujejo	za
V ZA J bMIN A	izkazano zaupanje,
zdravstvena	Za dodatne informacije	pokličite	na
zavarovalnica, d.v.z.	tel. št. 33-26-210.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	0609/633 553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brusnicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• 9TAN0VANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenjivasi, Straži, Šmarjeških Toplicah;
V_______________________________
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Dol. Vrhpolju, Gor. Suhadolu, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mest Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vri . Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem'mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje1 bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju.
Oglasite se na sedežu todjetja ali nas pokličite. _____________________________________
Na s«i«m c«neje s Slovanskimi železnicami!
17. OKTOBER
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
UU6UANSK1 SEJEM
Novo mesto, Seidlova 5
tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto,
TA	Kandijska	9
turistično, ozjencijo 07/ 33 2\ 115, 33 25 477
IVA5
četrtkov
prijatelj
• 13.10. - dan slovenskih zdravilišč, s predstavitvami novosti, degustacijami in brezplačnimi »wellness« storitvami
• razstava varovalnih živil
• Eko bazar - otroški in mladinski festival zdravega sožitja z naravo
• razstava malih živali
• razstava gob
Naravnost zdrava!
Ljubljana: A COSMOS, 01/51 95 090; GAMA CENTER, 01/52 31 126; MAZDA CITY, 01/24 25 000 Maribor: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550; Ptuj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451 Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770; Celje: STIGMA 93, 03/4P 18 500 Zagorje: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje: AS AVTOMOBILI SKORNŠEK, 03/89 72 170 Kranj: AVTO MOČNIK, 04/20 41 696; Koper. AVTOPLUS, 05/61 37 037; Nova Gorica: AUTORENT, 05/30 28 460; Novo mesto: SIGMAC0M, 07/33 76 400; Brežice: GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
31. SEJEM PONUDBE PROIZVODOV, DEJAVNOSTI IN IDEJ ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
Mazda vam ponuja leasing z obrestno mero:
SEJEM NARAVA-ZDRAVJE
Premacy l,8i Exclusive
3.549.900 SIT
323 F-cool od 2.412.671 SIT
Nemogoče, boste rekli. Pa vendar je res: pri Mazdi vam ponujamo izjemno ugoden leasing, z 0-odstotno obrestno mero za avtomobile Demio l,4i TE Cool, 323F-cool in Premacy Exclusive. Če pa ste se zagledali v kakšnega od drugih modelov, bomo tudi v tem primeru poskrbeli za nadvse ugoden kredit in leasing. Še več: polog in rok odplačila bomo prilagodili vašim željam in potrebam, ves postopek pa boste opravili na enem mestu - pri vašem prodajalcu z vozili Mazda. Oglasite se!
* Kupec plača le stroške odobritve in vodenja leasinga v znesku 1,5 % MPC. Višina mesečnega obroka je odvisna od valutnih razmerij.
SR
I
Se prve točke svetovnega pokala
Na dirki za svetovni pokal Pariz - Tours je Gorazd Štangelj spet dokazal, da sodi v sam svetovni vrh - Tempo vodilnega v svetovnem pokalu je bil zanj prepočusen
Turk na Hrvaškem v četrtfinalu
Kastelca na mastersu ustavila poškodba
NOVO MESTO - Na članski zaključni turnir (masters) letošnje teniške sezone v Sloveniji v teniškem centru Bombač se je od igralcev Krke Teniškega centra Otočec uvrstil le zmagovalec mladinskega mastersa Tomaž Kastelec, ki je v prvem krogu zaradi obnovljene poškodbe hrbtenice izgubil dvoboj z Miranom Cejem iz Maribora.
Njegovi klubski tovariši Rok Štamcar, Blaž Turk in Tadej Pucelj so se v nedeljo udeležili močnega mednarodnega turnirja Alpe Adria v Zagrebu. Blaž T\irk je v prvem krogu z 2:0 premagal Hrvata Tomislava Tucibata, v drugem krogu je bil z 2:0 boljši od Hrvata Gorana Milete, v četrtfinalu pa je z 0:2 (3:6, 1:6) izgubil s prvim nosilcem turnirja Hrvatom Ivanom Cinkušem, 450. na ATP lestvici. Tadej Pucelj, ki je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe hrbtenice nastopil prvič, je v prvem krogu z 2:1 ugnal Hrvata Velimirja Svigirja, v drugem kolu pa je izgubil s Hrvatom Mirom Hrvatinom z 0:2. Štamcar je v prvem krogu z 0:2 (4:6, 4:6) izgubil s Hrvatom Markom Despotom.
NOVO MESTO - Najboljši slovenski kolesar Novomeščan Gorazd Štangelj je zaključne pripraVc na nastop na svetovnem prvenstvu začel s štirietapno dirko Giro della Provincia di Lucca, kjer je ves čas kolesaril skupaj s favoriti in na koncu osvojil 7. mesto v skupnem vrstnem redu, v nedeljo pa je tik pred svetovnim prvenstvom v Plouayu na predzadnji letošnji dirki za svetovni pokal Pariz - Tours s petim mestom in svojimi prvimi točkami za svetovni pokal dosegel svoj nov največji uspeh.
Na startu v Parizu seje zbrala vsa svetovna kolesarska smetana na čelu z olimpijskim prvakom Janom Ulri-chom. Prav nihče, ki pričakuje visoko uvrstitev na svetovnem prvenstvu, tokrat ni manjkal. Gorazd-, ki je vse štiri dni dirke Giro della Provincia di Lucca brez težav držal korak s tekmeci in v skupnem vrstnem redu z zaostankom 11 sekund za zmagovalcem in istim časom, kot ga je imel tretjeuvrščeni Alessandro Bertolini, osvojil sedmo mesto, od dirke Pariz - Tours ni veliko pričakoval, vsaj na glas ne. Proga in mrzlo deževno vreme z vetrom mu niso bili pisani na kožo, vendar je očitno tako dobro
prfpJavljen, da ga tudi to ni motilo. 254 km dolga klasična preizkušnja svetovnega pokala seje začela razpletati 70 km pred ciljem, ko se je od glavnine oddvojila skupina 12 kolesarjev, med katerimi so bili poleg Štanglja in drugih tudi kasnejši zmagovalec Italijan Andrea Tafi pa vodilni v svetovnem pokalu Nemec Erik Zabel in Belgijec Andrej Črnil, ki bi Nemcu edini še lahko odvzel končno zmago v svetovnem pokalu. Skupina se je kmalu razbila na dva dela, Gorazd pa je skupaj z Zablom ostal v drugi skupinici. 25 km pred ciljem je vodilnim ušel Tafi, medtem pa je Štangelj ugotovil, da je tempo
i
300
301
SPRINTERSKI REKORD NA MNOGOBOJU - V petek in soboto so prizadevni prireditelji iz atletskega kluba Fit na novem štadionu v Brežicah pripravili ekipno državno prvenstvo v atletskih mnogobojih in državno prvenstvo v štafetnih tekih. Kljub dežju in hladnemu vremenu so natačni časomerilci zabeležili tudi en državni rekord. V teku na 60 m ga je s časom 7.17 dosege! Novomeščan Matija Kraševec (na sliki v vodstvu med tekom na 800 m), ki je med pionirji zmagal tudi v mnogoboju. Vsi izidi so objavljeni v rubriki Besedo imajo številke. (Foto: I. V.)	’
Spektakel kljub dežju in blatu
Novo avtomobilsko dirkališče v Cerkljah je prestalo ognjeni krst - Preko Eurosporta so ga spoznali po celi Evropi - Dirki za evropski pokal dobila Colciago in Morbidelli
CERKLJE - Sobotna in nedeljska avtomobilistična prireditev na pravzaprav še ne povsem končanem prvem slovenskem avtodromu Mobikrog v Cerkljah ob Krki velja za največji avtomobilistični spektakel pri nas doslej. Zagretim organizatorjem z nekdanjim odličnim dirkačem Topličanom Matjažem Toml-jetom na čelu je grdo zagodlo vreme, saj so morali gasilci črpati vodo z dirkališča. Tako domači dirkači, ki so se na novi 2 km dolgi stezi, speljani po povezovalnih poteh med parkirišči za letala nekdanjega vojaškega letališča pomerili za državno prvenstvo, kot tpjci, ki so se v Cerkljah med drugim borili za skupno zmago v evropskem pokalu superturing.
Čeprav so morali gledalci in dir- prednost vse do cilja, medtem ko v
kači dva dni gaziti po blatu ob stezi, se nihče ni pritoževal, saj so bili domači avtomobilisti presrečni, da so dobili svoj tako težko pričakovani objekt, tujce pa so točke evropskega pokala tako zanimale, da blata najbrž niti niso opazili. Njihovi nedeljski dirki sta bili obenem osrednja točka dvodnevne prireditve in največja paša za oči. V prvi preizkušnji seje audijem A4 quatro na mokri stezi kot edini s pogonom na vsa štiri kolesa najbolje znašel Italijan Roberto Colciago, ki povedel že na startu in potem iz kroga v krog povečeval
drugi vožnji ni imel sreče in je moral zaradi okvare motorja odstopiti.
Prvi junak cerkljanskih preizkušenj je bil nekdanji dirkač formule 1 Italijan Gianni Morbidelli z bmw-jem 320i. V prvi preizkušnji se je v boju za tretje mesto zavrtel na stezi in precej zaostal za vodilnimi, večji del dirke pa se je na vso moč trudil prehiteti kandidata za skupno zmago Nizozemca Petra Koxa s hondo accord, kar mu je v zaključku dirke uspelo. V drugi preizkušnji pa je Morbidelli izkoristil odstop Colcia-ga in zmagal. Skupno zmago pa sije
prav na zadnji preizkušnji v Cerkljah priboril Fabrizio Giovanardi z alfa romeom 156, kije že pred cerkljansko dirko vodil v skupnem vrstnem redu, Kox je zadržal drugo mesto. Morbidelli si je z zmago zagotovil skupno tretje mesto, drugi nekdanji zvezdnik formule 1 Nicola Larini z
• Slovenski in hrvaški dikači so se morali prilagoditi slabim vremenskim razmeram in zahtevam italijanskim organizatorjem dirke evropskega pokala. V skupnem vrstnem redu dirke za državno prvenstvo za divizijo 1 in 2 je zmagal Jani Trček s fordom es-cortom cosvvorthom, v pokalu seicen-to pa je bil najhitrejši Vlado Očko, novomeška dirkača Lojze Udovč in Alojz Pavlič pa sta dirko končala na devetem oziroma desetem mestu.
alfa romeom 156 pa je kljub 2. mestu v prvi vožnji in 3. mestu v drugi vožnji ostal na četrtem mestu skupnega vrstnega reda.	^	^
. ‘ J
KOX IN MORBIDELLI NA NOŽ - Drugouvrščeni v evropskem pokalu v razredu super turing Nizozemec Peter Kox s hondo (levo) je v prvi preizkušnji v ozadju bil neizprosen boj za točke s tretjeuvrščenim Giannijem Morbidellijem (v sredi). Posledica njunega boja so bili razbiti odbijači, udrta vrata in zelo malo točk. Obe dirki so si v posnetku na Eurosportu lahko ogledali avtomobilski navdušenci po celi Evropi. (Foto: I V)
vodilnega v svetovnem pokalu zanj prepočasen, saj so slovitemu Nemcu počasi že pohajale moči. Zato se je Novomeščan odločil, da se pridruži vodilnim, kjer sta taktiko krojila Taf-ijeva moštvena kolega iz Mapeia Italijana Nardelo in Bettini. Gorazd je ubežnike ujel in si v ciljnem šprintu priboril fantastično 5. mesto in s tem prve točke za svetovni pokal, kjer je zdaj v skupnem vrstnem redu po 9 dirkah s 36 točkami na 21. mestu.
Zal je bila dirka usodna za prvega favorita svetovnega prvenstva olimpijskega prvaka Jana Ulricha, ki je 20 km pred ciljem, ko je ob pomoči svojega moštva poskušal ujeti Štanglja in tovariše, udaril v prometni otok in si pri padcu grdo presekal ustnico, da so mu jo morali zakrpati s šestimi šivi in najverjetneje v Plou-ayu sploh ne bo nastopil.
I. V.
Meddržavni dvoboj v motokrosu
V Prilipah po osem najboljših iz Slovenije in Hrvaške
BREŽICE - AMD Brežice bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 13.30 na stezi v Prilipah pripravilo dvoboj motokros reprezentanc Hrvaške in Slovenije v razredih 85, 125 in 250 ccm. To bo prvi uradni dvoboj teh dveh reprezentanc po osamosvojitvi. V vsaki kategoriji bo nastopalo po osem v državnem prvenstvu najbolje uvrščenih voznikov. Slovenijo bodo med drugimi zastopali tudi tekmovalci iz našega konca Jaka Može (Mel Novo mesto), Primož Jazbar, Marko Krošelj (oba AMD Brežice), Andrej Čuden (Fun šport) in Dejan Ogulin (Nix Semič).
V razredu 250 ccm bo nastopil tudi naš najboljši motokrosist Sašo Kragelj iz Radizlja pri Orehovi vasi. Med Hrvati velja omeniti nastope Nenada Šipka, ki se z našim Kragljem meri tudi na dirkah svetovnega prvenstva. Dan pred dvobojem v Prilipah se bosta reprezentanci pomerili v Zaboku na Hrvaškem.
Drugi del jesenskega DŠI
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo oktobra in novembra pripravila zadnja tekmovanja letošnjih delavskih športnih iger. Šahovski turnir bodo pripravili 17. oktobra ob 18. uri v sejni sobi štadiona Portoval, košarkarski turnir bo v četrte, 19. oktobra, ob 16. uri v športni dvorani Marof, Tekmovanje v pikadu, odbojki in streljanju bodo v športni dvorani Marof v četrtek, 26. oktobra, ob 16. uri, badmintonski turnir bo prav tam v torek, 31. oktobra (dan reformacije), ob 10. uri, igralci namiznega tenisa se bodo pomerili v četrtek, 9. novembra, ob 16. uri, delavskošportno jesen pa bodo v soboto, 18. novembra, zaključili kegljači. Vsa dodatna pojasnila dobite na Agenciji za šport Novo mesto po telefonu 07/33 22 267.
Za začetek neodločeno
RIBNICA - V prvem krogu v drugi državni ligi malega nogometa sta se ekipi Ribnice in Kamel Combica po razburljivi končnici razšli z nedoločenim izidom 5:5 (0:2). Junak srečanja je bil vratar Ribnice Boris Matelič, ki je dosegel kar štiri zadetke. (M.G.)
Luka drugi v Italiji
STRAŽA - Na zadnji dirki letošnjega državnega prvenstva v kartin-gu je Stražan Luka Jurkovič v Kle-nju pri Udinah v Italiji osvojil skupno drugo mesto in se je v skupnem seštevku državnega prvenstva v kategoriji 100 junior prebil na končno tretje mesto. Na dirki v Klenju je po prvi vožnji celo vodil, vendar je v finalu na mokri progi v dežju na startu naredil napako in s tem zapravil svojo najboljšo uvrstitev.
Dve zmagi Povšeta
SEVNICA - Na oktobrskem turnirju za odprto prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu je zmagal Martin Povše, drugi je bil Predrag Lazič in tretji Milan Mitrovič. V skupnem vrstnem redu vodi Toni Kranjec. Martin Povše je zmagal tudi na turnirju za letošnje posamezno prvenstvo Radeč. (J. B.)
ATLETIKA Ekipno prvenstvo Slovenije v Brežicah, moški - 1. Kronos 30.945, 2. Krka Telekom Novo mesto 26.166, 3. Fit Brežice 21.746 itd.; ženske - 1. Fit Brežice 21.877, 2. Domžale 17.421, 3. Triglav Kranj 12.098.4. Krka tele-kom 10.508 itd pionirke - 1. Dominika Gačner (Kladivar Celje (3126), 3.Gordana Dragišič (Krka Telekom Novo mesto) 2927, 5. Katarina Zorko (Fit Brežice) 2808. 8. Barbara Tomše 2704, 9. Tamara Veble 2608, 10. Tamara Rožman 2600 (vse Fit Brežice); pionirji -1. Matija Kraševec (Krka Telekom) 3328, 11. Rok Deržanič (FIT Novo mesto) 2797; mlajše mladinke - I. Tina Levičnik (ŽAK Ljubljana) 3796, 3. Mateja Drobnič (FIT Brežice) 3364, 6. Radoj-ka Trifkovič (Krka Telekom) 3100; mlajši mladinci - 1. Sašo Petelin (Kronos) 4560,2. Primož Jeralič (Krka Telekom) 4503, 3. Marko Hren (Krka Telekom) 4006,4. Valentin lljaž (FIT Brežice) 3846, 5. Miha Gabrič (FIT Brežice) 3541, 6. Goran Barlovič (FIT Brežice) 3495, 7. Dominik Černelič (FIT Brežice) 3319; starejše mladinke - 1. Larisa Capuder (Domžale) 3176, 2. Anja Čepin (FIT Brežice) 3148, 3. Saša Mlinarič (FIT Brežice) 2837, 4. Urša Kapš (Krka Telekom) 2613, 5. Valentina Slak (Krka Telekom) 1868; starejši mladinci - 1. Grega Nahtigal (ŽAK Ljubljana) 5695, 3. David Smukovič (FIT Brežice) 4886, 5. Janez Šekoranja (FIT Brežice) 4608, 9. Borut Sever (Krka Telekom) 3353, 10. Luka Strajnar (Krka Telekom) 3100; članice - 1. Vladka Lopatič (FIT Brežice) 4209, 3. Suzana Kos (FIT Brežice) 2807; člani - 1. Robi Teršek (Klacivar Celje) 5545, 3. Janez Jeralič (Krka Telekom) 4542, 6. Igor Nikolič (Krka Telekom) 3334.
Državno prvenstvo v štafetnih tekih, 4 x 800 m, moški - 1. Por-tovald 8:03,23, 2. Krka Telekom 8:16,29, 3. FIT 8:17,35, 4. Sevnica 8:18,73, 5. Krka Telekom II 10:45,27; 4 X 200m (moški) - 1. Krka Telekom 1:39,70, 2. FIT 1:41,57, 3. Krka Telekom !1 1:42,67; 4 X 200m (ženske) - 1. Krka Telekom 1:54,24, 2. FIT 1:'4,66.
KOLESARSTVO Dirka za Svetovni pok;1 Pariza - Tours (254,5 km); 1. Andrea Tafi (Italija/Mapei) 6:38:14 (38,344 km/h), 2. Andrei Črnil (Belgija) 3. Daniele Nardello (Italija) oba +39,4. Paolo Bettini (Italjja) 1:36, 5. Gorazd Štangelj (Slovenija) 1:39, 6. Rik Verbrugghe (Belgija) 1:39, 7. Zbigniew Spruch (Poljska) 1:39, 8. Rolf Soerensen (Danska) 2:00, 9. Jaan Kirsipuu (Estonija) 2:05,10. Alessa idro Petacchi (Italija) 2:05, 11. Erik Zabel (Nemčija) 2:05... 21. Andrej Hauptman (Slovenija) 3:44 itd.
NOGOMET 2. SNL, 10. krog - Elan : Beltinci 4:1. Lestvica: 1. Živila Tri-
glav 20, 2. Jadran Šepič 20, 3. Elan 20, 4. Livar 19, 5. Nafta 18,
6. Zagorje 17, 7. Dravinja 17 itd.
NAMIZNI TENIS
L SNTL, 3. krog - ERA Tempo : Krka 5:5 (U. Slatinšek : Horvat 0:2, T. Vodušek: Hribar 0:2, J. Slatinšek : Retelj 2:0. U. Slatinšek : Hribar 2:0, T. Vodušek : Horvat 0:2, J. Slatinšek : Retelj 1:2, J. Sla-tinšek/U. Slatinšek : Horvat/Hribar 2:1, J. Slatinšek : Horvat 0:2, J. Slatinšek : Hribar 2:0, Vodušek : Retelj 2:0)
Lestvica: 1. Radgona 6,2, Krka 5, 3. ŽNTK Maribor 4, 4. Kerna Puconci 4, 5. Maxi Olimpija 3, 6. ETA Preserje 3,7. ERA Velenje I, 8. Moravske Toplice Sobota 1, 9. Učila Križe 1, 10. Radlje 0.
V soboto, 14. oktobra, bo Krka igrala na Otočcu z zadnjeuvrščen-imi Radljami.
KOŠARKA
1. SKL Kolinska, 3. krog -KRKA TELEKOM : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 106:61 (80:43, 56:30, 26:19); dvorana Leona Štuklja, gledalcev 450, sodnika: Vidič (Tolmin), Lindič (Ljubljana). Krka Telekom: Anzulovič 7 (5:6), Dončič 17 (2:2), Petrov 17 (2:2) Smodiš (0:2), Davison 15 (1:2), Drobnjak 34(7:10),Taraniš
7, Ščekič 9 (1:2), Arapovič.
ZAGORJE BANKA ZASAVJE: Klepo 10, Primorac 17 itd.
Met (za 3 točke, za 2, za 1): Krka Telekom 53%(44%, 56%, 69%), Zagorje Banka Zasavje 32%.
Skoki: Krka Telekom 44 (Ščekič 10, Drobnjak 8, Petrov 6, Davison 6, Dončič 4, Arapovič 4 itd.); Zasavje 22.
Blokade: Krka Telekom 7.
Prosti meti: Krka Telekom 18:26, Zagorje Banka Zasavje 13:18.
Met za tri točke: Krka Telekom 8:18 (Dončič 3, Petrov 3, Drobnjak, Taraniš), Zagorje Banka Zasavje 2:17 (Konakovič, Juvan).
Osebne napake: Krka Telekom 21, Zagorje Banka Zasavje 25.
Ostali izidi: Pivovarna Laško : Geoplin Slovan 81:93, Union Olimpija : Savinjski Hopsi 92:54, Kemoplast Alpos: Helios 104:79, Loka kava : Rogla 89:77, Kraški zidar : Triglav 90:82.
1. Union Olimpija
2. Krka Telekom
3. Kraški zidar
3 3 0 3 3 0 3 3 0
4. Pivovarna Laško 3 2 I
5, Loka kava
6. Geoplin Slovan
3 2 I 3 2 1
7. Kemoplast Alpos 3 I 2
Rogla
9. Zagorje Banka Zasavje
10.Triglav
11. Helios 12.Savinjski Hopsi
3 1 2
3 1 2 3 0 3 3 0 3 3 0 3
269:184 6 269:202 6 243:230 6 261:244 5 254:237 5 230:229 5 264:241 4 247:248 4
222:283 4 240:272 3 211:270 3 204:274 3
ODBOJKA 1. DOL, 1. krog - ZM Ljutomer : TPV Novo mesto 2:3 (-17, 15, -21, 19, -12); TPV Novo mesto: Horvat, Nenčeva, Muhič, Vernig, Rajak, Grabič, Majstorovič, Borki, Mihajlovič, Križ.
Sevničani v Hrastniku
SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem turnirju je ob dnevu upokojencev Hrastnika v Hrastniku zmagal domačin Franc Kotnik, drugi je bil Sevničan Franc Derstvenšek in četrti njegov klubski tovariš Janez Blas. (J. B.)
Kxmt
W. M. M. A. F. E. v.
VVORLD MODERN MAKTIAL ARTS FEDERATION VVELTVEREDflOUNG DER MODERNEN KAMPSPORT ARTEN DACHVEHHAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT: SEMI FULL CONTACT KI CK BO XINQ KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTE1DIGUNG ETC vor od rmam-aana mmnu mrouiui iuaor 9».«. wm» moto
frAUTI
ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA SAMOOBRAMBA
• vpis novih članov
• program obrambe in zaščite
• program hitre psihofizične transformacije
• začetni in nadaljevalni program
• zdravniška kontrola
• tekmovalni in demonstracijski program
• individualni trening
Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30
v športni dvorani Marof (mala telovadnica).
Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan
Andrej je za vedno ostal na gori
Med spuščanjem z gore Jongsang seje smrtno ponesrečil 24-letni novomeški alpinist Andrej Markovič - Nesrečo je v dnevniku opisal Andrejev soplezalec - Planinsko društvo Novo mesto bo danes pripravilo žalno slovesnost
NOVO MESTO*- Zgodilo se je v soboto ob 7. uri po nepalskem oziroma ob treh	zjutraj	po našem	času.	Med	spuščanjem s 7305 m visokega južnega vrha
gore	Jongsang v	pogorju	Janak	Himal se je novomeškemu alpinistu Andreju
Markoviču izpulilo snežno sidro in zdrsnil je v globino. Zdrs je bil usoden. Njegovemu soplezalcu Urbanu Ažmanu je uspelo samemu spustiti se do tovarišev ob vznožju stene, Andreja pa so kasneje našli in pokopali na ledeniku pod usodno goro. Kaj se je tiste dni dogajalo na gori, je v svojem dnevniku opisal Andrejev soplezalec Urban Ažman.
delu trd predelan sneg 60st. Pobočje s kratkimi strmejšimi odstavki, ves čas plezava nenavezana, napredujeva zelo hitro in ob svitu sva te na dveh petinah stene. Sonce je te navsezgodaj zelo močno, stena se nekoliko poloti (55 stopinj). Ko prideva do ileba, ki petje proti desni naju ves čas pesti padajoče kamenje, zato plezava tik ob desnem robu. Na vrhu sva zelo počasna, višina, Sonce in dehidracija.Ob petih sva na desnem vrhu Jongsanga. Poslikava in se pripraviva na sestop. Odideva proti levemu vrhu in po spominu iz slik sestopava po snetenem razu proti vznoiju. Popolnoma se zmrači in očitno zaideva preveč proti levi. Naletiva na kombiniran teren in nekaj metrov še plezava vzvratno. Nato je skok le prestrm in odtočiva se za spust po vrvi. Na sneino sabljo se najprej spustim sam, ne da se mi vpenjati osmice, zato se spustim kar po rokah. Čakam pod skokom, nakar brez kakršnegakoli zvoka mimo mene prileti temna senca, ne morem verjeti, kličem v temno noč, brez odgovora. S čelno svetilko le težko zaznavam globino pod seboj, vendar mi je vse bolj jasno, kaj se je zgodilo - Andreju se je izpulila snežna sablja. Vem, da moram sesto-
Zapiski iz dnevnika Andrejevega soplezalca Urbana Ažmana
4. oktober
Z Andrejem sva po dveh dneh počivanja po_aklimatizaciji spočita in odideva do ABC-ja že dan pred ostalimi. Varčujeva z močmi in do tabora prideva precej spočita.
5. oktober
Pripravljava se na odhod pod južno steno Jongsanga. Zjutraj se še pošteno najeva, nato pa po ledeniški moreni proti steni. Občasno naju jezijo težki nahrbtniki in velike količine hrane, ki sva jih vzela s sabo a apetit pod steno nama pove, da količine te niso pretirane. Zvečer se pogovarjava in kar ne moreva zaspati, alarm si nastaviva na polnoč.
6. oktober
Po eni uri spanja naju alarm vrže pokonci, skuhava si še liter čaja in ob po! dveh sva pod steno, vsak po liter pijače, polovico bikolorke, nekaj čokoladi in kamera. Minimalno opreme za vzpon v alpskem stilu. V spodnjem
piti, pod seboj opazujem bele krpe snega in se odločam za smer sestopa. Na skokih porabim vse vrvice, ki jih imam, trakove, paščke od cepinov, velur, ko plezam skalen skok, jni zdrsne še cepin in na koncu plezam le še z enim cepinom brez paščka. Ko pridem na ledeno pobočje dvakrat zaspim in se komaj še ujamem na cepin. Plezam, med seraki in skalami, na koncu ne vem več ali sanjam ali je res. Opazim lučko spodaj na ledeniku, vendar še vedno ne vem kaj je res. Vmes na pobočju še nekajkrat zaspim, še skok čež zev in uležem se na ledenik. Pred seboj opazim lučko, najprej mislim, da je Andrej a proti meni prihaja Matic, prime me pod roko in me odpelje proti šotoru, ki sta si ga pod steno postavila z Blažem. Popolnoma dehidriranega me oskrbita in zavijeta v toplo spalko. Hvala vama prijatelja predvsem pa hvala Tebi, kajti moči v meni za tako preizkušnjo so bile daleč preskromne.
Urban Ažman
Alpinistična odprava Janak Himal 2000 je bila osrednja odprava slovenske planinske zveze. Odprava je štela 12 članov, med katerimi sta bila tudi novomeška alpinista Andrej Markovič, član alpinističnega odseka planinskega društva Novo mesto, in Jernej Breščak, ki je sicer član akademskega alpinističnega odseka v Ljubljani. Med več cilji odprave je bil tudi prvenstveni vzpon na goro Jongsang, ki sta ga opravila Andrej Markovič in Urban Ažman.
Andrej Markovič se je na odpravo Janak Himal pripravljal z dolgimi in zahtevnimi klasičnimi vzponi v domačih in francoskih Alpah. Pred odhodom v Nepal je preplezal severno steno Rakove Špice, kjer je švicarska smer ocenjena z oceno VII. V Franciji je z Urbanom Ažmanom preplezal 1000 m visoko ledeno smer v severni steni Aguille Verte (4100). V svoji 7-letni alpinistični karieri je doma in v tujini preplezal
* Planinsko društvo Novo mesto bo danes (četrtek) ob 18. uri v galeriji Dolenjskega muzeja pripravilo žalno slovesnost v spomin na nesrečno preminulega člana društva Andreja Markoviča. Na slovesnost vabijo vse, ki so Andreja poznali, še posebej pa vse alpiniste, ki so kdaj z njim skupaj doživljali lepoto gora.
več kot 500 smeri, od tega 50 prvenstvenih. Pred štirimi leti je nabiral izkušnje v perujskih Andih, pred tremi leti se kot najobetavnejši slovenski alpinist udeležil tabora mednarodne alpinistične zveze v Tibetu, kjer je osvajal deviške vrhove pogorja Chola San, pred dvema letoma je preplezal prvenstveno smer v severni steni 8017 m visokega Daulagiri-ja, lani pa je sodeloval v prvi dolenjski alpinistični odpravi v perujskih* Andih.
I. V.
Na svetovnem prvenstvu trije naši
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu bodo v Plouayu nastopili trije Novomeščani -Nose in Zrimšek med mladinci, Štangelj med profesionalci - Vsi trije med favoriti
NOVO MESTO - Novomeščani so imeli na svetovnih prvenstvih ponavadi več kolesarjev, a še nikoli od njih niso pričakovali toliko, kot sedaj, ko vsi trije sodijo vsaj v širši krog favoritov. Da je v Plouayu treba nanj resno računati, je Gorazd Štangelj, ki letos nastopa za italijansko poklicno moštvo Liquigas, dokazal z izjemnimi uspehi na septembrskih in oktobrskih dirkah najvišje kategorije mednarodne kolesarske zveze UCI, Nose se je kar naenkrat prebil med favorite z nedavno zmago na dirki za svetovni pokal v Avstriji, Zrimšek pa je svoje mesto v svetovnem kolesarskem vrhu zasedel s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu na dirkališču.
Prodor Gorazda Štanglja v sam svetovni vrh je bil neverjetno hiter. Ko je iz drugoligaškega italijanskega poklicnega moštva Mobilvetta pre-
stopil k Liquigasu, je bil na svetovni računalniški lestvici na 181. mestu, kar je bilo za slovenskega kolesarja izjemen uspeh, njegovo novo moštvo pa je tedaj sodilo še v tako imenovano drugo ligo. Čeprav je Gorazd lani v dresu Mobilvette do padca in zloma zapestja odlično nastopal na Giru, mu letos nastop na treh največjih etapnih dirkah (Giru, Touru in Vuelti) ni bil usojen, vse zamujeno pa je nadomestil na enodnevnih dirkah, kje se je od preizkušnje do preizkušnje prebijal višje proti vrhu. Veliki mejnik je bila njegova zmaga na nagradi Melinda v Trentu, veliki finale pa za sedaj 5. mesto na klasični dirki Pariz - Tours, ki gaje postavilo prav v ožji krog favoritov za svetovno prvenstvo.
Na svetovni lestvici, kjer štejejo točke dosežene v roku enega leta, je napredoval do 38. mesta, skupaj z
Obubožani	v boj
Kljub prazni klubski blagajni nogometaši Elana med vodilnimi tremi moštvi v drugi ligi - Kdo je kriv?
NOVO MESTO - Z visoko zmago 4:1 nad Beltinci, ki so po desetih krogih na drugoligaški lestvici na 14. mestu, so se nogometaši Elana spet vključili v boj za eno izmed prvih dveh mest in s tem za napredovanje v 1. ligo, ki so jo zapttstili pred šestimi leti. Elan je v 10 krogih s šestimi zmagami, dvema izenačenima izidoma in dvema porazoma zbrat 20 točk, kolikor sta jih zbrala tudi vodilna Živila Triglav in drugouvrščeni Jadran Šepič. Zanimivo je, da so ta tri moštva izenačena tudi po številu doseženih golov, saj so vsi trije zatresli mrežo nasprotnikov po dvajsetkrat.
Tekma z Beltinci se je na novomeškem štadionu začeta z veliko premočjo domačega moštva, ki je v prizadevanjih, da bi doseglo zadetek, premalo pazilo na svoja vrata, kar so Beltinčani izkoristili in v 34. minuti z zadetkom Frasa povedli z 1:0. Veselje gostov ni trajalo dolgo, saj je Žagar čez pet minut izenačil, Hefert pa je v zadnji minuti prvega polčasa poskrbel, da je Etan na odmor odšel z zadetkom prednosti. V drugem polčasu sta Beltinško mrežo zatresla še Pavlovič in Dobrijevič.
Zal pa v novomeškem nogometu vse ni tako, kot kaže Elanov položaj na prvenstveni lestvici. Nezavidljivo stanje v klubski blagajni grozi, da bodo moštvo zaradi neizplačanih
obljubljenih plač in nagrad kmalu zapustili vsi “kupljeni" igralci. Klubu grozi bankrot, zato ni izključeno, da bo moralo člansko moštvo celo zapustiti ligo. Vodstvo kluba se izgovarja na mačehovski odnos občine do nogometa in ob tem očitno noče videti, da so se odnosi in načini financiranja v slovenskem športu v zadnjem desetletju bistveno spremenili.
Občina je morda res pristojna za športne objekte, v tem primeru za igrišča, ki so posebna zgodba, saj je Elan verjetno edino drugoligaško moštvo, ki nima posebnega igrišča za vadbo. Prav tako je občina s proračunskim denarjem dolžna pomagati pri delu z mladimi. Drugače je s članskimi moštvi, ki so v skladu z nacionalnim programom športa in zakonom o športu in drugimi pravili, ki določajo financiranje športa v Sloveniji, prepuščena trgu. V uspešnih športnih kolektivih, kot sta v Novem mestu na primer košarkarski in kolesarski klub, so že zdavnaj spoznali, da je temelj uspeha učinkovitost klubskih komercialistov, ki morajo večino denarja zbrati pri pokroviteljih, ti pa sami od sebe ne dajo niti tolarja. To bodo morali spoznati tudi vodilni možje novomeškega Elana, sicer je novomeški nogomet kljub izvrstnemu delu z mladimi obsojen na propad.
I. V.
domačinom Davidom Rebellinom pa je svoje moštvo popeljal na 13. mesto med svetovnimi prvoligaši, Slovenija, ki se je na svetovni lestvici držav prej komaj držala med najboljšimi tridesetimi, pa je predvsem po njegovi zaslugi napredovala na fantastično 14. mesto med 71 državami, ki so v zadnjem letu osvojile točke UCI.
Zal Gorazd na prvenstvu ne bo imel pomoči moštva, saj bosta na cestni dirki nastopila sama z Andrejem Hauptmanom, vendar pravi, da se kljub temu lahko bori za vrh, le paziti bo moral, da bo v trenutku, ko se bo dirka odločala, na pravem mestu, potem pa bo vse odvisno samo od moči.
Tomaž Nose in Jure Zrimšek bosta nastopila med mladinci. Jure je v Plouayu prvič sedel na kolo že včeraj, ko je nastopil na dirki na čas, v soboto pa bo skupaj Nosetom, Omulecom in Fajtom poskusil doseči čimveč na cestni dirki. Trener mladinske vrste Slovenije, Novomeščan Bogdan Fink, meni, da med štirimi reprezentanti največ pričakuje od Jureta Zrimška, ki mu ležijo prav take proge, kakršna je v Plouayu, tehnično precej zahtevne, a brez dolgih in težkih klancev, ki bi si jih želel Tomaž Nose.
I. V.
Med Gorjanskim tekom zaprta cesta
NOVO MESTO - Atletski klub Krka-Telekom bo v soboto, 14. oktobra, na gozdni cesti med Vahto in Gospodično pripravil množični rekreativni tek. V času prireditve bo omenjena cesta zaprta za ves promet. Obvoz bo urejen na relaciji Novo mesto -Ratež - Gabrje - Planinski dom pri Gospodični.
ANDREJU MARKOVIČU V SLOVO
Andrej je poznal
Andrej Markovič se je goram nevede zapisal, še preden je dobro shodil. Ko je s starši popotoval po slovenskih planinah, jih je s planinskim klobučkom na glavi opazoval iz očetovega nahrbtnika. Kaj se je takrat motalo v njegovi glavici, je zares vedel samo Andrej, a očitno so se mu tiste slike zelo globoko vrezale v spomin. Posnetek iz tistih časov je velikokrat pokazal na začetku predavanj o svojih podvigih.
Andrej ni dolgo zdržal na markiranih planinskih poteh, stene, ki jih sprva občudoval le od daleč, je hotel zgrabiti v roke, začutiti grobo mehkobo mrzle skale, in se s kot strunami napetimi mišicami povzpeti na vrh. Pograbil je vrv za perilo in se zakadil v skale plezalnega vrtca v Luknji. Tedaj o plezanji ni vedel nič, a z njo je že bil zaznamovan za vse življenje. Kako neizmerno je ljubil gore in kako neizmerno si je želel na Vrh, najbolje vedo njegovi soplezalci Jure, Gric, Urban...
V gorah je vedno našel kaj novega, kar ga je neizmerno navdušilo. Letos je bilo to turno smučanje. Z naravnost otroškim navdušenjem je prijateljem pripovedoval jo svojih prvih resnejših spustih. Za vse kar je imel rad, je navdušil tudi Manco, ki je vse, kar ji je ponujal Andrej, sprejemala z veliko ljubeznijo, pa naj si bo to kolesarsko popotovanje ob morju ali Kolpi ali pa turna smuka pod triglavskimi stenami. Imel jo je rad, kot je imel rad gore, in na rokah bi jo nesel na najvišjo goro sveta.
O gorah je hoteI tudi pisati, kot je pisal njegov vzornik Nejc Zaplotnik. Njegovo knjigo Pot je nosil s sabo kot biblijo. Pa saj je zanj to tudi bila. Andrejevi zapisi o neskončnem boju za Vrh in življenje na najbolj strmih stenah Himalaje in Andov so enostavni v
svoji izjemni pretresljivosti. Hojo na meji med življenjem in onostranstvom je opisoval tako enostavno, kot je vse to doživljal sam. Med branjem njegovih podlistkov v Dolenjskem listu je marsikdo spoznal, zakaj gre kdo na goro po najtežji poti in zakaj želi hoditi tam, kjer pred njim ni hodil še nihče. Tudi Andrej je imel svojo pot. Po njej je stopal naravnost, kot človek, ki natanko ve kaj hoče. Nič na svetu ga ni bi prepričalo, da ta pot ni prava in da bi morda skrenil z nje. Pot Nejca Zaplotnika se je končala v Himalaji, nedaleč od njegovega groba je svojo pot končal tudi Andrej.
Če se je na svojih alpinističnih začetkih Andrej v gore podajal dobesedno predrzno in ga je pred tragično usodo neštetokrat obvarovala le sreča, je z leti dozoreI in postal previden. Vendar kot bi bilo človeku v življenju namenjeno le toliko in toliko sreče. Andrej je očitno porabil vso, med spuščanjem z vrha Jongsanga mu sreča ni več stala ob strani. Skopala mu je prezgodnji grob, tam, kjer je bil najraje, v objemu najvišjih gora, kjer bo za vedno poslušal pesem snežnih viharjev, ki se jih zdaj ne bo nikoli več bal.
IGOR VIDMAR
Sevničani uspešni v Avstriji Zmaga Ko“vceT
r	J	Rl	BNIC	A	-	Polee	tradicii
Marko Stopar je bil edini, ki je na mednarodnem turnirju osvojil medalje v vseh treh disciplinah
SEVNICA - V soboto se je v športnem centru Walserfeldu v Šalzburgu na severu Avstrije odvijal mednarodni karate turnir, na katerem je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Slovenske barve so branili člani Slovana iz Ljubljane in Hypa iz Sevnice. V kategoriji najmlajših tekmovalcev so v katah ekipno med dečki karateisti Hypa osvojili odlično 3. mesto. Za ekipo so nastopili Aljoša Orač, Žiga Žveglič in Domen Vavtar. V kategoriji deklic so kata-šice osvojile nehvaležno 4.mesto.
Mladinci Denis Orač, Danilo Lisec in Rok Črepinšek so odlično nastopili v katah ekipno in osvojili drugo mesto, za avstrijskimi državnimi prvaki. V kategoriji kat ekipno za člane pa so ponovno na sceno stopili večkratni državni prvaki, člani
sevniškega Hypa Danilo Lisec, Marko Stopar in Denis Orač. Po prvem kolu so se prebili med osem najboljših in na koncu v finalu zaključili kato na drugem mestu za avstrijsko ekipo. Marko Stoparje nastopil še v borbah posamezno v'kategoriji članov do 72 kg ter v katah posamezno. V obeh disciplinah je iztržil bronasto medaljo in bil edini tekmovalec turnirja, na katerem mu je uspelo osvojiti v vseh treh disciplinah medaljo. V kategoriji mladincev je še ne 18-letni Rok Črepinšek osvojil odlično 3.mesto.
J. ORAČ
Olimpija v Kočevju
KOČEVJE - Ob 80-letnici Nogometnega kluba Kočevje je bila ponedeljek v Kočevju prijateljska tekma med slavljenci in ljubljansko Olimpijo. Ljubljančani so nastopili v najboljši postavi in zasluženo zmagali z 13:1. Od aktivnega igranja se je poslovil kočevski kapetan Srečko Rajšel. Edini zadetek za Kočevje je dosegel Igor Muhvič. (M. G.)
RIBNICA- Poleg tradicionalnega Ribniškega teka so praznik občine Ribnica počastili tudi košarkarski veterani. Poleg gostiteljev so na turnirju moči merili še košarkarji Ce-reklj ob Krki, Cerknice in kočevske Kore. Ravno igralci slednje so pokazali največ in z dvema prepričljivima zmagama osvojili prvo mesto. Izidi: Ribnica-Cerklje 17:18, Cerknica-Kora 23:31, tekma za tretje mesto Ribnica-Cerknica 22:20, tekma za prvo mesto Kora-Cerklje 30:12. (M.G.)
Poraz Gramiza
RIBNICA - Na svoji najslabši tekmi doslej so Kočevke ostale brez načrtovanih točk. Številne napake pri predaji žoge in v organizaciji igri, zlasti v napadu, sojih drago stale. V prvem polčasu so zgrešile številne priložnosti; tudi takrat, ko bi žoga morala biti za hrbtom zelo razpoložene Ko-rotnjeve (tudi ona se je vpisala med strelke), je končala ali v njenih rokah ali mimo gola. V drugem polčasu so pokazale še manj. Trener Ciril Andol-jšek je potožil, da se v igri čuti pomanjkljivost treningov, saj imajo dvorano v Ribnici na razpolago le trikrat na teden po eno uro. Povrh se čuti odsotnost najboljše igralke Kristine Mihič, ki si je na tekmi proti Krimu poškodovala koleno. (M.G.)
TEKMOVANJE V ORIENTACIJI - Osnovna šola v Semiču je bila preteklo soboto gostiteljica državnega prvenstva v športni orientaciji za osnovne in srednje šole. Tekmovanje je odprl župan Janko Bukovec, mladi Semičani pa so tekmovalce pospremili na pot s kulturnim programom. Med H ekipami iz osnovnih šol so se najbolje uvrstile OŠ Cvetka Golarja iz Škojje Loke, OŠ Tomaž pri Ormožu in OŠ Semič (na fotografiji). Posamično so bile pri dekletih najboljše Jerica Bernik, Ajda Lavtar (obe OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka) ter Maja Prejac (OŠ Tomaž pri Ormožu), pri fantih pa Janez Bernik (OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka), Simon Majcen (OŠ Tomaž pri Lenartu) in Rok Močnik (OŠ Idrija). Izmed 15 srednješolskih ekip se je pri fantih najbolje odrezala gimnazija Brežice. Med posamezniki so bili nauspešnejši Andraž Hribar (gimnazija Brežice), Klemen Čadež in Jan Mrak (oba ŠOK), med dekleti pa Petra Strnad (škofijska gimnazija Ljubljana), Cvetka Smrekar (gimnazija Novo mesto) in Barbara Rejc (gimnazija Idrija), ekipno pa gimnazija Idrija. (Foto: M. B.-J.)
I^KRKNZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
TURNIR ZA DAME IN GOSPODE - Teniški center Otočec bo v soboto, 14. oktobra, ob 15. uri pripravil tradicionalni rekreativni turnir za prehodni pokal Teniškega centra Otočec. V igrah posameznikov in dvojic se bodo ločeno med sabo pomerili dame in gospodje. Vse do finala bodo tekme trajale do sedmih dobljenih iger, finale pa bo odločen, ko bo eden izmed tekmecev dobil dva niza. Rok za prijave: petek, do 20. ure; prijavnina znaša 1.600 tolarjev za eno kategorijo oziroma 2.500 tolarjev za
dve kategoriji. Prijavite se lahko po telefonu 07/30 75 458.
TURNIR POSTAVLJENIH PAROV - V soboto, 21. oktobra, bo Teniški center Otočec pripravil turnir postavljenih parov v moški in ženski konkurenci. Turnir bodo združili z zabavo z dalmatinsko klapo More in morsko pojedino. Rok prijave je zgoden, 15. oktober, do takrat pa je treba plačati tudi polovico prijavnine. Vsa pojasnila dajejo in prijave sprejemajo sodelavci Teniškega centra Otočec po telefonu 07/30 75 458.
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Stavka v Inter “lobu je politična!”
DL 40, 5. oktobra
G. Jože Miklič, sekretar ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino, je očitno pozabil, zakaj delavci v Inter Tobu stavkajo. Vse do danes niso dobili izplačane julijske in avgustovske plače, pa tudi regresa ne, zato so se z referendumom odločili za stavko, ki se je začela 4. septembra. Stavka je izpeljana skladno z zakonom o stavki. Sprašujem se, kje je bil g. Jože Miklič vsa ta leta, ko smo bili njegovi člani. V tem času je enkrat obljubil, da bo prodal direktorjev takrat 6 let stari BMV in v tovarno napeljal toplo vodo, kije nismo imeli. Iz obljube pa ni bilo nič, kot tudi iz vseh ostalih ne. Spoznanje, da je sindikalist, ki dela v dobro direktorjev, je bilo grenko a odločilno, da smo prestopili v ZD-Solidarnost. Očitno pa je g. Jože Miklič sedaj postal tudi politik, saj stavko v Inter Tobu ocenjuje kot politično motivirano. Za tako plačo kot jo ima g. Jože Miklič, domnevam, bi delali tudi intertobovci. Nekateri delavci, ki ne stavkajo, so bili člani našega sindikata, po pričetku stavke pa so stopili nazaj v ZSSS. Sprašujem se, zakaj. Saj pred stavko tudi ti niso bili zadovoljni s stanjem v podjetju. Ali se mogoče odgovor skriva v tem, da jim je g. Jože Miklič ob prestopu zagotovil 60.000 tolarjev posojila in za 11.000 bonov za prehrano? Se je kdo vprašal, kako bodo ti delavci posojilo vrnili, če plač ne dobivajo? Morda g. Miklič?
Navsezadnje pa to niti ni najpomembnejše. Bolj žalostno in obsojanja vredno je, da so mu vse kršitve delovnopravne zakonodaje, ki jih je potrdil tudi inšpektorat za delo, kot sindikalistu drugotnega pomena. Očitno mu je pomembnejše zavajanje javnosti s političnostjo stavke, delavke, ki nimajo dohodkov za preživetje, pa mu tako in tako niso pomembne.
G. sekretar ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino. Delavci Inter Toba vas prosijo; če jih že v njihovem boju za delavske pravice ne morete ali nočete podpirati, vsaj ne nagajajte in ne zavajajte javnosti! Člani ZD-Solidarnost so dobili pomoč, ki sojo prispevali tisti, ki so z nami in se zavedajo naših težav, in teh ni malo. Noben g. Albert Pavlič ni organizator stavke, v Inter Tobu stavkajo delavci, ki niso politiki, ampak navadni ljudje, ki ne vedo, kako preživeti brez denarja! Inter Toba ne bo uničil g. Albert Pavlič, ampak ga že dolga leta uničuje in s tem še nadaljuje direktor g. Jože Praznik, ki po obnašanju sodeč, meni, daje edini zakon v RS on. Kar pa zadeva datum za stečaj (25. 10.
2000); objavljen je v Uradnem listu RS in si ga ni nihče izmislil. Tudi upravitelj prisilne poravnave je na sodišču dal predlog za stečaj.
Zanimiv je podatek, da je Inter Tob imel ob pričetku prisilne poravnave (31.3.2000) preko 25 milijonov tolarjev kapitala v minusu, od takrat dalje izguba samo narašča. Direktor g. Jože Praznik je 4.10.2000 delavcem poslal delavske knjižice na dom z obrazložitvijo, da jim je z 12. 9. 2000 prekinjeno delovno razmerje, istočasno pa je delavcem odjavil zavarovanje. Mnogi se nad njegovim početjem zgražajo in se sprašujejo, ali je g. Jože Praznik zadel delavske knjižice na lotu. Se bo tudi v Inter Tobu izkazalo, da Slovenija ni niti pravna niti socialna država?
SABINA VOVKO predsednica sindikata Inter Tob
Amir bo obudil spomine
LJUBLJANA - Rehavami Amir iz Izraela, med drugi svetovno vojno član britanske vojne misije “Flotsam”, ki je delovala pri Glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije, bo danes, 12. oktobra, pripotoval na tridnevni zasebni obisk v Slovenijo. Pred 56 leti, natančneje 12. maja, je s padalom pristal v okolici Črnomlja in nato deloval med partizani IV. operativne enote. Pozno jeseni leta 1994 je bil premeščen v Bari, po vojni pa seje izselil v Izrael, kjer je opravljal različne politične in državniške funkcije, med drugim je bil tudi izraelski veleposlanik v več državah. Tokrat prihaja na obisk v Slovenijo, da bi si ob pomoči Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ogledal kraje, ki jih je spoznal med vojno.
Slepi želijo biti enakopraven član družbe
Ob dnevu slepih
15. oktober je mednarodni dan bele palice. To je dan, s katerim želimo videče spomniti, da med nami živijo tudi slepi in slabovidni ter drugi z motnjami vida. Marsikaj, kar se običajnemu človeku zdi samoumevno, je slepim in slabovidnim nedostopno. Kaj bi torej lahko storili, da bi kakšno od ovir odstranili ali premostili? Ne gre le za fizične ovire, ampak so tu najprej ovire, ki so v človeških glavah: nepoznavanje, predsodki, nepripravljenost za pomoč, najpogostejša pa je tista “udobna nevednost”, ki brez slabe vesti omogoča, da ne storimo ničesar.
Leta 1921 je bela palica postala simbol ljudi z motnjami vida, leta 1970 pa je bil 15. oktober proglašen za mednarodni dan bele palice. Čeprav je bela palica eden najpreprostejših, najcenejših in najučinkovitejših pripomočkov za gibanje, je mnogi slepi in slabovidni ne uporabljajo. Bojijo se, da bi zbujali predsodke. Vedeti pa moramo, da slepota ni nujno tema. Mnogi slepi imajo ostanke vida, ki jih s pridom uporabljajo, predvsem pa jih želi večina biti čim bolj enakopraven član družbe. Sicer pa: najpomembnejša resnica je ta, da je in bo za slepega najboljša pomoč - človek.
Odprto pismo ministru Šturmu
V novomeški agenciji za šport se ne strinjajo z vladnim sklepom o ukinitvi Zavoda za šport
/AS Z-PA? „ 2rAt>NOA TGCrkA
[/& Pl L-A/B.
Z, & KUTA
VOLiTVB:
NOVO MESTO - Direktor Agencije za šport Novo mesto Rafko Križman je v ponedeljek, 9. oktobra, na ministra za šolstvo in šport dr. Lovra Šturma naslovilodprto pismo, v katerem v imenu Agencije za šport protestira proti ukinitvi Zavoda za šport. Križman meni, da zaradi osebnih nasprotovanj in nesoglasij med bivšim in sedanjim sekretarjem za šport ne bi smela trpeti stroka.
Novomeška agencija za šport je vse od ustanovitve Zavoda za šport tesno sodelovala s to državno ustanovo. Le-ta je z leti začel zelo dobro voditi programe športa otrok in mladine in je izpeljal nekatere za šport mladih zelo pomembne akcije, kot so Zlati sonček, Krpan in splošno
Od 20. novembra bomo telefonirali po novem
Še nekaj prilagoditev sistema
LJUBLJANA - Telekom Slovenije je sporočil, da bodo od 20. novembra dalje v veljavi le nove telefonske številke. Pred koncem delovanja vzporednega sistema starih in novih številk pa izvaja še zadnje prilagoditve sistema. Ker se zaradi združevanja nekaterih nekdanjih omrežnih skupin v nove področne kode prve številke nekaterih številskih blokov prekrivajo, bodo lokalni klici na okoli 70 000 starih številkah znotraj dosedanjih omrežnih skupin že od 15. oktobra preusmerjeni na odzivnik, ki bo sporočil novo številko. Med drugim bo omenjena preusmeritev klicev za lokalni promet veljala tudi za stari omrežni skupini 068 Novo mesto za številke, ki se začnejo s 4, in 0608 Krško za številke, ki se začnejo s 3.
Da bi uporabnike spodbujali k pogostejši uporabi novih telefonskih številk že pred zaključkom delovanja starih, bodo v Telekomu Slovenije v prometu med področnimi kodami od "20. oktobra dalje klic posredovali z nekajsekundno zakasnitvijo. Sedmega novembra bo izšel tudi nov Telefonski imenik Slovenije 2001 z vsemi novimi številkami, in sicer v knjigah, na zgoščenki in internetu. Imenik v knjižni obliki bodo naročniki za svojo področno kodo dobili brezplačno.
plavalno opismenjevanje za najmlajše, vodil je organizacijo šolskega športa. Zavod za šport je strokovno povezoval in nadgrajeval lokalne programe in vzpostavil dragoceno bazo podatkov.
Ugotovitev vlade, da je zavod za šport nepotreben in naj bi ga na osnovi te ugotovitve razpustili, je napačna in bo slovenskemu športu povzročila nepopravljivo škodo. Odgovornost zanjo je novomeška agencija za šport pripisala ministru Lovru Šturmu in njegovemu državnemu sekretarju dr Aleksu Leu Vestu. Na koncu odprtega pisma ministru Šturmu je direktor Agencije za šport Novo mesto Rafko Križman zapisal, da upa, da bo novomeška agencija.s svojimi argumenti in argumenti, ki so jih v času od sporne ugotovitve vlade o nepotrebnosti Zavoda za šport posredovali drugi športni delavci in ustanove, ministra in vlado prepričala, da bo mnenje o tej zadevi spremenila, še preden bo prepozno.
1:V.
Vpis v Baletni studio
NOVO MESTO - V Baletnem studiu Novo mesto, ki ga vodi pedagoginja Ana Trojnar, bosta v šolskem letu 2000/2001 delovali skupina začetnikov in skupina nadaljevalcev.. Prijave za vpis sprejemajo do ponedeljka, 16. oktobra, informativni dan pa bo v sredo, 18. oktobra, ob petih popoldan v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Kangoo popolnoma zgorel
STANKOVO PRI BREŽICAH -Na osebnem avtomobilu znamke Renault Kangoo, letnik 1998, je 4. oktobra prišlo do požara, vzrok še ni znan. Vozilo je popolnoma zgorelo. Požar so lokalizirali gasilci PGD Čerina in Obrežje.
Ljubljansko pismo
Volitve 2000
Svoboda je (bila) vera
LJUBLJANA - Čez nekaj dni, 15. oktobra, se bo odločilo, kdo bo naslednja štiri leta sedel v Državnem zboru. Od ljudi, ki bodo izvoljeni, bo odvisno, ali bo država pravična ali krivična, poštena ali pokvarjena, pametna ali neumna; od njih bo odvisno, ali nas bodo tam izgovorjene besede žalile ali pa nas navdajale z zadovoljstvom, da smo na pravi poti.
In katera pot je prava? Vse stranke v predvolilnem času vzklikajo, da le njihova. Za zdaj je Slovenija, kot kaže, še vedno tako kot nekoč razdeljena na “liberalce” in “klerikalce”. ,
Ta škodljiva in nepotrebna delitev med ljudmi nam samo škodi, še posebno v pogajanjih s tujci o naši prihodnosti. Zato se moramo zavzemati za spravo venomer in povsod. Uspešna sprava pa je možna samo med posamezniki. Samo ta je smiselna in poštena ter lahko postane trajna. A če naj bo takšna, moramo ostati zvesti mo-ralno-etični dediščini NOB, saj je svoboda največ, kar si človek lahko pridobi in ohranja. Ohranjati je treba svoj ponos in samospoštovanje!
Humana, občečloveška dejanja v času NOB moramo zato tudi v prihodnje ohranjati kot trajno vrednoto našega zgodovinskega spomina, sicer nam lahko spet grozi usoda “podlage tujčeve pete”. Eno takšnih občečloveških dejanj v drugi svetovni vojni je bil prenos partizanskih ranjencev iz Primorske in Gorenjske na Notranjsko septembra pred 56 leti. Odločitev za evakuacijo ranjencev iz partizanskih bolnišnic na Primor-
skem in Gorenjskem so vodstva NOV in PO Slovenije sprejela zlasti zaradi možnosti nastanka druge fronte v Istri. In če bi do te uresničitve res prišlo, bi življenje ranjencev postalo prehudo ogroženo.
V kratkem času delovanja letališča v Loški dolini na Nadleškem polju od 21. julija do 10. septembra 1944 pa so prepeljali v Italijo tudi 58 zavezniških letalcev, ki so jih rešile partizanske enote. Evakuacija partizanskih ranjencev v Italijo je bila oddolžitev zaveznikov partizanom, ki so med seboj sodelovali z geslom: ,Mi zaveznikom - zavezniki nam!’
Dr. Janko Kostnapfel je ob spomeniku na Mačkovcu pri Postojni ob počastitvi tega dogodka poudaril: “Čeprav so zavezniki in zmagovalci druge svetovne vojne dovolj jasno pokazali, kaj mislijo o fašizmu in nacizmu, ter sporočili, da mora nova Evropa temeljiti na tem boju proti satanu m v prizadevanjih za svojo človečansko podobo, - pa pri nas nekateri ne-moralneži blatijo največjo svetinjo slovenskega naroda in tudi medvojnega zavezništva - upor in narodnoosvobodilni boj. Partizanom celo nekaznovano pravijo, da so kriminalci. In pri tem svojem podlem početju se ne izognejo niti pljuvanju po partizanski saniteti in partizanskih bolnišnicah, tej največji epopeji slovenske medicine. V Sloveniji je bilo v času okupacije 247 konspirativnih bolnišnic in zdravstvenih postaj ter v njih seje zdravilo okrog 22.000 ranjencev in bolnikov na 5.000 ležiščih."
In nauk tega humanega zgodovinskega dogodka za današnje čase? Nikoli ne pozabimo, kaj smo morali Slovenci pretrpeti v boju za svobodo, za preživetje na svoji zemlji. Zato je tudi danes vredno ohranjati upanje, da bo jutri boljše, in razodevati ljubezen do vseh ljudi, še zlasti do otrok ter vnukov, ki podaljšujejo življenje v nove rodove.
VINKO BLATNIK
Kozjansko spet bolj pozabljeno
Peticija krajanov krajevne skupnosti Planina pri Sevnici - Z zaporo ceste Planina - Zelence - Sevnica dosegli premalo - Po volitvah zahtevajo sestanek s kozjanskimi poslanci in župani
PLANINA PRI SEVNICI -Krajani krajevne skupnosti Planina pri Sevnici z zaporo ceste Planina - Zelence - Sevnica v kraju Vejice 2. oktobra od 5. do 13. ure niso v celoti dosegli svojih zahtev, in sicer: naj se izgradnja omenjene
KAKO KAŽE NA BORZI?
Ugoden nakup poko
Prejšnji teden je bito borzno dogajanje bolj živahnejše kot nekaj preteklih tednov, še vedno pa je bil promet precej skromen. Informacija o načrtovani kotaciji delnic Leka v tujini in ocena tržne vrednosti globalnih potrdil (okrog
70.000	tolarjev)je vplivala na rast cene delnice Leka. Rasti tečaja delnice Leka je sledil tudi tečaj delnice Krke. Na prostem trgu so bili očitni premiki v lastništvu PID-ov. Cena je močna narasla predvsem NF2N, TGIN in TG2N. Kljub navedenemu je še vedno močno nezaupanje investitorjev v vlaganja v vrednostne papirje, saj je težko napovedati, ali trenutna rast tečajev napoveduje zasuk na trgu ali pa le kratkotrajno nihanje.
Med možnimi naložbami v vrednostne papirje trenutno zelo priporočamo nakup pokojninskih bonov, s katerimi lahko pridemo do zelo ugodnega dodatnega pokojninskega zavarovanja z državnim jamstvom. Če še nimate pokojninskih bonov, se nakup opravi preko borznoposredniške družbe, nato pa se z izpolnitvijo obrazca pokojninski boni zamenjajo za zavarovalno polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, vendar največ v višini 10.000 bonov.
Do 60. leta starosti zavarovanca nudi zavarovalna polica življenjsko zavarovanje, po 60. letu starosti pa dosmrtno pokojnino. Izplačevanje pokojnin se bo pričelo s 13. julijem 2004.
Zakaj je nakup pokojninskih bonov tako ugoden'! Trenutna borz-
na cena enega pokojninskega bona se giblje okoli 43 tolarjev, medtem ko je knjižna vrednost, od katere se računa višina pokojnine, kar 252 tolarjev. To pomeni, da so pokojninski boni kar za nekajkrat cenejši od ostalih oblik zavarovanja.
Država jamči enoodstotni donos, seveda pa se pričakujejo precej višji donosi. V primeru, da bi zavarovancu, ki je danes star 50 let, pripadat le zajamčeni donos, bi si z nakupom 10.000pokojninskih bonov (približno 430 tisočakov) zagotovil dosmrtno rento v višini 11.560 tolarjev na mesec. Naložba 50-letnika v primerljivo zavarovanje pri zavarovalnicah se giblje od 16.000 mark naprej (odvisno tudi od spola), naložba v pokojninske bone pa znaša trenutno okoli 4.300 mark.
V primeru, da zavarovanec umre pred pričetkom izplačevanja pokojnine, pripada pravica do zavarovalne vsote njegovim dedičem. Zajamčena odkupna vrednost za polico 10.000 točk, v primeru smrti zavarovanca, po odbitju vseh stroškov, na dan 5. oktobra 2000 znaša 2.049.044. Zaradi omejenega števila pokojninskih bonov je omejeno tudi število oseb, ki se bodo lahko dodatno pokojninsko zavarovale, pričakuje pa se tudi porast cene zaradi višjega povpraševanja. Dodatna pojasnila lahko dobite v naši borznoposredniški družbi.
HERMINA KASTELEC
Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. 371 82 21, 371 822 24
ceste nemudoma začne, največ v dveh zaporednih etapah; nadalje, naj si pristojni z Ministrstva za promet in zveze in Direkcije RS za ceste sam kraj tudi ogledajo, in naposled, da dobijo trdna zagotovila o pričetku del. Pravijo, da je bila izpolnjena le polovica točke od treh zahtevanih!
Ugotovili pa so lahko, daje Kozjansko res pozabljeno, saj se pristojni zahtevam niso niti odzvali, kaj šele, da bi se pojavili na zapori. Okrog 50 krajanov ni bilo zadovoljnih niti s pojasnili šentjurskega
Svilena mavrica
Gostujoča razstava oh Japonskih dnevih v Sloveniji
LJUBLJANA - Slovenski etnografski muzej (SEM) v Ljubljani, japonska ambasada v Avstriji in Studio Tokoro vabijo k ogledu gostujoče japonske razstave Svilena mavrica Kumihimo in Kusakizome, v okviru prireditve Japonski dnevi v Sloveniji v muzeju do 20. oktobra letos. “Po mavrici razstav, pisani paleti kulturnih odtenkov in utrinkov se vztrajno pnemo proti svoji viziji sodobnega muzeja kulturnih istovetnosti - naše, slovenske in drugih - muzeja, ki je vez med preteklim in sedanjim, med tradicijsko in sodobno kulturo, med svojo in tujimi kulturami, med naravo in civilizacijo... Kot slednjo, kot vez/ned naravo in civilizacijo, bi verjetno stežka našli razstavo, ki bi to soodvisnost bolj slikoviteje razkrivala kakor prav predstavitev dveh starodavnih japonskih obrtnih veščin: kumihima - pletenja vrvic, vezanja vozlov iz svilenih niti in še posebej kuskaizomeja - barvanja z naravnimi barvili iz travnih bilk, lesa, zdravilnih zelišč. Japonci o sebi baje radi pravijo, da so eno z naravo,” pravi direktorica SEM mag. Inja Smerdel in daje zgolj v premislek, ali se morda od Japoncev lahko česa naučimo. Bivajo v tehnološko visoko razviti deželi z vsemi posledicami takšnega razvoja, dobrimi in slabimi, vendar z ljubeznijo, ponosom in odgovornostjo ohranjajo svojo kulturno dediščino, svoja starodavna znanja; v naravi in družbi; z duhom in s telesom; zdaj s čvrstim, zdaj s čutnim dotikom rok...
P. P.
župana in poslanca Jurija Malovrha, češ da jim on ni obljubljal asfalta in da bo potrebno lobiranje v državnem zboru, niti predstavnika Direkcije RS za ceste Jureta Pe-janoviča, ki jim je lahko zagotovil, da bodo naslednje leto pripravljene vse potrebne listine za modernizacijo 1650 m odseka, če bodo seveda tako odločili poslanci, da ne bo ta cesta spet izpadla iz proračuna... Krajani so jezno spraševali, zakaj je bila ta ozka in jamasta makadamska cesta že pred leti vrisana v kartah kot asfaltna, kar je zavedlo tudi številne voznike težkih tovornjakov? Županu so očitali, da za njihove cestne povezave tudi občina postori bore male, sami so si asfaltirali skoraj vse krajevne ceste.
Krajani so opozorili, dd je zaradi vse večjega prometa na prometnici, pomembni za tranzit med Dolenjko in štajersko avtocesto, življenje ob njej v oblakih prahu že nevzdržno. Ker so ugotovili, da o njihovih problemih ne odloča stroka, ampak politika, so se krajani KS Planina, ki šteje 1681 prebivalcev, prebivalstvo pa vse bolj izumira (nataliteta letno pade za poldrugi odstotek), odločili, da počakajo na parlamentarne volitve. Podpisali pa so peticijo, s katero zahtevajo 15. novembra letos na Planini sestanek vseh novoizvoljenih posjancev iz občin Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Kozje, Dobje, Laško in vseh županov omenjenih občin ter predstavnika Ministrstva za promet in zveze in direktorja Direkcije RS za ceste. “Če se vsi omenjeni ne bodo udeležili tega sestanka in nam ne zagotovili podpore in pomoči v parlamentu, bomo 23. novembra letos prisiljeni nadaljevati z zaporo ceste na odseku Planina-Šentjur-Dramlje, v kraju Šentjur in s tem paralizirati promet v tem delu Slovenije,” so zapisali v peticiji.
P. P.
Razstava v Miklovi hiši
RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša bodo danes, 12. oktobra, ob sedmih zvečer odprli razstavo del Veselke Šorli Puc. O slikarkinem delu bosta govorila dr. Milček Komelj in dr. Edvard Kovač.
Genialna zamisel
Župan Hrastec je bil pobudnik turistične prireditve kmečka ohcet, ki so jo Smukci pripravili v svojem kraju in ki naj bi postala tradicionalna. 'Ljudje bodo še leta zahajali pod Smuško goro gledat, kje so se po starih šegah in navadah poročali zaljubljenci iz različnih krajev naše prelepe dežele," je bit v svoj prav prepričan gospod župan.
Prebrisani Smukci pa so izvohali, da je bila več kot polovica parov, ki so dahniti usodni da najprej pred županom, nato še pred župnikom, koruzniških, in otroci, ki so se držali za kikle nevest, niso bili člani folklorne skupine Smuška ohcet, ampak so bile v belo oblečene mlade njihove mame. Zadeva, ki naj bi postala turistična atrakcija, je zaudarjala po turistični burki, od katere so imeli korist le mladoporočenci, kajti župan Hrastec je poskrbel tudi za doto. Vsak par je prejet hladilnik, pralni stroj, WC školjko, zavese, zibko za naraščaj, dva tedna plačanih medenih tednov v toplicah, pet litrov smuškega vina, dve kokoši ter zlat ključ vhodnih vrat smuške občinske bajte. Kar precej za občino, ki je bila sicer tako revna, da so člani ribiške družine Ščuka metali v reko na trnek nataknjene plastične črve, ker za kostne, ki so jih prodajali Italijani, niso imeli cvenka, plastični pa so bili za večkratno uporabo.
Smuško ohcet po starih šegah in navadah si je ogledalo nekajftrbčnih smuških babnic, navala turistov iz drugih krajev ni bilo niti na dan prireditve niti kdaj pozneje, saj mladoporočenci niso zbujali kakšne posebne pozornosti: niso bili niti mladi, še manj atraktivno lepi. Da bi se na fešti poročil domači smuški par, ni bilo pričakovati niti v sanjah. Pri vsej zadevi je neizmerno užival le župan Hrastec, kajti smuška ohcet je bila njegova zamisel, razumljivo, da se mu je zdela malo manj kot genialna.
TONI GAŠPERIČ
Krvodajalske akcije
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije tudi v oktobru pripravlja krvodajalske akcije. Dragoceno življenjsko tekočino lahko 17. in 18. oktobra darujete v Litiji, 19. na Planini pri Sevnici, 24. oktobra na Senovem, 25. v Krškem ter 26. in 27. oktobra v Brežicah.
Lepša starost s službo za pomoč na domu
Ob dnevu starostnikov
NOVO MESTO - Staranje, ki se začne neopazno, je eno najtežjih obdobij v človekovem razvoju. Sodobna gerontološka veda pravi, da vsak človek doživlja tri različne starosti: kronološko (določa jo število let, ki jih ima človek), biološko (glede na kondicijo in telesno stanje) in psihološko (kako starega se kdo počuti).
Strah pred boleznijo, pred smrtjo, pred izgubo najbližjega, prijateljev, pred družbeno izolacijo in pred samoto preplavi misli in čustva premnogih starejših ljudi. Če se človek vda strahu in tesnobi, ga ohromita in razjesta. Starajoči se človek se kljub izgubam ne bi smel umakniti v samoto. Moral bi si prizadevati, da bi ohranil stike z ljudmi. Prepad med generacijami je sedaj velik. Zato je bil tudi letošnji dan starostnikov, 1. oktober, posvečen zbližanju generacij.
Človek se mora s staranjem sprijazniti. Vsakdo bi se moral potruditi, da bi čim dlje lahko skrbel zase, če pa tega ne zmore, naj bi pravočasno zaprosil za pomoč. Mnogokrat svojci kljub svoji pripravljenosti ne morejo v zadostni meri pomagati starostniku. Kot organizatorica pomoči na domu iz Doma starejših občanov Novo mesto vas, spoštovani starostniki, svojci in prijatelji povabim, da me pokličete na številko 07 371 99 11. Obiskala vas bom in skušali bomo najti najboljšo rešitev vaših težav.
MILENA SEDLAR
Zabojniki burijo Novomeščane
Enostranska odločitev o novem načinu zbiranja odpadkov ie dve leti vznemirja Novomeščane - Posledica: slabe prometne in higienske razmere
SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Brusnice je na zadnji septembrski dan v brus niški osnovni šoli pripravila srečanje starostnikov krajevne skupnosti. Med 57 starostniki, ki so se odzvali povabilu na prijetno druženje, je bila najstarejša 92-letna Marija Janc, sicer tudi druga najstarejša krajanka. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci šole, po pogostitvi pa se je veselo razpoloženje, nekateri so tudi zaplesali, nadaljevalo ob zvokih harmonike. (Foto: A. Bukovec)
ga mesta predstavlja samostojna pozidava, le manjši del je blokovski. Prav bi bilo, da bi Komunala pri mestni občini Novo mesto dosegla, da bi sprejeli odlok, ki bi občino pooblastil za razmestitev skupinskih zabojnikov in jo zavezal, da na primeren način uredi njihovo okolje. Zdaj vsiljenega načina razmestitve zabojnikov ne moremo sprejeti, ker ni sprejemljiv za javno snago, za promet in za zimsko službo. Vprašanja terjajo odgovor.
MILOŠ JAKOPEC Novo mesto
Kostelski rižni
VSAKEMU SVOJE - Občinski svet je na zadnji seji sprejel sklep o delitvi premoženja med občinama Kočevje in Kostel. Sklep je tak, da vsaki občini ostane tisto, kar je na njenem ozemlju, se pravi, da nobena občina ne dolguje drugi ničesar.
DVA NOVA POROTNIKA -Občinski svet je na zadnji seji imenoval za porotnika pri sodišču v Kočevju Andreja Pečnika iz Jakšičev in Martina Marinča iz Fare.
POKOPALIŠKI RED PRED SPREJEMOM - V občini Kostel je šest pokopališč. Zanje bodo v kratkem sprejeli pokopališki red, katerega osnutek je bil že v prvem branju.
DOPOLNITVI PRED SPREJEMOM - Te dni so bili javno razgrnjeni dokumenti o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega (od 1986 do 1990) in dolgoročnega plana (od 1986 do 2000) občine Kočevje za območje občine Kostel. Javna razprava o dopolnilih je bila 10. oktobra, v kratkem pa bodo spremembe predvidoma sprejete tudi na seji občinskega sveta.
OGLED NEMŠEKGA PARKA-Šest predstavnikov Turistično športnega društva Kostel se bo udeležilo izleta v Bavarski gozd (narodni park) v Nemčiji, ki bo trajal od 12. do 14. oktobra, organizira pa ga Gozdarsko društvo Kočevje za gozdarske turistične in druge delavce na območju občin bodočega predvidenega parka Kočevje-Kolpa. Na izletu se bodo udeleženci seznanjali z življenjem in delom v narodnem parku, predvsem o gozdovih in turizmu v parku.
“Za zdravo življenje”
Je geslo letošnjega tedna vseživljenjskega učenja
NOVO MESTO - Novomeški Razvojno izobraževalni center (RIC) se v vseslovensko prireditev Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki letos poteka med 16. in 22. oktobrom, vključuje že petič. V začetku so v RIC-u predstavljali lastne programe na področju izobraževanja odraslih, zadnja leta pa TVU predstavlja vse obsežnejši projekt. Letošnjega pod geslom “Za zdravo življenje" RIC soustvarja z 61 različnimi izvajalci. Na državni ravni TVU pripravlja Andragoški center Slovenije, njegov vseslovenski moto pa je: TVU -življenje je učenje - naj bo veselo!.
V novomeški občini, nekaj pa tudi izven njenih meja, se bo med TVU ter tednom pred in tednom po njem zvrstilo preko 100 prireditev - od predavanj, javnih tribun, dnevov odprtih vrat, koncertov do predstavitev različnih društev, v tem času pa bodo v Hipermarketu Mercator na Cikavi predstavljali tudi projekt ISIO o možnostih izobraževanja odraslih na Dolenjskem. Dopoldanske prireditve so namenjene predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, popoldanske pa vsem občanom. RIC bo 17. oktobra obiskala tudi delegacija iz Pakta stabilnosti, kateri bodo predstavili dejavnosti ob letošnjem TVU.
Skoraj vse prireditve so za obiskovalce brezplačne, to so poleg izvajalcev omogočili Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravstvo in Mestna občina Novo mesto, pokrovitelj TVU pa je novomeški župan dr. Anton Štarc. Koledar dogodkov je na voljo tudi v izredni številki Noric, informativnem biltenu RIC-a Novo mesto.
M. Ž.
•DEVET DESETLETIJ ANICE ROGELJ - Visok življenjski jubilej, 90 let, je Anica Rogelj iz Trebnjega v krogu svojih domačih praznovala 18. septembra. Bila je najmlajša izmed devetih otrok v številni kmečki družini Šušteršičevih iz Straže pri Novem mestu. V zakonu s krojaškim mojstrom Lojzetom Rogljem z Jezera pri Trebnjem so se jima rodile tri hčere, kupila sta grunt in gostilno v Trebnjem, ki sta jo po več letih zaradi njegove bolezni zaprta. Danes Anica živi sama, možje umrl pred 25 leti. Ob njenem prazniku so ji čestitali še trebanjski župan Ciril Pungartnik, član KS Trebnje Lojze Zupančič in aktivistka krajevne organizacije Rdečega križa Darinka Simonič. (Foto: Rezka Majer)
TOPEL STISK ROKE NAJSTAREJŠIM - V Šmihelu pri Žužemberku je krajevna organizacija Rdečega križa minulo soboto pripravila srečanje starostnikov iz tega okoliša. Najprej so se zbrali pri maši v cerkvi sv. Mihaela, nato pa je sledilo družabno srečanje v gasilskem domu. Zbrane so toplo pozdravili predsednica KORK Silva Papež, žužemberški župan Franc Škufca in sekretarka območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Barbara Ozimek, o pomoči najstarejšim na domu pa je govoril Darko Pucelj, svetovalec za družbene dejavnosti pri občini Žužemberk. Popoldne je minilo v prijetnem vzdušju, zanj so poskrbeli tudi učenci tamkajšnje podružnične šole in članice krajevne organizacije. (Foto: S. Mirtič)
PRIJETEN IZLET INVALIDOV - Preko JO pohodnikov, članov Društva invalidov Novo mesto, se je z avtobusom odpravilo na pohod proti Čatežu pri Veliki Loki, od tam pa so šli peš do cerkve sv. Marije čudodelne na vrh zaplaških višin. Pri cerkvi so se razgibali, si ogledali cerkev in čudežni studenec, se okrepčali s čajem ter se naužili še zadnjih sončnih žarkov in si spočili oči na prelepi zeleni naravi. Po približno dobri uri hoje so prispeli v Dolenjo vas, kjer jih je na Obolnarjevi turistični kmetiji čakala dobra domača hrana. (M. Golob)
VSI USPEŠNO OPRA VILI KOLESARSKI IZPIT - Učenci 4. razreda osnovne šole Grm so 14. septembra vsi uspešno opravili kolesarski izpit. Prijazni policisti so pohvalili učence, pa tudi mladi nadebudneži so bili navdušeni nad možmi v modrem. Servis koles Smole je vsem mladim voznikom brezplačno pregledal in popravil kolesa. Novopečeni vozniki lahko sedaj daljše razdalje premagujejo tudi s svojim vozilom! (Nejc Novak, OŠ Grm)
VELIKE BRUSNICE - Kar 301 vrsto gob, ki trenutno rastejo na območju Dolenjske, je Gobarsko društvo Novo mesto minuli petek in soboto postavilo na ogled na osnovni šoli Brusnice. Razstavljene gob, ki jih je le dan pred razstavo nabiralo okoli 30 članov društva, nekaj pa so jih prinesli tudi učenci šole iz svojega domačega okolja in obiskovalci razstave, je pregledala in razvrstila skupina determinatorjev.
Da je tudi tokratna 22. razstava gob bila na osnovni šoli, ni naključ-
* V Sloveniji danes poznamo okoli 2700 vrst gob, katerih večji del najdemo tudi na območju Dolenjske. Rast nekaterih seje v letih zmanjšala zaradi mobilnosti ljudi ter nesmotrnega in pretiranega nabiranja, nekotroliranega izvoza gob, nekatere pa so že same po sebi bolj redke, zato obstaja odredba o prepovedi nabiranja 70 vrst gob. Med »zaščitenimi1* gobami, značilnimi za naše področje, so tudi luskasta lisička, cvetoča grmulja, kraljevi in dupainov goban, žlahtni ded, hrastov glivec, hrastova zraščenka in karželj, ki pa se je letos na Dolenjskem pojavil v izobilju.
je. Novomeški gobarji so namreč že od samega začetka svojega delovanja povezani z osnovnimi šolami v občini. Tako postavljajo osrednje razstave vedno po šolah, saj želijo mladim privzgojiti kul-turenm odnos do narave, katere sestavni del so tudi glive. Seveda pa so razstave namenjene prav vsem občanom. „Z razstavami društvo svojo dejavnost predstavlja tudi širši javnosti. Obiskovalce seznanjamo s kulturo nabiranja gob, o pomenu poznavanja gob, katere gobe je prepovedano nabirati in da gobarjenje pomeni rekreacijo, sožitje in ljubezen do narave," je povedal predsednik gobarskega društva Franc Beg.
Novomeško društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1978 in danes pod svojim okriljem združuje okoli 140 članov, je eno najbolj delavnih gobarskih društev v Sloveniji. Njegivi člani se vseskozi izobražujejo in se v času rasti gob, to je od aprila do novembra, tedensko sestajajo na gobarskih večerih. Večkrat letno se odpravijo tudi na skupinsko'nabiranje gob, poleg osrednje letne razstave gob pa pripravijo še nekaj manjših.
M. Ž.
Na ogled okoli 300 vrst gob
22. razstava gob so novomeški gobarji pripravili na Oš Brusnice - Pestrost gob dolenjskega področja
NOVO MESTO - Dve leti sta že minili, kar je v Novem mestu Komunala začela uvajati nov način zbiranja in odvažanja odpadkov. Dosedanje 80-litrske smetnjake, ki ga je imelo vsako gospodinjstvo v samostojni zazidavi, so zamenjali z večjimi, 700-litrskimi zbiralniki, ki so skupni za 6 gospodinjstev. Uresničevanja zamisli so se pri Komunali lotili na neprimeren način. Povsem so namreč pozabili na prebivalce mesta, ki smo njihovi plačniki odvoza odpadkov.
Poglejmo, kako je potekala zamenjava smetnjakov v naši soseski. V pisnem obvestilu nas je Komunala seznanila z namero, da bodo do 22. septembra namestili zabojnike za 6 hišnih številk na odjem-
Za dializni sklad
Do sedaj se je za projekt “Dializa 2000” nabralo 21.661.369 tolarjev. Tokratni darovalci so: Medino-va Ljubljana (1.000.000 tolarjev); od 50 do 100 tisoč: Jože Zupančič, Žužemberk, Draga Bajuk, Franc Dravinec; Odvetniška zbornica Dolenjske (namesto venca za pok. Lavrič); Jože Saje, s.p. Novo mesto;
30.000 do 40.000: Jože Nagelj, s.p.; Rudi Gazvoda; Malkom, d.o.o.. Novo mesto; Gorazd Perme; do
15.000 do 25.000 tolarjev: Brcar Novo mesto; Termotehnika Novo mesto. Vsem najlepša hvala!
V sklad za drage medincinske instrumente so ta čas darovali: (od
20.00 do 51.000 tolarjev); sodelavci ITT SM 925; Drago Badovinac; zdravniki Internega oddelka (namesto cvetja za pok. očeta dr. Branka Gregoriča); stanovalci Kandijskih ulic št. 42, 44 ter 48-52 (namesto cvetja za pok. Vinka) in Irena Butala. Vsem še enkrat hvala.
na mesta na razširjenem delu vozišča in da bodo s 27. septembrom prenehali prazniti individualne posode. A za vse zabojnike niso uspeli najti “razširjenega dela vozišča”. V takšnih primerih so jih postavili ob rob že tako ozke ceste. Naši krajanki, ki je bila pred dvojno hišo, so naročili “naj se ljudje med seboj zmenijo, kje bo stal zabojnik.” Sledil je prikrit spopad v soseski, nihče namreč ni maral imeti pred hišo zabojnika. Zabojnik se od tedaj skrivaj seli sem in tja po ulici. Podobne težave so imeli tudi po drugih koncih Novega mesta, a so se z njimi nekako sprijaznili.
Komunala bi morala pod zabojniki zagotoviti površino, ki jo je mogoče čistiti, saj nekateri smeti stresajo tudi po tleh. V Novem mestu imamo dve romski naselji, Romi pa so redni obiskovalci naših smetnjakov. Odprto je tudi vprašanje pluženja snega mimo zabojnikov, ki stoje na vozišču na robu ulice.
V nekaterih primerih bi se skupine gospodinjstev lahko dogovorile, kje bo stal zabojnik, v mnogih pa tak dogovor ne bo mogoč. Komunala se je izognila soočenju s krajani, uvedla zabojnike, s katerimi si je olajšala delo, in vse drugo preložila na naša ramena. Ostva-ritev svoje namere je raztegnila na dve leti in jo v Novem mestu uresničevala po koščkih. Nasprotovanja po delih so se zlagoma umirila in zabojniki so zdaj tu, žal z vsemi posledicami.
Prebivalci Ceste brigad smo po prejemu obvestila Komunalo in krajevno skupnost Bršljin pisno seznanili s svojimi pomisleki in nasprotovanjem, a odgovora še do danes nismo prejeli. Naj opozorimo še na to, da pretežni del Nove-
OGLED RAZSTAVE - Na vprašanja obiskovalcev tako o razstavljenih glivah kol tistih, ki jih prinesejo s seboj, odgovarja dežurna strokovna služba (na sliki predsednik novomeškega gobarskega društva Franc Beg), za razrede pa pripravijo tudi strokovna predavanja. V petek je brusniškim učencem o gobah in gobarjenju predava! dr. Alojz Boh, predsednik terminološke komisije pri Zvezi gobarskih družin Slovenije. (Foto: M. Ž.)
LE SUROVINE ZMESIJO STROJNO - Pek Toni pri pripravi testa za kruh. Ko bo testo shajalo, bo nadaljnja obdelava potekala ročno.
Barve, barvice
Zdravilni učinek barv so ugotavljali že pred stoletji, k nam pa njihova pomembnost v vsakdanjem načinu življenja prihaja prav v zadnjih letih. Alternativna medicina poudarja vpliv barv na zdravje in notranje ravnovesje človeka, ortodoksna medicina pa opozarja na barvno pestrost pri pravilnem prehranjevanju. Psihologija ugotavlja barvne vplive na razpoloženje, sociologija pa razkriva barve kot eden izmed pomembnejših virov za komuniciranje z okoljem. Skratka vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z vizualnimi vplivi na človeka, težijo k uravnovesenju telesa in duha. Ravnovesje namreč pomeni, da smo zdravi. In če smo zdravi, se tudi dobro počutimo, vplivamo na še boljše počutje drugih in povrhu vsega še dobro izgledamo.
In kako nam pri tem torej pomagajo barve, v katere se oblačimo ali jih imamo na krožniku? Rdeča podarja energijo spod-
njim okončinam, kolkom, medenici, sečilom in rodilom; daje občutek varnosti, krepi samozavest ter spodbuja telesno dejavnost in vitalnost. Oranžna daje energijo jetrom, vranici, slinavki, ledvicam in mehurju; spodbuja tek, presnovo in prebavo, utrjuje imunski sistem, preganja strupe, razvnema telesno in duševno energijo, zboljšuje spolno življenje, uravnava ravnovesje tekočin v telesu in raven sladkorja. Rumena spodbuja delovanje prebavil, miselno aktivnost, jasno mišljenje, sklepanje in krepi voljo. Zelena spodbuja delovanje srca, krvnega obtoka, dihalnih organov, zgornjih okončin, kože in imunskega sitema; spodbuja pozitivna čustva, sočutje in čustvenost. Modra (svetla) uravnava presnovo in telesno temperaturo; spodbuja sposobnost za verbalno izražanje, komunikacijo ter krepi odgovornost; (temna) spodbuja podzavestne procese, domišljijo, intuicijo in druge psihične sposobnosti.
JERCA LEGAN
MATOHOVI NISO IZGUBILI UPANJA
Blažev boj s tumorjem v glavi
DVE LETI PEKARNE PEPK
V pekarni stroj ne bo zamenjal rok
Življenje vsakogar je prepleteno z nešteto preizkušnjami, tudi žalostnimi, in od poguma, močne volje in pozitivne naravnanosti je odvisno, kako jih bo prestal. Težka uso- • da je pred dvema letoma in pol doletela tudi mlado Ma-tohovo družino z Vrhpeči pri Mirni Peči, saj so zdravniki pri njihovem takrat petletnem sinu Blažu odkrili maligen tumor na možganih. Kljub temu so nad njegovim ■ zdravljenjem skorajda dvignili roke, se starši še vedno bojujejo za svojega najstarejšega sina.
Zdenka in Roman Matoh še vedno ne moreta povsem verjeti, kaj vse sta s svojo družino prestala zadnja leta, toda za spraševanje, zakaj se vse to dogaja prav njim, niti nimata časa. Preveč sta zaposlena s službenimi obveznostmi in delom na kmetiji, prva skrb pa so jima njuni trije otroci. Mlajša dva, triletna Anja in dve leti in pol stari Aleš, zahtevata svoje, toda sta vsaj zdrava, najstarejši sin Blaž, kije že dopolnil sedem let, pa zaradi svoje hude bolezni zahteva posebno pozornost. Trudita se po najboljših močeh.
Kot je povedala mamica Zdenka, je bil Blaž do svojega petega leta povsem zdrav otrok, ki se je normalno raz-
Blaž se pogumno bojuje z zahrbtno boleznijo.
vijal in napredoval. “Potem pa je kar naenkrat začel čudno hoditi. Šla sva k zdravniku v Novo mesto, pa je ocenil, da gre za ploske noge in je dobil ortopedske čevlje. Potem so se, zlasti takrat, kadar je bil utrujen, začeli pojavljati glavoboli in slabosti, kar so zdravniki pripisali psihičnim dejavnikom, ker se Blaž bližajoče se šole ni preveč veselil. Krvne preiskave so pokazale, da je vse v najlepšem redu.
Toda težave so se nadaljevale, dokler ni pediater aprila leta 1998 predlagal, naj Blaž ostane v bolnici teden dni za podrobnejše preiskave," pravi mamica Zdenka. Tokrat so mu slikali tudi glavo “In ravno na dan, ko sem rodila tretjega otroka, so povedali, da ima naš najstarejši 3 krat 5 cm velik tumor na malih možganih. Pokazalo se je, da gre za maligni ependi-mom oz. tumor centralnega živčnega sistema. Tega dneva ne bom nikoli pozabila,” pripoveduje. Kako tudi ne - njen najbolj srečni dan je postal obenem tudi najbolj žalosten!
Borba se je pričela. Blaža so takoj premestili v Pediatrično kliniko v Ljubljani in
9.	maja je bil prvič operiran. Tumor so mu v celoti odstranili. Sledila so obsevanja, kemoterapije, toda ob drugem pregledu so zdravniki ugotovili ponoven izrast tumor-
ja. Marca 1999 je mali Blaž znova odšel pod nož in tumor so mu spet v celoti odstranili. “Prvi pa tudi drugi poseg je dokaj dobro prestal. Po prvi operaciji so se pojavili epileptični napadi in zdaj jemlje zdravila,” je povedala mamica. Ne gre pozabiti, da je v tem času doma negovala dojenčka in skrbela še za Anjo, že takoj drugi dan po prihodu iz porodnišnice pa je morala opraviti tudi vse potrebno delo v hlevu, kajti skorajda ni bilo dneva, da očka Roman ne bi zjutraj odpotoval k sinku v Ljubljano. “Ko sem pomolzel, sem odhajal, zvečer pa sem se spet vračal. Nisem ga mogel pustiti samega,” je povedal Roman. Ma-tohovi imajo preko petnajst glav živine, največ krav, in tako Roman, ki je bil včasih zaposlen, že nekaj let kmetuje doma.
Blažje bil v času med operacijami seveda tudi doma, in ko so ga avgusta zdravniki zopet pregledali, je MR glave pokazal ponovitev tumorja na istem mestu kot prej. Zgodba se je ponovila:- avgusta letos operacija, nato obsevanja in kemoterapija. “Po tej operaciji se mu je stanje vidno slabšalo, upadla mu je odpornost, takoj se ga je prijel vsak infekt, vse slabše je hodil, slabšal se mu je vid. Slikanje po treh mesecih je pokazalo razvoj tumorja. Kot edino možnost so nam predlagali kemoterapijo z izolacijo, kjer je možnost ozdravitve petodstotna, vendar tega nismo sprejeli in smo ga vzeli v domačo nego,” je pripoveduje mamica in doda, da je bil vmes dvakrat operiran še na bezgavkah. “Sli nam žal, da smo se tako odločili. Zdravniki v Ljubljani menda menijo, da je že vse izgubljeno, toda dokler moj otrok še diha, imam jaz še vedno upanje.” Nasploh sta Mato-hova zelo razočarana nad obnašanjem zdravnikov in oseb-
• KORK Mirna Peč je pri Poštni banki Slovenija za Blaž.a odprla poseben račun s št.: 51800 - 620 -315008 - 99 - 0035883/. 52.
ja v ljubljanski bolnišnici. Nobene prave zavzetosti in prijaznosti niso pokazali ne do njiju ne do bolnega otroka. “Toda kaj, ko si odvisen od njih,” pravita. Zdenka se je morala vseskozi boriti, da je bila vsaj večino časa na bolniški in z bolnim sinkom, ki jo še kako potrebuje. “V ljubljanski bolnišnici mi sploh niso hoteli potrditi bolniške, češ, naj otroka damo v vrtec. Nemogoče! K sreči so mi šli na roko novomeški zdravniki. Le enkrat sem dobila šest mesecev bolniške skupaj po t.i. Puckovem zakonu,” pravi.
Matohovi niso vrgli puške v koruzo. Začeli so z alternativno medicino, s posebno dieto s probiotično hrano, vitamini, povezali pa so se tudi z zdraviteljem iz Anglije, ki zdravi z višjo silo. Mamica in Blaž sta se že dvakrat odpeljala tja za en teden. “Daje nam upanje in po prvem obisku je bilo bolje. Blaž je dobil apetit, bolje se je počutil. Zdaj ne more več hoditi in je tudi oslepel," pove žalostna mamica, delavka Inter Toba. Seveda vse te oblike pomoči veliko stanejo. Kapsule me-gamine, ki so se menda dobro obnesle na rakastih tkivih (dobivajo jih iz tujine), so zadnje upanje obeh staršev, so pa zelo drage. Samo za dvajset dni stanejo 256 tisoč tolarjev. Kje je ostala probi-otična hrana! Za liter sojinega mleka je potrebno na primer odšteti preko 400 tolarjev. “Saj se ne pritožujemo. Nekako gre, toda brez pomoči ožjega sorodstva in vseh drugih bi bilo veliko težje,” pravita mlada starša in se za denarno pomoč zahvaljujeta KORK Mirna Peč, Zvezi svobodnih sindikatov Območne organizacije za Dolenjsko in Belo krajino. Občinskemu odboru SDS, mirnopeškemu županu Zvonetu Lahu, vaščanom Vrhpeči in Jelš ter delavcem šole in vrtca Cepetavček. Prav pri slednjih si je mamica Zdenka za Blaža lahko sposojala razna igrala, kasete, knjigice. “Lepo je občutiti, da v nesreči nisi sam,” pravi.
Sicer pa je Blaž kljub vsem težavam še vedno kar vesel otrok, ki ima strašno rad obiske prijateljev. Kolikokrat si zaželi vrstnikov iz vrtca! Ne more pozabiti, kako so ga razveselili lani za 6. rojstni dan, ko so ga obiskali in presenetili s tortico. Pogosto ga razvedri tudi glasba skupine Čuki, mamica pa mu najbolj polepša dan, če mu speče pico.
LIDIJA MURN
MATOHOVI TRIJE - Blaž (desno) v družbi sestrice Anje in bratca Aleša.
gramov kruha, je skoraj dvakrat večja od stare.
Gotovo je ena od prednosti Pekarne Pepe, da je večina obdelave in oblikovanja kruha ter peciva ročna, le vse sestavine za kruh se zmesijo z mešalcem. “Industrijskega kruha in peciva je dosti, zato sploh ne razmišljamo, da bi prešli na strojno oblikovanje,” pravi Jožica.
Brez peke 5 dni v letu
Delo pekarne je pač takšno, da nočnega počitka v pravem pomenu besede ni. Že misel na delo v delavnici ne pusti mirnega spanca, medtem ko je svetli del dneva namenjen razvozu, nabavi surovin, vzdrževalnim delom, pripravam za nočno peko, pa še vinograd na Vinjem vrhu zahteva svoje. In ker je zakonodaja pač takšna, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah, kar seveda potegne za sabo tudi delo dobaviteljev in peka kruha, ostane peč pri Ferkoljevih le pet dni v letu mrzla: za novo leto, božič, veliko noč, 1. maj in vse svete. Kaj je dopust, skoraj ne vedo.
Jože je za svoje delo, s katerim je nevsiljivo promoviral tudi občino Škocjan, ob prazniku občine prejel tudi občinsko priznanje. Ni ga pričakoval, ob tem pa ne skriva zadovoljstva, da gre za uspeh zahvala dobri ekipi v pekarni, brez katere Pekarne Pepe ne bi bilo. Glede na to, da po poti svojega očeta stopa tudi mlajša hči, je gotovo, daje pred pekarno še dolga prihodnost.
TANJA JAKŠE GAZVODA
žago. Dela je bilo sicer dovolj, a ker je šlo bolj za sezonsko delo, pa tudi prah mu je začel počasi načenjati zdravje, je to delo opustil, pljuča pa mu je dražil tudi prah v mlinu, zato je pred dobrim letom mlin zaprl.
“Že ko sem se odločil, da bi • imel žago, sem razmišljal o pekarni, a takrat se takega koraka nisem upal narediti, saj o peki nisem kaj dosti vedel. A ko sem prodajal moko, sem vse bolj opažal, da je pri oskrbi s kruhom v škocjanski občini prazen prostor, hkrati pa sem kot mlinar poznal razmere,” pravi Jože.
A vedel je, da za takšno dejavnost potrebuje nekoga, ki se spozna na stvar, zato je začel najprej iskati peka. Ob pomoči zavoda za zaposlovanje je prišel do Tonija z Mirne, ki je takoj obvladal stvar, njegov pomočnik pa je postal Mirnčan Robi. v pekarni je zaposlena tudi mlajša hči Betka, občasno pa na pomoč priskoči tudi starejša hči, ki je sicer zaposlena v Krki. Njihovo delo se začne zvečer, konča pa v zgodnjih jutranjih urah, ob petih ali šestih zjutraj, včasih tudi kasneje, Seveda sta v pekarni nepogrešljivi tudi Jože in njegova žena Jožica ter Ivica, ki pomaga pri razvozu in peče pecivo.
Njihov kruh je našel prostor na prodajnih policah ne le v občini Škocjan, pač pa tudi v šentjernejskem in novomeškem koncu, z njim vam na primer lahko postrežejo tudi v zdravilišču Šmarješke Toplice, ponudbo pa so v dveh letih precej obogatili. Značilnemu belemu kruhu ter mlinarjevemu ter škocjanskem hlebcu se je pridružilo več vrst posebnega kruha in drugega drobnega peciva: krofov, rogljičev, piškotov, mlincev in še kaj.
Ko se zvečeri, iz hiše ob Dolskem potoku v Hrastuljah pri Škocjanu prijetno zadiši po svežem kruhu in ostalih pekovskih dobrotah. Pravzaprav je v vonj po moki ta dom zavit že desetletja, saj je bil tu mlin, tako da na mizi nikoli ni bilo drugega kruha, le domači iz krušne peči, pred dobrima dvema letoma pa so Ferkoljevi doma uredili pekarno, ki seje že dodobra uveljavila na Dolenjskem.
Jože Ferkolj se spominja, da so imeli doma mlin že v prejšnjem stoletju. “Včasih je bilo na
Dolskem potoku devet mlinov, a kljub temu se je v sušnem obdobju zgodilo, da tudi tako številni mlinarji dela niso dohajali. Mali vodni mlini so začeli počasi umirati, Jožetov oče pa je mlin posodobil. Tako je pri Ferkoljevih po novem mlel sicer bolj majhen valjčni mlin.
Ko je Jože leta 1974 odslužil vojsko, je za očetorp prevzel obrt. Pred slabim desetletjem je mlinarsko dejavnost dopolnil z
Jožeta moti, da so cene kruha po Sloveniji tako različne. V Ljubljani na primer je kilogram kruha od 60 do 100 tolarjev dražji, čeprav so stroški povsod enaki. Tako cena kruha kakšnih dobičkov ne omogoča, a daje le denar za plače zaposlenih. “Midva z ženo si plače ne izplačujeva, s tem denarjem pač odplačujeva kredit,” pravi Jože. Preko podjetniškega centra sta namreč najela kredit za dozidavo pekarne in novo peč, ki je bila že nujno potrebna. Nova, v katero gre sedaj kar 160 kilo-
NJIHOV DELOVNIK JE PONOČI - Toni, Robi in Betka ter seveda Jože in Jožica imajo največ dela ponoči. Med našim večernim obiskom je testo za kruh shajalo, zato je izpod njihovih rok prihajalo testo za mlince.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 12.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Mostovi:
8.50	Risanke; 9.20 Pod klobukom; 10.10 Zgodbe iz školjke; 10.40 Junaki divjine, nad.; II.30 Kovaštvo; 12.00 Naokoli po Nemčiji -13.00 Poročila ■ 13.10 Družinske vezi -14.00 Zoom ■
15.30 Volitve 2000 -16.30 Poročila ■ 16.45 Robin in Rozi, ris. nad. -16.55 Na liniji -17.45 National geographic, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.00 Volitve 2000 - 22.10 Odmevi, kultura, šport - 22.50 Osmi dan - 23.20 (Ne)znani oder - 23.50 Sopranovi, nad. • 0.40 Bolezni našega časa
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; 10.00 Prostost, nad.; 10.50 Grace na udaru, nan.; 11.10 Murphy Brown, nad.; 11.40 Svet poroča; 12.10 Igrajmo se odrasle, film -14.00 Kolesarstvo -
17.00 Metropolis -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Družinski zdravnik, nad. -19.15 Nenadoma Susan, nan. -19.40 Videospotnice - 20.05 Paul Merton predstavlja - 20.50 Grace na udaru. nan. ■21.15 Med valovi - 21.45 Poseben pogled, film ■0.15 Angleški film
kanal a
8.15	Dogodivščine Rokca in Binča, ris. • 9.15 Milady, nad. • 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah shovv -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. • 14.00 Matlock, nan. -15.00 Ritki Lake- 15.55 Oprah show-16.50 Milady, nad.
■ 17.40 Luz Maria, nad. -.18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Edini izhod, film -
21.40 Lepi časi, film- 22.40 Seinfeld, nan. -23.10 Kvantni skok, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde ■ 1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad,-10.30 Večna ljubezen, nad.-11.30Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar- 15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nad.
■ 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. ■ 21.50 Prijatelji, nan. - 22,20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar, nan. •23.40 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan,-19.00 Živa-novice -19.15 Bevery Hills, nan.
■ 20.00 Volitve 2000-22.00 Živa-magazin - 22.45 Euro PTV - 23.15 Zvezdne steze, nan. - 0.10 V imenu pravice, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.55 Risanka - 18.45 Nas Poznate? -19.00 Novice ■ 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 lz združenja lokalnih TV
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.15 Razburkane vode • 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 16.00 Prometni krog - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo
■ 18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Smrtonosne družinske skrivnosti, film - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Viza ■ 22.55 Odmevi dneva - 23.10 Dok. oddaja -0.00 Policija, nad. -0.25 Bolnišnica upanja, nad.
■ 1.10 Odločilna orožja, dok. nad. • 1.40 Na zdravje, nan. - 2.05 Dosjeji X, nan. - 2.50 Pravični cilj, film
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških središč - 10.00 Dok. oddaja -10.30 Življenje ptic, nad. -11.20 S.O.S. ■oni nas potrebujejo-12.20 Ljubitelji živali, nad.
• 13.00 Poslovni klub -13.30 Globalna vas -14.15 Brooklyn jug, nad. -15.00 Ekran brez okvira -
16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubila, nad.
• 17.00 Vsakdanjost -18.30 Panorama -19.05 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz -
20.25	Dosjeji X, nan. - 22.20 Pravični cilj, film -
0.00 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 13.X.
SLOVENIJA 1
7-55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Prisluhnimo tišini; 8.50 Risanke; 9.30 Na liniji;
10.05	Prelomni trenutek zgodovine, nad.; 10.30 National geographic, nad.; 11.20 Oddaja o znanosti; 11.30 Alpe-Donava-Jadran; 12.00 Hrepenenje, drama-13.00 Poročila-13.45 Bolezni našega časa -14.05 Vsakdanjik in praznik -14.55 Mostovi -15.30 Volitve 2000 - 16.30 Poročila -
16.45	Rdeči grafit -17.45 Humanistika -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Volitve 2000 -
20.55 Gospodar plesa ■ 21.55 Deteljica - 22.10 Odmevi, šport ■ 22.50 Volitve 2000 - 23.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; 9.15 Nenadoma Susan, nan.; 9.35 Družinski zdravnik, nad.; 10.45 Paul Morton predstavlja-11.35 Euro-nnws -13.15 Otroška zdravnica, nan. -14.45 Baphire, film -16.10 Čarovnik iz Oza, ris. nan. -
16.35	Dežela velikih mačk -17.30 Po Sloveniji -18.05Tanja, nad.-19.00 Slikarske tehnike-19.30
Videospotnice - 20.05 Oh, ti tujci, nad. • 21.00 Wagner, nad. - 21.50 Nedolžne laži, film - 23,25 Izmuzljiva pravica, nad. - 0.15 Taksi, nan. - 0.55 South park, nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show -
16.50	Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Rajski svet. dok. oddaja-21.00 Mladoporočenci -21.30 Zmenkarije ■ 22.00 Rudy, film ■ 0.10 Plen, nan. -
1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija -9.30 Brez tebe, nad. • 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Življenje teče dalje, nan. -14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar -21.00 Preživetje na gori, film -
22.45	Teksaški mož postave, nan. • 23.40 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.25 Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Volitve 2000 -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. -1.20 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40	Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -18.45 Nas poznate -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Vesele tačke
HTV 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.15 Grožnja morjem ■
14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program za mlade -16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes- 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe-Donava-Jadran ■ 18.25 Kviz -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ko čas mineva - 21.00 Dobri stari fantje, film -
23.00 Odmevi dneva - 23.20 Ko veja poči, film -
1.05 Čas za čarovnice, film - 2.55 Mrzlica, film - 4.30 Policija, nan. - 4.55 Na meji mogočega, nan.
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških središč -10.00 Hip depo -12.00 Deček spoznava svet, nad. 12.50 Viza -13.20 Po sledeh tibetantskih romarjev, film -
14.05 Pol ure kulture ■ 14.35 Bolnišnica upanja, nan. -15.20 Kulturni potopis • 16.00 Poročila •
16.10 Vedno te bom ljubila, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.30 Panorama ■ 19.05 Prijatelj, nan. -
19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz - 20.20 Pravica za vse, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica -
23.15 Pravi čas-0.00 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 14.X.
SLOVENIJA 1
8.25	Tedenski izbor: Kultura; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.00 Radovedni Taček - 9.15 Pod klobukom -10.05 White Dwarf,-film -11.35 Srebrno-grivi konjič, nan. -12.00 Tednik • 13.00 Poročila • 13.15 Nevarna zapeljivka, film -16.30 Poročila ■ 16.45 Svet Petra Zajca in prijateljev, nan.-17.10 Fliper in Lopatka, risanka-17.50 Na vrtu-18.20 Prelomni trenutki zgodovine, nad. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Kako bomo volili -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Orion -21.35 Potovanje predaleč, dok. nad. - 22.35 Poročila, šport ■ 23.10 V New Orleansu, nan. - 23.50 Vran, nan. - 0.40 Trenutek spozabe, film
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad, -
9.50 Giovana in Enrico, nad. -10.35 Svetnik, nan. -11.25 Štafeta mladosti -13.00 Šport; 16.55 Kolesarstvo; 17.55 Rokomet -19.30 Videospotnice - 20.05 Nogometna mrzlica, film - 21.45 Praksa, nan. - 22.25 Svetnik, nan. -23.15 Metropolis-23.45 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan,-11.00 Hughleyjevi, nan,-11.30 Mladoporočenci -12.00 Oče Dovvling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Cisco Kid, film -
15.45	Sever in jug, nan. -16.45 Življenjska priložnost- 17.50 Boj za preživetje, dok. nan. -18.40 Divji svet, nan. -19.30 Glavca, nan. - 20.00 Blažena, film - 21.50 Katarina Velika, nad. - 23.40 Policijska kamera, nan. - 0.30 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 8.10 Hroščeborgi - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Hebndersonovi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga -12.25 Dolgo vroče poletje, film -14.30 Ladja zaljubljenih, nan. -15.25 Nevarna srca, nan. • 16.20 Pop'n’Roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. ■
18.15	Jack in Jill, nan. • 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Sprehod v oblakih, fiim - 23.00 Pravniški orli, film
GAJBA TV
15.00Naš gost-15.30 Živa-magazin-17.00 Euro PTV-17.30 Cvetje strasti, film-19.30 Družinski hlevček, nan. - 20.20 Zlata krila, nad. - 21.10 Komandosi, nan. - 22.00 Štab v nevarnosti, film -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40	Videostrani-17.00 Kako biti zdrav?-17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja -18.30 Belokranjski obzornik - 18.45 Nas poznate? -
19.00 Novice - 19.15 24 ur • 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote ■ 22.20 Dok. film
HTV 1
9.30 Poročila • 9.35 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja -13.00 Prizma -
14.05 Oprah Show • 14.55 Hruške in jabolka -
15.30 Vodni svet-16.25 Črno belo v barvi-17.15 Revolt of Mamie Stover, film -18.45 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Politični magazin - 21.00 Peklenski udarec, film - 22.55 Mini nad. - 0.55 Webberi, film - 2.45 Ulična pravica, film-4.15 Policija, nad.
HTV 2
8.10	Vse o Evi, film -10.30 Glasbena matineja -
12.00 Portret-13.55 Alpe-Donava-Jadran-14.25 Sedem veličastnih, nad. -15.15 Hišni ljubljenčki -16.35 Beverly Hills, nan. -18.10 Melrose Plače, nan. -18.55 Poživnica-19.30 Policija, nad. -
20.05 Sopranos L, nad. ■ 20.55 Triller - 21.50 Poročila - 21.55 Glasbena oddaja - 22.55 Hum. nad. - 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 15.X.
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Risanke; 10.00 Ozare; II.05 Svet divjih živali, nad. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila • 14.05 Pomagajmo si- 14.35 Orion-16.05 Prvi in drugi-16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - 18.15 Najlepši slovenski šopki-18.45 Risanka- 18.50Žrebanje lota-19.00 Volitve 2000 - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.00 Volitve 2000-22.30 Poročila, šport - 22.50 Balet
SLOVENIJA 2
8.05	Videospotnice - 9.05 Noro zalljubljena, nan. - 9.10 Tanja, nad. - 10.00 Minty, nan. -10.30 Sorodne duše. nan. -11.00 Med valovi -11.30 Pripravljeni -12.00 Evroglasba -13.30 Šport;
14.30 Kolesarstvo; 17.30 Nogomet-19.30 Videospotnice - 20.05 Izbruh ognjenika - 21.00 Mur-phy Brown, nan. • 21.30 Cikcak ■ 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Kamen, škarje, papir, film
KANAL A
8.00 Risanka • 10.00 Nora hiša. nan. -10.30 Sam svoj mojster, nan. - 11.00 Hughleyjevi, nan. -
11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dowling, nan. ■
13.00 Kung Fu. nan. -14.00 Med večerom in zoro, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik: Kupid; Glas bojevnika; Imelda Marcos - 20.00 Vse o Henryju, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Katarina Velika, film
POP TV
8.30 Risanka - 9.30 Hroščeborgi. nan. -10.00 Povver Ranger, nan. -10.20 Harry in Henderson-ovi, nan. -10.50 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. • 11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Pop’n'Roll ■ 13.25 Neverjetni pasji mladički -13.45 Deček in ris, film -15.35 Resnična zgodba, film -17.15 Obalna straža, nan. -18.10 VIP, nan. -19.15 24 ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Volitve 2000 - 22.00 Športna scena •
23.00 Težak posel, film - 0.30 Volitve 2000
GAJBA TV
15.30 Živa-magazin - 17.00 Euro PTV - 17.30 Sinov morilec, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan. -
19.40 Družinski hlevček, nad. ■ 20.30 Zlata krila, nan, - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10Trk, film -1.00 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 16.00 Posnetek dogodka -
17.00 Moj kraj • 17.10 Dolenjski obzornik -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice-
21.15	Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.45 Športna scena
Nagrade v Ljubljano, Krško in Celje
Žreb je izmed reševalcev 39. nagradne križanke izbral Antona Božiča iz Ljubljane, Jožeta Jazbeca iz Krškega in Tončko Sodja iz Celja. Božiču je pripadla denarna nagrada, Jazbec in Sodjeva pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. oktobra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 41”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 39. križanke
Pravilna rešitev 39. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKLEDAR? ARILIJA, LITERAT, VELESA, OZON, CAM, PRELIV, NA, RATAJ, KOJOT, INANA, OP ART, MIN, NAPAST, ENOSEDEŽNIK, SAL1CIL, ATA.
PONEDELJEK, 16.X.
SLOVENIJA 1
8.40 Tedenski izbor; Pomagajmo si; 9.10 Risana nan.; 9.25 Rdeči grafit; 10.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.; 10.40 Humanistika; 11.15 Dosežki;
11.35	Na vrtu; 12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -
15.30 (Ne)znani oder-16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni Taček -
17.00 Pleme, nan, -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport
- 20.05 Komisar Rex, nan. ■ 21.00 Aktualne teme
- 22.00 Odmevi • 22.55 Ekonomska razpotja
SLOVENIJA 2
8.25	Videospotnice - 9.00 J. A.G., nad. - 9.45 Oh, ti tujci, nad. -10.35 Wagner, nad. -11.30 Euro-news -14.05 Cikcak -14.35 Sobotna noč -16.35 Pripravljeni -17.00 Howard Goodall predstavlja, nad. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nad,-19.00 Lingo-19.30 Videospotnice-20.05 Štafeta mladosti - 21.00 StudioCity-22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Saphire, film
KANAL A
8.30 Risanka - 10.00 Luz Maria, film - 11.00 Oprah shovv ■ 12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -
15.00 Zmenkarije -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja- I6.20 0prah shovv-17.15 Milady, nad.
-18.15 Saj veš, kako je.., -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Vesoljski bojevniki, film - 22.10 Rosvvell, nad. - 23.10 Seinfeld, nan.
- 23.40 Kvantni skok, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde -1.40 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro • 9.30 Brez tebe -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad.
-12.30 Športna scena -14.00 Služba in družba, nan,-14.30 Življenje teče dalje-15.30 Urgenca, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 21.00 Vrnitev v prihodnost, film - 23.05 Dharma in Greg, nan. - 23.35 Stražar, nan. • 0.30 M.A.S.H., nan, -1.00 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice - 19.15 Beverly Hills, nan. - 20.10 Spotsvvood, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan,
■ 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.00 Posnetek dogodka -
17.30 Športni pregled-18.45 Predstavitve-19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20,00 Pokličite župana -
20.45	Nas poznate? ■ 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 17.X.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.20 Radovedni Taček;
9.40	Igrana nan.; 10.30 Recept za zdravo življenje; 11.20 Potovanje predaleč -12.05 Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila • 14.05 Aktualne teme -14.55 Ekonomska razpotja -15.55 Gore in ljudje- 16.30 Poročila-16.45 Zlatko Zakladko-17.10 Moje mestece, nan. -17.45 Izgubljeno cesarstvo, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,05 Na morje, nan. -
21.00	Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport -
22.55 Ženska iz marcipana, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice ■ 10.05 Snežna reka, nad. -
10.45	Jasno in glasno -11.40 Euronevvs -13.30 Izbruh ognjenika, film -14.25 Nevarna zapeljivka, film-15.55 Studio City-17.30 Po Sloveniji -
18.05	Polni -18.25 Košarka - 20.35 Divji vzhod, dok. nan. - 21.30 Svet poroča - 22.00 Beli kralj, rdeča kraljica, film - 23.20 Z umetniki... - 0.10 La Femme Abandone, film
KANAL A
8.30 Risanka -10.00 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. ■ 14.00 Matlock, nan. -15.00 Stilski izziv •
15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -
19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz- 20.30 Crni dež, film - 22.50 Tretja izmena, nad. - 23.40 Seinfeld, nan. - 0.15 Kvantni skok, nan. • 1.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. • 12.30 TV Dober dan -14.00 Služba in družba, nan. ■ 14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -
17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Prvi koraki, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. • 23.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Stražar, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nad. - 20.00 Vikinške sage, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40	Videostrani -16.40 Risanka -17.30 Športni pregled ■ 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -
19.15 24 ur - 20.00 Prvi koraki, film - 21,35 Novice - 21.50 Športni pregled - 22.00 Pokličite' župana, pon.
SREDA, 18.X.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Oddaje za otroke;
11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad. -13.00 Poročila-13.40 Beli škrat,film-15.10 Aktualne teme -16.00 Mostovi - 16.30 Poročila ■ 16.45 Male sive celice -17.45 Junaki divjine, nad. -
18.45	Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Jefferson v Parizu, film -
22.30 Odmevi, kultura, šport - 23.35 Aliča, kult. magazin - 0.05 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
9.30 Videospotnice -10.05 Beli kralj, rdeča kraljica, film -11.25 Divji vzhod, dok. nan. ■ 12.20 Euronews -15.00 Glasbeni festival -16.05 An ban pet podgan, film -17,30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Kakšnega me hočeš, nan. -19.30 Videospotnice - 20.00 Liga prvakov v nogometu - 23.30 Morlock, nem. nan. ■ 0.50 Helas Pour Moi, film
KANAL A
9.30 Risanka -10.00 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. ■
18.00	Saj veš, kako je... -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav ■ 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad.
- 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan.
- 0.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12,30 Lepo je biti milijonar-14.00 Služba in družba, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Smrt za ženske, film - 21.45 Newyorška policija, nan. -
22.40 Dharma in Greg, nan.-23.10 Stražar-0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Taksi, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin-16.40 Euro PTV -17.20 Xena, nan. -18.10 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.00 Vikend pri Berniju, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. • 1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani ■ 17.00 Rdeči škorpijon -18.40 Smo dobri gospodarji? - 18.50 Predstavitve •
19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Izročilo Noetovega vrta ■ 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
- 21.15 Brez panike - 21.50 Vesele tačke
TELEVIZIJA NOVO MESTO
s Trdinovega vrha JI f na kanalu TT I
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
	NAGRADNA							KRIŽANKA 41					
	•tASsMr ^ i l1 s l					DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST	ZAČIMBNA KOBULNICA	KONGOŠKA ŽIRAFA	TANKA NIT (ZA GLASBILA)	ZAPESTNIK PRI SRAJCI	IME PISATELJA CANKARJA	NOSILNI ELEMENT	ALFI NIPIČ
						KOSMATA STRAN							
						POTOMEC BELCA IN KVARTE-RONKE							
						GORA V GRČIJI (PESNISTVOI) VELIK GORSKI VRH							PTIČ PEVEC
						>							
	AVTOR: JOŽE UDIR	VOJAKI REDNE ČETE V VZH. AFRIKI	MIRUJOČI DEL ELEKTRO MOTORJA	IME NORV. METALKE KOPJA HATTESTAD PREGLED-							LJUDSKI ODBOR IME PEVKE BLAGNE		
	ITALIJANSKO MESTO V PIEMONTU			..			VRSTA PAPIGE	DUMASOV MUŠKETIR EVROPSKI VELETOK					
	PLANŠAR								ALBERT EINSTEIN TEŽA OVOJNINE			PRIPADNIK ŽIDOVSKE SKUPNOSTI (STROGA NRAVNOSTI)	MED
	VELE- MESTNO ZABAVIŠČE									POMEMBEN GRADBENI MATERIAL GR. BOG PASTIRJEV			
	GRŠKA BOGINJA NESREČE					trizloIna PESNIŠKA STOPICA EDGAR DEGAS							
	KOTAČ							SLOVENSKI IGRALEC (ALI)					
	SULTANOV URADNI RAZGLAS							INDIJSKI PISATEU (MULK RADŽ, •1905)					
NOVOMEŠČANKA NA JAPONSKEM
ŽUPAN SPREJEL UČENCE - Ob tednu otroka je Občina Žužemberk v sode-lovanju z osnovnima šotama Žužemberk in Prevole pripravila športna tekmovanja v krosu, nogometu in odbojki. V malem nogometu sta bdi boljši obe moštvi Žužemberka, v odbojki pa so bile najboljše učenke s Prevol. Prva tri mesta v krosu so si razdelile Sanja Pavlin (Žužemberk) ter Erika Fabjan in Urška Zore, obe s Prevol, med dečki pa Žužemberčani Blaž Iskra, Primož Hočevar in Uroš Iskra. Za najmlajše sta v prizidku telovadnice pri osnovni šoli Žužemberk nastopila Mojca in Kaličopko, predstavnike učencev obeh šol ter podružničnih šol iz Ajdovca, Dvora in Šmihela pa je sprejel župan Franc Škufca (na sliki). (Foto: S. Mirtič)
VAVTOH1ŠI BERUS - Berusovi so prejšnji konec tedna na prireditvi, popestreni s kulturnim progamom, obeležili kar tri pomembne dogodke. Najprej so predstavili A2, najnovejši dosežek audijevih strokovnjakov, in ga poimenovali kar vozilo za 21. stoletje. Ce ne po drugem, si ga bodo prisotni zapomnili po tem, da za kontrolo olja, hladilne tekočine in čistilne tekočine za stekla ni potrebno odpirati pokrova motorja. Potem je Bošjan Berus za eno leto preda! ključe audijevega A4 Avant odličnemu slalomistu in članu Smučarskega društva Krka Rog Matjažu Vrhovniku, ki je nato z Ivanom Berusom predal namenu dnevni bistro v zgornjem nadstropju. (Foto: Majda Luzar, EPS)
DESET ŽENSK NA SV PETRA - V soboto, 30. septembra, smo najbolj zagrete hribolaznice OŠ Žužemberk krenite na pohod na najvišji hrib Suhe krajine - Sv. Peter. Na poti smo občudovale lepote jesenske narave, ob križih, ki sojih postavili domačini in predstavljajo 14 postaj Kristusovega trpljenja, pa smo si oddahnile in odpočile. Čez slabi dve uri nas je Marjan Zupančič, kije planinec z dušo in telesom, pripeljal na vrh. Tam je poskrbel, da smo vse izgubljene kalorije dvojno nadomestile. Sv. Peter nam ključev večnega kraljestva sicer ni izročil, nam je pa ponudit obilo sonca in nebeškega miru. Največ zaslug za pohod ima naša sindikalna zaupnica Irena, zahvala pa velja tudi Marjanu. (Magda Kastelic Hočevar)
Poslej maša v domači cerkvi
POLOM - V vasi Polom v občini Kočevje so se nedavno po 55 letih z domače cerkve oglasili zvonovi. Leta 1945 je bila namreč cerkev nacionalizirana in je ves čas služila drugim namenom. Dotrajani zvonik pa se je porušil 26. junija leta 1991. V devetih letih so vaščani sami delno obnovili notranjost cerkve in zgradili nov zvonik, v soboto pa so namestili zvonova, ki jim jih je brezplačno darovala župnija Sveti Jošt nad Kranjem. Na posvetitvi zvonov, ki jo je vodil župnik Ciril Murn iz Hinj, se je zbralo več kot 250 ljudi.
Dnevi revmatskih bolezni
LJUBLJANA - Društvo Revmatiki Slovenije in Društvo za ankilozi-rajoči spondilitis Slovenije (DASS) od 13. do 17. oktobra pripravljata “Dneve revmatskih bolezni”. Uvod vanje bo 3. svetovna konferenca krovne organizacije bolnikov z revmatičnimi obolenji pod geslom “Gibanje bolnikov z revmo”, ki bo 13. in 14. oktobra potekala v ljubljanskem hotelu Union, udeležili pa se je bodo predstavniki nacionalnih društev revmatikov iz več kot 50 držav. V okviru dnevov bodo pripravili tudi številne dejavnosti, katerih namen je seznaniti širšo slovensko javnost pa tudi državne ustanove s področja zdravstvenega varstva z razsežnostmi in vplivi revmatskih bolezni ter s težavami obolelih. Tako se bosta omenjeni društvi predstavili na sejmu Narava - Zdravje na Gospodarskem razstavišču, delovala pa bo tudi vroča telefonska linija, med drugim tudi podružnice Novo mesto (068/373 924).
Z dobrotami spleteno sodelovanje
Biba Dobovšek Sethna že dve desetletji uči na več japonskih univerzah angleščino, zadnja leta pa ima tudi deset študentov slovenščine. Na posnetku z možem ob nedavnem obisku v Sloveniji.
Približno petnajst Slovencev stalno živi na Japonskem, med njimi je tudi Novomeščanka Biba Dobovšek, poročena Sethna. Pred več kot dvajsetimi leti je prišla na Japonsko, kjer je njen mož, po rodu Indijec, po izobrazbi arhitekt, imel zagotovljeno delo. Biba Dobovšek Sethna je v Ljubljani končala študij angleščine in italijanščine, v Angliji pa je naredila magisterij iz angleškega jezika. Poleg poučevanja angleščine na kar nekaj japonskih univerzah se je lotila še poučevanja slovenščine.
Srečanje starostnikov
MIRNA PEČ - Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Mirna Peč je v nedeljo, 8. oktobra, v prostorih osnovne šole pripravila tradicionalno srečanje starostnikov. Zbrane, ki so jim osnovnošolski krožkarji pod mentorstvom Zdenke Mežan pripravili darilca, je nagovorila predsednica KORK Sonja Šuštaršič, predstavnika OZ RK Novo mesto Avguština Lah, mirnopeški župan Zvone Lah in ravnatelj osnovne šole Aleksander Rupena. Najstarejši Mirnopečan Florjan Lužar, ki je že v 92. letu, je bil deležen posebne pozornosti. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli učenci domače osnovne šole in vrtca Cepetavček, ki so pripravili pester kulturni program, nastopil pa je tudi mirnopeški mladinski pevski zbor pod vodstvom Marije Parkelj. Starostnike je po pogostitvi razveseljeval glasbenik Tone Fink z lepimi domačimi pesmimi, tako da se že veselijo srečanja prihodnje leto.
Srečanje pri Gospodični
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto vabi ljubitelje gorjanskega pohodništva na 2. srečanje gorjanskih škratov in gospodičen v letu 2000, ki bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 11. uri pri Gospodični. Ob tej priložnosti bodo podelili majice za 15, 50 in 100 obiskov pri Gospodični, nadaljevali pa bodo z zakusko in srečanjem ob živi glasbi.
Mojčin občni zbor
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri bo v bivši poročni dvorani na rotovžu redni letni občni zbor društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto. Vabijo vse člane društva, sodelavce, prostovoljce in vse, ki bo to želeli postati.
Žegnanje v Gradišču
GRADIŠČE PRI ŠENTJERNEJU - 1. oktobra je bilo v Gradišču pri Šentjerneju vsakoletno žegnanje ob godu zavetnikov cerkve sv. Kuzma in Damjana. Pred žeg-nanjem so člani hortikulturnega društva Azalea pospravili in očistili cerkev in okolico. Po maši so lahko udeleženci poskušali sladke dobrote, ki jih pečejo žene v Gradišču, in dobro domačo kapljico gradiških vinogradnikov. 7. oktobra pa je hortikulturno društvo Azalea priredilo kostanjev piknik, ki je obudil star običaj pečenja kostanja na rešti. Če bi se kdo želel včlaniti v društvo, vabljeni, da pokličejo na telefon 041 889 106.
Prenova gostilne Rog
DOLENJSKE TOPLICE - Znana in priljubljena gurmanska gostilna Rog v Dolenjskih Toplicah bo zaradi prenovitve zaprta od ponedeljka, 16. oktobra, do petka, 11. novembra. V tem času bodo obnovili kuhinjo, prenovili modri salon v meščanskem slogu, obnovili stopnišče in hodnike. Na martinovo, v soboto, 11. novembra, bodo Martonovo gos pekli že v obnovljeni kuhinji. V prihodnjem letu pa bodo v sedanji točilnici uredili cvičkovo sobo.
Trenutno ima pri slovenščini deset slušateljic in slušateljev na tokijski Univerzi za tuje jezike. Z naraščanjem zanimanja za učenje slovenščine pa je raslo tudi zanimanje za Slovenijo. V treh letih, kolikor pouk poteka, je Slovenijo obiskalo deset njenih študentov, pravkar pa je tedenski obisk zaključila skupina Japonk, ki so se pri nas seznanjale s posebnostmi slovenske kuhinje. Z eno od slušateljic slovenskega jezika je organizirala seminar in pokušnjo slovenskih vin. Seminarja o naših vinih s predstavitvijo slovenskih vinskih okolišev se je udeležilo kar precej japonskih poznavalcev vin, ki so bili nad kakovostjo navdušeni, manj pa nad ceno. Japonsko tržišče je preplavljeno s francoskimi, španskimi, italijanskimi, čilskimi, južnoafriškimi vini, pogosta pa so tudi bolgarska vina. Zakonca Sethna pravita, daje vstopnica za sodelovanje z Japonci predvsem potrpežljivost. Najprej je treba doseči zaupanje, ki ga ni mogoče zgraditi čez noč. Ko pa stečejo resni dogovori za sodelovanje, je to korektno in vedno dolgoročno. Potem tudi cena ni več vprašanje, saj Japonci cenijo kakovost.
Mala Slovenija ima v trgovanju z Japonsko seveda malo možnosti, jih pa ima Biba Dobovšek Setha predvsem na področju turizma, ki seveda vključuje tudi kulinariko. Na Japonskem je bilo zadnja leta organiziranih že kar nekaj večjih prireditev, vezanih na slovensko kuhinjo. Ob tem je Biba Dobovšek Sethna v pomembni japonski publikaciji kot soavtorica objavila prispevek o ajdi, "ki je značilna tako za Japonsko kot za Slovenijo. “Ajdova vez" z Japonsko ni novost, saj so že leta 1911 Japonci uvozili 80.000 čebeljih matic iz bohinjskega kota. Ajda ob cvetenju medi, med pa so takrat na Japonskem uporabljali kot cenejšo obliko sladila. Leta 1992 so Japonci organizirali prvi svetovni festival ajde in povabili so tudi Slovence. Posebnost je bil naš ajdov kruh, ki je požel največ navdušenja. Tudi jedi, ki so jih slovenski kuharji predstavili v zadnjih letih na Japonskem, so bile povezane z ajdo. Nad njimi je bila navdušena tudi japonska cesarica ga. Takamato. Torej ni čudno, da seje prva skupina japonskih študentk iz skupine Bibe Dobovšek Sethna pri nas že seznanjala s pripravo slovenskih specialitet. Na obisku v Sloveniji je bila hkrati z njimi tudi japonska princesa Sayako, edina hči japonskega cesarja, ki se je na naši ambasadi pred odhodom v Slovenijo srečala tudi z Bibo Sethna. Pozanimala se je, kdo od Japoncev se uči slovenščine, spraševala pa je tudi za metodo, po kateri poteka pouk. Biba ji je poklonila učbenik našega jezika.
Slovenska poslovna skupnost, ki jo je ustanovila ga. Biba Dobovšek Sethna v Tokiu, pa ima še veliko načrtov za postopno približevanje slovenskih lepot in dobrot Japoncem. Na internetu je posebna spletna stran o Sloveniji, ta čas pa
Oktet Jurij Dalmatin v Vatikanu in Rimu
SEVNICA - Na povabilo Jožefa Tivadarja, svetovalca na veleposlaništvu Republike Slovenije pri Svetem sedežu, se v okviru prireditev jubilejnega leta 2000 in 200-letnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna in blaženega škofa Antona Martina Slomška na gostovanju v Rimu in Vatikanu mudijo člani sevniškega okteta Jurij Dalmatin. Za njihove koncerte so pripravljena posebna vabila s programom in predstavitvijo okteta v italijanščini, med poslušalci pa bodo tudi mnogi diplomati iz vsega sveta. Do sedaj je bili v okviru prireditev ob jubilejnem letu 2000 že okrog 50 koncertov raznih zborov iz celega sveta, iz Slovenije pa je v okviru teh programov nastopil le mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote z enim koncertom. Člani okteta predstavljajo Sevnico in Slovenijo v Rimu od 7. do 12. oktobra.
ima naša someščanka največ dela z organizacijo simpozija, posvečenega dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna. Simpozij bo 2. decembra na osrednji tokijski univerzi, z njim pa želi predstaviti japonskim izobražencem in tudi drugi javnosti slovensko literaturo in kulturo. Sodelovanje je obljubilo že več japonskih akademikov, na nedavnem obisku doma pa se je pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja naših akademikov.
LIDIJA JEŽ
Sanje
Na bregovih reke plitke so ljudje zarad’polit'ke v dva tabora se zbrali, vsak na svojem bregu stali.
Na levem polni so opoja nosili knjižice iz depoja v upu, da jih prebujeni zmaj vzame v varstvo spet nazaj.
Na desnem so v belem stali: "Naj živi Rode-zijai" kričali!
JURE MURN
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz
••mali: info@unlvox.si
IT
Mo
OGNJIŠČE
■	p
mm	p
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
KOVINOTEHNA
KOVINOTEHNA NIKI, d.o.o.
Podbevškova ulica 15 Novo mesto
ODDAJA V NAJEM
del poslovnih prostorov na sedežu družbe na Podbevškovi ulici 15 v Novem mestu (obrtna cona Cikava), in sicer:
1. prostore, primerne za proizvodno, skladiščno ali trgovsko dejavnost v skupni izmeri 635 m2, vključno z ograjeno zunanjo deponijo v izmeri 600 m2, vse s posebnim vhodom;
2. poslovne prostore v skupni površini 140 m2 (pisarniški prostori s sanitarijami in drugimi pomožnimi prostori - celotna etaža);
3. poslovne prostore v skupni izmeri 58 m2 s souporabo sanitarij in čajne kuhinje z ostalimi najemniki v etaži.
• Poslovni prostori niso potrebni adaptacije in so razen v primeru specifičnih potreb najemnika kot takšni vseljivi.
• V najem oddamo najmanj po zgoraj navedenih posameznih sklopih (po možnosti tudi več sklopov skupaj).
• Najemno pogodbo sklenemo za dobo 5 let z možnostjo podaljšanja.
• Vse ostale pogoje najemnega razmerja bomo dogovorili v najemni pogodbi.
Zainteresirani lahko pošljejo svoje ponudbe na naslov družbe. Vse dodatne informacije pa lahko pridobijo v splošni službi na sedežu družbe ali na telefonski številki 07/393-23-20.
OBČINA MIRNA PEČ OBVESTILO - OBJAVA JAVNEGA RAZPISA
Občina Mirna Peč obvešča svoje občane, da sprejema dodatne vloge za prijavo škode po suši v letu 2000, tistih oškodovancev, ki škode niso prijavili že v prvem, julijskem roku. Vse informacije v zvezi z dodatnimi prijavami in obrazce za prijavo lahko zainteresirani dobijo na Občini Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč. Vloge lahko oddate do 20. oktobra 2000.
Hkrati Občina Mirna Peč obvešča vse kmete, da je objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Mirna Peč v letu 2000.
Zahtevke za intervencijska sredstva vložijo upravičenci na obrazcu, ki ga dobijo na Občini Mirna Peč. Kriteriji za dodelitev sredstev so razvidni iz vsebine razpisa. Javni razpis je objavljen na oglasni deski Občine Mirna Peč, vse informacije pa lahko dobite tudi na enoti kmetijsko-svetovalne službe v Mirni Peči, v Kmetijski zadrugi Mirna Peč in na Občini Mirna Peč vsak ponedeljek, sredo in petek, osebno ali po telefonu 07/30-78-706. Zahtevke za intervencijska sredstva lahko upravičenci predlagajo do 15. novembra 2000.
VABLJENI!
OBČINA MIRNA PEČ
ARMED, trgovina, uvoz-izvoz, d.o.o.
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ZDRAVIL Vodnikova 4, 8340 ČRNOMELJ Tel. št. 07/35-67-610
Objavljamo razpis za prosto delovno mesto farmacevtskega tehnika s strokovnim izpitom.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. O izboru vas bomo pisno obvestili.
IZ PORODNIŠNIC
I*. NovoiviESke pORodNKlMice
V času od 2. do 8. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Zupančič iz Cerovega Loga -Primoža, Cvetka Jaklič s Krasinca -Simona, Angelca Rozman iz Cerovcev - Kristino, Mojca Koligar iz Malih Brusnic - Matjaža, Lidija Hočevar s Studenca - Adriano, Maja Ko-letič iz Semiča - Ingrid, Brigita Hrastar iz Ždinje vasi - Nika, Marija Jakše iz Zbur - Valerijo, Tanja Božičnik z Velikega Kamna - Luka, Liljana Ud-vanc iz Šentjerneja - Elaro, Erna Lovšin iz Črnomlja - Jana, Nataša Engel iz Vavte vasi - Luka, Helena
Bregar iz Kočevja - Alojza.
Iz Novega mesta: Diana Jelič, Šmihelska 6 - Davida, Miljana Tiso-vic, Jakčeva 22 - Jano, Dušanka Lapanovič, Šegova 16 - Denisa, Lilijana Kočevar, Marjana Kozine 61 -Anžeta, Aleksandra Konda, Mestne njive 9 - Sama.
Čestitamo!
17. Bio 2000
LJUBLJANA - 5. oktobra so na Ljubljanskem gradu slovesno odprli 17. mednarodni bienale industrijskega oblikovanja Bio 2000. Razstava bo odprta do 5. novembra, na ogled pa je 356 izbranih eksponatov oblikovalcev iz sedemnajstih držav.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
FRANC
KAVŠEK
Mali Kal 10, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem, sodelavcem SŽ Novo mesto, ki ste darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, pogrebni službi Oklešen in pevcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žaluje
loci: vsi njegovi
Promenadni koncert sevniške godbe
SEVNICA - Pred kratkim je sevniška godba na pihala s promenadnim koncertom pred blagovnico Sevničanko in Paradižem na lastno pobudo skušala malce razbiti trenutno kulturno mrtvilo, hkrati pa povabiti mimoidoče z za uho prijetnimi sodobnejšimi skladbami že na novoletni koncert, ki bo 23. decembra.
V SPOMIN
dragi hčerki
TANJI
KAPLAN
roj. Ilič
Tanja, 15. oktobra, odkar si nas zapustila in se preselila v večnost, je minilo 10 žalostnih let. Tega ni mogoče pozabiti. Naše solze so neustavljive, bolečine od ljubljenih nepremagljive. To so neutolažljivi tvoji, ki so te imeli in te še imajo srčno radi. Ob tvojem grobu nemo stojimo, grenke solze točimo, večni mir in pokoj ti želimo! Šopek rož tvoj grob krasi in lučka vedno gori. Hvala vsem, ki obiskujete njen poslednji dom, in vsem, ki ste jo ohranili v spominu in jo obiskujete.
Neutolažljivi tvoji
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil dragi
MIRKO
VERBIČ
iz Ulice K Roku 58, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov za pozornost in skrb, ki je bila namenjena našemu dragemu očetu. Hvala g. kaplanu za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, Komunali Novo mesto in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kdor živi v spominu svojih dragih, ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je listi, ki ga pozabijo.	„
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
PAVLETA LESA
iz Kostanjka 20
bi se radi iz vsega srca zahvalili vsem, ki ste delili bolečino z nami in pokojniku namenili toliko lepega cvetja, sveč in darovali za svete maše. Posebna hvala vam, dragi sosedje, za izkazano sočustvovanje, osebju Gostišča Ribnik za izkazano pozornost in nesebično pomoč, Urološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za trud in nego, NL banki Krško, ZB Krško, ZB Krško, RD Brestanica - Krško, govornici ge. Breznikarjev! za lepe besede slovesa, g. Jankoviču za odigrano Tišino, g. župniku z Ždol in g. kaplanu iz Brestanice za lepo opravljen obred, pevcem iz Koprivnice in pogrebni službi Kostak. Prisrčna hvala še enkrat vsem njegovim in našim prijateljem in sorodnikom, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od našega ata.
Žalujoči: vsi njegovi
Drugačna številka
LJUBLJANA - Mobitel sporoča, daje po 1. oktobru klicna številka za omrežje Mobitel NMT 0609 spremenjena v 050. Dosedanja klicna številka bo veljala še do konca leta.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto “Z? 068/33 7fi 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
v Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar. je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
Za vedno je ostal v objemu ljubljenih gora alpinist
ANDREJ
MARKOVIČ
Mamica in Manca
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
JOŽE KMET
z Ratja 25
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Oklešen, Oddelku intenzivne terapije Novo mesto, g. župniku Cirilu Murnu za lepo opravljen obred in pevcem vokalne skupine Prima. Še enkrat hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Kristina, sinovi Jože, France, Marjan in hčerka Milka z družinami
ZAHVALA
Nepričakovano je prenehalo biti srce dobrega moža, skrbnega očeta in najboljšega dedija
STANISLAVA KOLENCA
iz Trebnjega, Trubarjeva ulica 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh dnevih kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Bečaj, ki je v najtežjem trenutku tako lepo poskrbela za vnučka, g. Janezu Blažiču, policistoma Policijske postaje Trebnje in vsem ostalim, ki so v prvih trenutkih pomagali. Zahvala tudi občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje za zaigrane žalostinke, g. Igorju Hribarju za zaigrano Tišino ter ge. Ivanki Pavlin za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žena Milena, sin Borut in hčerka Sonja z družino
ZAHVALA
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
Z nami je snoval in občudoval življenje. Brez slovesa nas je zapustil
BOŽO GALIČ
upokojeni šofer iz Jedinščice 49, Novo mesto
Od njega smo se poslovili v soboto, 7. oktobra 2000. Naša žalost in izguba sta veliki. Hvaležni smo vsem, ki ste nam v teh trenutkih stali ob strani. Še posebno zahvalo izrekamo Labodu, d.d., Novo mesto in njegovim bivšim sodelavcem, osnovni šoli Šmihel Novo mesto, podjetju MAPEI, d.o.o., Novo mesto, prijateljem in sosedom. Hvala tudi urgentni službi ZD in osebju Interne bolnice Novo mesto za hitro pomoč, da bi ga ohranili pri življenju, sosedu g. Zamanu za poslovilne besede, pogrebni službi Oklešen, Komunali Novo mesto, pevcem in izvajalcu Tišine. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči
■: vsi njegovi
KB r "x
L' f Tffšp
IH
V SPOMIN
Žalostni smo, ker smo vaju izgubili, in hvaležni Bogu, ker smo vaju imeli.
10.	avgusta je minilo 20 let, odkar nas je za vedno zapustila naša mama
VERONIKA METELKO
s Kuzarjevega Kala 8,
9. oktobra pa je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE METELKO
iz Šmarjete 52
Vsem, ki se ju spominjate in jima prinašate cvetje in sveče, iskrena
hvala.
Vsi njuni
m ranča	ms
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 12. oktobra - Maks Petek, 13. oktobra - Edvard Sobota, 14. oktobra - Veselko Nedelja, 15. oktobra - Terezija Ponedeljek, 16. oktobra - Jadviga Torek, 17. oktobra - Marjeta Sreda, 18. oktobra - Luka
Lunine mene
13. oktobra ob 10.56 - ščip
kino
BREŽICE: Od 12. do 15.10. (ob 18. uri) Lekcija za gospo Tingle. Od 12. do 16.10. (ob 20. uri) Najina zgodba. 17. in 18.10. (ob 18. in 20. uri) Jaz, Irene & jaz.
ČRNOMELJ: 13. in 14.10. (ob 20. uri) Mož brez telesa. 14.10. (ob 17.30) in 15.10. (ob 17.30 in 20. uri) Hiša debele mame.
GROSUPLJE: 13.10. (ob 17. uri) Mož brez telesa. 13.10. (ob 19. uri) Moški žigolo.
KOČEVJE: 14.10. (ob 19. uri) Mož brez telesa. 15.10. (ob 19. uri) Moški žigolo.
KRŠKO: 12.10. (ob 19. uri), 14.10. (ob 20. uri) in 15.10. (ob 18. uri) Moški žigolo. 18.10. (ob 19. uri) Misija: Nemogoče 2.
NOVO MJESTO - DOM KULTURE: 12., 13. in od 16. do 18.10. (ob 18. uri) ter 14. in 15.10. (ob 16. uri in 18.15) Jaz, Irene & jaz. 12., 13., (ob 20. uri) 14. in 15.10. (ob 20.15), od 16. do 18.10. (ob 20. uri) Jackie, Brian in Anna.
NOVO MESTO - KC JANEZA TRDINE: Od 12. do 15. ter 17. in
18.10. (ob 20. uri) Teci Lola teci. 14. in 15. 10. (ob 18. uri) Mulan.
RIBNICA: 14.10. (ob 21. uri) Moški žigalo. 15.10. (ob 17. uri) Mož brez telesa.
TREBNJE: 13.10. (ob 20. uri) in
15.10. (ob 17. uri) Opoldanski obračun.
VELIKE LAŠČE: 14.10. (ob 19. uri) Moški žigalo. 15.10. (ob 19. uri) Mož brez telesa.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številkp
07/39 30 512
l2ven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
ČESTITKE
ZLATO POROKO praznujejo dragi starši Anica in Stane Domitrovič ter Marija in Milan Zopančič. Čestitamo! Hčerka Anica, sin Milan in vnukipja Suzana.	2643
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR ŠTORE 4 X 4, letnik I987, opremljen s prikolico in čelnim plugom za oranje snega, prodam. B (0609)612-938.	2685
GOZDARSKI TRAKTOR IMT 560, vsa gozdarska oprema, prodam. B 646-129 ali (041)760-762. '	2688
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo. B (041 >346-071. GOVEJE KOŽE odkupujemo. Alojz Rogelj. Rdeči Kal 11	(068)65-194.	2642
GOTOVINA TAKOJ za delnice skladov in podjetij. Pokličite v Mercator center Novo mesto, B (07)39 30 262.	2654
SVEŽO koruzo kupim. B (07)30 72 104 ali (041)717-754.	2672
RABLJEN ladijski pod, večjo količino ali slabše kvalitete, kupim. B 30 80 051.	2678
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	425
CLIO, letnik 1998, bel, brez dodatne opreme, prodam. B (068)83-063, po 17. uri. 2655 R19, letnik 1994, registriran do 2/01, prodam. B (031 >824-446.	2658
CLIO RN 1.2. bel, 4V, letnik 1995, registriran do 7/01, prodam. B (068)81-041, po 15. uri.	2662,
TVV1NGO, letnik 8/97, rdeč, 30.000 km, prva lastnica, prodam. B (041)250 179 ali (068) 324-924, Branka.	2664
R 5, letnik 12/87, 122.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. B (068 )30 70 097. 2676 FIAT MAREA 1.8 ELX, prva registracija 2/ 97, prodam. B (041)351-450.	2679
MOTORNO KOLO - skuter, letnik 1999, dgodno prodam. B (068)323-547.	2680
PREPIS VOZIL
041/546-159
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-lisl.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana. Dunajska 5.
R 19 RT, letnik 1995,115.000 km, registriran do 7/01, rdeč, prodam ali menjam za R 5 ali cenejše vozilo. B 646-129 ali (041)760-762.
MERCEDES 180 C Elegance, letnik 1996, z dodatno opremo, prodam. B (068)75-031.
POSEST .
V OKOLICI Pišec prodam starejšo kmetijo v izmeri 10.200 m2. B (01)251 8874 ali (041)210-184.	2644
HIŠO v Novem mestu, potrebno adaptacije, prodam. B (041)442-762.	2659
PREKLICI
ANICA MURGELJ, Daljni Vrh 13, opozarjam vaščane Daljnega Vrha, naj ne širijo neresničnih govoric o meni in pokojnem Francu Murglju in bratu Francu Golobu, sicer jih bom sodno preganjala.	2641
PRODAM
CIPRESE za živo mejo ter okrasno drevje in grmovnice prodajamo. Tudi svetujemo! B (07)49 20 391 ali (041 >564-621.	2589
FIŽOL v zrnju ter droben krompir, večjo količino,prodam. Možna dostava. B (064) 326-870.	2600
PESO za prašiče prodam. B (068)89-705. ČEBELJE PANJE in nekaj opreme prodam. B (068)341-553.	2653
KALANA bukova drva ugodno prodam. B . (040)274-114.	2671
OPAŽ, ladijski pod, bruna, prve ali druge klase, smrekov, z dostavo, prodam B (03)5451-082.	2682
KROMPIR za prašiče prodam. B (068)69-471.	2687
RAZNO
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto.	2132
V MIRNI PEČI oddam poslovni prostor, 75 m2, za trgovino ali drugo dejavnost. B (041)35 35 60.	2639
LOVSKA DRUŽINA Krško išče oskrbnika v lovskem domu na Trški Gori nad Krškim. Zaželjen je mlajši upokojeni zakonski par. ki mu nudimo stanovanje v Lovskem domu. Za vse informacije naj se zainteresirani obrnejo na starešino lovske družine Krško, B (07)49 20 880 ali (041)629-061. Razpis velja do zasedbe.	2640
FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem. B 07/33 73 460.
IZKUŠEN medicinski tehnik in negovalka nudita vso oskrbo za vašega očeta ali mamo. B (01)54-06-043.	2647
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
ZELIŠČAR R1ZVIČ - iz narave za življenje! Naravno zdravilo travin za sklepno revmo, artritis, artrozo, osteoporozo in protin. Krema in kapljice proti bolečinam. B (041)886-345, non stop.	2648
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu. B (068)59-527 ali (041)544-510.	2652
V ŠENTJERNEJU oddam v najem delavnico in stroje za plastiko. B (068)81-256. 2656
V STRAŽI oddam 70 m2 zaprtega prostora, ogrevanega, s sanitarijami, primerno za mirno obrt ali skladišče. B (031 )639-120.	2666
POSLOVNI PROSTOR. 22 m2, v centru Novega mesta, na Novem trgu, prodam. B (0609)628-208 ali (068)371-590.	2669
V TREBNJEM oddam v najem lokal B (068)41-382 ali (041 >648-747.	2674
DTlilRI
flTNESS - MUHI - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
Trgovca s končano trgovsko šolo, izpitom B in po možnosti z izpitom C kategorije, zaposlimo. Pisne vloge: TILIA d.o.o., Ljubljanska 89, 8000 Novo mesto
PRAŠIČE, težke 80 do 120 kg, samo domača hrana, prodam. B (041 >598-224.	2667
4 PRAŠIČE, težke cca 120 kg, prodam. B (068)81-774.	2661
SLUŽBO DOBI
V CENTRU Dolenjskih Toplic odpiramo nov gostinski lokal. Takoj zaposlimo delavca v kuhinji in strežbi. B 664-070 ali (041)396-202.	2650
TRGOVINA PALMA takoj zaposli trgovko z delovnimi izkušnjami. B (041 >631-525.2665 POTNIKE za prodajo izredno zanimivih poslovnih daril iščemo. B (07)306 68 30 ali (041)887-362.	2673
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B07/33 22 765 ali 041/628 385.
REDNO ZAPOSLIM dekle za delo v gostinskem lokalu. Možnost bivanja. B (031)330-741.	2681
REDNO ZAPOSLIMO PRODAJALKO v trgovini s spodnjim perilom. Pogoji: urejenost in komunikativnost, ustrezna izobrazba, delovne izkušnje. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Arqus trade, d.o.o., Ljubljanska 89,1230 Domžale.	2683
3 KV delavce elektroinštalacije, elektronike, zaposlim. B (041)654-322.	2684
ŽELITE veliko zaslužiti in imate lasten prevoz? Je odgovor da? Potem pokličite na B (01)50041 62.	2694
ŽELITE POSTATI zastopnik za vse vrste zavarovanj? Pokličite na B (040)293-925.
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE v Novem mestu, v Jakčevi ulici prodam. B (041)403-298.	2649
ENOSOBNO STANOVANJE, 47 m2, opremljeno, na Seidlovi v Novem mestu oddam. B (041)7204)65.	2651
VAKO, d.o.o., Črnomelj išče enosobno stanovanje na območju Bele krajine.
Nastanitev takoj. Informacije na telefonu 07/30-61-530, faks 07/30-61-551.
V NOVEM MESTU, Žibertov hrib, prodamo najboljšemu ponudniku trisobno pritlično stanovanje, 73 m2 CK, KATV, telefon, garaža. B (0609)628-208 ali (068)371-590.	2668
V NOVEM MESTU takoj najamem za daljše obdobje s sprotnim plačilom do 40.000 SIT + stroški eno- ali dvosobno opremljeno stanovanje v bloku. B (031 >882-296.	2692
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, četrto nadstropje, v Novem mestu, prodamo. B(068)23-063.	2696
ŽIVALI
SUZUKI
NOVO!
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
°'Cev 1 'i'
O 068/324-377
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 14. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od 7, do 13. ure: Dom Bršljin
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej
V nedeljo, 15. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovcc, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111.	2412
PERUTNINARSTVO METELKO obvešča stranke, da lahko ob delavnikih dobijo bele težke piščance, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo in purane. B (0608 )894)38.	2560
OVCE z mladiči prodam. B (068)52;966. TELICO sivko, brejo 8 mesecev, prodam. B (07)33 22 750.	2657
TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam. B (07)34 65 243.	2660
8 MESECEV brejo telico simentalko prodam. B 30 71 577.	2663
SIVO KRAVO, brejo 8 mesecev, s šestim teletom, prodam. B (068)78-507.	2670
MLADO KRAVO simentalko za zakol ter ovce in ovna prodam, B (07)30 89 699, zvečer.	2675
KRAVI FRIZIJKO in sivko, obe breji, prodam ali menjam za kravo za zakol. B (031)558-172.	2677
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, in telico simentalko, staro 16 mesecev, za nadaljnjo rejo prodam. B (07)30 82 315.	2686
KRAVO po izbiri prodam. B (07)30 73 584. 2 BREJI kravi prodam. B 30 65 393. 2693 7 DNI stare teličke prodam. B (068)84-247. 2 MLADI KRAVI s teličkom prodam. B (07) 3071 S19 ali (041)8594)91.	2698
NAŠE OKOLJE, d.o.o., TRBOVLJE, Kešetovo 4, TRBOVLJE, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, Poljanska cesta 31, LJUBLJANA
objavlja javni razpis ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
I. PREDMET PRODAJE
Naprodaj so naslednje nepremičnine:
1. V SEVNICI, stanovanje št. 01 v kleti večstanovanjske hiše Planinska 26 - vhod z dvorišča, v izmeri 66,00 m2 (dnevna soba, spalnica, kuhinja z jedilnico, kopalnica, WC, predsoba in shramba).
Izklicna cena 6.795.197,00 SIT.
2. V SEVNICI, stanovanje št. 12 v III. nadstropju večstanovanjske hiše Planinska 29, v izmeri 49,72 m2 (soba, kuhinja z jedilnico, kopalnica, WC, predsoba, balkon in kletni prostor).
Izklicna cena 5.530.180,00 SIT.
3. V SEVNICI, stanovanje št. 18 v mansardi večstanovanjske hiše Planinska 29, v izmeri 60,13 m2 (soba, kuhinja z jedilnico, kopalnica, WC, predsoba in kletni prostor)
Izklicna cena 5.530.168,00 SIT
4. V TRBOVLJAH, stanovanje št. 3 v 1. nadstropju večstanovanjske hiše Kešetovo 11, v izmeri 74,50 m2 (tri sobe, kuhinja, kopalnica z WC, predsoba, balkon, klet in drvarnica).
Izklicna cena 5.894.000,00 SIT.
1.1. V izklicnih cenah ni vključen davek na promet nepremičnin.
1.2. Vsa stanovanja so prazna oseb in stvari in niso obremenjena z najemnimi pogodbami.
1.3. Stanovanja prodajamo po sistemu videno-kupljeno.
II. TRAJANJE RAZPISA
2.1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi razpisa v časopisu.
2.2. Ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: NAŠE OKOLJE, d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE, z oznako ‘Ponudba za nakup nepremičnine pod zap. št.: ... ne odpiraj”.
III. POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU
3.1. Pri prodaji nepremičnin z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene.
3.2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, zaporedno številko nepremičnine in plačilne pogoje.
Ponujena cena ne sme biti nižja kot izklicna. Če bo več enakih ponudb, bo imel prednost ponudnik z ugodnejšimi plačilnimi pogoji.
3.3. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini,, potrjeno od strani APP, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra.
3.4. Ponudniki plačajo varščino na ž.r. družbe NAŠE OKOLJE, d.o.o., št. 52700-601-18049, pri APP Trbovlje, s pripisom namena nakazila: Varščina za zbiranje ponudb.
3.5. Ponudnik, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino.
3.6. Ponudbe brez vplačane varščine in pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
3.7. Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 8 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb.
3.8. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo.
3.9. Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice plača kupec.
3.10. Izročitev in prevzem nepremičnin bo v treh dneh po plačilu kupnine.
IV. OSTALO
Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin dobijo zainteresirani ponudniki pri ga. Andreji FEMC, tel. 03/563-10-40, in sicer vsak delovni dan med 7. in 15. uro.
Predsezonski popust do 15%.
Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo letnih gum.
B.&Z., d.o.o.
Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave, Ljubljana, Grablovičeva 1
išče nove sodelavce
• psihologa, delovnega terapevta, socialnega delavca na področju Dolenjske
Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje ponudbe do 21.10.2000 na naš naslov.
DOLENJSKI UST
KM|
 .----------------------------------
fl
; |	\ H I /lw0'H
Tehten ra zlo e Jr/ od/britev.
S	*	.-O	#	J	s
UST
PARKETARSTVO
GRE TUDI NA KREDIT? MORA GRET!
Pri Petrolu se zavedamo, da ogrevanje doma ni majhen strošek, temveč prava naložba. Zato tudi za letošnjo kurilno sezono ponujamo ugodne pogoje za nakup kurilnega olja, vključno z možnostjo kredita do 12 mesečnih obrokov za komitente bančne skupine NLB (vse obrazce voznik pripelje s seboj)! Informacije o natančnih cenah in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu:
^ www.petrol.si
PETROL
Skladišča:
Ajdovščina
Brežice
Celje
Dravograd
Koper
Ljubljana Zalog Maribor Medvode Murska Sobota Novo mesto
05	366	12	77
07	496	11	88
03	541	95	15
02	878	30	33
05	639	75	82
01	586	34	00
02	331	18	70
01	361	13	40
02	537	15	60
07	332	38	14
Mestni odbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke je na
predstavitvi kandidatov za volitve poslancev v državni zbor v okviru akcije zbiranja sredstev za nakup igral za bolne otroke v bolnišnici zbral 100.000 tolarjev, ki jih poklanja otrokom v bolnišnici za nakup računalnika.
Zbrana sredstva bodo nakazana na žiro račun št. 52100-603-30-421, prispevek za računalnik za otroke v bolnišnici.
Mestni odbor SLS SKD Slovenska ljudska stranka
Podjetje Gramat Gril, d.o.o. daje v najem v enoti Sela Dolenjske Toplice tri pisarne s predprostorom v izmeri 60 m2, družinsko stanovanje v izmeri 115 m2 ter dva samska stanovanja vsak v izmeri 20 m2 ter poslovni prostor s sanitarijami, primeren za storitveno obrt ali gostinstvo s teraso v izmeri 40 m2.
Informacije na naslov: Gramat Gril, d.o.o., Rožna dolina 9,1290 Grosuplje ali na telefon 061/763-363.
Iščemo sodelavce za keramični salon z možnostjo samostojnega prevzema.
Odslej Vam v Krekovi banki nudimo tudi vse	^
storitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.	KREKOVA	'BANKA
tel: 02 - 22 9.? 7/9, e-imiil■ pnnwz.km<i, n urki,kova-banka.si ______________________
STADOR AC, d.O.O., prodaja prikolic in avtodomov
Kandijska c. 66	—r __ __ __ _ __
8000 Novo mesto	UL esa	M sl I /v
Tel: 068 / 376 4I0	.	....	..	.
ADRIA MOBIL, d.o.o.. Belokranjska 4,
Novo mesto
DNEVI ODPRTIH VRAT
KDAJ: 12., 13. in 14. oktobra 2000 KJE:	v prodajnih prostorih Stador AC, Kandijska c. 66
v Novem mestu (pri TPV)
KAJ:	• ogled modelov sezone 2001
* testna vožnja z avtodomom
* prodaja prikolic sezone 2000 s popustom NAGRADNO ŽREBANJE ZA OBISKOVALCE!
Glavna nagrada: brezplačni najem avtodoma.
pokličite na nove številke:
m
Vodstvo družbe
07 39 30 502
Služba za marketing
T A ‘l A r I A
07
9
30
5
4
g®
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Cvetki Krajačič iz Birčne vasi 68. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (1) Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
2. (2) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
3. (7)	Sosed sosedu - Trio Frančič
4. (3)	Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
5. (4)	Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
6. (-)	Pridne roke - ansambel Slavček
7. (6)	Pojoča skrinjica - ansambel Poljub
8. (5)	Gobarska- ansambel Vrisk
9. (9)	Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
10. (8) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin Predlog: Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek
Kupon št. 41 Glasnjem za: Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije'/
DESET DOMAČIH
finska savna
kristalo terapija kromo terapija
ŠMARIEŠKE TOPLICE solarij
<J*KRI0kZ0ftAVILiSČK
Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem.
bioklimatski vrt
masažna bazena
DAN ODPRTIH VRAT
v četrtek,
19. oktobra, od 14. do 21. ure.
Svet Centra za socialno delo Trebnje na podlagi 9. člena Statuta Centra za socialno delo Trebnje
razpisuje delovno mesto direktorja Centra za socialno delo Trebnje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev po Zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da je državljan Slovenije,
-	da ima višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo ali višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri,
- opravljeno pripravništvo in opravljen strokovni izpit za delo v socialnem varstvu,
5 let delovnih izkušenj.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev skupaj s svojo vizijo razvoja Centra za socialno delo Trebnje naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Center za socialno delo Trebnje, 8210 Trebnje, Kidričeva ulica 2, s pripisom “za razpis delovnega mesta direktorja”.
Prodajni center podov
PCP PUREBER’
rimska savna <** turška savna
aroma terapija
VSTOP BREZPLAČEN!
Potrebna je predhodna telefonska najava!
Telefon-.
07 30 73 230
http://tis.telekom.si
Telekom^)
Slovenije	Vs
Dolenjski list ima nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim. da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo!
Nove telefonske številke izveste, če vtipkate:
PORTRET TEQA TEdNA
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
-
Oliver Dragojevič v Novem mestu
NOVO MESTO - V četrtek, 19. oktobra bo v prenovljeni Dvorani Leona Štuklja veliki koncert Oliverja Drago-jeviča, kije v svetu popularne glasbe prisoten že več kot trideset let. Vstopnice so že v predprodaji v Novem mestu v poslovalnici Kompasa in Dallas records, v Črnomlju v trgovini Bocinos, v Metliki v Grajski točilnici in v Trebnjem v agenciji Interflash.
Dr. Gorenšek: “Čakanja ne bo”
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Štefan
HRUŠKA PA TAKA! - Stane Cerar, upokojeni avtoprevoznik iz Gotne vasi, je pred dvema letoma posadil sadiko hruške, ki jo je kupil v Prešernovi drevesnici v Žabji vasi. Lani je že cvetela in obrodila en sam sad, letošnjo pomlad pa je bila od cvetov vsa bela, kot lepa nevesta. Zraslo je 8 plodov, 5 so jih zbili otroci z žogo, trije pa so dozoreli. Največja hruška, ki je ob Cerarjevi pozorni skrbi ostala na drevesu do zadnje nedelje, je bila velika skoraj 20 cm, tehtala pa je 61 dag. Cerarje na svojem "gruntu", ki meri cel ar, pred dvema letoma posadil tudi 5 sadik kivija in konec oktobra bo obral prvih 8 plodov. Lepo mu uspeva tudi figa. V letošnji hudi suši je drevesa pridno zalival, vodo pa je nosil iz bližnje Težke vode. (Foto: A. B.)
SEZONA LOVA NA POLHE ODPRTA - Prizadevni člani druščine polharjev Polh iz Dolenjskih Toplic so minulo soboto pripravili že tradicionalno polharsko noč. Pri koči na Pogorelcu se je zbrala stotnija polharjev in drugih, ki so prisluhnili kulturnemu programu in predstavitvi polharskega krsta, ki so ga prikazali predsednik društva Stane Kumelj in člani Franc Zavodnik, Ignac Rogelj in Jože Povše. Čast krščenega je pripadla 85-letnemu polharju Ferdinandu Hofferletu iz Kočevskih poljan, ki je tako dobil tudi naziv častnega člana polharja starosti. Sezona lova na polhe se je uradno odprla 26. septembra, kaže pa. da bo letošnji lov zaradi suše in hrane, ki je za polhe ni, zelo slab. Polhi so se ob slabi letini pač odločili za podaljšano spanje. (Foto: S. Mirtič)
Devet otrok je bilo v kmečki družini Teraževih v Podgorju ob Sevnični in prvorojencu Štefanu je bilo, razumljivo, med štirimi brati in petimi sestrami naloženo največje breme pomoči staršem pri delu na kmetiji. Na domačiji so živeli tudi stari starši. Zemlje je bilo veliko, a kaj. ko je tod skoraj vsa zemlja “v breg obrnjena in odvisna predvsem od koša in pridnih rok", kot pravijo kmetovanju v tem hribovitem, razpotegnjenem naselju na vzhodni strani Lisce. Teraževi so pridelali dovolj hrane zase, tako, da otroci lačni niso bili, kakšnega razkošja pa si številna družina ni mogla privoščiti. Da so lažje shajali so prodajali les, celo tesali pragove za železniške proge. Tudi to delo je šlo Štefanu dobro od rok.
Ko je Štefan odraščal, so bile slabe prometne zveze z dolino, te pa so v dobršni meri tudi narekovale življenjsko pol, ali pa vsaj Teraževo poklicno usmeritev. Kajti po osnovni šoli je žele! nadaljevati šolanje na srednji tehnični šoli v Krškem, ker bi rad postal elektrotehnik. Toda starši so se odločili, da se bo Štefan izučil za mizarja. Bil je vajenec v Mizarski produktivni zadrugi, današnjem Stillesu in zadnja generacija pred
ukinitvijo Poklicne tesne šole Sevnica. Še danes ne more pozabiti odličnega mojstra Franca 1''avtorja, ki mu je dat dobro osnovo za nadaljevanje šolanja na srednji lesarski šoli v Ljubljani, pa tudi na Biotehniški fakulteti - smer lesarstvo v slovenski metropoli. 44-letni Teraž je v Stillesu, ki si je z deli za številne državnike in z opremljanjem drugih razkošne objektov, predvsem hotelov, pridobil ugled, kakršnega premore le malo sorodnih podjetij, opravljal odgovorne naloge. Bil je tudi tehnolog, vodja obrata na Blanci, tehnični direktor, direktor tozda...
Zdaj je direktor inženiringa, spet enovitega podjetja, ki ga je pomagal s sodelavci izvleči iz pogrezanja v nepredvidljivo močvirje izgub, sanacij in stečajev. Predsednik uprave, Aleksander Hatlak, ki je v zadnjih letih za krmilom Slillesa.je imel v Teražu vedno dobrega strokovnjaka in zanesljivega poznavalca razmer v podjetju. Teraž velja za verodostojnega človeka, od svojih sodelavcev pa terja znanje, red in spoštovanje dogovorov, bodisi glede kakovosti kakor rokov. Tako je Stilles uspel pred dvema letom v manj kot štirih mesecih opremiti edini hotel s petimi zvezdicami ob Jadranu, Excelsior v Dubrovniku. Za kakšne konjičke nima časa, saj ga včasih celo zmanjkuje za družino. O zaupanju med ljudmi priča, da je bil v občinskih oblastnih organih že v bivši občinski skupščini, v zboru združenega dela in nadaljeval z mandati občinskega svetnika vse do danes. Njegova beseda je preudarna, dostikrat duhovito in šaljivo začinjena. Ni za skrajnosti in izključevanja v politiki, temveč išče zmerne rešitve. Sicer pa Teraž pravi, da se ne bi nikoli poklicno ukvarjal s politiko, ker ni človek, ki bi kar nekaj obljubljal. “Najmanj pa, da bi moral stoodstotno slediti nekomu, "še poudari Teraž.
PAVEL PERC
TRIČETRTKILOGRAMSKI JURČEK - Letošnja jesen je očitno naklonjena rasti gob, na srečo tudi jurčkom. ki kar tekmujejo, kateri bo zrasej večji in težji. Enega takšnih je prejšnji teden v Gornji Brezovici v gozdu ob cesti našla Marija Štem-berger iz Šentjerneja, pred fotografski objektiv pa se je z njim postavil vnuk Sebastjan. (Foto: T. J. G.)
ČAROBNA LIPA - Med Srobotni-kom in Velikimi Laščami stoji ob magistralni cesti lipa, ki je najlepše drevo daleč naokoli. Zemljišče je last llčevih iz Srobotnika in Jože Ilc nam je povedal, da se ob cesti pogosto ustavljajo avtomobili in ljudje, ki prihajajo pod lipo. Ko je nekega možakarja iz Ribnici videl, da je pod lipo prišel že tretjič, ga je vprašal, zakaj prihaja sem. Ta mu je povedal mu je, prihaja sem zato, ker je to čudežna bioenergetska lipa, ki daje človeku zdravje in nove moči za življenje in delo, vendar se pod lipo ne smeš zadrževati dalj kot 15 minut. Jože Ilc je potem prosil neko bioenergetičarko, naj preveri, kaj je na tem. Prišla je in napravila preizkus z raš-Ijami, ki se v njeni roki niso le tresle, ampak so kar skakale. Potrdila je, da je tisto o energiji res. (Foto: J. Primc)
Dr. Milan Gorenšek, ustanovitelj diagnostičnega centra na Bledu, v Kostanjevici odprl endoskopsko ambulanto - Preiskave z napotnico
GREGOR NAŠEL KILOGRAMSKEGA JURČKA - II-letni Gregor Kovačič iz Malenške vasi pri Mirni Peči hodi s starši zelo rad v naravo. Ko so se pretekli teden odpravili gobarit r golobinjski gozd, je samo on našeljurčka. In to ne čisto navadnega, vsaj na pogled ne. Ko so gobana kasneje doma stehtali, se je namreč pokazalo, da ima kar kilogram. “Bil je skril v grmovju, toda ker je bil tako velik, sem ga zagledal, "je vesel pripovedoval Gregor. (Foto: L. M.)
VELIKANKI Z VINJEGA VRHA - Kar 6,40 in 5,20 kilogramov tehtata pesi velikanki, ki ju je pridela! Anton Turk z Vinjega Vrha. Kot je povedal vitalni 86-letnik, ki še danes ima vozniško dovoljenje za traktor, je njegov letošnji pridelek pese več kot dober. V povprečju skoraj vsaka tehta okoli 5 kilogramov, pa tudi koleraba je lepa in velika. Pred objektiv seje Anton postaviI s svakinjo Nežko, ki mu tudi sicer priskoči na pomoč pri opravilih v hiši in na njivah, težja dela pa opravi njegov sin, ki živi le nekaj metrov stran od Antonove hiše. (Foto: M. Žnidaršič)
Nagrade tudi v naše kraje
TREBNJE - Minuli petek so v podjetju A.G. Market opravili zaključno dejanje nagradne igre “Uživaj v filmu Shiri in se odpelji z Daewoo Matizem”. Kot je določil žreb, se bo v njem odpeljal Jože Perko iz Ljubljane. V podjetju so se zaradi izjemnega odziva odločili, da poleg osebnega avtomobila podelijo še nekaj dodatnih nagrad. Tako je med dobitniki petih knjig Društva kreativnih ljudi Loesje tudi Ivo Švajger iz Dra-gatuša, med sedmimi, ki so prejeli videokaseto filma Kocka, pa sta tudi Vanja Sladič z Mirne in Andreja Jazbinšek iz Sevnice.
KOSTANJEVICA NA KRKI -Kostanjevica, s tem pa vsa Dolenjska in Posavje, je od nedavnega bogatejša za gastroenterološko endoskopsko ambulanto, kamor lahko pridejo pacienti z napotnico, čakalnih vrst pa ni. “In jih niti ne bom dovolil. Že sedanje 14-dnevno čakanje je preveč, tako bomo delo ambulante s petka razširili še na soboto, če bo treba, pa tudi na nedeljo,” pravi dr. Milan Gorenšek.
Da se je dr. Milan Gorenšek, specialist gastroenterolog, čigar ime zadnja leta povezujemo predvsem z vse bolj uveljavljenim diagnostičnim centrom na Bledu, odločil za ambulanto prav v Kostanjevici, ni naključje. Je namreč po rodu Kostanjevičan, tam je preživel mladost, kot 12-letnik pa seje s starši preselil v Ljubljano, kjer sicer živi še danes, a se vsa leta vrača v rojstni kraj. Najprej je bil zaposlen v Kliničnem centru, bil je tudi vodja endoskopskega oddelka, s privatizacijo zdravstva pa je dobil
• V ambulanti delajo preiskave zgornjega in spodnjega prebavnega trakta; gastroskopijo, preiskavo požiralnika, želodca in dvanajstnika, ter koloskopijo, preiskavo širokega črevesa z delom tankega črevesa. V Kostanjevici bodo delali zdravniki diagnostičnega centra Bled: dr. Rado Bratina, dr. Miran Drenovec, dr. Milan Stefanovič in dr. Milan Gorenšek, prijave pa sprejemajo na telefon 041 644 006.
Razmere na internem oddelku novomeške bolnišnice - Pogrebi včasih zapro križišče - Parkirajo zaposleni - V Inter Tobu delovne knjižice ■ Brez pločnika zelo nevarno
AMBULANTA ZA DOLENJSKO IN POSAVJE - Pred nekaj tedni je v Kostanjevici odprla svoja vrata gastroenterološko endoskopska ambulanta, v kateri delajo štirje zdravniki diagnostičnega centra Bled. Na sliki: Dr. Rado Bratina ter medicinski sestri Anica Kaplan in Vlasta Curltalek pri preiskavi pacientke.
Božena Pavasovič iz Dolenjskih Toplic je povedala svoje vtise o razmerah na internem oddelku novomeške bolnišnice. „Osebje je zelo skrbno, profesionalno. Za tako delo se jim res zahvaljujem. Občudujem jih, da v takih razmerah sploh lahko še delajo. Tak interni oddelek je sramota za Novo mesto in za vse župane doslej. Za toliko sob in ljudi je ena kopalnica za moške in ženske. Stranišči sta dve, in to skupni za ženske in moške. Ljudje, ki delajo na tem oddelku, so mučeniki. Prepričana sem, da nihče od sedanjih županov ni bil še nikoli tam, drugače bi se zamislil. Koliko denarja se razmetava, te bolnice pa ne uredijo!
Jože iz Šentjerneja je omenil o pogrebih v Šentjerneju tole: “Vse pogrebne svečanosti se odvijajo skozi semaforizirana križišča. Sprevod zapre križišče." Za odgovor smo poklicali Franca Hudoklina, župana občine Šentjernej. Povedal je, da, kot je seznanjen, večina pokojnikov leži v mrliški vežici. Ob nedavnem pogrebu mladega domačina je pogrebni sprevod res
šel skozi Šentjernej, vendar, kot je še rekel župan, je bil to eden redkih pogrebov skozi mesto. Hudo klin je povedal, da občina Šentjernej nima odloka, ki bi predpisal uporabo mrliške vežice. “Občina pa bo poskrbela za tak odlok," je zatrdil župan. Jožetu se zdi narobe tudi to, da je Mercator ukinil v Šentjerneju diskontno trgovino in nekatera parkirišča.
Parkiranje je omenil tudi še naslednji Šentjernejčan, kije poklical na dežurni telefon. Rekel je, da je na parkirišču sredi mesta malo prostora tudi zato, ker na njem puščajo vse dopoldne svoje avtomobile ljudje, ki so zaposleni tam blizu.
Inter Tob je vroča tema še naprej, kar so potrdili tudi klici o razmerah v tej tovarni. Poklicale so tri delavke. Povedale.so, da so nekatere delavke Inter Toba dobile tega dne delovne knjižice. »Ogorčene
smo nad izdajo sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, saj nam delovno razmerje preneha z 12. septembrom, knjižice pa smo dobili danes po pošti."
Občan, kije doma iz ene od vasi v novomeški občini in ne iz Novega mesta, meni, daje skrb za zdravo Novo mesto in za Novomeščane pomanjkljiva. “Zadnjič so Novo mesto zaprli za avtomobile, da bi bilo mesto prijaznejše pešcem. Kakšna je dejanska skrb za pešča in za prijazno Novo mesto, se lahko prepričate v naselju Pod Trško goro. Pločnik ob glavni cesti se v Ločni konča. Pešci, ki gredo ob tej cesti naprej proti Mačkovcu, so prisiljeni hoditi po cesti. Nekaterim uspe hoditi tudi po bregu, kar pa je še nevarneje kot hoja po cesti. Če bi jim na bregu spodrsnilo, bi padli prav na cesto, kjer je promet običajno zelo gost,” je rekel.
M. L.
ri, če že. bo ambulanta v Kostanjevici, saj sem se tudi tako želel na stara leta vrniti domov,” pravi. Z Zavodom za zdravstveno varstvo je našel skupni jezik, da bo ambulanta namenjena pacientom z napotnico, in ne samoplačnikom. Zavod je v tem primeru prvič sprejel ponudbo za vikend program. “Najbolj pa mi je všeč, da se koncesija glasi prav na to regijo,” dodaja. Za ureditev ambulante v tamkajšnjem zdravstvenem domu so bila potrebna precejšnja vlaganja, preiskave pa delajo z najsodobnejšo aparaturo.
T. JAKŠE GAZVODA
Zaradi mobija spregledal pešca
STRANJE PRI VELIKEM GABRU - 13-letni J. M. iz okolice Trebnjega seje 6. oktobra ob 15.30 peljal s kolesom po lokalni cesti, ker pa je med vožnjo telefoniral, je spregledal 62-letnega pešca I. P. iz okolice Trebnjega in se vanj zaletel. Pešec je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval.
koncesijo in pred osmimi leti ustanovil diagnostični center Bled. Glas o centru seje hitro širil in od začetnih treh zaposlenih danes center redno zaposluje kar 35 ljudi, od tega 13 zdravnikov, več jih dela tudi pogodbeno. “Nisem se hotel širiti proti Dolenjski, a na večletna prigovarjanja dveh krajanov Milana Herakoviča in Andreja Božiča, naj pač kaj naredim za rojstni kraj, sem začel razmišljati tudi v tej smeri. Ne v Brežice ali Krško, kamor so me vabili nekate-
Dr. Milan Gorenšek: "Moja želja je bila, da se na stara leta vrnem domov, v svoj rojstni kraj, Kostanjevico."