Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo korošhih Slovencev Velja za Avstro-Ogrsko . . K 4-— » Nemčijo...........» 5'— » ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte , zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravnistvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Poštnohranilničnl račun št. 96.232. Leto XXXVI. Celovec, 28. septembra 1917. Št. 39. Odgovor na papeževo noto. Avstro-Ogrska in Nemčija ste 20. septembra izročili odgovora na papeževo mirovno noto zastopnikoma sv. očeta. Za Avstro - Ogrsko odgovarja naravnost papežu cesar Karel, za Nemčijo pa nemški kancler papeževemu državnemu tajniku kardinalu Gaspariju. Odgovor našega cesarja je topel, prisrčen. Cesar se obrača na sv. očeta kot pokorni sin katoliške cerkve; odgovor nemške, protestantske države, je seve v tem oziru hladnejši. Po vsebini se pa oba odgovora ujemata in priznavata, da bi bila papeževa nota pripravna podlaga za mirovna pogajanja. Oba odgovora povdarjata miroljubnost obeh vladarjev. Nota sv. očeta je predlagala kot potrebno podlago za pravičen in trajen mir: razoroževanje, obvezna mednarodna razsodišča, svoboda morja za vse države, nobene odškodnine, medsebojna izročitev zasedenega ozemlja, torej: Belgija naj se popolnoma obnovi (vpostavi), zapusti zasedeno francosko ozemlje, povrnejo naj se nemške kolonije; spori med Italijo in Avstrijo, Nemčijo in Francosko se naj v smislu pravičnosti in možnosti sporazumno rešijo, uredi se naj armensko, balkansko in poljsko vprašanje. Avstrijski in nemški odgovor razpravljata izrecno le o prvih treh točkah papeževega predloga in jih sprejmeta. Avstrijska nota pravi: „S silo globoko ukoreninjenega prepričanja pozdravljamo vodilno misel Vaše svetosti, da mora bodoči svetovni red sloneti, izključivši silo orožja, na moralični sili pravice, na vladanju mednarodne pravičnosti in postavnosti." — „Pridrnžujemo se naziranju Vaše svetosti, da morajo in morejo pogajanja vojskujočih se vlad privesti do sporazuma, kako je s primernimi garancijami istočasno, medsebojno in korakoma (sukcesivno) zmanjšati oborožitev na kopnem, na morju in v zraku na določeno mero in kako naj se osvobodi morje, ki je po pravici last vseh narodov na zemlji, go-spodstva ali nadvlade posameznih in se pusti vsem v enako porabo." — Odgovor izraža tudi pripravljenost, začeti pogajanja o papeževem predlogu, naj bi se mednarodni spori izročali v rešitev obveznim razsodiščem. Nemška izjava soglaša v tem z našo izjavo, glede razsodišč za mednarodne spore pa dostavlja: „Cesarska vlada bo pri tem vsak predlog podpirala, ki je združen z življenjskimi interesi nemške države in naroda." Glede drugih točk papeževega predloga pa se odgovora ne spuščata v posameznosti, ampak odgovarjata na splošno. Naša nota pravi: „Če se posreči, kar iz vsega srca želimo, da se vojskujoči se pobotajo tako, da se te krasne misli uresničijo in s tem dobi avstro-ogrska monarhija zagotovilo za svoj neoviran nadaljni razvoj, potem tudi ne bo težavno, zadovoljivo rešiti druga vprašanja, ki jih še morajo urediti vojskujoče se države, v duhu pravice in primernega uvaževanja medsebojnih pogojev za obstanek." Nemški odgovor: „Če bodo narodi, vódeni od tega duha, v svoj blagor spoznali, da je treba v svojih odnošajih povdarjati bolj to, kar druži, kakor to, kar loči, se jim bo posrečilo, tudi posamezne še odprte sporne točke urediti tako, da se ustvarijo vsakemu narodu zadovoljivi pogoji za obstoj." Naš odgovor konča: „Vódeni od duha zmernosti in spravljivosti smatramo predloge Vaše svetosti za primerno podlago za začetek pogajanj za pripravo miru, vsem pravičnega in trajnega, in upamo živahno, da bi bili navdani enakega duha tudi naši današnji sovražniki. V tem smislu prosimo Vsemogočnega, naj blagoslovi po Vaši svetosti začeto mirovno delo. Čast nam je podpisati se kot Vaše svetosti zelo pokorni sin Karel 1. r.“ Tudi nemška nota izraža upanje, da bodo tudi sovražniki videli v mislih, od papeža v premišljevanje predloženih, pripravno podlago, da se približamo bodočemu miru pod pogoji, ki odgovarjajo duhu pravice in položaju Evrope. Podlistek. Vojna in božji nameni. (Konec.) Katoliška Avstrija — delo Previdnosti. Vsak zavedni, patrijotični Avstrijec- katolik mora biti v sedanjem Svetovnem viharju na jasnem, da je katol. Avstrija za katol. cerkvijo v drugi vrsti delo Previdnosti. Treba je le pogledati na zemljevid Evrope, kjer so drug poleg drugega razvrščeni od zapada proti vzhodu: Romani, Germani, Slovani. V sredi med temi tremi glavnimi evropskimi plemeni leži Avstrija kot mikrokozmos (mali svet) vseh narodov. Ona je tisti jeziček na tehtnici ravnotežja med Romani, Nemci, Slovani. Z razpadom Avstrije bi moral nujno prevladati romanski, germanski in slovanski vpliv v Evropi, kar bi bilo na škodo narodnemu individualizmu meS voUkimi in čudovit» lepo služijo vsemu organizmu (ustroju) v lepoto m popolnost, kakor so pri uri potrebna mala koleščka za Ponikanje večjih, tako izvršujejo tudi mali narodi v Evrop svolo nalogo s tem, da jih splošna kultura in napredek bodisi v verskem ali gospodarekemo^iru Sf8e^eP»g“lièr8e0 pravice in ljubezni, ki jo mora Avstrija kot emi- EESSiŠsvv^paSkpoS in gospodarstva izvrševati in udejstvovati. Avstrija bo tisto krasno zrcalo katoliške enakopravnosti, v kateri bo zrla moderna krščanska Evropa cvet in sad tisočletne krščanske kulture, ki spaja v sebi romanski, germanski in slovanski živelj, kateremu se je pridužil po Mažarih tudi vzhodni, azijatski, mongolski. Austria erit in orbe ultima (Avstrija bo najdalje trajala na svetu) lahko s ponosom povdarja vsak katolik, ki je spoznal njen pomen za bodočnost katolicizma. V tem oziru ima Avstrija izvršiti najvažnejšo kulturno nalogo med evropskimi državami, da liki solnce s svojimi žarki katol. kulture obseva in prekvasi Evropo. S svojimi raznovrstnimi narodi pod katol. Habsburžani je podobna sedmerobarvni mavrici, ki sestoji iz razkrojenih solnčnih žarkov. Za katoličanstvo na vzhodu je posebne važnosti, da smo v zvezi s Turki in Bolgari, ker hoče Previdnost, da tvori katol. madžarska Marijanska država tisto lepo vez in most, po katerem bodo vzhodni neverniki v Aziji: Turki, Mongoli zvezani z Rimom in prišli v tem stoletju do spoznanja krščanskih resnic. Gotovo bi se Madžari že vtopili v slovanskem morju, ako jih ne bi Previdnost ohranila posebno iz tega vzroka, da se oklenejo z vso silo katoliške vere in jo oddajo svojim plemensko sorodnim narodom: Bolgarom, Turkom, Mongolom. Previdnost se poslužuje modernega napredka v dosego svojega namena: razširjanja kraljestva božjega na zemlji in hoče s krščansko kuturo oploditi in oplemeniti človeštvo, ki je dovolj dozorelo z moderno kulturo in vsestransko razvitimi prometnimi zvezami in sredstvi za izmenjavanje mednarodne izobrazbe, idej književnosti, občudovanja vrednega razvoja tiska- vse to tvori tiste cimtelje, ki neprimerno olajšujejo načrte Previdnosti v 20. stoletju : človeštvo pokatoličiti (relativno). Leop. Kolbezen. Tega slednjega pogoja „položaj Evrope" v odgovoru našega cesarja ni in bi bilo v dosego miru pač tudi bolje, če bi bil izostal tudi v nemški noti. Ker Nemčija ne omenja Belgije, si bodo ta pogoj sovražniki morda razlagali tako, da se Nemčija še ne odpoveduje aneksijam. Smrt dualizmi^!- Sovražniki so nas od ostalega sveta ollrežali, da smo gospodarsko samo nase navezani. Takoj za sovražniki pa nas je najbolj oškodovala Ogrska. Dualizem je krivec tega. Avstrija in Ogrska ste ena država in niste. Ko bi bile popolnoma ločeni, bi se mogli proti Ogrom braniti, tako pa smo jim bili v vojni v gospodarskem oziru izročeni na milost in nemilost. Dualizem se je v vojni slabo obnesel. Pokazalo se je, da dualizma Nemci in Ogri niso ustvarili vsled državnih ali gospodarskih potreb. Nasprotno ni ga večjega škodljivca za državo in gospodarsko dobrobit monarhije, kakor je dualizem. Dualizem so ustvarili Nemci in Ogri le zato, da s šepavo dnalistično ustavo obvladajo Nemci nenemške narode v Avstriji, Ma-djari pa nemadjarske narode na Ogrskem. Bodočnost monarhije zahteva kategorično: Proč z dualizmom! Namestu tega na plan federativna država! Deklaracije »Jugoslovanskega kluba" bi se morala vsaka avstrijska vlada z obema rokama prijeti, ker je rešitev iz neznosnih narodnostnih razmer v monarhiji in edino sredstvo, da se v bodoče gospodarsko povzdignemo in prebolimo strašne gospodarske rane, ki nam jih je zadala vojna. Kaj smo v vojni vsled dualizma trpeli, opisuje v „Tagesposti“ z dne 21. septembra neki politik tako-le: Žal smo mi, najboljši prijatelji Ogrov, Nemci, meščani in industrijci, ki smo z Ogrsko napravili v vojni naj-najslabše izkušnje. Ni ga vprašanja o prehrani, nobene druge oskrbe, da ne bi bila Ogrska izkoriščala Avstrije kot najboljše molzne krave. Kolikokrat se je v teh časih povprašalo, ali bi ne bilo bolje, če bi Ogrska ne ležala v skupnem carinskem ozemlju, ampak da bi bila samostojno carinsko ozemlje, tuja carinska država. V začetku vojne bi bili smeli odpreti meje proti Romuniji in Italiji za uvoz žita, makaronijev in živine, ne da bi nam bilo treba čakati na cele mesece zavlečeno mnenje Ogrske, ki se je vedno tam upirala, kjer je videla svoje interese za par kronic in vinarjev prikrajšane. Vrh tega je ogledovala reči z naočniki, ki so povzročali kratkovidnost in konečno oba dela oškodovali. Pozneje nam je Ogrska postavila racije za lakoto, svojim državljanom je pa dovolila, da so se za celo leto prebogato oskrbeli. Če so pri nas uvedli najvišje cene, so bile na Ogrskem za 20 do 30 odstotkov više nastavljene. Posledica tega je bila, da je to blago postalo pri nas »ogrsko" in dobilo tako ogrske cene. Pozneje je napravila Ogrska z Avstrijo pogodbo, v kateri se je določilo, koliko blaga je treba dajati. Določene množine blaga — so rekli — ni bilo mogoče dobiti in ga niso oddali na podlagi pogodbe, ampak so je po ovinkih po višjih cenah vendar dajali. Večji del tega blaga pa so pokrmili in konečno mast in meso pošiljali po cenah, ki so bile veliko višje kakor naše tukajšnje cene. Nikdar ni bilo mogoče, na kateremkoli polju z Ogrsko izdati enake odredbe; po vsebini, po besedilu, v izvedbi so se vedno’ križale pa tako, da je imela Ogrska dobiček. Naš urad za prehrano je mahoma padel nazaj, kakor večkrat, v politiko najvišjih cen in je določil najvišje cene za cukrčke, za nadomestilo za strd in take reči. Že naslednji dan je to blago izginilo in osem dni pozneje na Ogrskem-, sedaj pa je prišlo nazaj iz Ogrske podraženo, zavarovano proti vsaki odredbi zoper navijanje cen in kazni. Na Ogrskem imajo še najlepšo moko, kila za 12 K, ki se »pod roko" dobi tudi na Dunaju, in mast, ki so jo morali na Ogrsko iz Hrvatske vtihotapiti, ker mora Hrvatska z mastjo pravzaprav le sebe in armado oskrbovati. Potem je prišla zelenjava in buče iz Ogrske po 1 K 50 v do 2 K 50 v kila, kar je po večini došlo sem pokvarjeno. Za prigodnji krompir je ogrsko ministrstvo nastavilo ceno 50 vin., čeravno so ga kmetje prej ponudili za 22 vin., plačeval se je pa v resnici veliko dražje. Kakor znano, morajo naši kmetje oddajati žito žitnoprometni centrali po 30 do 40 K za 100 kilogramov, zato pa dobivajo nazaj popolnoma izmlete, skoro prav nič vredne otrobe po 50 do 70 K za 100 kilogramov. Odgovor na vse te pritožbe se glasi, da je treba to razliko v ceni (diferenco) pokriti višjo ogrsko (in prej romunsko) nakupno ceno. Istega dne, ko smo letos krušne racije (porcije) znižali, so jih na Ogrskem zvišali. Če bi bila Ogrska carinsko inozemsto (t. j. popolnoma tuja država), bi se bil takoj začel kompenzacijski promet (to je odškodovali bi se pri drugih rečeh pri izvozu na Ogrsko), naš petrolej, premog, sladkor, čevlji, sukneno blago itd. bi se bili smeli izvažati tja le proti odgovarjajoči množini drugega blaga iz Ogrske. Od začetka vojne je Ogrska delala popolnoma svojo cenovno in blagovno politiko, danes ravna z nami kakor s prisiljenimi odjemalci. — Tako nemški politik v „Tagesposti“. Ravnotako je sedaj z usnjem; prej je civilistom šla trda s podplati, zdaj pa tudi zvrhnjega usnja ni. Pri nas je za usnje najvišja cena, na Ogrskem pa ne, in naše usnje je izginilo na Ogrsko — kako, Bog vedi. Morda pride nazaj po višjih cenah kot ogrsko usnje in čevlji seve ne bodo postali cenejši. Kljubtemu pa vsenemški listi, kakor „Grazer Tagblatt11, „Freie Stimmen“, „Štajerc“ in drugi podobni ne bodo nehali v svojem navdušenju za »nadaljevanje vojne do popolne zmage" vnemati se za dualizem proti deklaraciji »Jugoslovanskega kluba" z dne 30. majnika, katera pomeni smrt dualizmu in vstajenje narodov in države k novemu, boljšemu življenju. Državni zbor. V torek, 25. sept. je začel državni zbor zopet delovati. Češki poslanec Bufival, ki je bil od vojaškega sodišča obsojen in je eno leto sedel, pa je bil amnestiran, je prišel v zbornico in se je vsedel na svoj bivši sedež. Ko je govoril ministrski predsednik Seidler, so nemški poslanci opozorili dr. Grolla, zborničnega načelnika, na Bufivala. Po končanem Seidlerjevem govoru je dr. Grofi izjavil, da je po poslancih zahteval od Bufivala, da zapusti svoj prostor in, ker tega ni storil, da ga iznova poziva. Več čeških poslancev je zaklicalo drju. Grofiu: »Bufival je poslanec, ima mandat, kot član socialnozavarovalnega odseka spada k nam!" Dr. Grofi je opozoril Bufivala, da postane kriv javne nasilnosti, če ne odide. Bufival je smehljaje ostal na sedežu. Nato je dr. Grofi sejo prekinil. Takoj nato je podpredsednik Tušar v seji načelnikov izjavil v imenu češkega Svaza, da ta zastopa stališče: Vse obsodbe od vojaških sodišč so neveljavne in zato Bufival svoj mandat po pravici izvršuje. Konferenca načelnikov se je nato posvetovala o poročilu Jugoslovanov, da večje število jugoslovanskih poslancev ni moglo priti na Dunaj. Predlog Rusinov, da se naj dopustita k sejam poslanske zbornice Markov in Kurilovicz, je bil izročen imunitetnemu odseku. Predsednik je predlagal prihodnjo sejo v sredo ob 11. uri dopoldne. Govor ministrskega predsednika. Dr. pl. Seidler je v svojem programatičnem govoru izjavil, da je program novega kabineta, pripraviti pot za gospodarsko, kulturno in politično obnovitev naše skupne avstrijske domovine. Vladni program je v prvi vrsti socialno- in go-spodarskopolitičen. Finančni minister bo predložil državni proračun za 1917/18, prvega od začetka vojne. Zakonski načrt o socialnem zavarovanju bo vlada pregledala in predložila, kakor tudi načrte o organizaciji posebnega skrbstva za nastavljence, o vzgoji učiteljev, o vojaški oskrbi, premogovni zakon. Izražajoč upanje o skorajšnjem miru, hoče vlada vprašanje o prehrani brezobzirno rešiti ter ohraniti dosedanje take organizacije. Potrebna je vojnogospodarska razdelitev živil, ravnotako važno pa je, da se ohrani veselje pridelovalcev do dela. Vlada bo delovala na to, da bo prebivalstvo tu in na Ogrskem enako oskrbljeno. Poskrbelo se bo za učiteljstvo, duhovščina dobi draginjske doklade. Govoril je še o raznih gospodarskih panogah. Reforma ustave. • Ustavo hoče vlada izpremeniti po načelu ravnopravnosti vseh narodov na podlagi narodne avtonomije, varujoč državno edinstvo, in sicer z razdelitvijo v okrožja v okviru sedanjih dežel. Pri tem se bo ozirala na »deželne posebnosti". Dualizem bo strogo varovala. Vlada stoji strogo na temelju avstrijske državne misli. Glede zunanje politike izjavlja, da se ni nič izpremenila. Temelj te politike je zvestoba do zaveznikov. Spominjajoč na mirovno noto pravi: Naša pripravljenost na podlagi mirovne note za sporazum z našimi nasprotniki je povsem resna in odkriiosrčna; pri tem se zavedamo svoje moči in našega obsolutno utrjenega vojnega položaja. Če bi sovražniki ne bili voljni, se bo obrambni boj nadaljeval odločno do skrajnega. Močna Avstrija, v kateri se vsi narodi dobro počutijo, bo najboljša garancija za skorajšnji in trajni mir. Želi gorko tudi notranji mir. Govor ministrskega predsednika je bil hladno sprejet. Jugoslovanski klub bi bil moral pred zbornično sejo imeti klubovo sejo, pa jo je odložil na nedoločen čas, ker večje število poslancev ni moglo na Dunaj. Stališče Jugoslovanov. Zadržanje naših poslancev nasproti novemu kabinetu je po govoru ministrskega predsednika samoposebi dano. Izprememba ustave, kakor jo je napovedal Seidler, ni nobena reforma, niti »flikarija" je ne moremo imenovati, ampak obnovitev popolnoma starega nevzdržnega položaja v novi obliki. Tiste »deželne posebnosti", ki jih ves čas povdar-jajo nemški nacionalci, dobro poznamo in so se med vojno kazale v tem, da smo Slovenci in Hrvati na bojišču prevzeli najtežje in najbolj krvavo breme, doma so nas pa zato zapirali v ječe, nemška birokracija pa nad našim ljudstvom vihti bič, kakor niti prej kdaj. Hvala za tako reformo. Boj naših poslancev se ho nadaljeval — do zmage! Politični pregled. Odmev na mirovni noti. Angleško časopisje na splošno priznava, da ste centralni državi z odgovorom na papežev mirovni predlog pokazali večjo pripravljenost za mir; graja pa, da ne vsebujete noti ničesar k pogojem, pod katerimi naj se konča vojska. »Evening Standard" pravi, da imate noti enako vsebino, ton v njih je pa različen. Centralni državi ste pripravljeni za mir, ki odgovaija položaju Evrope, to se pravi, mir mora biti nemški. Pogrešajo tudi, da se ni omenila Belgija, Alzaško-Lotaringija in Srbija. »Evening News" pišejo o nemški noti celò: V njej ni nobene omembe o končnoveljavnem predlogu, le proslavljanje Nemčije, zlasti njenega vladarja. Politika ropa in umora, pestitve in suženjstva ter potapljanja brez sledu se še vzdržuje. »Daily Cronicle" piše o avstrijskem odgovoru: Resnosti tega odgovora ni mogoče odreči spoštovanja; velika odkritosrčnost govori iz vsake besede tega ozira vrednega dokumenta. Očividno prihajajo te besede iz srca moža, ki mu je res za trajen mir. Sedanji vladar je moral nastopiti dediščino svojega prednika in je sam nedolžen nad svetovnim požarom. V mnogih slučajih smo imeli priložnost, spoznati vzvišenega duha in človečanstvo iz besed cesarja Karla. Odkar sedi na prestolu, govori Dunaj drugače. Sedaj, ko ste govorili osrednji državi, tudi aliirci ne bodo dali nase čakati. »Patriotizem na odpoved." »Tagespost" z dne 18. sept. piše: »Trajna opozicija nemških zastopnikov je pa le mogoča, če se hoče tudi med Nemce zanesti irredentizem. Odgovornost za to je tako velika in v ves nemški narod tako segajoča, da je za to zadnje sredstvo mogoče prijeti le, če so vsa druga izčrpana. Potem pa mora biti prav resno, ker potem gre za državo in vse, ki imajo interes na njenem obstoju, za biti in ne-biti. Morda bodo Nemci v to politiko obupa pognani; nihče danes tega ne more povedati. V sedanjem položaju pa samo od opozicije pričakovati rešitev, je otročje. Še obstoji država, še je navezana na pomoč Nemcev." To se pravi s krajšimi besedami: Nemci hočejo biti patrijoti, dokler od tega kaj imajo; ko pa bi ne mogli več zapovedovati podložnim narodom, pa hočejo resno razbiti državo. Kaj bi rekli Slovenci, ki od pamti-veka služimo državi kot pravi sužnji, pa so nas zato vlada in Nemci še vedno tepli! Toda naše izjave in naša dejanja so bila vedno lojalna, pa-trijotizma si nismo dali plačevati. Ko bi bil kaj takega kakor »Tagespost" zapisal med vojno kak slovenski list, bi bil takoj ustavljen in njegov urednik bi bil bingljal na vislicah. Pri nas je pač dvojna mera: Nemec veleizdajalec je patriot, Slo-venec-patriot pa veleizdajalec. Nov bojevit govor nemškega cesarja. Listi iz Nemčije poročajo o novem bojevitem pogovoru nemškega cesarja z nemškim pesnikom Maksom Bewerjem v nemškem velikem glavnem stanu, ki je vse prej kakor volja za razoroženje. Cesar je rekel Bewerju: »Če bi mi le v prvih 12 letih moje vlade ne bili tako zagrenili mojih načrtov za mornarico. Kako je Evgen Richter silil v dobrega Hollmanna, katerega načrte je norčavo zavrnil kot osebna mornariška Ijubim-čkanja. Če bi le ti gospodje vedeli, kaj pomeni oddelek mornarice več ali manj na morju, bi danes in za vse bodoče čase drugače ravnali! V armadi si je mogoče pomagati z novimi formacijami. Ustvariti mornariški oddelek z dobrimi poveljniki, moštvom in oficirji, za to je treba časa in potrpljenja!" O priložnosti je rekel cesar državnemu kanclerju dr. Michaelisu: »Tako organično kakor Hindenburg in Ludendorff, morava tudi midva skupaj zrasti." Hindenburga je imenoval Votana, Ludendorffa pa Siegfrieda našega časa. Konečno je cesar zaklical: »Počakati! Bo že drugače. Meč nam pridobiva rešpekt." Kako je z vojsko. Na francoski fronti so silni artiljerijski boji v Flandriji. Nemci so na severni ruski fronti zavzeli Jakobstadt ob Dvini in zaplenili pri tem nad 50 topov in ujeli nad 4000 mož. V Romuniji se sovražni napadi nadaljujejo. Na italijanski fronti obstreljuje sovražnik s težko artiljerijo Vrh sv. Gabrijela, sovražni napad na planoti Banjšice je bil odbit. Dnevne vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil zopetno cesarsko pohvalno priznanje s podelitvijo mečev feldmaršalu Francu baronu Conradu pl. HOtzen-dorfu za uspešno vodstvo neke armadne skupine pred sovražnikom. Naši grobovi. Dne 1. septembra 1.1. je umrl na Jesenicah po tridnevni bolezni na griži Maks Andrejčič. Andrejčič je bil rojen 1. 1899 na Bistrici, je obiskoval 4 razrede celovške realke in je stanoval ves čas v slovenskem dijaškem domu. L. 1916 je vstopil po dovršeni nižji realki kot uradnik v tovarniško službo na Jesenicah, kjer ga je zdaj doletela nesrečna usoda. Sta-rišem, ki žalujejo ob svežem grobu svojega ljubljenca, najiskrenejše sožalje! Njegovim tovarišem iz dijaškega doma, ki so razkropljeni po vseh frontah, naj pa »Mir" prinese to tužno vest. Žrtev vojne. Na Grmadi je padel pri nekem naskoku g. poročnik Tone Simonišek, sin hišne posestnice v Celju in nečak g. finančnega nad-komisarja v Mariboru. Fran Maselj — Podlimbarski j\ Dne 20. sept. je umrl kot žrtev vojnih razmer slovenski pisatelj Fran Maselj, s pisateljskim imenom Podlimbarski. Iz gimnazije so ga vzeli k vojakom, kjer je ostal. Postal je računski oficir in računski stotnik. Po dolgoletnem službovanju je šel v pokoj in se naselil v Ljubljani. Njegov roman »Go-spodin Franjo" je postal zanj usoden. V tem lepem svojem delu je pisatelj realistično opisal bosanske razmere, in ko je izbruhnila vojna, so knjigo zaplenili, »Slovensko Matico", ki jo je izdala, sekvestrirali, zoper pisatelja pa uvedli preiskavo; odrekli so mu oficirsko šaržo in končno ga konfinirali na Nižjem Avstrijskem, kjer je umrl v Pulkauu, potrt na duši in telesu. Svetila mu večna luč! Veliki gosposvešbl zvon iz 1.1687 ostane kot »narodni spomenik". Tako poročajo celovški listi. Vojni ujetniki naj čitajo časopise. Uradno razglašajo, da nikakor ni odobravati postopanja tistih, ki branijo vojnim ujetnikom čitanje časopisov. Narobe je želeti, da čitajo čim več naših listov. Vojni ujetniki smejo čitati vse v monarhiji, v zveznih državah in zasedenih pokrajinah izhajajoče liste, ruskim ujetnikom naj bi delodajalci naročili tudi ruski list »Nedjelja", ki izhaja dvakrat na teden na Dunaju (L, Georg Cochplatz 3) ter stane mesečno 1 K. Poštni uradi sprejemajo naročnino vojnih ujetnikov na vse dovoljene liste. Kolkovanje vlog v zadevah oskrbe. Vse od strank v zadevah oskrbe napravljene vloge se morajo kolkovati. Zlasti se morajo kolkovati vloge zasebnikov za dovoljenje, da smejo dobivati pšenično moko za svojo osebo, s kolkom za 2 K za vsako polo. Pač pa so tem vlogam priložena zdravniška spričevala pogojno kolka prosta. Vojna kava. Kakor se nam poroča, je bila za tekočo dobo kart na kavo določena množina vojne kave mestnemu preskrbovalnemu uradu že 28. avgusta avizirana, pa vsled prometnih težav Še ni došla. C. kr. deželna vlada se je na pristojno mesto obrnila, da se odpravijo težkoče in se dovoz pospeši. Žetveni dopusti so podaljšani do konca novembra za vse tiste, ki so prosili za oproščenje do 10. aprila. Dediče iščejo po Martinu Benediktu, rojenem 1. 1861, ki ga pogrešajo že deset let in je od njegovega rojstva poteklo že več kakor 30 let. Zato je bil proglašen mrtvim in za kuratorja dediščine po njem nastavljen gosp. Janez Klein, nadučitelj v p. v Rožeku. Globasnica. (Naše izobraževalno društvo) je priredilo pod vodstvom g. nadučitelja L. Horvata po dolgem prestanku dne 9. septembra gledališko predstavo igre „Lurška pastirica41. Ker so bile glavne vloge v rokah najboljših moči in so tudi druge igralke svoje vloge dobro pogodile, je igra po splošni sodbi kar najbolje uspela. In tudi naši mladi fantje so s svojim šaljivim „Za-morcem41 povzročili mnogo smeha. Udeležba je bila ogromna; prišli niso samo domačini, ampak tudi okoličani, tako polnoštevilno, da je bila obširna dvorana nabito polna. K lepemu uspehu igre je pripomogel naš pevski zbor in deklamacije. Čisti dobiček 170 K smo poslali pogorel-cem Koroške Bele in oslepelim vojakom v Gradec. Djekše. (Umrla) je 20. sept. t. 1. Uršula Slamanik, 161etna hči veleposetnika Kočmarja na Djekšah. Bila je v šoli najboljša učenka, pridna cerkvena pevka, vzgled pobožnosti in lepih čednosti. Trdovratne in mučne bolezni sušice se je Bog poslužil, da je to nežno lilijo presadil iz solzne doline v nebeški raj. Št. Vid pod Juno. Zadnjikrat so se oglasih naši trije zvonovi v soboto 15. t. m. da zapojo pogrebno tužno pesem edinemu Volavčnikovemu sinu v Grabaljivesi, predno nas zapustijo. Žalost je trgala srce vsem, ki so tega pridnega mladeniča poznali. Mislili smo, da se ga ne prime nobena krogla, šrapnel ne granata, kajti bil je 6 let neprenehoma pri vojakih in zmirom v najnevarnejših krajih v Galiciji in pri Gorici. Pred enajsto soško bitko je prišel v bolnišnico in dne 3. sept. je pisal starišem: „11. bitka bo brez mene minila44, a 16. sept. je prilo nenadoma poročilo, da je dne 5. sept. padel v boju in je v Rifenbergu pri Gorici pokopan. Ljub je bil starišem in domačim, ljub vsem, ki smo ga poznali, zato je bil ljub tudi nebeškemu Zveličarju, katerega je rad sprejemal. Bog naj tolaži stariše in sestre, njemu pa daj obilno plačilo! Št. Vid pod Juno. Dve leti nismo imeli v naši župniji nobene poroke. Ljudje so že gosp. župnika dražili, da bodo pozabili vezati, na kar so oni odgovarjali, da se le mladeniči — vojaki in dekleta bojé izpraševanja. In glejte, nenadoma pride Lužnikov Pavel na Gorcah ter privede pred oltar Marijo Križman, Valentin Mo-stečnik pride po Matildo Pasterk ter jo odpelje na lepi Otok in Jožef Jernej pd. Lahov v Ri-karjivesi jo mahne kar čez Belo na Reberco ter se pusti tam poročiti. Tako imamo čez dolgo časa zopet tri pare, katerim iz srca želimo, da bi bili prav srečni! Šmarjeta pri Telenbergu. (Padel) je 12./9. na laškem bojišču — na Malem Palu — priden in pošten mladenič pd. Brankov, Jakob Vedenik. Mirnega in ljubeznivega značaja se je vsakomur prikupil, kdor ga je poznal. Tako so ga tudi ljubili njegovi tovariši in predstojniki, kakor piše njegov poročnik. Pred dobrima dvema mesecema je bil padel njegov brat Albin. Tako imamo sedaj v naši župniji že po štiri rodbine, ki žalujejo za dvema sinovoma; ena pa za tremi. Prišla je tudi bridka novica, da je bil od šrapnelovega železa v prša ranjen — in sicer v srce —- ’Jahob Pušl pd. Riplnov Zakamnom, dne 14./9 Pa še živi. Neskončno dobri Bog tolaži vse žalujoče in trpeče! — Za po laških bombah porušeno Koroško Belo smo nabrali v cerkvi in odposlali na tamošnji župni urad 40 K. Bog plačaj vsem darovalcem! _ , _. Družinska pratika za 1.1918 se dobi v Celovcu v trgovini Jožefa Vajncerla, Velikovška cesta 5. Vojaška pisma. Ti bil mi nisi brat po krvi, A ve8 si bil mi tisoSkrat: Bil meni si prijatelj prvi, Po srci in po duhu brat. S. Gregoriič. Tužno vest je i meni donesel „Mir“, da blagi prijatelj rojak Peter Urbanc, enoletni prostovo- Ijec četovodja ni več med živimi. V letih polno nade in razvoja te je dosegla kruta sovražnikova krogla ter te pograbila iz te zemeljske poti. Poln idealov si se odpremil na poziv cesaija v službo domovini. Tvoja želja, spoznavati naš jug, ti je bila izpolnjena, bil si dodeljen hrabrim hrvatskim polkom št. 53 in pozneje št. 78. Spominjam se samo najinega sestanka v glavnem mestu Hrvatske, ko si se vračal iz oficirske šole na Reki k svojemu polku v Osijek. Z veseljem in radostnim srcem si užival krasote tega mesta. Nov pogum in nova moč je v tebi oživela v boj za prelepo našo zemljo. Bivanje v tem krasnem mestu ti je bilo žal samo kratko ura tvojega odhoda se je bližala. Spremil sem te na kolodvor, ko je ravno prihajala po Zrin-jevacu kompanija hrvatskih domobrancev, idočih na bojišče. Vsaka četa z narodnim praporom, spredaj polkova godba igraje „U boj, u boj44, bliža se kolodvoru. Ob tej priliki ti je žarel obraz veselja, kot vojak gledati te junake, in zašepetal si mi na uho: „Hvalil bi Boga, da bi mi bilo usojeno s takimi junaki iti na fronto44. Ali prišel je čas slovesa. „Na zdravje!44 Vstopil si in vlak se je izgubil v temno noč. Bilo ti je usojeno, biti junak med junaki. Žrtvoval si vse za cesarja in domovino. Z žalostnim srcem se te bo spominjala domovina in v duhu ti polaga venec žalosti in priznanja na gomilo tvojih zemeljskih ostankov. Naj ti bo poljska zemlja lahka! Tvoj tovariš Franc Rader. Na visoki skali 5./9. 1917. Pošiljam srčne pozdrave na vse Slovence in bralce ter bralke „Mira“, posebno pa dekletom v Ločah pri Blaškem jezeru. Tukaj imamo lepo vreme,- samo polentar včasi tako bije, kakor bi bil zblaznel. Sedaj pa je že malo ponehal, ker z nami nič ne opravi. Smo lepo zavarovani in preskrbljeni z votlinami, takoimenovanimi kavernami. Marsikateri od nas gleda z visoke gore, s sive skale proti svoji domovini in misli: Že četrto leto! Naj bo, zaupajmo v Boga, da nam po svoji volji mir da. Še en pozdrav moji mamici in očetu, potem pa moram gledat, kaj dela italijanski klamfar. Mikula France, desetnik. AUmajer J., korporal. Jože Radičevič. Zelinski Peter. Korporal Valentin Beguš piše s fronte prijatelju: Podobica, ki si mi jo poslal, me spominja preteklih in lepih časov, ko se niti zavedali nismo, kako dobro in veselo je bilo. Toda vse mine, in tudi sedanji žalostni časi bodo minili. Upajmo, da dočakamo še tistega trenotka, da se povrnemo v svojo ljubo domovino, v lepi Rož. Zaupajmo v Boga, da nas bo po pravih potih vodil do rešitve iz teh žalostnih časov. Bog Slovenca ne zapusti, če Slovenec njega ne. Tudi mene Bog ni zapustil. Zdrav sem še, čvrst in krepak. Koroški gospodar. Vojne centrale. Skoro vsak govornik v državnem zboru, ki se je dotaknil kakega gospodarskega vprašanja, je omenjal tudi vojne centrale, in sicer so vsi grajali. Zbornica je izvolila vojnogospodarski in prehranilni odsek, ta sta pa sestavila skupno komisijo, ki se ji je pridružilo odposlanstvo voj negospodarske komisije gosposke zbornice. Ta komisija je imela prvo sejo že 12. septembra in sedaj nadaljuje svoje posvetovanje. Načelniki raznih vojnih central so razložili, kako so te centrale nastale. Centrale so privatna akcijska podjetja, katerim je dobiček omejen — po pravilih smejo razdeljevati dividende le v omejeni višini, 5 do 6 odstotkov — preostanek pa mora ostati vladi na razpolago. Druge vrste so vojne zveze, ki se od central razločujejo le v tem, da ne tržijo, ampak vodijo le upravo doticnega blaga. Vodi in nadzoruje jih vlada. Ministrski predsednik je rekel, da je mnogo pritožb o centralah. Ce se bodo pri preiskavah dognale napake, bodo gotovo voditelji central prvi, ki bodo pripravljeni, odpraviti jih. To je razburilo predsednika centrale za bomba-ževino Kuiflerja, hi je očital vla(ii: Pričakoval je, da bo vlada s sistemom central solidarna in bo zanje prevzela odgovornost, ker vlada ve in mora vedeti, kako so centrale delovale. Dr. Renner (soc. demokrat) je za centrale, obžaluje pa, da se niso ustanovile v sporazumu s parlamentom. Ljudski zastopniki zahtevajo kontrolo (nadzorstvo) nad centralami. V mirnem časn je bilo za zvišanje davka na liter petroleja za 2 v treba zakona, centrale pa lahko brez postave podražijo petrolej za 10, za 20 vinarjev. Centrale imajo oblast, kar se je imenovalo vladni indirektni davčni fond. Dr. Jerzabek (kršč. soc.) je za to, da se centrale odpraviio. Pravi se, da so centrale nastale zato, ker so bile najvišje cene brez uspeha. Toda naj višje cene so bile samo za pridelovalca, ne pa za prodajalca. V trenotku, ko so centrale prevzele prodajo, najvišje cene in pridelovalne cene niso več veljale. Centrala za krmilna sredstva je kupovala oves po 26 do 28 K, prodajala ga je pa po 140 K. Krompir je prevzemala po 7 K, sadežni krompir pa je prodajala po 22 K. Posl. Freifiler (nemški nacionalec) brani centrale, pravi pa, da jih bo treba bolj strogo nadzorovati. To bi pa bila morala storiti vlada. Dne 19. t. m. je komisija posvetovanje nadaljevala. Deželni tajnik Rizzi je na vprašanje pojasnil, da so stroški za žetveno statistiko, ki je potrebna reforme in izpopolnitve, narasli od 12 na 15 milijonov. Posl. baron P ant z je predlagal, da se izvoli pododsek, ki bo preiskal delovanje central. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je bil s tem predlogom zadovoljen. Vprašan, je predsednik vojnožitnega prometnega zavoda povedal, da imajo ravnatelji velikih podružnic plače 1000 K na mesec in 500 K še za vožnjo in potovalne stroške. Pri manjših podružnicah pa manj. Ministerijalni svetnik LOwenfeld-RuB je o uporabi ječmena pojasnil, da ga je urad za ljudsko prehrano dal 4000 vagonov za varenje piva, 3000 do 4000 za izdelavo kavinih surogatov, 10.000 za jegliče in nekaj sto vagonov za izdelavo drož. Pivovarne dobe 8 odstotkov tega, kar so imele na razpolago v normalnih letih. Posl. Goli je prosil vlado, da bi izposlovala, da do 30. septembra oproščeni poljedelci ostanejo oproščeni do konca novembra, da morejo opraviti žetev. Posl. baron P ant z je zahteval, da se krmljenje divjačine strogo prepove, naj se paša po gozdovih v večji meri dovoli in število vojaških konj v zaledju zniža. Poljedelski minister grof Silva-Tarouca je opozarjal, da so bile že v začetku vojne na poljedelske in gozdarske oblasti izdane odredbe, da se naj gozdni pašniki dovolijo. Že poleti so bila vsa lovska vodstva opozorjena, da se ni mogoče ozirati na zahteve po krmi za divjačino. (To je premalo! Divjačino krmiti se naj sploh prepove! Op. ured.) Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, proSt v Tinjah. Odgovorni nrednik: Otmar MUxàlek. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Kuharica želi službe, razume hišna in vrtna dela. Gre tudi v kako župnišče. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 37. (Znamka za odgovor.) Sprejme se sposobna gospodična Slovenka, ki zna dobro šivati, za deklici po 9 in 10 let stari. Naslov pove upravništyo lista „Mir“ št. 38. (Znamka za odgovor.) IVflin z malim gospodarstvom se kupi ali pa se tudi vzame v najem. Naslov se izve pri upravništvu lista „Mir44 št. 39. (Znamka za odgovor.) Hranilno in posoiilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Pavličeva alica it. 7. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Pavličeva ulica St. 7. &■ W a M *2. - B Kislo vodo s» » «o< r*- h-1 2