St. 134. V Ljubljani, vtorek 19. novembra. V. tečaj; 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teilen, vtorek četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo loto 10 gold., ZJI pol letu 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr, Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold. 25 kr., a v. — Za oznanila so plačuje od cetiriitopne petit- vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. _ Rokopisi so ne vračajo. — Ure d n i š t v o je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, ji v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. iVli i piw«\Jo Mlc»*4»iac«»iii. Glasilo Čeških deklarautuv, rPokrok", prinaša v svojem listu od zadnjega petka na prvem mestu pod napisom „Slovincumu Članek, katerega naj beru naši kranjski deželni poslanci in zreli poli-tikarji. nPokrokw piše: „Novinarski glasitelji cislajtanizma uijso nehali pred Časom izblebetavati, da njih poglavarji goje blago nadejo, da zasedanje deželnih zborov preide v tihosti brez vseh posebnih izjav. Vsak deželni zbor (menili so) pregleda račune o naj de-nišniei in nornišnici, glasuje o deželnih dokladah za prihodnje leto, in vse je pri kraji. Česar si kdo želi, v to rad veruje; in ustavakom je tega potreba kakor soli, da bi se vse tako izpolnilo, kakor so pričakovali. Iz velikokratnega izkustva jim je znano, da se pravilno vselej ustava potrese, kadar se deželni zbori snidejo, tudi če so sklicani k goli šabloni, k najbolj enolični delavnosti. Tudi če glas ljudstva, kateri se javlja na zborih, ne doseže po polnem svojega cilja, zmirom ostaje po njem opomen, da nij v Avstriji vse tako, kakor se v rajhs-ratu mala. Ker na eni končini zborujejo zastopstva, v katerih je večina prebivalstva nezastopaua, in ker v drugih deželah zbori oznanjujejo, kaj deželi na srci leži, tu je tudi najlažnjivojim organom ustavaštva teško, slepariti svet, da v Avstriji nij treba nič drugega h končni sreči in blagosti, nego direktne volitve in nove cerkvene postave. — Zvlasti pak letos imajo uatavaki nenavadno potrebo, da ne bi nobeden zloglas iz deželnih zborov mešal se v njih solo-koncert. Bilo je ne samo enkrat slavnostno proglašeno, da so z nastopanjem zdanje vlade odstranjene vse državopravne zmešnjave, da so nehali narodni prepiri in je že povsod nastal popolen ustaven red. Kako bi moglo biti onemu, ki je vse to proglasil ugodno, če ga ta in oni deželni zbor na laž postavlja. Kako bi mu moglo biti milo, ako deželni zbori povedo, kako bo te zmešnjave odstranjene in kako ta ustavni red v resnici izpada?!u (Obširneje govorivši o TirolciU in Poljacih nadaljuje „Pokroku:) „Kcr so Tirolci vrgli rokavico, ker se tudi Poljaki glase k besedi o svojih ueizpolnenih tožbah, tu se ne spodobi, da bi narod slovenski zadaj ostal. Tudi Slovenci mogo nekaj prostega a ostrega izjaviti o tem, kako se ž njimi ravna na ustavnem potu. Imajo k temu dosti uzrokov iu upravičenj, iu tudi upanja ne manjka, da bode glas njihov v zdanjem trenutku učinek imel v nedaljni bodočnosti. Ne more ostati brez globokega vtisa, aku vedno verni Tirolci, ako ustave se držeči Poljaki zobe kažejo, aku SI u venci, ki so po potih od ustave predpisanih svoje pravice zahtevali, izreku pred državo in vladarjem, da na tleh te ustave ostanejo ravno tako ncupokojeui kakor Cehi, ki so se postavili izven te ustave. Nesrečni razvoj zgodovinski od pradavnih časov je storil, da Slovenci zemlji-pisno sicer vkup stanujejo, pa nahajajo se v nekolikerih deželah z večiini zbori. V nekaterih izmed teh si njih glas ne more pridobiti veljave. V vojvodstvu kranjskem pa so na deželnem zboru gospodje, njih stanje tam je trdno in samostalno, tam glasiti se jim je mo- goče in spodobno. To storiti so Kranjci dolžni pred vsem svojim rojakom v drugih provincijali, katerim to branijo neprijateljske okolnosti; to dolžni so kranjski Slovenci sebi in velikej političnoj stranki, h katerej se glase. Slovenci nijso nikdar tajili, da samo v federalističnem ustroji Avstrije vidijo mogočost resničnega izpolnenja svojih vlastnih narodnih in obče človeških prizadevanj in želj. Njih zastopniki so stali od početka pri programu federalističnem in v privržencih tega programa v obče, v slovanskih pa posebej so iskali in našli vedno svoje prijatelje in tovariše. Dobro bi bilo, da bi Slovenci to svoje stalno prepričanje zopet izrekli posebno sedaj, ko imajo letni račun napraviti o tem, kar je sedanja vlada storila in izvršuje. Potreba je, da Slo-veuei ne molče iu ne počivajo, kjer Tirolci delajo in se Poljaki pripravljajo na govorjenje. Eden politični organ Slovencev „Slovenski Narod'' boče, naj bi kranjski zbor napravil adreso do cesarja. Vprašanje o pošiljanji poslancev v državni zbor bi utegnilo dati priliko, da bi deželni zbor na drugačen način izjavil svoje mnenje o občnih političnih stvareh. Naši prijatelji na jugu bodo sami najbolje lehko razsodili, katero izmed teh sredstev jim najbolj ugaja. Mi smo hoteli samo pokazati občne povode, zarad katerih federalistična s t r a u k a p r i č a k u j c, da kranjski zbor v temtrenotkunc pozabi jasno označiti stališče, kate r o z a v z i in a naproti sedanji vladi in njenemu del u." Predlogi deželnega odbora In vlad« v zadevi novlli HolNkil* poutav. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Nadejamo se, da v kranjskem deželnem zboru ne bodo še dognane Šolske zadeve, ko bodo sledeče vrstice v „Slov. Narodu* natisucuc. V tej nadi hočemo na kratko razpravljati tiste §§. imenovanih predlogov, ki bi škodovali šolskemu napredku, ako je deželni zbor sprejme. 1. Predlog postave o pravnih razmerah lj udskih učiteljev. Najprvo so spotikamo nad 22., ki določuje ljudskim učiteljem plačo. Za učitelje na ljubljanskih šolah je tu 600 gl., za vse druge učitelje po Kraujskem 400 gl. odmeujeno. Gospoda moja, to je premalo ! V sedanjem Času jo prevelika draginja, da bi učitelj s tako plačo izhajati mogel. Od učitelja se terja toliko šolanja, omike, izobraženja, da ne bode mogel s tako plačo zadovoljen biti. V sosednih deželah imajo učitelji boljše, dovolj boljše. Aku se jim v duruači deželi ne dajo tudi take plače, zbežali bodu v sosednje dežele. Iu zakaj naj bi imeli učitelji po vsem Kraujskem enako po 400 gld. ? Zakaj naj bi uc bile v bogatejših občinah, v mestih in trgih ter v krajih z veliko draginjo plače po GOO, 500 iu 400 gld. V Zakaj naj bi se ue ravnalu po izgledu sosednjih dežel V Če ima nadalje učitelj 400 gld., dobi podučitelj samo 60 % °d te plače, t. j. samo 240 gld. Od te plače plačevati pa mora 12'",, pa pokojnino; ostane mu torej 211 gld. 20 kr. letne plače, kar znaša na mesec 17 gl. 60 kr. S tem naj se zdaj omikani človek živi, s tem naj plačuje hrano, stanovanje, obleko, knjige, časnike itd. In za tako plačo naj se človek trudi po šolah 11 do 12 let! Pa vsaj kot učiteljski kandidat že dobiva od vlade po 200 gld. za šolsko leto , za 10 mesecev, tedaj na mesec 20gld., in kot učitelj naj dobiva samo 17 gl. 60 kr. Ali nij to norčija ? 4j. 23. govori o plačah meščanskih učiteljev. Deželni odbor predlaga za te toliko, kakor za ljudske učitelje; vladni predlog je za 600 gl. Čudno! Kdor kaj tacega predlaga, kakor deželni odbor, ne more imeti kar nič pojema o meščanskih šolah. Temu se gotovo nij sanjalo, da so meščanske šole to, kar nižje realke. In na takih šolah naj imajo učitelji samo po 400 gl.! Tako predlaga kranjski deželni odbor, kateremu gotovo nij znano, da je treba težkih izpitov, da kdo postane meščanski učitelj, in da imajo meščanski učitelji na Štajerskem po 800 in 900 gld. Če bodo pa na Kranjskem meščanski učitelji imeli samo 400, samo 500 ali samo 600 gl. — gotovo Kranjska meščanskih Šol nikdar imela ne bode — še manj dobrih učiteljev. §. 30. govori o službenih dokladah. Vlada predlaga petletne doklade; po vseh deželah imajo petletne doklade, samo naš kranjski dež. odbor predlaga — desetletne. Zakaj ne dvajsetletne, da je učitelj vsaj bolj gotovo zasluži? §. 31. govori o opravilnih dokladah ravnateljem in nadučiteljem. Te bo zopet tako pičle, kakor v nobeni deželi ne tako. Po vseh drugih deželah imajo ravnatelji meščanskih šol po 300 do 200 gl. opravilne doklade. Na Kranjskem pa samo 100 gld. povsod razen Ljubljane. Tedaj bi imeli ravnatelji meščanskih šol vse skupaj — 500 gld. Za tako plačo še ljudskih učiteljev ne boste dobili, kaj še »direktorjev" za meščanske Šole! Opravilnih doklad pa učitelji na eno- in dvo-razrednih ljudskih šolah — ne bodo dobivali; samo nadučiteljem na tri- in večrazrednih ljudskih šolah se milostljivo predlaga — 50 gld. doklade. Vladni predlog je nekoliko pametneji. Kako drugače in boljše je na Koroškem in Štajerskem! Pri tem načrtu postave še ne moremo prezreti g. 88, ki je po predlogu deželnega odbora jako neusmiljen proti starim učiteljem. Namesto da bi se za nje z novo postavo preskrbela pokojnina, predlaga se, da si jo bode vsak učitelj še le prislužiti moral pod veljavno novo to postavo. To se reče po domaČe: Učitelj, ti služiš že 40 let, služi še 40 let, ako hočeš pokojnino uživati. Itog pomagaj! Kavno to načelo velja glede službenih doklad. 2. O predlogu postave za vzdrževanje ljudskih šol imamo grajati §. 33 iu 39. Prvi določuje, da naj še dalje šolske občine učitelja plačujejo in drugič da se ima Šolnina pobirati za učiteljsko plačo in šolske potrebščine. Če se to zgodi , ne pridemo ni za korak naprej. Dokler bodu kranjske občine učitelje plačevale, ne bodo ti še teh pičlih dohodkov v redu dobivali, in dokler bodo Župani šolnino pobirali, bode šolska blagajnica v teh časih po večjem — prazna. Slovenski kmet nij še, žalibog — češki kmet. Na Češkem občine same skrbe za lope in uredjeuc šole, a pri nas tega ne store. Kadar bode več omike v občinah, ki pride zopet le po šolah, bo že drugače, a zdaj nij. Skorej pu vseh drugih deželah dobivajo Učitelji plače iz deželnih ali pa okrajnih šolskih blagajni i-, in izplačuje se jim pri davkarijah, samo na Kranjskem bode moral učitelj pri predsedniku krajnega šolskega sveta beračiti svoje plačiliec? In kdo so ti predsedniki V Duhovni, -Zupani, kmetje, in večkrat tudi — učitelj sam! Tedaj bode sam za se terjal in sam sebi plačeval! Kakšna anomalija! Šolnino odpravljajo dan denes zopet skoraj povsodi. Toda pi i nas mora biti vse narebe. §. 17 tega predloga mi tudi ne gre v glavo. Stara šolska postava (§. 301 politične šolske uredbe) zahteva sedemletno šolanje v vsakdanji šoli in triletno v nedeljski šoli. Državna šolska postava od 14. in. 1869 terja osemletno šolanje. Deželni odbor pa predlaga samo Oletno šolsko dobo, katero sme v nekaterih premcrljajih deželni šolski svet celo znižati na 4 ali 5 let. To je rakov pot! Če se malo zahteva, se še manje stori. Zakaj ne bi se ostalo pri določbi nove državno postave? Vsaj nij škodljiva, tudi toliko ostra ne in ima v učnem redu od 20. avg. 1870 več olajšav! Primerjajte jo na tanko s staro politično šolsko uredbo! — liog daj, da bi se vse te zadeve dobro pretresle in dognale na korist naše kranjske in slovenske domovine! ■>4'>4*llli zl»os*i. Izvir. (4'14'^r.iieft ..Ml. \fcir«iftC£;i 11. novembra. [Tzv. dnp.j „Wanderer" je nedavno prinesel članek o hrvatski in ogerski regnikolarni deputaciji, v katerem pravi, da so vsi krivi proroki , ki ne verujejo v porav-nazo med Hrvatsko in Ogcrsko. Tudi mi ogerski Slovani ne dvomimo, da se bode poravnava s sedanjimi hrvatskimi deputati uresničila — zakaj, to hočem v naslednjem, po svojem mnenji, razviti. Leta ls(»s jc znala ogerska vlada spraviti vkup hrvatsko regnikolarno deputacijo po svojej želji. Za kulisami so Magjari Hrvatom (takrotirali nagodbenc paragrafe in za tem jc prišel „beli list" Dcakov. Kako jc bila Hrvatska vsled nagodbe od leta 1868 vladami, ve vsakdo. Stiskani narod hrvatski pa se je brž začel toliko gibati , da so morali Magjari zopet z njim računati. Razpisale so se nove volitve in prizadevanje ogerske vlade obdržati magjaronsko večino v zagrebški zbornici, kaže, s kom ima hrvatska deputacija opraviti. Narod se jo odločno proti magjaronstvu izrekel, pomagati so morali virilisti, da jc rcguikolarna deputacija iz inilših faktorjev se sestavila. Magjari uijso svojih načel v ničemer premenili , upogniti so se morali hrvatski narodnjaki in nastali so „kompromisi." Najbrže bode tudi sedaj v Pošti kak „kompromis" se sklenil , ki bode prav malo toček narodnega programa hrvatskega uresničil. Ona stranka na. ri-f Ogcrskein, kateri jc v resnici mar za mir in pr jateljstvo med narodi, še spi; sedaj na Ogerskcm vladajoča stranka pa jc taka, da je ž njo samo pomirje mogoče, za poravnavo pa jej ni j resnica ]Z J*«v\**tc 10. nov. {Izvir, dop.j Naši ča sopisi so vedno brv. narodnoj stranki očitovali, da nema nobenega programa, da niti sama ne vc kaj hoče, da nje udje samo mastne službe love ter da je za prevzetje vladnega krmila skoz in skoz nesposobna. Denes, ko jc brv. kralj, deputa cija svoj program v znanem elaboratu formulirala pa na ves glas ki ičc, da so propozije narodne stranke skoz in skoz neizvedljive. V ta ubogi elaborat se vsi časopisi zaganjajo, pa vidi se, da oh butanji v njega njih bolje glava boli, kakor elaborat. Prvi naskoki na njega so bili res vsi ognjeni , sedaj je pa že več dima nego žarjavice v njih. „Magy. Politika4 vidi v elaboratu najskrajnejši federalizem , ki jo zlasti v tem izražen , da Hrvati zahtevajo posebno svojo kurijo za volitev svojih zastopnikov v našej delegaciji , in v tem, da zahtevajo, naj krona brez proti podpisa našega ministra predscduika bane imenuje. S tem hočejo Hrvati valjda - tako zaklučuje — uovej Jelači-čevej epohi pot pripravljati. Tudi linancijalne ponude zde se njej) veliko premalo. „Hon" pravi, da hi Hrvati poleg svojih liuančuih propozicij in DOleg proračuna za leto 1872. imeli na leto 9,446.615 gold. stroška, 10,693.676 gold. pa dohodka, tedaj na leto aktivni višek 1,248.061 gold. Terjatev, da se odločilo o domaćinstvu hrv. saboru prepusti, se ne bi mogla dozvoljiti, isto tako tudi ustanovljenje sodišča za prepire o političnoj kompetenciji in o iiuancijuliiiii vprašanjih Q0< — Sploh je pri nas mnenje razširjeno, in tudi „Pesti Napio" to pov-darja, da oloborat hi v. kralj, deputacije ne gre tolikanj na revizijo nagodbe leta 1868. kolikor ver na t voljenje colo uove nagodbe, v kterej bi bih* načelo državnega zaedinstva med našo in hrvatsko kraljevino na minimum skrčeno. Celo to seje v naših časopisih že bralo, da pustimo Hrvate, naj gredo, kamor njih srce vleče, kajti (»ni bodo vedna neprilika /.a nas! — Znamenito je, da vladni „Pešti Napio' v nasprotji z drugimi časopisi brv. elaborat še dosta mirno iu objektivno kritikuje. On misli, da elaborat še nij zadnja beseda hrv. deputacije, ter da so tirjatve v njem ne mara zavoljo tega tako visoko postavljene, da se bo moglo kaj minuendo licitirati. Glede financij pravi, da naj bi se postavile pod kontrolo hrvatskega ministra. — Ko se je leta 1S*17. „ausglcich" \vstrijo delal, izračunila sc jc procentna kvota, ki jo Ogcrska za skupne zadeve habsburške monarhije plačuje, po čistem dohodku dežel ogerske krone. Tega merila držala se je tudi hrv. kralj, deputacija pri izračunavanji procentov, ki bi na njo odpali. Naši pa zahtevajo , naj se procenti izračunijo na brutto dohodku Hrvatske in Slavonije. To je inkonsekvencija, ki v sebi sedržava veliko krivico, kajti vsakter uvidi, da so procenti, izračunani na brutto dohodku mnogo večji, nego procenti, izračunani na temelji čistega dohodka. — Pest. Lojdu pravi, da ho naša kralj, deputacija toprv onda na elaborat hrv. kralj, deputacije odgovorila, kadar bo v privatnih koufercncijah s hrvatskimi udi ustanovljeno: kako naj se ta odgovor glasi, da ga bode mogla hrv. kralj, deputacija kot končno ustanovitev sprejeti. Ti privatni dogovori so baje tudi že začeti. Glede finančnega vprašanja pravi „Pest. Lojd.u, da so v naših vladnih krogih tega mnenja , da naj tudi v prihodnje ogerske oblasti na Hrvatskem s linancijami upravljajo, da sc pa naj deželnej hrv. vladi za pokrivanje stro škov tolika svota na razpolaganje postavi, kolikor bo ta zahtevala. J , t XQ Kolera vidno" pojema. Vsak dan hladneje prihajajoče vreme jej ne godi. Politični razgled. Iz Gorice sc poroča, da je vrli poslanec dr. Lavrič vlado interpeliral, kedaj in ako bode izdala n a r o d n o s t n o postavo. Vladni komisar je odgovor obljubil za prihodnjo sejo. Odločna možatost tirolskega zbora v ustavovernih in vladnih krogih velik strah vzbudila. Iz „N. fr. Pr.u sc vidi, kako sc boje, da bi to postopanje posnemalcev ne našlo v kranjskem zboru. To naj nam bo kažipot ! Državni zbor sc ima, kakor ustavaški listi pišejo, že 10. decembra začeti. Deželni zbori so pak komaj delati začeli! V gališkem zboru so nerazumljivi It u 4 i n i nasvetovali direktne volitve. Njih predlog je pal s 101 glasom proti 10 rusinskim. ^ Češke novino prinašajo poziv narodnega odbora za mestne volitve v Pragi ter razglašajo kandidate. Iz K o p c n h a h n a in Stralsunda se poroča, da je bil na morji velik vihar. Okolo 80 ladij se jc utopilo. Na Danskem so bili veliki preplavi. Na otoku llottoe jo 17 ljudij mrtvih ostalo. .1« Kazne stvari. * (Iz nemškutarskega tabo rja.) Ljubljanski nemSkutarji in „Ncmci" so med sobo j še menj edini nego smo mi Slovenci med soboj. Tako vidimo med njimi jasen dokaz pregovora, da sc izdajstvo ljubi, ali izdajalec zaničuje. V Ljubljanski kazini se vsedejo skupaj „pravi" Nemci in nemškutarji, (tudi pravi Prusaki), na primer gg. Pergcr, Lati, prof. lleinrieh, Lisi, itd., pa brezobzirno svoje zaničevanje izrekajo nad Dcžmanoni, Pirkerjem in kurje tacih. „T i (pravijo) nijso naši, oni so nekdaj pauslavisti bili, in tudi zdaj jim ne smemo vsega zaupati." — Zato pa možje bolj „špogajo" take naše renegate, kateri so si od početka dosledni v nemškutarstvu bili. Kromer, stari strastnež, jim je velik prorok; DoŽmana pa med soboj strašno črez zobe vlečejo, ravno tako Pir-kerja. Ta sta ljubljanska nemškutarska ,,prvaka" — v slabem pomenu besede. :,: (0 Slovencih) in slovenskem jeziku piše nemški svetovni list „ Allgenieine Zcitung" v Augsburgu M. novembra v članku ,,Tscheohisohc Politik", o tem, da moramo avstrijski Slovani V par- lamentu nemški jezik govoriti. Vse druge Slovane obravši, pravi tu nemšk ,,učenjak" o slovenskem jeziku sledečo bedarijo: ,,Pri slovenskem jeziku sc pokazuje še ta zfa razmera posebne vrste, da je slovenski jezik u metel j no narejen iu da slovensko ljudstvo samo ne razume tega, kar mu jc bilo tu oktroirano." — Na to bodo Nemci prisegali. Kaj pomaga, če jim mi pripovedujemo, da pri nas toliko in toliko časnikov samo od ljudstva živi, ki bi jih ne zdrževalo, ako bi jih ne razumelo! Kaj pomaga, če jim s številkami razodevamo, da p r i m crno (po številu prebivalcev in iztisov) oni nobene knjige ne razširc med svoj narod v toliko iztisih, kakor bode na primer društvo sv. Mohorja med naš narod razširilo „Klc-tarstvo" dr. Vošujaka prihodnje leto. Svabski kmet menj razume švabske knjige, nego naš slovenske. * (Slovenskim pisatelje m.) < hlbor I slovenskega pisateljskega društva prosi tiste p. n. dovenske pisatelje, kateri hočejo za ,,Prcširnov album'' kak doprinesek poslati, naj blagovole to storiti do 1. marca 1873., da hode mogoče ob pravem času z UređOVanjem in tiskanjem začeti. * (V zadevi obsojenih 69 bohinjskih kmetov) je ministerstvo pravosodja naredilo, da obsojencem nij treba kazni nastopiti , dokler ne bode pritožba pri najvišji sodniji rešena. * („Slovenski učitelj,") nov šolski list, hode izhajal v M a r i b o r u , ne v Ljubljani in sicer v „Narodni tiskarnici" po .'»krat na mesec. Cena mu bode samo tri gold. za celo leto. 1. številka izide na ogled okolo 15. decembra. * „ (N o v i c c" o d o h o d k i h kranjski h ljudskih učiteljev.) Članek v zadnji številki nNovic", ki o tem predi u rt u govori, moral je učitelje silno razdražiti, kajti od več krajev nam dohajajo dopisi iz učiteljskih krogov, ki nasprotujejo „Novieam" iu njihove razloge pobijajo. Prostora nam manjka, da bi jih objavili. Sicer pa smo o \ omen jenej stvari že toliko govorili (in govorimo denes v 2. članku vnovič), da deželni zbor moro slišati, ako slišati hoče. * (Ljubljanski kaplan K lun) dopisnik „Vatorlandu" iz Ljubljane, „Slovenskomu Narodu" očita v tem nemškem organu: „b lihi sebe Aus-fiille". Te gospodu kaplanu Klunu vruemo. Čc je kdo v zunanjih organih „bllbisch" pisal o naših notranjih razmerah, bil jc tu zmirom Vater-landov dopisnik in njegov informator Costa na Čelu. Njemu gre venec v teh zaslugah še večji nego prusaškim nemškutarskim dopisnikom. Le daljo g. Kluu. * (Iz Zagorja) čujemo, da jc tamošnja cerkev, ki je bila že skoraj popolnem na novo dozidana, — skupaj pala. Ena delavka jc podsuta in najbrž mrtva. Predvčeranjem je odšla iz Ljubljane tehnična in sodnijska komisija na preiska-vanje v Zagorje. — Pred nekoliko dnevi je bila tudi cerkev v Železnikih pri zidanji skupaj pala. Torej se pri nas godi prav kakor pri dunajskih stavbah. * (Pomiloščcnje) „Laib. Ztg." poroča da je bilo zadnjo soboto 20 ujetnikov na ljubljanskem gradu od cesarja pomilostcuih in izpuščenih. * (N a g r a d a.) Barvarski pomočnik Ivan Kenda jc dobil od c. kr. deželne vlade nagrado, ker je 1 (»letnega dečka, A. Druškoviča iz Ljubljanice rešil pred smrtjo utopljcnja. * (15 a n k a ,,S 1 o v c n i j a") v Ljubljani jo kupila Malijevo hišo v „zvezdi." i (Iz Konj i o) se nam piše, da sc hoče naš rojak dr. Anton Prus, odvetnik na Dunaji, prihodnjo spomlad v Konjice preseliti * (Ž a v s k a Si talni c a) napravi v nedeljo 21. t. m. tombolo iu ples , h kateri veselici uljudno vabi Odbor. * (Ncmškutarsk i trgovec Gcrbcr) v Ljubljani, eden glavnih krieaeev iu protinarodiiih teroristov pri zadnjih volitvah — je te dni falirul. Pasiva, katera je upnikom pustil, znašajo, kakor so po Ljubljani govori, črez 100.000 gld. ! \ * (Brezumen fanatik.) V „Laib. Tag blattu" najdemo dve „izjavi (erkliirungcn)", katere zlobno in neumno ob enem svojemu narodu zveste ljudske učitelje slovenske napadajo. Ne bodemo se motili, ako smatramo kot spisovatelja obeh onih izjav nad učitelja na Vranskem J. K. Hud u a, nekdaj vnetega narodnjaka , ki jo pod drugo izjavo podpisan. Gospod Budna se je z nekolikimi frazami ustavovernih časopisov okoristil, ali on jih rabi nevmestno. Na prstih, pravi, bi se menda lehko Bpodnjestajerski udeleženci pri slovenskem učiteljskem zboru prešteli, pozneje pa mu oni naenkrat ves Avgijev hlev polnijo in on kliče naravnost policijo, t j. višjo oblasti proti svojim kolegom in součiteljem itd. 0 Lapajnetu in Podobniku zavrgljivo soditi bi pač ravno ltudna ne mogel, ako bi ga vodil razum, ne pak fanatizem konvertita ali renegata. Smešno jc govoriti, da so štajerski učitelji „gcsetzestreu", kakor da bi slovenski učiteljski zbor ue bil za nove šolske postave se potegnil. Za vso stvar pa je znamenito, da je celo „Tag-blattw ne sprejema kot svojo, nego jo deva med ncrcdakcijonalne stvari. Sicer pa čestitamo gosp. Budni , da je vendar enkrat našel en organ na Slovenskem, ki tiska njegovo Čobodro, Česar pošteni listi nijso hoteli. * (Kranjski in primorski poštarji) imajo 24. t. m. v Ljubljani „pri Slonu" shod. Namen je konstituiranje poštarskega društva. * (Požar) je nastal IfJ. t. m. v Borovnici. Zgorela je ena hiša lesena in s slamo pokrita, vendar pa so ljudje tako hitro na pomoč pritekli, da se je vse iz hiše rešilo. Posebno pohvalo za služi načelnik železniške postaje, ki se jo najbolj trudil, da se ogenj nij razširil. * (Tiskarski stavci v Cel ovcu) — razen stavcev v slovenski tiskarnici družbe sv. Mohorja — so 12. t. m. terjaje večjo plačo, delo ustavili. / * (Češki potovalci v Afriki.) V Kap-landu sta se nedavno sešla Čeh dr. llolub, ki po Afriki potuje, in Čeh Paclt, ki je pred dvema letoma ušel iz Prage zarad veleizdaje ga zaslcdu-jočej „roki pravice" in po tem že bil v Avstraliji iu Ameriki. * (Palackcga politični testament) so vsi večji ruski listi v prestavi prinesli in ga obravnavajo kot „važno in podučno izjavo toliko za Cehe, kolikor za vse Slovane in tudi za njih nasprotnike in sovražnike." Te dni je izšla avto rizirana nemška prestava omenjenega spisa. * (Nemško-judovske časnik a rj e) kaže v pravej luči tale dogodek , kateri sc nam jc tc dni sporočil. Nek K. Fachini izdaje na Dunaji „Allgenieine Assccuranzzcitung," pa nema toliko naročnikov, da bi po pošteni poti se s tem časopisom rediti mogel. Kar mu pride v glavo pridobiti si po drugem načinu novcev. Nedavno naznani v svojem lističu, da bode na svetlo dal brošuro, v katerej bode brezozirno vse avstrijske zavarovalnice presodil, zlasti pa banko „Slovenijo" in njenega vodilnega ravnatelja. Mislil je možiček, da bode ravnateljstvo bauke „Slovenije" zbalo se Fachini-jevc kritike in jo z lepo denarno nagrado zadušiti poskusilo. To se nij zgodilo. Fachini pa poskusi močnejše sredstvo, pošlje banki „{Sloveniji" svojo brošuro in lastnoročno pismo , v katerem pravi, daje naročenih 4000 iztisov one brošure po 80 kr., torej ima skupiti iz vseh 1200 gl. V brošuri je ostro pisano proti banki „Sloveniji", a Fachiui pravi, da, ako mu „Slovenija" da 120OgL, bode izdal brošuro svojo brez Članka o banki „Sloveniji." Ravnateljstvo imenovane zavarovalnice pa Fachini-ju zaželenih 1200 gl. nij poslalo, nego naznanilo je Fachiui-jevo postopanje dunaj-skej kazenskej sodniji, ki jc Faehinija zarad zločina izsiljevanja v preiskavo dala. — Vsa stvar dokazuje, kako sprideno je dunajsko nemško-ju-dovako časnikarstvo, kaže pa tudi, kakega značaja morajo biti vodstva nekaterih bank , da si brezvestni časuikarji take stvari sploh — upajo. * (Ženskih študentov) na vseučilišči v Zllrich-u je letos 100 in sicer posluša izmed teh medicinska predavanja 76, tilosorična 24 in juri-dičua 1. * (Vel i kan s k požar) jo one dni nastal v Bostonu v severni Ameriki, razširil se črez sedemdeset oralov zemlje in napravil okolo 100 milijonov dolarjev škode. Listnica opravniatva. O, I\ M. pri sv. J. pri J. Prejeli in poravnali. G. J. l*r. v O. Prosimo! Družbenik (Compagnon) izveden v trgovini, s primerno vlogo kapitala, išče se za na mešan o, že dalje časa obstoječo kupčijo, visoke odstotke nosečo, v enem večjih mest na Slovenskem. (232—2) Pisma resnih reflektantov naj se pošiljajo pod šifro V. II. na uredništvo „Slov. Naroda", katero je iz prijaznosti prevzelo posredovanje pisem. Franc Žižek, doktor vsega zdravoslovja, operateur itd., stanuje (226—4) v €» rutici, u I tfr«MlH'r. Ordinira od 8.—9. in od 3.—4. ure. brez zdravila Na prsih in plučah holuni »o po naravnem potu tiiilt v obupnih in od zdravnikov za neozdravljive raiglainnlh HluuHJih radikalno oadravljajo brez zdravila. Po natančnem popisu bolezni povo plimeno ve«5 Dir. J. II. Fickert, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar 5 jrld. a. v., ki so naj pismu priloži. (162—22) brez zdravila i Osebam, ktero imajo l»Ol«»#.lll % lINlill lil XOtM*l», se no moro dr, J. (». 1'oppa anatherinova ustna voda dosti priporočati. (7-r>) Kdor jo je enkrat poskusil, jo hode raj ho imet. ko vsako drugo sobno vodo. Dona gld. 140 steklenica, Zavitek po pošti 20 kr. Brošure o njoj sr dobijo zastonj: Dobi so v Mariboru v llaiikalarjovi Irkami, pri g. A. W. Koniffu, lek. Marija poinočnica, pri g. P, Kolletnigu in v Tauehmann-ovi hukvarnici ; v (Vlj pri Orisperju in v Batunbaohovl lekarni; v nemškem Lauasbereii pri A. L, Mniierju, lekarjuj v Gleidien« bergli pri F. pl. Feldbachu, lek.; v Konjicah pri 0. Pl-Boherju, tek.] Lebnitz, lek. vdove Kretzigi Ljutomeru lek. F. Pesaiak; Muivk lek. L, pl. Steinberg; v Ptuja lek. Iv lieithanmier; [tariiriihi lek. F. Selnil/. in J, VVeit/.inger; v ISrežrah .J. ScbuidersiliitHcb; Rogatec lek. Krisper; Ktsltvođl V lekarni; NtuiliZ V. Tiiiioii-šek, lek.; SI. Histl'ici J. IMeiies, lek.; Slov. Gruden J, KaligariS; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. iLilter. lekarnioi, Doperis lek. \ [pavi. Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in je zato za ohranjenjc zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Bokovice iz najboljšega angleškega Buxkiiigakcga blaga iz ovčje volne. 1 par za goBpode kr. 50, 70, 90. 1 „ „ „ podšito kr. 70, 90, gl. 1.20. 1 n n „ dvojno, profino tamburirano gl. 1, 1.20, 1.40. 1 n a gospo kr. GO, 80, gl. 1. 1 „ „ N fino podšite kr. 80, gl. 1.20. 1 n „ „ dvojno, preti no taiuburirane kr. 80, gl. 1.20. 1 „ otroke, po velikosti kr. .'K), 40, 50. 1 „ H „ podšito kr. 50, GO, 70. ttlit*wll iu pot lit drugi iz čiste ovčjo volne, najlepši risanje. 1 kos za gospode kr. 70, 90, gl. 1.20. 1 „ „ „ dvojno dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1 „ „ gospo kr. 50, GO, 80, gl. 1, 1.20. 1 „ „ otroke kr. 40, GO, 80. Žilogrejci, najboljša sorta. 1 par za gospode kr. 25, 30, 40, 50. 1 ti ti g"spe kr. 25, 35, 45. 1 „ „ otroko kr. 15, 25. Zdravilni telogrejci iz čiste pavole ali ovčjo volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato sc posebno priporočajo. 1 kos za gospode kr. 90, gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ „ najfiiieja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. 1 ., gospe gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ „ najfinoja sorta gl, 1.80, 2.50. 1 „ „ otroke kr. 71), 85, gl. 1. i „ „ „ najfinoja sorta gl 1.20, 1.60, 1.8O. Zdravilne spodnjo hlače. 1 par za gospode gl. 1, 1.50, 2. 1 „ „ „ pretmo gl. 1.50, 2, 2.50. 1 „ „ gospo gl. 1.20, 1.80, 9. _ Zdravilne nogoyio6 iz čiste ovčje volne. 1 par nogovio za gospode kr. .'10, 40, 50, GO. 1 ,, visokih nogavic za gospe kr. 70, so, 90, gl, 1, 1 ,, za otroko kr. 26, 35, 46, 60. Zimske srajce iz uajfinejega blaga iz ovčje volne, moderne in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospode gl. .'1.50, 4, 4.50. 1 ,, z bogato i/.šititui prsi za telovnik gl, 4.50, 5.50. Spredaj o fer i ran O blago ho samo A. Friedniann-u, Krajniki za gospe in gospode, prav elegantni. 1 kos za gospode kr. 20, 35, 45, G5. 1 „ „ gospo kr. 20, 30, 40, 50. 1 „ „ otroko kr. 15, 20, 30. Čepice za gospe iu deklice. Najmodernije, najnovejšo in najlepšo. 1 kos za gospo gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1 „ „ deklice kr. 60, 80, gl. 1.20, 1.50. Muli za gospe in otroke. 1 kos za gospe, eleganten gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, mul in ovratnik gl. 2.50, 8,60, 4.50. 1 kos za deklico gl. 1.50. 2. 1 n Čisto novo za to saisono. Robci za gospe in deklice v barvah: belo, vi o leto, rudeče, modro. Ti so iz prav berlinsko volne z najlepšimi vtkaniuii slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 ,, največjo sorte, ogrinjalec gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1 „ za deklico kr. GO, 80, 90. gl. 1.20. JzvrMtul so zimski sukneni čevlji za gospode, gospe in otroke, okusno atestirani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospo gl. 1.40. •i n gospodo gl. 1.50. 1 „ „ otroko kr. 50, 70, 90. Npccialiteta za gospode! Jako lep predprsnik (chemisette) za gospode i/, najboljše ovčje volne, z lepo štepaniaii prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred, tako tla so lehko vrh vsake srajco nosi, lepša in grejo. 1 kos GO kr. Nogovioe za na lov, visoka sorta. 1 par voiike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.30. 1 ,, največjih in najboljših gl. 1.G0, 1.90. Kninasiijc, preliua kvaliteta. 1 par visoko sorto za gospo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroke kr. GO, 70, 80, '.►<). Pelerinski ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za bale in pohode za entroe. 1 kos gl. 2.60, 8.60, 4.60, 5. Podplati za čevlje, kot vloga za vsako obutev, obranijo nogo sulio iu toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospe kr. -•>. 1 „ „ gospode kr. BO, edino v taki kvaliteti dobi pri Dunaj, Praterstrasse, 2(>. ltii|M i «*■! ft'i'OM dobijo rabat. (2().">—10) ukam izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Hcnicu. Lastuiua iu tisk „Narodno tiskarne".