NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 8.januar Glas Jelovice Taborniški vestnik12/99 radinja@siol.net 21. -23. januar Simpozij Evropske skavtske regije "Poslanstvo skavtstva" v Sloveniji ZTS@guest.arnes.si 28. - 29. januar ZOT Taborniški vestnik12/99 28. - 29. januar Bela sled Taborniški vestnik12/99 fischo@hotmail.com 21. - 27.februar Zimovanja (Ljubljana in Maribor) 22. februar Dan ustanovitelja - thinking day www.scout.org 28. februar - 5. marec Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji) Krvodajalske akcije Rdečega križa Slovenije Kdaj lahko pomagate njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu ... v januarju 2000 Postojna Vojnik 5., 6., in 7. 6. Ljubljana - Univerza 11. Rogaška Slatina 20. Kranj 12., 13. Vuzenica 20. Rogaška Slatina 13. Ljubljana 21. Ilirska Bistrica 14. Kamnik 25. Črnomelj 18. Domžale 26. Semič 19. Dobrna 27. Metlika 20. Jesenice 27, 28. Kako je nov! UVODNIK Pred tabo je najnovejši dosežek uredniškega odbora revije Tabor. Novi, še zanimivejši in predvsem "sekvenčni" Tabor. Tisto, kar je tako novo in truda vredno je razdelitev na posamezne sklope, ki bodo določene vsebine bolj poudarili. Tako boš vsakič, ko boš odprl Tabor zagledal napoved-nik, ki te bo obveščal o prihajajočih akcijah in tekmovanjih. O tekmovanjih in akcijah preteklega meseca bo tekla beseda v prvem sklopu "Aktualno". Informacije iz prve roke, mnenja, kritike in uradne razlage bodo našle svoje mesto v sklopu "Iz prve roke", ki sledi aktualnim temam. Naslednji sklop je tako dolgo pričakovana strokovnost v Taboru. Sicer je v njej res nekaj starih rubrik, vendar čudovito dopolnjujejo sklop z novima - ZVN-jem in Orientacijo. Zadnje strani so namenjene lažjim vsebinam in so zato tudi "Razvedrilo". Vanj se je preselil stric Volk, križanka, pesmi, igre in še kaj. Vendar je to le začetek. Tabor se bo z vsakim mesecem poskušal še bolj približati okusu svojih bralcev. Prijetno branje, Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Lučka miru 4 ZNOT 10 Dežela petra pana 13 Zvezni dogodki 14 Mladi in AIDS 16 IZ PRVE ROKE SzDzD 18 Joti in Jota 19 Mnenje 20 Techuana 28 STROKOVNO Orientacija 29 Glasila 30 Astronomija 32 ŽVN 34 Taborova potuha 35 Pravljice, 2. del 36 Internet 38 Narava 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Pesmi 45 Z znanjem 46 Volk Križanka 47 LuSka miru, stran 4 Luč miru iz Betelhema ni čarobni znak, ki lahko pričara mir. Spominja nas na simbol in na našo nalogo, zavzemati se za mir. Tako kot se Luč podaja iz roke v roko, moramo tudi mi skrbeti za rast miru med ljudmi. ZNOT 1999, stran 10 ZNOT ali Zimsko orientacijsko nočno tekmovanje je potekalo po domžalskih gričih in dolinah. Lanskoletnega zadnjega orientacijskega tekmovanja se je udeležilo 32 ekip Dežela Petra Pana, stran 13 Vsa MČ-jevska Ljubljana je hitela v Šiško, ki je dišala po pustolovščinah Petra Pana in njegovih izgubljenčkov. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne o dpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto. [pela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškim Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 001/300- št. 89/98) sodi časopis mf ¡d proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 001/13-01-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; obračunava davek na dodi ¡no vrednost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.oro. Grafična priprava: Tridesii in d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o. o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-078-47184. Naslovnica: Pugy januar 2000 @ Luč miru iz Betlehema IA ... Luč miru iz Betelhema ni čarobni znak, ki lahko pričara mir. Spominja nas na simbol in na našo nalogo, zavzemati se za mir. Tako kot se Luč podaja iz roke v roko, moramo tudi mi skrbeti za rast miru med ljudmi. Tako kot skrbno ščitimo plamenček, moramo ščititi tudi mir. Luč miru je simbol upanja: V nekaj letih se je razširila iz majhnega plamena, da s svojim sporočilom osvetljuje milijone ljudi___ Pot Luči miru Vsako leto ORF izbere otroka, ki prižge Lučko miru na kraju Kristusovega rojstva v Betlehemu. Luč nato z letalom v posebej konstruirani posodi prepeljejo na Dunaj, kjer v cerkvi počaka na dan, ko jo razdelijo posameznim organizacijam. Vsako leto to čast doleti drugo cerkev - lani je slovesna razdelitev potekala v pravoslavni, letos v evangeličanski cerkvi. Na slovesnosti slovenska delegacija prevzame plamen in ga prepelje najprej v Maribor, naslednji dan pa še v Ljubljano. Od tu jo rodovi in stegi širijo naprej po Sloveniji. Po nasvetih organizatorja naj bi se Luč med ljudi razirila šele 24. decembra. Podobno poteka dogajanje tudi drugod po Evropi, le da ponekod poleg skavtskih organiyacija sodelujejo še druge, predvsem Rdeči križ in železniška podjetja. Saj, kot pravijo organizatorji akcije, ni pomembno, kdo širi Luč miru, pomembno je le, da se Luč miru širi med ljudi! Skavti iz Barcelone so se pripeljali z avtom. Potrebovali so dva dneva in pol v vsako smer. Tako se je tudi Španija pridružila akciji "luč miru". Dekleta iz Južne Tirolske so na Dunaj prispela že v četrtek zjutraj, domov pa so se vrnile v nedeljo. Priložnost so izkoristile za druženje in za prednovoletne nakupe. Zakaj pa ne!? Slovenska zastavonoša sta na prireditvi zavzela strateški položaj - postavila sta se povsem v ospredje. 752 revija Tabor AKTUALNO Nekaj želja in misli, ki so jih obiskovalci pustili na naši stojnici: Želiva vsem ljudem, da bi se imeli neskončno radi, da bi bili venomer srečni in veseli in da bi vsa ta čustva delili tudi z drugimi. Najprej tolerantnost. Z njo pride mir. Mir v duši in v srcu, da ti bo lepo na svetu. Da bi vsi otroci imeli priložnost hoditi v šolo in da bi vsi imeli priložnost deliti nasmeh, ki bi se širil kot Luč miru iz Betlehema. Želim, da bi ljudje enkrat končno dosegli tisto stopnjo ljubezni, kjer ni prostora za sovraštvo. Lara Majcen, RSV luč miru iz Betlehema - posoda je narejena posebej zato, da zagotovi varen prevoz plamena z letalom (varen za potnike in plamen). Come on, baby, light my fire januar 2000 ~~n5 AKTUALNO Kako je Luč miru zašla mad skavte Berti Grunwald, koordinator za skavte, sicer starejši skavt z Dunaja, opisuje svoje prvo srečanje z Lučjo miru: "Na božični dan leta 1988 je na naša vrata potrkala starejša gospa, naša zgornja soseda. Naši osebni stiki so bili večinoma omejeni na pozdrave na hodniku in na občasne kratke pogovore. Zato je bil njen obisk toliko bolj presenetljiv: Vi ste vendar skavt in pravkar sem z železniške postaje prinesla 'Luč miru iz Betlehema'. Domnevam, da ima ta za vas skavte tudi svoj pomen. Bi jo želeli imeti? Presenečen sem bil nad pomenom, ki ga je ta luč morala imeti za našo sosedo. Težko je hodila, pa ji ni bilo žal truda, priskrbeti to luč zase in za druge. Mimogrede nam je smeje povedala, kako si je na podzemni skoraj zažgala obleko na plamenu." Leto kasneje, ko so na srečanju skavtskih skupin tretjega dunajskega okrožja razpravljali o programskih predlogih za božični čas, je Bertl predlagal razdeljevanje Luči miru. Predlog je bil sprejet. Podprla ga je tudi avstrijska nacionalna radio-televizija in ideja se je hitro razširila na območje celotnega Dunaja in še nekaterih drugih dežel. Spomnili so se tudi tujih skavstkih skupin, delujočih na Dunaju, in z njihovo pomočjo razširili plamen na Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo. Na cerkveni slovesnosti smo skladno z izročilom luči miru sodelovali tudi taborniki. bi, al' ne bi!? flg revija Tabor AKTUALNO Ste dneva je imel svoje sporočilo: "Ce te fant vara, ti še vedno preostane sveča miru!" Zgodovinski razvoj Luči miru Avstrijska nacionalna radio-televi-zija (ORF) je sredi 80-ih pomagala zbirati denar pomoči potrebnim. Organizirali so javne dražbe po televiziji in zbi- rali donacije. Donatorjem in sodelujočim so se zahvaljevali s simboličnimi darili. Od leta 1986 se ne zahvaljujejo le z simboličnimi darili, temveč s simbolom - plamenom prižganim v Betlehemu. Rodila se je akcija Luč v temo (Licht ins Dunkel). Zamisel so kmalu prerasli in Luč iz Betlehema so začeli razširjati s pomočjo mreže železniških postaj, gasilskih domov in Rdečega križa. Leta 1989 so se v akcijo prvič vključili avstrijski skavti, ki so lučko razširili med pobratene organizacije v Vzhodni Evropi. Število sodelujočih je skokovito naraščalo. Letos v akciji sodeluje že 22 evropskih držav. Lučka miru in religija Akcija na začetku ni bila mednarodno zastavljena, ampak je bila namenjana izključno prebivalcem Avstrije. Čeprav sta avstrijska in slovenska kultura del krščanskega sveta, bo povprečen avstrijski državljan verjetneje zavil v cerkev in raje pozdravljal z "Grüß God". i. ILÜ Množica pred magistratom je dokaz, da odmevnost akcije z vsakim letom raste. januar 2000 ~~n5 AKTUALNO Če je v Sloveniji normalno ne biti veren, je v Avstriji običajno biti vsaj "pasivni" vernik. V avstrijski kulturi je verska komponenta bolj izražena in bolj običajna. Božič je v avstrijski kulturi splošno sprejeti sinonim za mir. Tudi zato ga je Avstrijska nacionalna radio-televizija (ORF) izbrala za dan Luči miru. Čeprav je akcija izključno socialnega značaja, so organizatorji dognali, da je simbolika božičnega miru tako globoko zasidrana med njihovim prebivalstvom, da bi bilo težko izbrati datum bolj primeren za izvajanje te akcije. K izbiri datuma je dodatno pripomogel običaj, ki so ga z Lučjo miru ponovno obudili. Po drugi svetovni vojni so v Avstriji na božični večer prižigali sveče na oknih, kar je bil odziv ljudstva na medvojno zatemnitev - prepoved prižiganja luči v nočnem času kot obrambni ukrep pred bombnimi napadi. Ta običaj je zamrl v 60-ih letih. Da akcija Luč miru ni religioznega značaja, se lahko dokončno prepričamo na spletnih straneh ORF. "Akcija Luč miru je namenjena vsem ljudem, neodvisno od njihove rase, religioznega ali političnega prepričanja." Čeprav so naši severni sosedje bolj verni, so hkrati zelo strpni in odprti do vseh religij in prepričanj. Tako lahko tudi razumemo, zakaj so Avstrijci še vedno navajeni oditi po Lučko na najbližjo železniško postajo, čeprav je plamen dostopen v večini cerkva. besedilo in fotografije Črtomir flg revija Tabor Letos so po lučko prišli skavti iz 22 držav. AKTUALNO "Prinašam ti majhno stvar, nekaj lepega v dar..." januar 2000 ~~n5 AKTUALNO ZNOT1999 trdo delo skupine »Cinikov« iz RSK Domžale ZNOT ali Zimsko orientacijsko nočno tekmovanje je potekalo po domžalskih gričih in dolinah. Lanskoletnega zadnjega orientacijskega tekmovanja se je udeležilo 32 ekip, ki so nastopale v dveh kategorijah, GG in PP. Ekipe so bile tokrat, saj so predstavnice lepšega, ni pa nujno tudi nežnejšega, spola prispevale dodatne točke. Po začetnem zboru, žrebanju štartnih številk in sestanku z vodji ekip se je začelo zares. No, kolikor je bilo možno. Člani ekip so se najprej spopadli s topo testom. Za mnoge med njimi je bil že ta prvi preizkus pretrd oreh, a niso vrgli puške v koruzo. Kaj je to energija karte, kaj je trigonometer, kje bo letošnji MOOT so bila ena od najpogostejših vprašanj. Sledil je preizkus s progo, ki je bila orientacijsko nezahtevna, le nekaj močnejša megla je od časa do časa zahtevala nekaj več znanja branja terena. GG-ji so imeli na progi postavljenih 6 kontrolnih točk, njihovi starejši vrstniki PP-ji pa še dve več. Na sami progi so se ekipe spoprijele še s prihodom na KT pod pravilnim kotom. Z malce iznajdljivosti jim je uspelo zadeti tarčo s pomočjo frače in kamnov, opraviti "zelo zahteven" IQ test, najti in oskrbeti ranjenca, ki je vneto ropotal z ragljo (tisti Koristni pripomoček za reševanje topotestov, še posebej če je temno flg revija Tabor AKTUALNO Najboljši trije v obeh kategorijah: Zmagovalna skica terena ekipe 212 kategorija GG 1. Rod mlinskih kamnov 2. Rod skalnih taborov 3. Rod skalnih taborov kategorija PP 1. Zmajev rod 2. Rod PG 3. Rod S kurirjev ki so bili v Čilu so imeli prednost). Popotniki pa so se preizkusili v risanju skice terena ter nočni signalizaciji. Največja težava tekmovalcev je bila edina mrtva kontrolna točka na progi, saj jo je uspelo najti le trem ekipam (!!!). Po prihodu na cilj se tekmovanje ni končalo, saj je organizator pripravil še večerni dogodek -tekmovanje v gledališki improvizaciji. Nekatere ekipe so pokazale neverjetno sponta- Ekipa 213 iz RSK, s katero sem šel na progo januar 2000 ~~n5 AKTUALNO Najboljši na ZNOT-u nost in improvizacijo, ter ostalo množico s svojimi dejanji prijetno zabavale. Zmagovalec v improvizaciji je postala ekipa iz Mengša. Končna razvrstitev pa je bila nekoliko drugačna. Samo tekmovanje je potekalo brez večjih napak. Tudi proga je bila po besedah udeležencev dobro speljana, le malo prevečkrat se je bilo potrebno vzpenjati in spuščati, telesno pa ni bila zahtevna. Kljub temu pa ne gre prezreti dejstva, da več kot tri četrtine udeležencev na zboru ekip ni imelo okrog vratu ne zelenih in ne modrih rutk, kaj šele oblečenih krojev. Tudi med samim tekmovanjem se stvar ni popravila in tako sem se ob mojem vračanju domov spraševal, ali sem sploh bil na taborniškem tekmovanju. Prav tako ne gre prezreti neprimernih izpadov ene izmed ekip, ki pa je ne bom omenil. Upam samo, da se bodo sami prepoznali in mogoče premislili, ali so bila njihova dejanja primerna taborniški akciji. Hvala Mihu in ekipi 213 (RSK) za pomoč pri nastajanju te reportaže. Ocenjeval, spraševal, fotografiral in tekal po progi PiBi Taborova redovalnica Vi ocenjujete ... mi zaključimo Splošna ocena prav dobro Vreme dobro Organizacija prav dobro Druženje odlično Težavnost proge dobro V Taborovo redovalnico so glasove prispevali udeleženci ZNOT-a. TABOR si je pridržal pravico, da povprečje zaokroži navzgor ali navzdol. flg revija Tabor AKTUALNO Ljubljana - dežela Petra Pana Vesela srečanja MČ-jev Mestne zvezal tabornikov V soboto, natančneje 13. novembra, so bila na koledarju akcij MZT-ja označena vesela srečanja za MČ-je. Vsa MČ-jevska Ljubljana je hitela v Šiško, ki je dišala po pustolovščinah Petra Pana in njegovih izgubljenčkov. "Po-gruntali" smo, da so tematska srečanja uspešna, zato smo po lanskoletnih gozdnih prigodah Janka in Metke letošnjih 342 udeležencev popeljali v Petrovo deželo Nikjerkoli. V 11 tabor-niško-panovskih delavnicah so lahko pomladki 16-ih ljubljanskih rodov doživeli razburljivo sobotno dopoldne ob striženju kratkih Petrovih mečev in plesanju Petrovega plesa. Vsi so se naučili, kako Peter Pan uporablja prvo pomoč in spotoma povili svojega vodnika. Da ga ne bi zeblo, so mu v Zvonči-nem modnem kotičku naredili še obleko iz cunj . Za izgubljenčke smo zgradili posebno kartonasto hišo. Na svojem avanturističnem popotovanju smo mimogrede rešili Petra Pana iz objema mrtvaških čeri (učilnica prepredena z vrvjo) in lovili Kljuko v labirintu iz šotork. Najboljši občutek pa je bil, ko si je vsak mali Peter ali Petra privoščil pravi polet preko telovadnice, kot to počne pravljični junak. Na koncu potepa pa kar naenkrat v prijazni šoli organizatorji zaslišimo gromozanski "buuuuuu!" Iz množice malih glav. Prestrašeno smo vprašali najbližjega MČ-ka, kje smo ga polomili. Oddahnili smo si, ko nam je namrščeni petro-man povedal, da noče domov in da je bil "buuuuuu" namenjen odhodu. Neža, RDV januar 20Q0~nB AKTUALNO Zvezni dogodkiQfiQQki Za boljši program in več odraslih virov Na Slovaškem je od 11. do 14.11.99 v organizaciji Evropske skavtske regije potekalo srečanje skavtov, ki se na nacionalni ravni aktivno ukvarjajo s programom za mlade in odraslimi viri. Predstavnikom s Češke, Madžarske, Romunije, Hrvaške Slovenije in domačinom s Slovaške so organizatorji v okviru delavnic predstavili posamezne korake Novega pristopa k programu za mlade (RAP-a), hkrati pa nazorno predstavili posamezne elemente modela Odrasli v skavtstvu. Slednji naj bi zagotavljal odrasle vire, ki so za učinkovito delo z mladimi in za mlade neobhodno potrebni. Namen srečanja je bil tudi okrepiti povezave med sodelujočimi organizacijami in s tem ustvariti pogoje za izmenjavo informacij in izkušenj, pomoč ter izvajanje skupnih projektov. Slovenska osemčlanska delegacija je z aktivnim sedelovanjem pokazala, da je na tem področju korak pred ostalimi organizacijami in da vidi v tej skupini svojo vlogo kot pomoč ostalim organizacijam, enakopravne sogovornike pa bo treba poiskati v srednji Evropi. Delegacija je oblikovala tudi dokument razvoja v prihodnjem obdobju; poudarek bo na razvoju programa za vejo GG in PP ter oblikovanje izjave o poslanstvu, kot pripomočku za angažiranje večjega števila odraslih na področju podpore. Na srečanju je delegacija v okviru predstavitvenega večera pripravila predstavitev literature, revije Tabor in prilog Medo in Gozdovnik ter drugih programskih pripomočkov (na fotografiji). reviia Tabor AKTUALNO Naslednji zlet popotnic in popotnikov bo v Tolminu To je le eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli člani na 4. seji starešinstva 4.12.99 v Ljubečni pri Celju. Zlet bo dvanalsti po vrsti in bo namenjen srednješolskemu članstvu, saj večina dela v organizaciji (vodniki) leži ravno na njihovih ramenih. Rade Pribakovič, starešina MZT je predlagal znižanje starostne meje za udeležence zleta, da bi s tem omogočili tudi udeležbo GG-jem. "Za gozdovnike in gozdovnice je nujno, da z udeležbo na državni akciji dobijo občutek pripadnosti tej organizaciji." Starešinstvo je na koncu sprejelo prvotni predlog ciljev in usmeritev za organizacijo zleta 2002. Starešinstvo je obravnavalo tudi vsebinsko poročilo o oblikovanju vzgojne izjave ZTS, ki naj bi epilog doživela na skupščini ZTS oktobra letos. Nekateri člani starešinstva so bili mnenja, da potrebujemo pred oblikovanjem vzgojne izjave še izjavo o poslanstvu, ki naj bi bila osnova, če želimo hišo graditi od temeljev navzgor. Vendar je prevladalo stališče načelnika ZTS, da gre pri obeh dokumentih za vzporeden proces opredelitve poslanstva in oblikovanja vrednot ter metod dela v organizaciji. Z razpisom volitev se je začel lov na kandidate za člane IO ZTS, nadzornega odbora in častnega razsodišča. Le-ta bi moral biti po mnenju starešine ZTS Petra Petroviča bolj predvolilni boj med več kandidati za posamezno mesto, saj je tabor-ništvo organizacija, ki mlade vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju v procesu odločanja. Gozdna šola bo okolju bolj prijazna, tečaji pa ne bodo občutno dražji, kar je dobra vest za vse, ki bodo letos poleti izobraževali nove kadre. Na starešinstvu sta prvič kot člana sodelovala Gregor Vinder, novi načelnik Mariborskega območja in starešina Obljubljanskega območja Luka Okorn. Proslave ob okroglih obletnicah Kar nekaj rodov je v zadnjih dneh preteklega leta praznovalo okrogle obletnice svojega delovanja. V Ljubljani je Rod Rožnik praznoval 40 letnico, velenjski jezerski zmaji so praznovali okroglih 30 let, Rod rdeči Zalog pa je na svoji torti upihnil 20 svečk (15 let delovanja so pred časom proslavili tudi člani Rodu dveh rek). Proslave so bile izvrstna priložnost za srečanje z nekdanjimi člani, obujanje spominov in podo-življanje trenutkov iz mladosti, seveda pa ni manjkalo tudi dogovorov o sodelovanju in pomoči ter kovanju načrtov za prihodnost. Obletnice so bile tudi medijsko zelo dobro pokrite, kar priča, da se taborniki zavedamo, kako pomembna je promocija taborniške dejavnosti. In ne pozabite, leta 2001 praznuje Zveza tabornikov 50. obletnico delovanja, leta 2002 pa bo minilo 80 let od ustanovitve prve skavtske enote na naših tleh. Skomarje 99 Vodniški tečaj Celjsko-zasav-skega in Dolenjskega območja Kot pritiče dolgoletni tradiciji, je bil tudi letos na Skomarju nad Zrečami vodniški tečaj, ki smo ga že tretje leto zapored pod budnim očesom "šefa" Emila, pripravili v isti zasedbi. Tečaj je namenjen tabornikom s Celjsko-zasavskega in Dolenjskega območja, a je z leti prerasel regionalne okvire, tako da se ga udeležujejo tudi taborniki od drugod. Taborniki iz 11 rodov smo se zbrali med 2. in 7. ter med 19. in 22. novembrom, gostje pa so bili tokrat taborniki iz RSK iz Škofje Loke. Vsega skupaj nas je bilo 42, od tega 36 tečajnikov. V obeh smo izvedli vse predpisane praktične in teoretične vsebine ter se predvsem spoznavali, igrali, družili in zbliževali. Tako smo se vodstvo in tečajniki med seboj lepo ujeli in dobro sodelovali. Dobro vzdušje nam je pokvarila le snežna ujma nad vso Slovenijo, ki nas je v drugi izmeni prikrajšala za 8 tečajnikov z Dolenjskega območja. Ti bodo zamujeno nadoknadili na srečanju tečajnikov vodniških tečajev iz preteklih let, ki bo spomladi. Za konec bi povedal le še to, da je vseh 28 v drugi izmeni prisotnih tečajnikov tečaj uspešno opravilo. Zahvala gre predvsem njim samim, vodnikom Barbari, Dejanu in Juretu, predavateljem, kuharicama in "šefu" Emilu. Borut Pelko, vodja tečaja januar 2000 ~~n5 AKTUALNO MORILEC * 1 T m L «"Ti POZOR! Na prostosti je najbolj psihopatski in množični morilec, kar jih je. Zdaj je tu, zdaj je tam, ne izbira, koga ubije, izmuzne se vsem poskusom, da bi ga ustavili. AIDS! Samo lani je zaradi te zlovešče bolezni umrlo 2,5 milijona ljudi, skupaj pa že 14 milijonov. Od tega kar 3 milijone - za eno Slovenijo in pol -otrok. Številke so grozne in zastrašujoče, pa kot kaže, še vedno ne dovolj, da bi ljudi pripravile do večje previdnosti. Še lani poleti je bilo na svetu 22 milijonov okuženih s HIV, danes pa govorimo že o 50 milijonih! Predstavljajte si, kako je, ko človek izve, da je okužen z virusom HIV. Umrl bo. Zagotovo. Praznoval bo le še enega, dva, morda pa celo deset ali več rojstnih Proti tej smrtni nevarnosti ne pomagajo ne vitamini in ne čajčki. dni, potem pa bo njegovo telo začelo odpovedovati in pokosil ga bo navaden prehlad. Nekako tako mora biti, kot bi te nekdo privezal na železniške tračnice, po katerih vlaki vozijo brez voznega reda. Prej ali slej pa zagotovo pribrzi velika, grozeča lokomotiva, slišiš njen žvižg, obupano se poskušaš rešiti, pa ne gre. Ležiš na hladnem železju in čakaš gotovo smrt. In potem... Je HIV in AIDS eno in isto? Ne. HIV je zgolj virus, AIDS pa je bolezen, ki jo ta virus povzroča. V slovenš- flg revija Tabor čino bi HIV lahko prevedli kot virus človekove zmanjšane odpornosti, AIDS pa kot sindrom človekove imunske pomanjkljivosti. Če vse zveni nerazumljivo, pomislite na mame, ki vam na veliko vsiljujejo vitaminske tablete in podobno, češ da "vam je odpornost padla". Včasih se res zdi, da nekam hitro zbolimo za anginami in prehladi. AIDS je, recimo temu, do konca zmanjšana odpornost. To pa pomeni, da človek lahko dejansko umre zaradi navadnega prehlada. Smrt je neizogibna za vsakega, ki zboli za AIDS-om, saj zdravniki in znanstveniki kljub neizmernemu trudu še niso odkrili zdravila oziroma cepiva. Kako se ubraniti AIDS-a? Proti tej smrtni nevarnosti ne pomagajo ne vitamini in ne čajčki. Ne pomaga niti, če si pokrivamo usta, ko kaš-ljamo, ali če se izogibamo bolnikov, kot pri ostalih boleznih. Virus HIV zelo pogosto napade narkomane, ki za vbrizgavanje drog uporabljajo že uporabljene igle, zato zdravniki močno opozarjajo na nevarnost okuženih igel. Ker je Tabor taborniška revija, taborniki pa imamo početi veliko bolj kul stvari, kot je drogiranje, je za nas najpomembneje, da vemo, kako se lahko bolezen prenaša med tistimi ljudmi, ki tega ne počnejo. Največja neumnost, ki jo lahko naredite v dobi AIDSA in ki vas lahko stane življenja, je, da se nezaščiteni spustite v spolne odnose. Virus HIV se prenaša s stikom telesnih tekočin in sluznice s krvjo druge osebe. Ranica je lahko mikroskopsko majhna, pa bo virus našel pot. Zato je izjemno pomembno, da med spolnim odnosom uporabljaš kondom. Bolje je, da ti je v lekarni malo nerodno, ko prosiš zanj, kot da ga ne uporabiš in si s tem za desetletja skrajšaš življenje. AKTUALNO Lahko zbolim, če se rokujem z bolnikom? NE! Z virusom HIV se ne moreš okužiti z rokovanjem, objemanjem, božanjem in poljubljanjem, souporabo kopalnice, tuša ali stranišča, če nekdo vate kiha ali kašlja, s souporabo perila, posteljnine ali brisač, v plavalnih bazenih in pri športu, s sedenjem ob nekom, ki je okužen, ne s piki insektov ali z ugrizi drugih živali, kot tudi ne pri zdravniku, zobozdravniku, ginekologu ali v bolnišnici (vsa kri, ki se uporablja v medicinske namene, je testirana). Zakaj? Ker solze, znoj in slina niso tekočine, s katerimi bi se HIV lahko prenašal in širil. Bolje je, da ti je v lekarni malo nerodno, ko prosiš zanj, kot da ga ne uporabiš. Tako se ti ni treba bati, da se okužiš na kakem taborjenju, kjer je 'vse od vseh', tudi če je morda med udeleženci kdo, ki virus že ima (dokler se bolezen ne razvije, ljudje ponavadi sploh ne vedo, da je kaj narobe z njimi!). Previden bodi le, če te kdo prosi za zobno ščetko (kar je že samo po sebi neprijetno) ali brivski pribor in podobne ostre predmete. Takrat raje odkloni. In seveda - lepe zvezdnate noči ob tabornem ognju, ko te podžigajo pogledi in morda celo objemi naj punčare ali fantina, naj se ne končajo nespametno! Boj(uj)mo se! Prvega decembra je bil svetovni dan boja proti AIDS-u. Nekateri med vami ste si najbrž pripeli rdečo pentljo, ki je mednarodni simbol osveščenosti glede AIDS-a. S tem, ko jo nosimo, simbolično izrazimo podporo in razumevanje do vseh, ki so zaradi te bolezni kakorkoli prizadeti, in povemo, da se zavedamo nevarnosti. Najbolj pomembno je, da je vsak sam pri sebi in sam zase dovolj pameten, da se ne pusti zavesti. V rodu lahko izdelate pentlje (vse, kar potrebuješ, je rdeč trak in sponka!) in jih nosite vsaj na taborniških akcijah, če že ne ves čas. Najbolj pomembno je, da je vsak sam pri sebi in sam zase dovolj pameten, da se ne pusti zavesti niti v trenutkih, ko glava ne deluje najbolje. Takrat te lahko tudi rdeča pentljica spomni na previdnost! Na varno spolnost vas je opozorila Newitza nformacije Vodniki se lahko obrnete na SloMSIC, mlade in zagnane študente medicine, ki imajo bogate izkušnje s predavanji o AIDS-u in varni spolnosti po osnovnih šolah. Zagotovo se bodo radi odzvali vabilu za predavanje v vašem rodu. Najdete jih v Mednarodni pisarni ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani ali po telefonu: (061) 133 72 19. januar 2000 IZ PRVE ROKE Skupina za delo z "drugačnimi" v taborništvu se predstavlja ••• Skupina se najlepše zahvaljuje Juretu Kocuvanu za narisan znak, s katerim je simboliziral naš moto. Jure, hvala! Naš moto: NI OVIR ZA AVANTURO Ovire so predsodki in strahovi pred tem, kdo sploh smo ljudje. Ovira je tudi neznanje, kako nekomu seči v roko ali mu približati taborniš-tvo. Ovira je prijateljevanje z "drugačnimi", ovira je ... Avantura nam predstavlja način življenja, taborništva, je naš izziv, da premagamo oviro. Avantura je lahko tudi pot do sebe in drugih (drugačnih?) SzDzD revija Tabor IZ PRVE ROKE Kako deluje taborniško IRC omrežje Tokrat sem vam pripravila nekaj informacij o tem, kako deluje svetovno skavtsko IRC (internet relay chat) omrežje. Na čelu vsega je SCOUTLINK (www.scoutlink.org) , ki združuje kar nekaj administratorjev povsod po svetu. Le ti skrbijo za vzdrževanje štirinajstih strežnikov, ki so locirani po celem svetu in jih druži moto: We connect scouts, through IRC! Ti strežniki so med sabo povezani v enotno omrežje, ki omogoča tabornikom, da se lahko srečujejo na določenih kanalih (#scouting, #chinese,..), tam debatirajo in raziskujejo "cyber-svet". Največje obremenitve in tudi največji namen pa dosežejo ti strežniki v času JOTI-ja (Jamboree on the Internet). Med JOTI-jem se preko teh strežnikov na IRC poveže tudi do deset tisoč ljudi hkrati. SCOUTLINK organizacija skrbi tudi za obveščanje skavtov tekom JOTI-ja, na njihovi spletni strani pa najdete veliko zanimivih stvari, med drugim tudi pravila obnašanja na IRC-u, kanale ki so vam na voljo, osnovne informacije, programsko opremo in fotografije z raznih akcij. Slovenski taborniki smo se že poskusili vključiti v njihovo omrežje, a žal neuspešno. Poizkusili bomo spet in mogoče nam bo uspelo drugo leto. Cilj ekipe RUTKA NET-a je med drugim tudi postati del SCOUTLINK-ovega omrežja. Pa še ena informacija za konec. Pogovori z multimedijskim centrom KIBLA so obrodili sadove, tako da se Štajercem v času dneva tabornikov obeta šest računalnikov, ki bodo cel dan na voljo za IRC, surfanje in druge virtualne aktivnosti.. Gaby Novice Najprej opravičilo zaradi domače strani slovenske JOTA-e. Zaradi obilice dela, ki ga imamo trenutni člani RutkaNET-a, se je stvar malce zavlekla. Sama stran je sicer že narejena, a so potrebni še majhni popravki, tako da naj bi bila na voljo širšim očem v naslednjem mesecu. Sicer pa bom v naslednjem tednu poslal končno poročilo o letošnji akciji na sedež WOSM-a, kjer bodo potem vse skupaj objavili v letnem biltenu. Še vedno vas vabim k sodelovanju za Dan tabornikov 2000, saj so nove ideje vedno dobrodošle. Naj povem le to, da je prišlo s strani MZT do male spremembe. Veliki Feštival bo že 15. aprila in ne 22. kot je bilo predvideno. Priprava delavnic je v teku, tako da vam bom lahko šele v naslednjih številkah Tabora točno povedal, kaj se bo v njih lahko počelo. Vsekakor pa bomo delček JOTA-e in JOTI-ja poskušali združiti in vam ga kar najbolje predstaviti. Lep pozdrav do prihodnjič, S 57 RUT PiBi januar 2000 ~HH IZ PRVE ROKE Opravičilo Uredništvo revije Tabor se v imenu Lune in Lrge opravičuje vsem bralcem za napačno objavljeno poslanico lučke miru na 37 strani 12. številke Tabora. Uradna poslanica je sledeča: Prižgana sem bila v Betlehemu, na kraju, kjer se je rodil Začetnik življenja. On me pošilja k tebi ob zarji novega tisočletja, ko se polni vznemirljivega pričakovanja oziramo v prihodnost. Rada bi razsvetljevala tvoja jutra, da bi se prebujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala moč, da bi izpolnil svoje poslanstvo, in končno bi se rada s teboj zahvaljevala za ta čudoviti dan, za to čudovito življenje. Si se vedno tabornik? Večkrat se mi je v zadnjem času zgodilo, da mi je kakšen znanec, prijatelj postavil to vprašanje. Na moj vedno pritrdilen odgovor pa včasih vidim rahlo začudenje, presenečenje (mogoče se jim zdim prestar za tabornika), nato pa nekateri odvrnejo: "Tudi jaz sem bil tabornik." Ta preteklik me je začel počasi motiti. Kaj pomeni biti tabornik? Hoditi na vodova tedenska srečanja, taborjenje, zimovanje, osvajanje veščin, znati postaviti šotor, zakuriti različne ognje, obvladati spretnosti z vrvmi. Seveda vse te stvari veljajo za tabornike, ni pa nujno, da to znamo le taborniki, in prav tako ni to vse, kar tabornika odlikuje. Dokler ostajamo na tej ravni, gledamo na taborništvo kot krožek, ki zajema zgoraj naštete dejavnosti in spretnosti. Taborništvo pa ni samo to. In kako sem lahko v to tako prepričan? S tistimi, ki so mi rekli, da so bili taborniki, sem nadaljeval pogovor o ta-borništvu in iz njega je bilo čutiti nekaj, kar je taborniškega v njih ostalo. Boste rekli, zakaj ne poveš, kaj to je. Težko je to opisati z besedami (ali pa imam s tem le jaz težave), lahko je to spomin na srečne, vesele dni polne izzivov, lah- ko izkušnja. Različne izkušnje nas nato preoblikujejo. Moj odgovor na zgornje vprašanje je bil takoj pritrdilen. Vprašanje, če bi brez premisleka pritrdil tudi v primeru, ko ne bi opravljal določene funkcije. Danes že, ker vem, da opravljanje funkcij ni pogoj za ostajanje v organizaciji. Včasih pa je neko tiho pravilo obstajalo. Kdor ni postal vodnik, je končal "hodit" k tabornikom. Mu pač vodstvo ni poiskalo primernih zadolžitev. Pravim, da "Tako kot bo vaše ime vzel večni ogenj, bo taborniški duh ostal vedno v vas." je končal hodit k tabornikom. To pa zato, ker resno mislim, da ga je taborniška pot izoblikovala in enkrat se bo tega zavedal, če pa ne, vem, da nekje v njem leži taborniški duh. Prav to pa mislim, da taborništvo loči od ostalih interesnih dejavnosti. Taborniško oblikovanje je na njega pozitivno vplivalo in ni 20 revna Tabor IZ PRVE ROKE izključeno, da se bo kot starejši spet udeleževal akcij oziroma živel po taborniško vsaj del svojega življenja (počitnice z družino v šotoru namesto v hotelu, ...). Ni iz trte zvito reklo, ki ga pri nas ponovimo pri vsakem sprejemu novih članov (pri dani prisegi), ko vržemo poleno z njihovimi imeni v večni ogenj: "Tako kot bo vaše ime vzel večni ogenj, bo taborniški duh ostal vedno v vas." Kot sem že rekel, nekateri taborniki zapustijo organizacijo in najdejo drugo dejavnost. To samo po sebi ni nič slabega, saj si vsi mladi želimo čimveč različnih aktivnosti. Pozor! Tudi pri tabornikih je na voljo cel kup različnih aktivnosti - tudi za srednješolce. Če še nisi seznanjen z njimi, se pozanimaj pri svojem načelniku ali pa kar na ZTS. Andrej Rutar Snowjam Sodeč po elektronski pošti, ki smo jo prejeli od udeležencev Snowjam-a, se imajo v Kanadi prav lepo. Avtomobili so baje zelo veliki, za 260 tolarjev pa se pride v Torontu kamor hočeš. No, za pozdrav pa le: "lep ciber pozdrav od dveh nworcu iz nworci d.b.o.. Pomembni dnevi 22. februar, SVETOVNI DAN RAZMISLEKA (World thinking day) Kako dobro poznamo skavte po svetu, njihove navade, način življenja in okolje v katerem živijo? Ali se dovolj zavedamo, da smo del velike družine, ki se imenuje skavtsko gibanje? Začni z razmišljanjem že danes! V naslednji številki ti bomo ponudili nekaj idej, kaj lahko ob tem dogodku napraviš sam, v tvojem vodu ali rodu. Pomoč skavtu iz ZDA Pozdravljeni! Sem vodnik MČ iz ZDA. Svojim tabornikov želim pokazati, kaj delajo skavti njihove starosti po vsem svetu. Če imaš voljo, te prosim, da mi opišeš vaša vodova srečanja, kako ste organizirani (starost, spol, ipd.), kakšne igre se igrate in kakšne kroje nosite (po možnosti fotografija). Želim zbrati več takšnih prispevkov, ki jih bom organiziral v mesečne prispevke za moja srečanja in srečanja ostalih vodov na mojem področju. Kakršnakoli pomoč bo zelo dobrodošla, skavtski pozdrav, Greg Mays Den Leader, Pack 115 Covington, Virginia, U.S.A. BeACubScout@aol.com Mnenje tabornikov o Odstrel medvedov Ali podpirate odstrel 72 medvedov, ki ga je odredil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? NE: 88,57% ■ DA: 11,43% Skupaj glasov: 140 januar 2000 ~HH TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR^ LETO XLVII POVABILO NA NOT 2000 Kot vsako leto, vas tudi letos taborniki Rodu Močvirskih tulipanov vabimo na nočno orientacijsko tekmovanje, ki bo zadnji vikend v marcu, torej 25. in 26. 3. 2000, nekje v širši okolici Ljubljane. Vse ostale informacije boste lahko prebrali v februarski oziroma marčevski številki revije Tabor. MT Razpis za ZOT Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT) bo 28. in 29. januarja 2000 v Kidričevem (pri Ptuju, 25 km JV od Maribora). Zbor ekip bo v petek ob 18.00 na OŠ Kidričevo. Zaključek tekmovanja bo v soboto ob 16.00. Avtobus pelje iz MB (redna in pogosta povezava za razliko od lani) ali vlak iz Pragerskega (malo manj pogosta povezava). Tekmuje se v petih kategorijah: gozdovnice in gozdovniki (rojene-i 1988-1985); popotnice in popotniki (rojene-i 1984-1988); grče (rojeni-e 1979 in prej). Cena tekmovanja je 9000 SIT na ekipo. Cena vključuje obilne slastne sendviče, karte, lepe našitke, najboljše kosilo na svetu, nočitev, lepe kontrolorke, prijazne organizatorje in stroške organizacije. Prijave pošljite na nas naslov: Rod XI. SNOUB, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje potrdilo o plačani štartnini, koliko in v kateri kategoriji so ekipe ter naslove vodij ekip (da bomo vedeli, komu in kam poslati propozici-je). Prijave pošljite najkasneje do 21.1.2000. Denar nakažite na naš žiro račun: 51800-678-80784. Tekmuje se v naslednjih panogah: orientacijski pohod (na progi: signalizacija, skica terena, opis KT, prihod pod kotom, hoja po vrisani poti in določitev koordinate KT, ciljanje s kepo in test splošne razgledanosti), TOTI test (test s TOpografsko in Taborniško vsebino) in vrisovanje KT. V petek zvečer bo tudi rajanje. S seboj prinesite copate (za v šoli, če ne boste bosi), armaflex, spalko, najljubšega medvedka, risalni in pisalni pribor ter zimsko opremo (kape, šali, rokavice, mufi, naušniki, verige ali gojzarje z več kot 4mm profila). Če se ne boste lepo obnašali, bomo jezni, mogoče boste pa tudi diskvalificirani. Info: pri Matjažu na telefon (062) 222 482 (med vikendi in študija prostimi dnevi) ali (061) 133 63 41 (med študijskimi dnevi) ali pa na e-pošto mvinder@hotmail.com. Informacije bodo tudi na Rutki, zaenkrat se še plete. Lep pozdrav, Matjaž, XI. SNOUB RAZPIS ZA ORGANIZATORJE DRŽAVNIH TEKMOVANJ V letu 2000 bo Zveza tabornikov Slovenije organizirala naslednja državna tekmovanja: Državna mnogoboja za murne in MČ v terminu od 9. do 11.6.2000 Državni mnogoboji za GG,PP in grče v terminu od 16. do 18.6.2000 Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT) v terminu od 29.9. do 1.10.2000 Za navedene akcije iščemo rodove ali območne organizacije ZTS, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji. Vse, ki nameravajo prihodnje leto sodelovati pri organizaciji katere od navedenih akcij, naprošamo, da v odgovoru na razpis navedejo: podatke o organizatorju, vodstvo, predviden kraj in trajanje akcije, okvirni program in pregled predvidenih stroškov ter predlog za pokritje stroškov Vse prijave na ta razpis bodo obravnavale ustrezne programske komisije in IO ZTS. Prosimo rodove ali območja, da odgovorijo na razpis do 28. februarja 2000. Rezultati ZNOT-a GG-ji mesto: ime 1. 114 Mrčes 102 Fentilčki 113 Holcarji 111 Hitri polži 2 104 Panterjeva banda 116 Podivjane veverice 103 Hude bejbe 110 Bataljon rod RMK RST RST skupaj 295 278 274 RST - ZEL. TRATE 250,5 RST - ZEL. TRATE 179,5 RČM 136 RST - TRZIN. SKERCE 120,5 RST - ZEL. TRATE 85,5 z. V JAN(2000) 9. 108 Mafija RST ZEL. GOZDOVI 82,5 10. 117 Luzer & co. RLA 65,5 11. 107 Kronani osli RST S. ŽOLNE 49,5 12. 115 Kure d.o.o. RLA 48,5 13. 105 Hitri polži 1 RST ZEL. TRATE -52 14. 118 Miklavži RFL MIKLAVŽ 16 15. 106 Kokoške RST ZEL. GOZDOVI -14 16. 112 Razturači RST ZEL. GOZDOVI -20,5 17. 109 Unisex RST ZEL. GOZDOVI -40 18. 101 Kače RST -47 PP-ji mesto: ime Rod skupaj 1. 212 Složna brača ZR 714,5 2. 209 Ovip okšal RPG 558,5 3. 213 Fliperwaldgespurt RSK 530,5 4. 210 Kandelabri RJZ 528 5. 214 Prvi RUP 509 6. 201 Lešnički RST 462,5 7. 208 Društo upokojencev RČM 451,5 8. 204 Backi RST 434,5 9. 207 Mjavjork RMD 411 10. 205 Janč dream team RPG 378 11. 203 Drugi RUP 347 12. 206 Strojniki RMV 342,5 13. 202 Krompirčki RMD 307,5 14. 211 Copate RMV 190 RAZPIS VOLITEV ORGANOV ZTS ZA MANDATNO OBDOBJE 2000 -2003 Na 6. seji dne 4.12.1999 je Starešinstvo ZTS imenovalo kandidacijsko komisijo ZTS, ki bo vodila postopek kandidiranja ter izpeljavo volitev in sprejelo razpis volitev organov ZTS, ki jih bomo volili na 21. skupščini ZTS dne 28.10.2000 za naslednje mandatno obdobje. 1. FUNKCIJE Na skupščini bomo v skladu s Statutom ZTS volili tabornike na naslednje funkcije: 1. Starešina ZTS 2. Načelnik ZTS 3. Izvršni odbor ZTS in sicer: _TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO STAJDOHAR LETO XLVII Is 4 W k ^ 3.1. Načelnik za program ZTS 3.2. Načelnik za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS 3.3. Načelnik za mednarodno dejavnost ZTS 3.4. Načelnik za finančno materialne zadeve ZTS 3.5. Načelnik za odnose ZTS z javnostmi In še tri člane IO ZTS za 3.6. pravna vprašanja in pomoč rodovom na tem področju 3.7. razvoj programa duhovnosti 3.8. posebne projekte, sodelovanje z drugimi organizacijami in mladinsko delo 4. Nadzorni odbor ZTS - trije člani 5. Častno razsodišče ZTS - pet članov 2. POGOJI Vsi kandidati za posamezne funkcije morajo biti člani društev tabornikov - rodov, za katere starešinstvo ZTS v taborniškem letu 1999-2000 ugotovi, da izpolnjujejo pogoje za članstvo v ZTS. Pri izbiri kandidatov naj rodovi upoštevajo, da želimo na najbolj odgovorne funkcije izvoliti izobražene, razgledane in izkušene tabornike, ki čim bolj ustrezajo liku, ki ga opredeljujejo taborniški zakoni. Kandidati za starešino ZTS naj bodo taborniki z ugledom v družbi, z dolgoletnimi izkušnjami in smislom za vodenje skupin ter sposobnostjo za strateško ocenjevanje politike organizacije, ki jo bo predstavljal. Zaželeno je znanje angleščine ali francoščine. Kandidati za načelnika ZTS naj bodo taborniki z opravljenim tečajem za inštruktorja 2. stopnje. Znajo naj uspešno koordinirati in usklajevati programsko, vzgojno in podporno funkcijo organizacije. Vodil bo skupino, v kateri bodo vodilni kadri taborniške organizacije in od katere bo odvisno konkretno izvajanje sprejete politike organizacije. Zaželeno je znanje angleščine ali francoščine. Kandidati za načelnika za program ZTS naj bodo člani taborniške organizacije z dolgoletnimi izkušnjami pri izvajanju osnovnega programa za posamezne starostne skupine. Imeti morajo opravljen tečaj za inštruktorja 2. stopnje, znati morajo koordinirati delo v skupini (pomočnikov načelnika za program) in na osnovi izkušenj uvajati nove elemente programa. Zaželeno je znanje angleščine ali francoščine. Kandidati za načelnika za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS naj bodo taborniki z izkušnjami na področju vzgoje odraslih vodij, imajo naj opravljen tečaj za inštruktorja 2. stopnje, potrebno je dobro poznavanje in uporaba didaktič- JAN (2000) - 23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR^ LETO XLVII nih metod, imeti morajo organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja skupin. Zaželeno je znanje angleščine ali francoščine. Kandidati za načelnika za mednarodno dejavnost ZTS naj bodo taborniki s sposobnostjo tekočega komuniciranja v angleščini ali francoščini in z vsaj pasivnim znanjem drugega od teh dveh jezikov. Dobro morajo poznati principe in metode delovanja taborniške organizacije, sestavo in delovanje svetovne skavtske organizacije, sposobni morajo biti voditi manjše skupine. Kandidati morajo imeti opravljen tečaj za inštruktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobraževanja za ta naziv. Kandidati za načelnika za finančno-materialne zadeve ZTS naj bodo taborniki, ki se spoznajo na financiranje, investicije ter materialno in finančno poslovanje taborniške organizacije. Imeti morajo izkušnje pri pridobivanju sponzorjev, sposobnost koordiniranja na tem področju in sposobnost vodenja manjših skupin. Kandidati za načelnika za odnose ZTS z javnostmi naj bodo taborniki z večletnimi izkušnjami z mediji in sposobnostmi ter veseljem do dela na tem področju. Sposobni naj bodo oblikovati primerne informacije za uporabo v medijih in organizirati propagandno-informativne funkcije v taborniški organizaciji. Kandidati morajo imeti opravljen tečaj za inštruktorja 1. stopnje ali biti v procesu izobraževanja za ta naziv. Kandidati za člana IO ZTS za pravna vprašanja in pomoč rodovom na tem področju naj bodo pravno izobraženi taborniki z večletnimi izkušnjami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na pravnem področju. Sposobni naj bodo voditi delo v projektnih skupinah, znati oblikovati primerne informacije, potrebno bo znanje komuniciranja v okviru ZTS in izven. Kandidati za člana IO ZTS za razvoj programa duhovnosti naj bodo taborniki z večletnimi izkušnjami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na programih s področja duhovnosti. Voditi bo treba komisijo, ki bo oblikovala in vpeljala projekt duhovne vzgoje v taborniški organizaciji, ki želi razvijati odprto skavtstvo. Kandidati za člana IO ZTS za posebne projekte naj bodo taborniki z večletnimi izkušnjami in s sposobnostmi ter veseljem do dela na področju organiziranja večjih akcij, odprav in podobnih projektov. Sposobni naj bodo voditi delo v projektnih skupinah, znati oblikovati primerne informacijo ^flfiA. je, potrebno bo znanje komuniciranja v okviru ZTS in izven. Kandidati za člane nadzornega odbora in častnega razsodišča ZTS naj bodo dolgoletni taborniki, ki poznajo organizacijo in principe njenega dela, ki imajo izkušnje v zvezi s finančno-materialnim poslovanjem, oziroma izkušnje pri razsojanju v sporih. 3. NAČIN PREDLAGANJA KANDIDATOV Kandidate lahko predlagajo rodove uprave, vodstva območnih zvez in drugi organi ZTS, ki naj predloge za posamezne funkcije pošljejo na sedež ZTS najkasneje do 10. junija 2000. Predlogi morajo vsebovati: • navedbo, za katero funkcijo je kandidat predlagan, • obrazložitev predloga, iz katerega bo razvidno, kako je kandidat pokazal sposobnosti, ki jih zahteva opravljanje funkcije, za katero kandidira, • kandidatov program, oziroma vizijo delovanja ZTS na področju funkcije, za katero kandidira, • izponjen evidenčni karton kandidata ali priloženi obrazec, • njegovo izjavo, da je pripravljen kandidirati za funkcijo, za katero je predlagan. • podpis predlagatelja in žig, če gre za pravno osebo. Predloge naj rodovi napišejo na obrazec, ki so ga prejeli po pošti oziroma ga lahko dobijo na sedežu ZTS. 4. DELOVNE KOMISIJE Izvršni odbor bo na novo imenoval delovne komisije: • komisija za duhovnost • komisija za delo z MMČ • komisija za delo GG • komisija za delo PP • komisija za vzgojo in izobraževanje odraslih • komisija za mednarodno dejavnost ZTS • finančno-materialna komisija • komisija za odnose ZTS z javnostmi • komisija za pravna vprašanja in pomoč rodovom na tem področju • komisija za posebne projekte Rodove in območne organizacije ZTS prosimo, da pomagajo pri kadrovanju za člane teh komisij in pošljejo predloge prav tako do 10. junija 2000. Za oblikovanje predlogov lahko uporabite isti obrazec. Kandidacijska komisija: Urša Gliha, Iztok Košir, Janko Paliska 24 - J 4 > JAN(2000) taborniški VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAn LETO XLVII LVI Tekmovanje bo 28. in 29. januarja. Zbor ekip bo ob 18.00 pred OŠ Miška Kranjca v Dravljah (predzadnja postaja mestnega avtobusa št. 22). Zaključek tekmovanja bo v soboto ob 17. uri. Štartnina, v katero so zajeti stroški: prenočevanja, kart, našitkov, zajtrka, obilnega kosila (letos novost: za kosilo bo pica; obvezno prinesite svoj jedilni pribor), čaja in pokalov, znaša 8.500 tolarjev na ekipo. Večerje v petek ne bo. Štartnino nakažite na ŽR DT Zmajev rod, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana: 50101-678-48108. Rok za prijave ekip je 21. januar. Za zamudnike bo štartnina znašala 10.000 tolarjev, na dan tekmovanja pa se ne bo možno prijaviti. Število ekip na konkurenco je omejeno na 20 ekip! Pisne prijave s fotokopijo plačane položnice pošljite na naslov: Aleš Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana. Ob prijavi morajo tekmovalci predložiti osebni dokument s sliko (osebna ali dijaška izkaznica) in taborniško izkaznico. Propozicije tekmovanja vam po želji pošljemo po pošti. PREJEMNIKI PRIZNAN) IN ODLIKOVAN) V LETU 1999 Spisek prejemnikov odlikovanj in priznanj, ki jih je starešinstvo Zveze tabornikov slovenije podelili v letu 1999 (na 4. seji starešinstva ZTS v Slovenski Bistrici, 5. seji starešinstva ZTS v Ajdovščini in na 6. seji starešinstva ZTS v Ljubenčni pri Celju, ) POHVALA ZTS: (pogoji: za vztrajno in uspešno delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspešno opravljeno pomembnejše delo ali organiziranje taborniške akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali širše, ter za dejanja, ki pomagajo k boljšemu delovanju organizacije) STARESINSTVO JE IMENOVALO KANDIDACIJSKO KOMISIJO ZA IZVEDBO VOLITEV NA PRIHODNJI SKUPŠČINI ZTS Na 6. seji dne 4.12.1999 v Ljubečni pri Celju je starešinstvo imenovalo Kandidacijsko komisijo, ki bo izvedla postopek kandidiranja in volitev na prihodnji seji skupščine ZTS, ki bo 28.10.2000. V komisiji so: Urša Gliha, RLA Grosuplje, 20 let, članica od leta 1989, Iztok Košir, RZR Zreče, 29 let, član od leta 1977, Janko Paliska, RJS Izola, 50 let, član od leta 1966. T V M • ••• || • | • Tečaji, seminarji in delavnice, ki jih v letu 2000 organizira ZTS 10. - 11.3.2000 Seminar za taborna vodstva in organizacijo šole v naravi (GŠ Bohinj) 31.3. - 2.4.2000 Seminar za sodnike mnogobojev in drugih tekmovanj (Pekre) 23. - 28.4.2000 Tečaj za organizatorje in izvajalce različnih oblik izobraževanja (ALT) 12. - 14.5.2000 Kreativna delavnica KREART 2000 (Prem) 1. - 5.7. 2000 Tečaj pionirstva in bivanja v naravi 24.6. - 4.7. 2000 Tečaj orientacije in topografije (GŠ Bohinj) 24.6. - 4.7. 2000 Uvodni vodniški tečaj (GŠ Bohinj) 22.7. - 29.7.2000 Tečaj preživetja v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje 5. - 12.8. 2000 Lokostrelski tečaji (GŠ Bohinj) 13. - 20.8. 2000 Inštruktorski tečaji I. šola - temeljni in nadaljevalni (GŠ Bohinj) 20. - 27.8. 2000 Inštruktorski tečaji II. šola - temeljni in nadaljevalni (GŠ Bohinj) BELA SLED 2000 Pred vami so še zadnje informacije, ki jih potrebujete za prijavo na najboljše tekmovanje (najboljša hrana in najbolj razumevajoči organizatorji z največ tekmovalnimi izkušnjami). ŠT. IME ANICA MAJA ŠPELA BORUT DARJA PRIIMEK PERGAR PIKEC UHELJ ŽUŽEK ŽUŽEK ROJ ČL.ZTS ROD ČRTOMIR BOREC POLONA ČELIGOJ JURIJ HABJANIČ 1944 1980 1981 1982 1980 1977 1977 1979 99 99 99 99 99 98 980 986 ROD VEDRIH PRLEKOV ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV ROD XI. SNOUB ROD SNEŽNIŠKIH RUŠ. ROD GORJ. TABORNIKOV 3 6 JAN (2000) - 25 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR^ LETO XLVII 9. TINE KOLOINI 1976 9 OO RAŠIŠKI ROD 10 MAJA KRAGELJ 1973 1980 ROD PUNTARJEV 11 DARKO JENKO 1953 1971 ROD SKALNIH TABOROV 12 MIHA LOGAR 1974 1981 ROD STRAŽNIH OGNJEV 13 RADO MALNAR 1973 1990 ROD DVEH REK 14 MILKO OKORN 1943 1958 ROD SVOB. KAMNITNIKA 15 BORUT PELKO 1977 1984 ROD GORJ. TABORNIKOV 16 POLONA PETERNELJ 1980 1985 KOKRŠKI ROD 17 MIHA PIRHER 1976 1990 ROD VEDRIH PRLEKOV 18 TADEJ PUGELJ 1964 1974 ROD BIČKOVE SKALE 19 TOMAŽ STRAJNAR 1969 1977 ROD STRAŽNIH OGNJEV 20 ANDREJ TEŽAK 1976 1982 RAŠIŠKI ROD 21 JURE TIHELJ 1972 1979 ROD MOČVIR.TULIPANOV 22 IZTOK UTENKAR 1969 1978 ROD ČRNEGA JEZERA 23 VOJKO VIGIC 1970 1977 ROD SOŠKIH MEJAŠEV 24 PETER VRCKOVNIK 1973 1979 ROD JEZERSKEGA ZMAJA 25 BOJAN TERŽAN 1970 1991 RDGO 26 MATEJ KOBAV 1974 1982 RDR 27 GREGOR KOVACIC 1972 1981 RHV 28 JASNA TRAPEGAR 1975 1991 RXISNOUB 29 PETRA ŠKOFIG 1980 1994 RTT POHVALA ZTS za enote: (pogoji: za uspešno opravljeno pomembnejše delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v državnem merilu) ŠT. IME ORGANIZACIJE KRAJ PREDLAGATELJ 1. ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV LJ. MZT LJUBLJANa 2. ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ILIR. BIST. KOMISIJA ZA PROGRAM 3. ROD MLADI BORI AJDOV. Emil Mumel 4. ROD RJAVEGA MEDVEDA KOČEVJE Emil Mumel 5. ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV ILIR. BIST. Emil Mumel 6. ROD ZELENE SREČE Železniki Tomaž Strajnar POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA nečlane -organizacije IN POSAMEZNIKE: (pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k boljšemu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije) ŠT.IME ORGANIZACIJE KRAJ PREDLAGATELJ 1. ANDRAŽ UHELJ POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 2. BLAŽ ZIDARIČ, ZAVOD ZA KOBARID ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV RIBIŠTVO, RIBOGOJNICA KOBARID 3. BOŽA KRIŽMAN, POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV BISTRO BOZA -GRAFIČNI STUDIO POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV GACIN POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV JAN(2000) 6. FOTOKOP. LONČARČEK 7. II. OBMOČNO POVELJSTVO SLOVENSKE VOJSKE 8. MARTA GRŽE, KEMIČNA ČISTILNICA IN TRGOVINA S TEKSTILOM 9. MESNICA DOLMES 10.MESNICA KALUŽA POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV PETELINJE ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 11.MINISTRSTVO ZA OBRAMBO,POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV IZPOSTAVA POSTOJNA POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 12.PAPIRNICA STIL 13.RDEČI KRIŽ 14.SIMONA HOČEVAR 15.SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA 16.TRGOVINA PIŠKUR 17.VOPEX d.o.o. 18.TURISTIČNO DRUŠTVO PREM 19.KRAJEVNA SKUPNOST PREM 20.NEVENKA TOMŠIČ - OBČINA IL.BIST. 21. KRAJEVNA SKUPNST DOB 22.OSNOVNA ŠOLA RODICA POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV POSTOJNA ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV PREM KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS KOMISIJA ZA PROGRAM ZTS PREM IL.BIST. DOB ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE ROD SKALNIH TABOROV BRONASTI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starejši člani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali širše) ŠT. IME PRIIMEK ROJ GL. ZTS ROD 1. IGOR AJDIŠEK 1980 1988 ROD GORJ. TABORNIKOV 2. JURE HABJANIČ 1979 1988 ROD GORJ. TABORNIKOV 3. GAŠPER JAKOPIN 1979 1986 ROD GORJ. TABORNIKOV 4. BLAŽ KOVAČIČ 1981 1988 ROD GORJ. TABORNIKOV 5. ANDREJA MOHORIČ 1977 1985 ROD GORJ. TABORNIKOV 6. BORUT PELKO 1977 1985 ROD GORJ. TABORNIKOV 7. MITJA RUZZIER 1976 1980 ROD JADRAN. STRAŽARJEV 8. MIJA BLAGAJNE 1977 1988 ZMAJEV ROD 9. VASJA KROTKO 1979 1989 ZMAJEV ROD 10. NINA DERLINK 1979 1994 RSŽ-ml 11. JERNEJA DOMANJKO 1981 1992 RVP 12. JANEZ GORIGANEC 1976 1993 RSŽ-ml 13. PRIMOŽ JARC 1973 1973 RST TABORNIŠKI lESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAn LETO XLIII L Jr z 14 KLEMEN JENKO 1971 1993 RSŽ-ml 8. GREGOR MOHORIC 1973 9 OO ROD GORJ. TABORNIKOV 15 TOMAŽ MIKLAVCIC 1976 1993 RSŽ-ml 9. RUDI OMAHEN 1964 1971 ROD GORJ. TABORNIKOV 16 MARKO PAVLETIC 1979 1993 RSŽ-ml 10. GAŠPER RUPNIK 1976 1986 ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 17 ALENKA PETRINJAK 1978 1994 RSŽ-ml 11. ALEŠ STRASBERGER 1969 1979 ROD GORJ. TABORNIKOV 18 ANJA RAVNIKAR 1980 1983 RSŽ-ml 12. MILAN TROHA 1952 1989 ROD POLDE EBERL JAMSKI 19 DAŠA RAVNIKAR 1980 1983 RSŽ-ml 13. MIHA UHELJ 1977 1987 ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 20 SIMON SLOKAN 1980 1993 RVP 14. KARMEN KURENT 1975 1985 ZMAJEV ROD 21 ANDREJ STUDEN 1976 1993 RSŽ-ml 15. ANDREJ RUTAR 1976 1984 ROD MLADI BORI 22 POLONA STUDEN 1977 1993 RSŽ-ml 16. MATJAŽ UDOVC 1975 1985 ZMAJEV ROD 23 MATEJA TOPOLINJAK 1982 1992 RVP 17. IGOR VRHOVEC 1972 1982 ZMAJEV ROD 24 ANDREJ UDOVC 1976 1993 RSŽ-ml 18. EVA GREIN 1976 1982 RGT SREBRNI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo člani starejši od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji, uspešnim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem večjih akcij v rodu, območju ali v republiškem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v območnem ali državnem merilu) ZLATI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo člani starejši od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji, uspešnim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem večjih akcij v republiškem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v ŠT. IME PRIIMEK ROJ CL. ZTS ROD območnem ali državnem merilu) 1. MAJA BADOVINEC 1951 1982 ROD GORJ. TABORNIKOV 2. JANEZ BADOVINEC 1976 1984 ROD GORJ. TABORNIKOV ŠT. IME PRIIMEK ROJ CL.ZTS ROD 3. PETER BAJEC 1980 1986 ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV 1. ERVIN GROŠELJ 1967 1984 ROD POLDE EBERL JAM 4. TINE DOBOVŠEK 1969 1979 ROD GORJ. TABORNIKOV 2. ALEŠ ARKO 1969 1976 ROD ROŽNIK 5. MARKO GOŠNIK 1969 1976 ROD GORJ. TABORNIKOV 3. METKA BEHEK 1958 1978 ROD VESELI VETER 6. MITJA GROS 1975 1983 ROD GORJ. TABORNIKOV 4. VID NOVAK 1970 1977 ROD PUSTEGA GRADU 7. JACQUES GROS 1975 1983 ROD GORJ. TABORNIKOV 5. HELENA URH 1970 1977 ROD PUSTEGA GRADU NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: _____________ ROD: ___________________ ULICA: ___________________ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _________ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! POŠLJiTE na ZTS - REVIJA TABOR, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA JAN C2000) - 27 • t.VU fei Sr TECHUANA 2001 živo sosedstvo Poleti 1998 so nas avstrijski skavti povabili k sodelovanju pri organizaciji in udeležbi na mednarodnem taboru "Techuana 2001". Na akciji bodo sodelovale skavtske organizacije iz Slovenije, Italije, Bavarske in Avstrijske Koroške: Zveza tabornikov Slovenije, Corpo Nationale Giovani Esploratori et Esploratrici, Associazione Guide e Scouts Cattolici Italiani, Deutsche Pfadfinderschaft ST. Georg in Pfadfinder und Pfadfinderinen Österreischs - Landesferband Kärnten. Mednarodni tabor bo organiziran na tabornem prostoru Techuana v bližini tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo med 3. in 12. avgustom 2001, na taborni prostor pa bo mogoče priti že dva dni prej in tam taboriti še dva tedna po uradnem zaključku tabora. Udeleženci bodo taborniki - skavti iz Slovenije, Avstrije, Bavarske in Italije, ki bodo v času tabora stari od 10 do 16 let (torej od 4. razreda OŠ do vključno 1. letnika srednje šole). Starejši člani organizacij se lahko tabora udeležijo kot vodniki ali člani mednarodnega osebja. Tabora naj bi se udeležilo 2500 do 3000 taborečih. Črtomir 776 revija Tabor Z PRVE ROKE V Ohranjanje telesne temperature Zima. Letni čas, ko se mnogi mogoče malo težje odpravite v naravo. Je temu vzrok mraz? Ena najpoglavitnejših nalog izletnika -preživetnika je ohranjanje telesne temperature. Telo mora biti ob naših aktivnostih v naravi ustrezno zaščiteno. Pred odhodom v naravo se je dobro spomniti na čebulo. Pomisli kako je "oblečena" in naj ti bo vodilo za tvoj način oblačenja. Torej več tankih plasti po možnosti zračnih, neoprijetih oblačil med svoje stene ujame več zraka. S tem tvori debelejši zaščitni sloj. Temu kratko pravimo izolacija. Ce vrhnji sloj oblačila ne prepušča vetra in vode, si korak bliže k zimskih užitkom. Ob hladnejših vetrovnih in vlažnih dneh poskrbi, da je zadnji, zgornji sloj oblačila vodo odbojen in vetru neprepusten. Vendar pazite. Pregrevanje telesa je pri naših podvigih skoraj tako nevarno kot ohlajanje. Pregrevanje sproži preveliko izgubo energije, ki je v kritičnih trenutkih lahko usodna. Z večplastnim oblačenjem boš torej tudi veliko lažje našel najustreznejšo kombinacijo oblačil ob različnih temperaturah in ob različni stopnji aktivnosti. Droben nasvet. Ce te ujame nevihta, sleci nekaj plasti tankih oblačil in jih obvaruj pred mokroto. Po nevihti ti bodo prišla še kako prav! Razmišljaj, katere tkanine, zakaj in kdaj so najprimernejše za potepe v naravo. januar 2ooq~EH STROKOVNO Velik kup glasil se je že nabral od zadnjega pregleda in skrajni čas je, da pogledamo, kaj so rodovi propa-gandisti in njihovi pomočniki ustvarili v tem času. Žabica Glasilo Mestne zveze tabornikov Oktober 99, št. 5 december 99, št. 7 Najprej si oglejmo Žabico. V tem času sta izšli kar dve številki. Žabica s svojo odlično grafično podobo privabi k branju marsikaterega tabornika, tudi zato, ker jo preberemo v manj kot pol ure. Kar pa ne pomeni, da je vsebina slaba - ravno nasprotno. Na kratek in jedrnat način so opisani vsi pomembnejši dogodki, ki so se zgodili od izdaje prejšnje številke. S sedmo številko je Žabica dobila tudi poučno vsebino, saj je na njenih straneh predstavljena "igr'ca" krava in kmet. Glasilo Rodu gorjanskih tabornikov april 1999, št. 2, letnik 5 Strela je v bistvu bolj podobna biltenu kot glasilu. Skrbno izbrana vsebina, ki najprej predstavi položaj tabornikov v Novem mestu, kasneje pa predstavi še kup akcij. Najpomembnejša med njimi je prav gotovo svetovni zlet v Cilu, ki je z 30 revna Tabor STROKOVNO obilico fotografij prav prijetno branje. Oblikovanje Strele je čudovito, vse fotografije so skrbno izbrane in so na strani postavljene z namenom. Takšno glasilo lahko čudovito uporabimo za pridobivanje sponzorjev za tekmovanja. Prepih Številka 1 Maj 99 Glasilo Rodu sivega volka, Ljubljana maj 1999, št. 1 Tema številke je prvomajski izlet, ki je bil ena sama dolga pot od Maribora do Beltincev. Vsebina pa ni posvečena samo reportažam in pogovorom, ampak tudi obvestilom članom. Vmes še najdemo nekaj vprašalnikov za MČ-je in GG-je, na koncu pa nas šokira stran s trači. Glasilo skavtov in skavtinj ZSKSS oktober 1999, št. 1, letnik IX Skavtič je s prvo številko devetega letnika povsem prenovljen. Njegova vsebina se bohoti na mikavno oblikovanih 24. straneh. Osrednji del Skavtiča je namenjen 19. svetovnemu zletu v Čilu, veliko pa se piše tudi o Viharju upanja. Vse pohvale ekipi, ki je uspela narediti res pestro in obsežno glasilo, ki pa ima samo eno slabo stran - ne izhaja ravno pogosto in zato nekateri članki niso več tako zanimivi, kot bi lahko bili. Taborcek Glasilo Rodu mladih borov Ajdovščina september 1999, št. 1, letnik 1999/2000 V taborno razpoloženem Taborčku ima vsak vod svojo stran, na kateri predstavljajo svoje člane, ali pa govorijo o dogodivščinah na taborjenju. Taborček ni čisto tipično glasilo s taborjenja, saj v njem najdemo razmišljanja o ŽVN-ju in ta-borništvu. Slednjega, ki ga je napisal Andrej Rutar, lahko preberete v rubriki mnenje na 20. strani. Poleg strani za razvedrilo bralcu krajšata čas dve križanki - ena za MČ-je in ena za GG-je. januar 2000 ~EH STROKOVNO Zvezde in njihove barve Prvo razvrstitev zvezd po barvi njihovih spektrov dolgujemo patru Angelu Secchiju (1818 - 1878), direktorju observatorija rimskega kolegija, ki si je s svojimi raziskavami na področju astrofizike in geofizike priboril svetovno slavo. Za opazovanje zvezd je Secchi uporabljal star skoraj neraben daljnogled s prizmo pred objektivom. Z njim je razdelil zvezdne spektre po barvi v štiri vrste: bele, rumene, oranžne in rdeče. ZNANE IZJAVE: Ko sem jokal, so govorili "no, no.....". Smejočemu so mi dejali "buci buc". Pravi čudež, da sem se naučil govoriti ... LUNINE MENE: Mlaj 06.01. 2000 ob 19:15 Prvi krajec 14.01. 2000 ob 14:35 Mlaj 21.01. 2000 ob 05:42 Prvi krajec 28.01. 2000 ob 08:59 Polna luna 05.02. 2000 ob 14:05 Zadnji krajec 13.02. 2000 ob 00:22 Tudi če sami pogledamo v nočno nebo malce bolj natančno, bomo opazili, da so si zvezde po barvi različne. Na primer naše Sonce, ki je samo ena izmed mnogih zvezd, sveti rumeno. Barve zvezd nam največ povejo o temperaturi zvezd na njihovem površju. Sami vemo, da jeklo, ki ga segrejemo sveti rdeče. Če ga še bolj ogrevamo bo svetilo oranžno, ko pa se tali je že skoraj rumeno. Iz mavričnih spektrov pa se da sklepati celo o sestavi zvezde. V mavrici izsevane svetlobe, ki jo dobimo s pomočjo prizme, lahko na posameznih mestih opazimo višek ali pa primanjkljaj dela spektra, ki jih imenujemo absorpcijske ali emisijske črte, ki so značilne za posamezne kemične elemente. Povezava absorpcijskih in emisijskih črt s kemijskimi elementi izhaja iz kvantne teorije, ki pravi da posamezen atom elementa absorbira oziroma emitira točno določeno količino energije (kvant), ki je zelo povezan z izsevano valovno dolžino svetlobe. Na ta način nastanejo zelo ostre črte v mavričnem spektru izsevane svetlobe neke zvezde. Po teh črtah pa lahko sklepamo o kemičnih elementih, ki sestavljajo zvezdo. Spekter belih zvezd je praktično zvezan in vsebuje samo nekaj absorpcijskih vodikovih črt. V to skupino spadata najbolj svetli zvezdi našega neba Sirij in Vega. Drugo vrsto tvorijo rumene zvezde. Vanjo sodijo Sonce, Arktur in druge. V spektru rumenih zvezd prevla- 32 revna Tabor STROKOVNO dujejo absorpcijske črte raznih kovin, na primer črte kalcija in železa, črte vodika pa so mnogo šibkejše, kot pri belih zvezdah. Oranžne zvezde na primer Betelgueze v Orionu spadajo v tretji razred. V spektrih zvezd te vrste so vodikove absorpcijske črte še šibkejše. V njih opazimo široke trakove, značilne za absorpcijo svetlobe na molekulah. V četrti skupini so rdeče zvezde. Najbolj znan predstavnik te skupine je Anta-res v Škorpijonu. Secchijeve vrste obsegajo okrog 90 % vseh zvezd, drugih 10 % pa pripada kasneje osvojenim vrstam. Danes namesto Secchijeve klasifikacije uporabljamo podrobnejšo Draperjevo, ki je bil ameriški astronom, ali harvardsko klasifikacijo, po kateri so zvezde oziroma njihovi spektri razvrščeni v trinajst vrst. Popolni lunin mrk Tudi Zemlja kot vsa telesa, ki so osvetljena, pušča v vesolje svojo senco. Le-ta ima obliko stožca, saj je Sonce, ki je v tem primeru svetilo, mnogo večje od nje. Ta stožec sega dovolj daleč v vesolje, da od časa do časa vanj zaide tudi Luna. Takrat imamo občutek, da je sicer polna Luna potemnela. Popolni lunin mrk bo nastopil 21. januarja ob 5:47 zjutraj. Delni mrk nastopi že prej in sicer ob 4:06, zadnji žarek pa bo na Luni ugasnil ob 5:08. Prvi žarek po končanem mrku bo posvetil ob 6:25. Ob 7:28 pa bo Luna že spet svetila kot "Polna luna". Luna bo zašla ob 7:44, osem minut prej pa bo vzšlo že tudi Sonce. Meteorski roj Kvadrantidov Meteorski roj Kvadrantidov je eden najlepših rojev v letu. Traja nekako od Novega leta do 8. januarja, vendar pa je daleč najbolj zanimiva noč iz 3. na 4. januar, ko število utrinkov na uro izredno hitro naraste na najmanj 200. Prav tako intenzivnost roja že po 12-ih urah tudi zelo hitro pade. VZHODI IN ZAHODI SONCA: Vzhod Zahod 1. 1. 2000 07:44 16:26 15. 1. 2000 07:41 16:42 1. 02. 2000 07:25 17:06 15. 02. 2000 07:06 17:27 januar 2000 STROKOVNO OnentacijaitaCJ Izdelava DTK 25 je končana, prihaja DTK 50 18. novembra 1999 je bila v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani uradna predstavitev zaključka izdelave nove Državne topografske karte v merilu 1 : 25 000 (DTK 25). To pomeni, da je izdelanih in tudi natisnjenih vseh 198 listov karte največjega merila, ki enakomerno pokriva celotno ozemlje Republike Slovenije. DTK 25 je najprimernejša karta za orientacijo na terenu in jo taborniki na tekmovanjih, izletih in taborjenjih najpogosteje uporabljamo. Več o karti lahko preberete v Taboru 3/98, str. 46-48 in v novi izdaji taborniškega priročnika Orientacija in topografija. Ponovno opozarjam le na dejstvo, da je vsebina omejeno dopolnjena. Liste je mogoče kupiti v Geodetskem dokumentacijskem centru Geodetske uprave Republike Slovenije na Zemljemerski 12 v Ljubljani (pod gradom), vsak dan med 9. in 12. uro. Prodajna cena posameznega lista je 785 SIT. Morda lahko zanje povprašate tudi v kakšni večji knjigarni ali trgovini s kartami in zemljevidi. Še vedno pa je na sedežu Zveze tabornikov Slovenije precejšne število listov izdaje iz let 1985/86, ki jih lahko dobite brezplačno in vanje sami vrišete popravke in dopolnitve. Kaj pa naprej? Izdelava DTK 25 je trajala skoraj 6 let in toliko so tudi že stari listi, ki so bili izdelani kot prvi. Nova obnova je sicer predvidena, vendar se žal zaenkrat še ne bo pričela. Prednost bo imela Državna topografska karta v merilu 1:50.000, kjer bo Slovenija prikazana na 58 listih. Videz in oblika listov se bosta precej razlikovala od topografskih kart, ki jih v Sloveniji uporabljamo sedaj. Prvih osem listov bo izdelanih v letu 2000, vsi pa predvidoma do leta 2005. Čeprav je merilo za orientacijo na terenu že nekoliko premajhno pa bo glavna prednost DTK 50 ažurnost vsebine. DTK 50 bo prikazovala zemljišče precej bolj podrobno kot karte enakega merila v Atlasu Slovenije. Izdelana bo z najsodobnejšo računalniško kartografsko tehnologijo in bo razen tiskanih listov dostopna tudi v različnih digitalnih oblikah. O izidu posameznih listov boste bralci Tabora sproti obveščeni. Dušan Petrovič - Pepl 782 reviia Tabor &EODFTiHA UPRAVA PJFUU Ir.E MOmFMiE STROKOVNO Pri vodniških srečanjih smo zelo odvisni od vremena. Pa ne zato, ker v učilnici ne bi imeli kaj početi, ampak ker je zunaj mnogo lepše kot v šolskih klopeh, v katerih mladi taborniki vsak dan že komaj čakajo, da se zapodijo v naravo. In glede na to, kako se zima obnaša letos, bomo verjetno že prav kmalu imeli lepo vreme. Kot nalašč za čudovita srečanja v naravi. Mlajši MČ-ji Na sprehodu, če je pokrajina seveda pokrita s snegom, se lahko igramo igro hoje po sledeh. Vodnik ali kdo od MČ-kov napravi sled, po kateri morajo vsi hoditi. Opazujemo v katero smer so obrnjene stopinje in tako ugotovimo, kam je oseba, ki je sledi naredila, šla. Kaj pomeni za živali, ki menjajo kožuh, pomanjkanje snega. Kako se skrivajo v takšni pokrajini. Ali to vpliva na živali, ki prezimijo. Starejši MČ-ji Pripravimo kviz, v katerega vključimo taborniška znanja. Vod lahko razdelimo na dve skupini ali več, ki potem tekmujejo med sabo. Kviz lahko naredimo tudi krajši in ga večkrat ponovimo. Ko snega ni v dolini blizu našega doma, se odpravimo smučat na smučišča. Pogovarjamo se, kdo je že smučal in kje. Omenimo pravila lepega vedenja na smučišču. Kakšne vrste smučanja poznamo (alpsko, akrobatsko, tek na smučeh, skoki). Kako so opremljeni smučarji za posamezne vrste smučanja. januar 2000 STROKOVNO Starejši GG Nevarnost plazov. Kako se lahko sprožijo, na katerih območjih se ni varno gibati. Kaj storiti v trenutku, ko se plaz sproži in kako pomagati tistim, ki jih je zasulo. To temo lahko navežemo na pogovor o prvi pomoči. Kaj se zgodi pri podhladitvi, kako moramo oskrbeti takšnega poškodovanca (več o tem lahko preberete v strokovnem članku o ohranjanju telesne temperature na prejšnji strani). Če smo šli na zimovanje lahko vsak napiše svoje vtise in tako sestavimo vodovo glasilo, iz katerega lahko nekaj prispevkov prispevamo tudi za rodovo glasilo. Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Aleša Ferenca: Vodnik vodi vod Mlajši GG Sledi živali lahko najdemo tudi v mehki podlagi in ne samo v snegu. Iz sledi poskušamo razbrati, ali se je žival premikala hitro ali počasi. Razmišljamo, kako naj se gibamo, ne da bi puščali sledi. Nadaljujemo z učenjem branja s topografskih kart. Razložimo pomen koordinatnega sistema na karti (kilometrska mreža) in razložimo, kako vrišemo točko na določeno mesto na karti. Kako oskrbimo osnovno rano - obliž, gaza. S katerimi razkužili (alkohol, peroksid, ...) moramo razkužiti različne rane. m t* Če pripoveduješ vedno iste zgodbe na enak način, ni gotovo, da boš dosegal vedno boljše odzive oziroma postal popoln. Sčasoma boš enostavno stagniral tako v stilu kot tudi kreativnem pristopu k zgodbi... Tvoje občinstvo pa bo to že od daleč opazilo! In odklopilo! Tvoje pripovedovanje naj bo sladko kot med Obstajajo poti in načini za izboljšanje pripovedovanja, pa tudi razne tehnike, ki jih lahko uporabiš... Imej bistvo svoje pripovedi... 36 reviia Tabor STROKOVNO Uporabljaj predmete za spodbujanje svoje pripovedi... Ko postavljaš predmete znotraj kroga svojih poslušalcev, jih le-ti morajo pogledati. Če tvoja pripoved temelji na teh predmetih, ali pa če vsaj enega izmed teh predmetov dokaj pogosto omenjaš, bo tvoje občinstvo potovalo s teboj po pravljici, ki jo pripoveduješ. Zvočni efekti so lahko plus ... Zvočni efekti se lahko kupijo v vseh boljših glasbenih trgovinah. Če želiš uporabiti vnaprej posnet material, raje ne uporabljaj kaset. Lahko se namreč zgodi, da jih boš moral divje prevrtava-ti, ker ne boš vedel, kje je del, ki ga želiš predvajati. Doma narejeni zvočni efekti - npr. da vodnik vrže pladenj na tla, da bi posnemal zvok strele, točenje vode v pločevinko, da bi posnemal šumenje dežja -vse to prebudi pričakovanje poslušalcev ... Le kakšen zvok bo sledil? Pridobil si si vso njihovo pozornost! Skupinski zvočni efekti so še bolj zabavni, prav tako morajo v vsaki dobri zgodbi poslušalci sodelovati - lahko zgolj s tem, da sledijo zgodbi, lahko pa tudi tako, da del zgodbe tudi sami povedo. To lahko dosežemo na nešteto načinov... Poslušalce se lahko razdeli v manjše skupine. Vsako skupino se nato zadolži, naj naredi pripomočke, s katerimi se ustvarja zvok, ki je za zgodbo zelo pomemben. Mogoče celo med pripovedovanjem od časa do časa narediš premor in zaprosiš posamezno skupino, da izvede zvočni efekt? Učinki atmosfere Z izbiro temperature prostora, ki je primerna za pripovedovanje tvoje zgod- be, omogočiš novo razsežnost dojemanja poslušalcev... Z drugimi besedami, če pripoveduješ o Štefanu, ki je odšel na Antarktiko, potem na stežaj odpri vsa vrata in okna. Vsi se bodo morali toplo obleči in začutili, kako se je počutil Štefan. Če pripoveduješ o džungli, potem do kraja odpri vse radiatorje ter postavi na plano razpršilko za rože. Tako boš nežno pripravil poslušalce, da se bodo pričeli "potiti". Če je pripoved bolj zlovešče ali strašljive narave, bodo pomembna stikala, ki spreminjajo moč luči v prostoru. Tako se bomo ob pojemanju svetlobe zares počutili, kakor da stopamo globlje in globlje v votlino. Z obratom stikala lahko celo ustvariš sončni vzhod ali zahod. Zapomni si, poslušalce hočemo pripraviti do tega, da bodo sledili junakom zgodbe, skoraj kakor da bi sami hodili po njihovi poti... Če se našemu junaku kaj zgodi, npr. da mu zdrsne na robu prepada ali pa tam zgubi svoje obuvalo, hočemo od občinstva doseči, da bo globoko zajelo sapo, da bo poskočilo, ko bodo pustolovci zašli v pajkovo mrežo. Osvetljava lahko pripomore k tvoji zgodbi tudi takrat, ko se odločiš za izbor raznih predmetov, ki jih boš uporabil pri pripovedovanju. Ugasni luči, zagrni zavese in razpostavi po prostoru razne predmete... Ko v zgodbi omeniš posamezne predmete, jih posveti s svetilko -si lahko predstavljaš boljši način, da postaviš predmet v središče pozornosti? Oporne točke Lahko imaš na kosu papirja ali na več kartončkih zapisana imena junakov in nekaj opornih točk pripovedi. Lahko si celo pogumen in spodbudiš poslušalce, da izvlečejo kartončke s številnimi različnimi situacijami, različnimi junaki in prostori, ti pa boš na podlagi izbranih ustvaril pripoved. Vpletenost Odlično dopolnilo za tvoje poslušalce bo, če boš poimenoval junake zgodbe po njih. Tako dobijo priložnost, da se vživijo v domišljijsko vlogo, saj pripoveduješ zgodbo, v kateri oni nastopajo. Vendar bodi previden, da ne boš mučil svojih poslušalcev s tem, da bi jih opisoval kot neodločne, šibke ali slaboumne - s tem bi namreč dosegel ravno nasprotno, lahko bi jih prizadel. Tega si nikakor ne želimo. Če se odločiš uporabiti ta model, potem naj bodo junaki pozitivni, vsak izmed junakov naj ima kakšno izredno lastnost, ki jo imajo le oni in nikakor jih ne ubij. To ni prijazno! Bodi na tekočem Imej majhno beležko z ogrodjem pripovedi, kamor lahko pokukaš vsakokrat, ko iščeš oporno točko, idejo ali navdih. Ni nujno, da so zapiski zelo gostobesedni, naj bodo kar se da nazorni. Malo se razglej okoli sebe, opazuj življenje in situacije, ter si zapisuj duhovite domislice, ki se ti porajajo. Postopoma se bo repertoar tvojega pripovedovanja povečal, prav tako pa tudi izboljšal. Poslednje navodilo so tele ključne točke... Imej dober začetek. Imej dober zaplet. Imej dober konec. Izkoristi domišljijo poslušalcev. Uživaj. Pugy januar 2000 STROKOVNO Internet iste 2. del O obveščevalnih (mailing) listah smo nekaj osnov izvedeli že v lanskem Taboru 5-6, tokrat pa si bomo ogledali nov sistem, ki smo ga za potrebe Zveze tabornikov Slovenije pripravili pri RutkaNET-u. Doslej so naše liste domovale pri komercialnem ponudniku, z Rutka-NET-om pa se nam je odprla možnost za lažje vzdrževanje in večjo zanesljivost. Sklenili smo, da naredimo naslednje obveščevalne liste: obvestila@rutka.net Služi predvsem najnujnejšim obvestilom iz pisarne in našega strežnika, poleg tega pa se preko te liste pošilja tudi RutkaNET informator, ki izhaja na približno 14 dni. klepet@rutka.net Ker so e-poštni naslovi velikokrat preobremenjeni s pošto, smo za tiste, ki pa si kljub vsemu želijo pogovora o določenih temah naredili posebno listo. instruktorji@rutka.net vodniki@rutka.net Vodniki in inštruktorji imajo svoji obveščevalni listi. spec-topo@rutka.net spec-lok@rutka.net spec-zvn@rutka.net Prek Interneta bodo lahko delovali tudi specialisti, vendar je tako pri specialističnih, kakor tudi pri inštruktor-skih in vodniških listah potrebno vaše aktivno sodelovanje... Na liste se prijavite na strani www.rutka.net/info/liste.html. Več informacij o listah pa lahko dobite tudi prek MAJORDOMO e-poštnega vmesnika, ki je dosegljiv na elektronskem naslovu majordomo@rutka.net. Na ta naslov pošljete sporočilo brez izpolnjenega polja "Subject" oziroma "Zadeva", vsebuje pa naj enega ali več naslednjih ukazov: lists Izpiše seznam vseh možnih list na strežniku info [ime-liste ] Izpiše informacije o določeni listi who [ime-liste] LT ^ Ä i* i ■■ im ■ ijr. L--. L In 1 i ■ bubi@rutka.net Izpiše elektronske naslove vseh prijavljenih na določeno listo (zaradi varnosti je to dovoljeno le uporabnikom) subscribe [ime-liste] Prijava na listo (pri nekaterih listah mora prijavo potrditi lastnik liste) unsubscribe [ime-liste] Odjava z liste Novosti na RutkaNET: Glas Jelovice 2000 (akcije.rutka.net/glasjelovice) Arhiv glasovanj (www.rutka.net/poll) Vabilo na srečanje SzDzD (www.rutka.net/szdzd) Arhiv mailing liste obvestila (www.rutka.net/cgi-bin/majordomo/ obvestila.pl) Luč miru (luc-miru.rutka.net) qrotfiF DTK Gorenjska območna organizacija tabornikov (goot.rutka.net) Obnovljene so bile strani: MOOT - Poti sonca 2 (moot.rutka.net) Taborniški vestnik - december (www.rutka.net/vestnik) Akcije (akcije.rutka.net) 38 reviia Tabor STROKOVNO Pugy gonitni jez Verjetno si pod tem imenom predstavljate vrsto ježkov, ki brezskrbno tekajo po gozdu, pa ni tako. Aragonitni ježki so krhki kristali, ki poleg kapnikov in drugih izredno zanimivih pojavov krasijo notranjost Ravenske jame. Nastanek ježkov je povezan s kemično sestavo vode, ki kaplja skozi jamski strop. Le- ta mora vsebovati vsaj trikrat več raztopljenega magnezija kot kalcija. "Hrana" ježka ne teče po površini iglic, ampak v notranjosti iglice po tanki cevčici, ki je s prostim očesom ni moč opaziti. Tako nastanejo tudi do 10 in več centimetrov dolge iglice, razpršene v vse smeri. Poleg Ravenske jame najdemo manjše aragonitne ježke tudi v Križni in Kamniški jami. Iz Cerknega sledimo kažipotom za Ravne, ponekod pa obstajajo tudi kažipoti za jamo. Na prvem križišču v vasi Ravne je na levi strani domačija, ki skriva vhod v jamo. Tam se lahko obrnete na prijazno jamsko vodičko Klavdijo (za informacije jo lahko pokličete na 065/ 79 709). ROD ARAGONITNIH JEŽKOV Kraj: Cerkno Leto ustanovitve: 1998 Število članov: 115 Struktura rodu: družina MC (Mavrice) - 4 vodi, družina GG (Viharniki) - 6 vodov, klub PP (Iglice) Najbolj zagrizen član rodu: Klemen Kenda, Glavni trg 5, 5282 CERKNO (bubi@ rut-ka.net) Domača stran: raj.rutka.net Simbolika Aragonitnega ježka Njihova razširjenost po celem svetu simbolizira razširjenost skavtske misli, njihova krhkost je hkrati krhkost narave, naravnega ravnovesja, ki ga že najmanjša sila podre in zdrobi. Redkost in skritost pred pohlepnimi očmi kažeta na žlahtnost taborniškega duha, na njegovo redko, a vse bolj cenjeno lepoto. Stekanje žarkov v istem središču simbolizira povezanost skavtov, hkrati pa je vsak del, vsak žarek, vsak tabornik nepogrešljiv pri oblikovanju celote. Žarki sami ponazarjajo toploto, domačnost, ki jo vsakomur nudi taborniška organizacija. januar 2000 Dogodki C31 Programska komisija ZTS v okviru projektov, ki jih bo izvajala v letu 2000, razpisuje možnost za udeležbo na evropskih seminarjih in delavnicah, ki jih v letu 2000 organizira Evropska skavtska regija in sicer: • delavnica na temo "Izzivi programa za popotnike" (20.-26. maj 2000,Turčija) • 6. evropski seminar pomorskih skavtov (8.-12. junij 2000, Poljska) • delavnica na temo "Kako mladim zagotoviti vpliv na oblikovanje mladinske politike" (julij 2000, Francija) • delavnica na temo "Gradimo trden mir na Mediteranu" (september 2000, nekje v Mediteranu) Od kandidatov se pričakuje aktivno delo v komisiji za program, podrobne informacije o načinu sodelovanja in obrazce za prijavo pa lahko dobite v pisarni ZTS. Ob koncu leta je bila Svetovna skavtska organizacija še posebej aktivna in tudi dosledna glede izpolnjevanja pogojev za članstvo v WOSM-u pri članicah. Kot je bilo sprejeto že na konferenci v Durbanu, je zaradi nespoštovanja statuta svetovne organizacije iz članstva izključila skavtske organizacije iz Centralnoafriške republike, Iraka in Sirije. S tem se je število članic zmanjšalo na 149 članic. Poleg tega je delno omejila pravice, ki izvirajo iz članstva v organizaciji v Beninu, Botsvani, Burkini Faso, Čadu, Čilu, Kormonom, Dominiki, Gabonu, Gambiji, Koreji, Madagaskarju, Maleziji, Mavretaniji, Nigeriji, Pakistanu, Panami, Paragvaju, Sieri Leone, Togu, Trinidadu, Jemnu in Zambiji. Izšli sta tudi dve novi publikaciji s področja podpore razvoju programa za mlade; splošni vzgojni cilji in vzgojni cilji za posamezne starostne veje, ki bosta pripomogli pri iskanju vzgojnih ciljev in izvajanju korakov Novega pristopa k programu (RAP). V letu 2000 se bodo tretjič sestali tudi člani Svetovnega skavtskega parlamentarnega združenja (WSPU). Srečanje bo potekalo konec avgusta na Poljskem (pretekli srečanji sta bili v Čilu leta 1994 in na Filipinih leta 1997). Evropski skavtski biro je v okviru programskega orodja "Evropa zate" za vejo popotnic in popotnikov (16-22 let) za leto 2000 pripravil obsežen program ponudbe skavtskih centrov, aktivnosti povezanih s Potnim listom za Evropo in Evrokoraki ter program prostovoljnega osebja v skavtskih centrih. Slednji predstavlja največji izziv za mlade v starosti od 18-30 let, razvija znanja in spretnosti za vodenje in omogoča medkulturno učenje, in kar je najpomembnejše, zagotavlja možnost sodelovanja tudi tistim s "plitvim žepom". 40 revija Tabor STROKOVNO Predstavitev mednarodnih WAGGGS Svetovna skavtska organizacija izvidnic in deklet Znak ponazarja Kompasova igla - pot organizacije Zvezdici - prisega in zakoni Plamen - ljubezen in humanost Triperesna deteljica - tripomenska skavtska prisega Krog - mednarodna dimenzija Kot celota na modri podlagi - sonce, ki sije na vse otroke sveta Poslanstvo Poslanstvo organizacije je mladim dekletom in ženam zagotoviti njihov polni razvoj potencialov za odgovorne državljanke sveta. Vzgibi za to izhajajo predvsem iz sveta, kjer ni možno zagotoviti vzgoje za enakopravno partnerstvo. Fant in dekle morata imeti možnost, da spoznata razlike in podobnosti med spoloma in da spoštujeta drug drugega kot posameznika, kultura naroda pa na nek način določa, ali bodo dekleta in fantje na tej poti delovali skupaj (koedukacija) ali pa ločeno. Korenine Na začetku je bilo skavtstvo samo za dečke. Zato so dekleta pod vodstvom se- stre BiPi-ja Agnes Baden Powell leta 1910 začele z organiziranim delovanjem. Kasneje je vlogo voditeljice prevzela žena Olave Baden Powell in let 1918 postala vodja dekliške organizacije v Angliji. Svetovna organizacija WAG-GGS je bila ustanovljena 1928, danes pa šteje okoli 10 milijonov članic in članov v 140 državah sveta. Mednarodni projekti cijami, preko katerega sodelujoči zagotavljajo preventivno delo in podporo os-veščanju mladih, predvsem neorganizirane mladine. Zdravstvena pomoč mladoletnim beguncem (Health of Adolescent Refugees Project) Gradimo odgovorne državljane sveta (building world citizenship) V vsakodnevnem življenju jemljemo svetovne dobrine - naravne vire, prijateljstvo, kulturo in običaje, duhovno razsežnost sveta. Kot odgovorni državljani sveta moramo poskrbeti, da nekaj tudi damo svetu. Kampanija proti širjenju okužbe z AIDS-om (UNAIDS) Vloga WAGGGS-a je na področjih, kjer se pojavlja večje število beguncev, s šolanimi prostovoljkami zagotoviti spoštovanje osebne integritete ženske, njenih potreb in posebne nege. Trenutno je glavni poudarek na področjih Afrike. Prostovoljna skupina za pomoč (Youth service team) Namen skupine, ki je sestavljena iz prostovoljcev iz vsega sveta, s prostovoljnim delom skozi izobraževanje in pomoč spreminjati podobo lokalnih skupnosti. Področja dela so predvsem pomoč ostarelim, delo z marginalnimi skupinami, družinami zapornikov in delo z begunci. Pugy Projekt, ki poteka v sodelovanju z OZN in drugimi nevladnimi organiza- januar2Qoo~Bn RAZVEDRILO Ameriški narodni parki, kosmatinci in še kaj V mojih predstavah je bila Amerika dežela pustih, dolgočasnih mest natrpanih s sivimi, hladnimi nebotičniki, podeželje pa naj bi bilo ena sama prerija posejana s velikimi čredami goveda. Seveda sem nekaj slišala tudi o narodnih parkih, ki so tam daleč na zahodu, vendar v moji predstavi Amerike za gore in hribe enostavno ni bilo prostora. Kako sem se uštela! Že po dobrih dveh tednih sva se v Severni Karolini dobesedno zaletela v Apalače, ki se na vzhodu ZDA raztezajo od Velikih jezer pa vse do Alabame. Do najvišjega vrha 2025 m visokega Clingmans Doma, ki leži v Great Smokey Mountains National Parku, se da priti tudi z avtom, midva pa sva se ga odločila osvojiti peš, z nahrbtnikom in šotorom v njem. »-v* : jtf'F , v im 1 . . ■- ' C]' it* : \ «^^.-P p Postavljanje šotora v najinem prvem taboru 4E reviia Tabor Pred medvedi je hrano treba skriti na visoke drogove Priskrbela sva si obvezno dovolilnico za prenočevanje v parku (le ta je zastonj, vendar če je nimaš, plačaš kar visoko kazen) in se pozno popoldan napotila proti najinemu prvemu taboru. Pot ni označena z markacijami, temveč je na vsakem razpotju lesen ali pločevinast kažipot. Na njem je poleg smeri še razdalja v miljah, kar te še posebej v hribih lahko precej zavede, saj ne poznaš zahtevnosti terena in tako za eno miljo lahko porabiš 20 minut ali skoraj uro. Hodila sva po gostem gozdu, kjer so Kažipoti in "medvedje opozorilo" skupaj rasli iglavci in rododendronovi grmi, podrast pa je bila tako bujna, da je marsikdaj popolnoma prekrila stezo. Če bi po isti poti šla mesec kasneje, bi uživala ob obilici malin in robid. Med podrastjo so se skrivale za dlan velike rumene lisičke, ki se jim enostavno nisva mogla upreti. V taboru sva bila zato deležna nezaupljivih in začudenih pogledov. Redki so, ki v Ameriki poznajo gobe. Niti skavti se o gobah in ostalih gozdnih sadežih ne učijo kaj dosti. Nama pa so kljub temu teknile, le s pripravo sva imela nekoliko težav. Že ves teden je deževalo in vse je bilo razmočeno, tako da nama je boren ogenjček uspelo zakuriti šele v tretje. Dobrih 50 metrov od šotorov je bil visok kovinski drog s kavlji na vrhu. Niti sanjalo se nama ni, zakaj je tam. Proti večeru pa nama je družinica, ki je kampirala poleg naju, svetovala, naj svoje nahrbtnike, od katerih se drugače na poti skoraj nikdar ne ločiva, raje obesiva na kavlje. Zaradi medvedov!!! Ti so namreč precej požrešni in če zavohajo hrano ali toaletne potrebščine, bodo prišli ponje - tudi v šotor, če je potreb- RAZVEDRILO Zavetišče, ki spominja na zapor Spogledala sva se in s težavo pogoltnila velik cmok, ki se nama je v trenutku nabral v grlu. Tisto noč sva bolj pre-bedela kot prespala, naslednji dan pa sva ob poti od časa do časa zagledala obvestilo o povečani aktivnosti medvedov. Taka opozorila rangerji postavijo povsod, kjer so v zadnjem času videli kosmatince. V Apalačih so to črni medvedi in kljub njihovem velikem številu so nesreče razmeroma redke. Večkrat pa pride do bolj ali manj bližnjih srečanj, ki so tema večernih pogovorov ob tabornem ognju pred zavetiščem. Razen v bližnji okolici uprave narodnega parka, kjer so običajno majhni hoteli, apartmaji, sobe in urejeni kam-pi, v ZDA o prenočiščih podobnih našim gorskim kočam ni mogoče govoriti. Zaradi tega je potrebno spalne vreče in vso hrano vedno nositi s seboj. Američani pa imajo v obveznem hribovskem priboru še najrazličnejše vodne filtre, skozi katere precejajo bistro studenčnico in najrazličnejše vitaminske tablete ter preparate za moč. V gorah je mogoče prenočiti le v improviziranih kampih ali v zavetiščih, ki Popotniška Sekcija KDPM vsak drugi četrtek v mesecu v Dvoranici KS Vižmarje-Brod prireja Potopisni večer. 13. januar 2000 - David Senica, Izrael spominjajo na naše bivake, le da imajo nekateri namesto ene stene kar debele kovinske rešetke. In ko potem sredi noči s pograda zavit v spalno vrečo pogledaš na z mesečino obsijan gozd, se ti zaspanemu za trenutek zazdi, kot da si v zaporu, naslednji trenutek pa si prav hvaležen rešetki, da je tam in opravlja svoje delo, saj se spomniš večernih zgodb o medvedih, ki so ponoči prišli do tega istega zavetišča, začeli plezati po rešetki in razbijati po vratih. Spomine s popotovanja deli z vami Tadeja Milivojevič Nemanič Pisane drevesne gobe Smrekov gozd, ki so ga"pojedli" lubadarji Bujna podrast Apalačev januar 2000 ~BB utki 792 revija Tabor Prelepo jutro, ki ga v svojem čaru doživiš samo v planinah, je preko belih vršacev že zdavnaj odšlo in dan se šopiri s svojo mogočnostjo. Sončni žarki oblizujejo belo obleko narave in to tako močno, da sneg joka, ker izginja, njegove solze pa se spreminjajo v igrive spomladanske potočke, pa čeprav je do pomladi še nekaj zimske muhavosti. Sence, ki nastajajo zaradi zgubanega pogleda starke zemlje, se kot v valčku poigravajo in dajejo videz zadovoljstva, da je sonce lahko njihov dirigent. V daljavi kot packa mleka leži jezero, ki kot mrtvo ukleščeno v ledeno obleko čaka na novo kri, ki bo spomladi stekla po njegovih žilah. Oblački, ki so se zjutraj glasno prepirali, so odšli in samo modro nebo zviška strmi na nas in čaka, da se mu uklonimo zaradi njegove vsemogočnosti. Prelepo jutro je spočelo vse te vtise in morda bodo tudi ti vtisi porodili lep večer. Kdo bi to zagotovo vedel? RAZVEDRILO ČE BI TE IMEL (Vlado Kreslin/ Miro Tomassini) i* r* * U ' Vlado Kres/ in Živo rdeče rože vabljivo dehte med trnjem, ki prebada slavcu srce. Še Muro bi preplaval, zatajil bi ime, zaril bi se kot klop, v tvoje srce. Ref. Priskrbel bi ti lepši dan, dneve in jutra bi ti preštel, dežne kaplje ti shranil v dlan, če bi te imel, če bi te imel. Zamešal bi sledi, prebarval si lase, zagnal bi se kot pes med tvoje noge. a Nekaj pasmaric je Vlado podaril tudi za pridne reševalce križanke revije Tabor. Ref. To in še 46 drugih pesmi je Vlado Kreslin zbral v prijazni pesmarici, ki je konec preteklega leta izšla v založbi Kreslin d.o.o. Lično oblikovana in kakovostno natisnjena pesmarica formata A4 poleg notnega zapisa, akordov za kitaro in fotografij iz glasbene zgodovine avtorja ponuja tudi mini pesmarico (za žep vsakega tabornika). Pesmarico je mogoče dobiti v nekaterih knigarnah, še bolj pristno pa bo, če se z elektronsko pošto obrnete kar na avtorja samega: vlado.kreslin@guest.arnes.si. januar 2000 ~BB RAZVEDRILO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4 5 10 1 7 5 11 7 8 9 5 losEnom Ob začetku novega leta sem pokukal tudi v arhive naročnikov revije Tabor. Zgrožen nad obsegom arhiva sem razvil dve teoriji. Prva teorija: "Naročnina je previsoka!" Druga teorija: "Saj bodo preživeli tudi brez mene popotnika, grče, inštruktorja ali prijatelja taborništva (in seveda vseh oblik nežnejšega spola). Tabor je pač samo še ena izmed revij, ki se poleg drugih v poplavi reklam znajde v nabiralniku." Potem sem razmišljal: Ali ni vsem v interesu, da imamo taborniško revijo, in vsaj s tem, da smo naročniki (in plačniki) to tudi izkazujemo. Poleg tega, da je v Taboru kopica informacij in koristnih nasvetov za vas, aktivne člane, so o naši dejavnosti obveščeni tudi naši prijatelji, starši, šole, potencialni sponzorji in druga javnost (rodovih glasil, ki bi v lokalni skupnosti opravljala to vlogo pa je tako ali tako vse manj). Letna naročnina je morda za nekoga, ki živi na robu eksistence, res prevelik strošek. Ampak pomembno je, da tudi ta podpira idejo, da je Tabor koristna in predvsem NASA revija. Zakaj torej valimo krivdo za to, da nismo naročniki, samo na visoko naročnino? Ali smo res samo še "potrošniška družba", kjer je vrednost samo še "koliko stane"? Čas je, da se vprašamo, v kakšni meri na naši taborniški poti razvijamo prave vrednote in kako prepričani smo, da je to kar počnemo res vrednost (vrednota)? Včasih se zdi, da ne opazimo našega ustanovitelja Bi-Pija in sporočila, ki nam ga je zapustil. Saj smo skavti, mar ne? Vaš stric Volk Z znanjem do odgovora Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Ob pravilni rešitvi boš dobil geslo, ki je povezano z veščinami. 1. Eno leto ima: H - 365 dni, T - 365.25 dni, U - 365.24219 dni. 2. Katera trditev je napačna? P - vsako leto, ki je deljivo s štiri, je prestopno, G - štetje se pri Rimljanih začne z 1 in ne z 0, Š - v vesolju ni fiksne točke, na podlagi katere bi lahko računali absolutni položaj Zemlje. 3. Katerega tekmovanja se ekipe ne morejo udeležiti 28. in 29. januarja? I - Bela sled 2000, S - ZOT 2000, O - Glas Jelovice. 4. Čemu vse je pred vojno služil skavtski klobuk? R - kot zaščita proti dežju, soncu, za prenašanje vode, F - samo za pozdrav zastavi, U -skavti niso imeli klobukov, temveč baretke. 5. Kateri bog se je zaljubil v brhko deklico Evropo? K - Kronos, A -Zeus, Č - Amor. 6. Če sotabornik dobi epileptični napad, moramo najprej: L - poklicati starše, B - poskrbeti, da se ne more udariti in po potrebi sprostiti dihalne poti, C - s plesom in pesmijo izgnati zle duhove iz prijateljevega telesa. 7. Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske opisuje smučarje, ki so bili doma: B - na Pohorju, O - na Gorjancih, N - na Blokah. 8. Najbogatejši zemljan-ka je: J - Bill Clinton, D - angleška kraljica, I - Bill Gates. 9. Na katerem hribu se v Sloveniji zbirajo čarovnice: E - na Nanosu, K - na Slivnici, P - na Slavniku. 10. Rod Sivega volka je dobil ime po legendi predvojnih skavtov. To je bil: Č - Pavel Kunaver, R - Fran Milčinski, M - Rudi Wolle. 11. Katera trditev je pravilna? N - za dostop do Interneta potrebujemo samo računalnik in modem, A- najbolj razširjen operacijski sistem je trenutno DOS, L - preko Interneta lahko kupujemo knjige, igrače, igramo igre na srečo, plačujemo s plačilnimi karticami. Branka REŠITEV IZ ŠTEVILKE 12/99: POMAGAJMO OHRANITI SVET. Rešitve so:_ Reševalec: ej 46 reviia Tabor RAZVEDRILO Nagradna križanka AVTOR: F.KALAN NASELJE, KJER JE TURJAŠKI GRAD PEVKA PINTERIČ VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI POKR. V VIETNAMU (IZ ČRK NAMA) NATAŠA BOKAL ZAKONČEVA MATI G.RŠKA CRKA STRELNO OROZJE S PUŠČICO TROPSKA PAPIGA VELIK STRUPEN PAJEK GLAVNO MESTO MONGOLIJE TEKOČA VODA ZVER IZ RODU PSOV SESTAV V BENCINU PRIPADNICA REALIZMA GLAVNO MESTO GANE JILIJ NARDIN SILA ŠPORTNA VADITELJICA NOGOMETNI KLUB PRIJETEN VONJ 60 MINUT UPORABA PODOBA GOLEGA TELESA PISAN SOBNI PTIČ PESNICA ČERNEJ MERA ZA ČISTINO ZLATA NAŠ PESNIK (LOJZE) PREKLA MANJ KOT DVE IGRALEC DELON VZDRZEN ČLOVEK (IZ ČRK SEKTA) OBREŽJE ZGODNJE, MLADO VINO MAMA (LJUBK.) LENKA (DOMACE) ZAKONCEV OCE IGRALEC BALDWIN (IZ ČRK CELA) TELESNA STRAST HRVAŠKI OTOK PAS PRI KIMONU POD GLASB. PRIREDITEV, KJER IMITIRAJO PEVCE VINORODNA RASTLINA ETBIN KRISTAN FIGURA BELGIJA, NIZOZEMSKA IN LUKSEMBURG LIT. JUNAKINJA KARENINA ODISEJEVA DOMOVINA ALBERTO TOMBA iASSBBHIHniniliSSRBminiSBBBnSIlnHHnBIBIB Pravilno izpolnjen kupon št. 11 je poslalo 20 bralcev TABORA, pravilne reši- Nagradne kupone št. 1 pošljite tve so: KOMFORT, JOTI, ADAPTER, ROT in JOTA, žreb pa je izbral naslednje: najkasneje do 20. januarja na na- knjižno nagrado je prejela Katarina Drenik iz Ljubljane. Baseball čepici (po- slov: Revija TABOR, Parmova 33, darja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Helena Murgelj iz Otočca in Uroš Vončina iz 1000 Ljubljana. Obvezno na dopi-Kranja. DROGINI nagradi sta prejela Aleš Simončič iz Ljubljane in Borut snici. Zuželj iz Pivke, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Dejči Saje iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Edvard Vranjek iz Celja. Čestitamo! januar 2000"BB 48 reviia Tabor