SL 88. V Trstu, v sredo 4. novembra 1885. Tečaj EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko if ifcmtlf*« ■ EDINOST« izba)« 2kr»t na teden vsako trti« in »abat« o poludne. Gena ta v«e ) Vti doiut ae poiiljajo Urada lil v » »vi« Tarra«t»* »Nuova Tkpogr»fia;. viiakmorablU leto je « gld.t za polu leta 3 gld., za Četrt leia :1. gld. BfcO kr. — Posamezne Številke ae / frankiran. Rokopisi o»ez poeebue vrodtiu«ti ae ne vračajo. — lnttran (razne vrele naina-dobivajo ori enravniltvu in v trafikah v T rita po S kr., v lirM in v A)tfevi5lal po ( mla in poaianice) ae raraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oplMih z drobnimi • kr. — reklamacije in isaerate prejema Opravalitva, vla Tarrrata, »Neva tlakama*. ( Ankami ae plačuje za vnako b^eedo 2 kr Volitve so pred vratmi! Dne 30. t. m. se zaSnd volitve ▼ mestno zbornico tržaBko. One gotovo niso manj znamenite, nego za državni zbor, zato opozomjemo uže sedaj naSe pristanike, Slovence in Italijane avstrijskih čutov, da se uže sedaj varujejo pred zvitimi spletkami in zlobnimi manevri, katere jim bodo nasproti stavili sovražniki vsega, kar po Avstrijskem jem skozi okno. č-S, da poveia nekaj lojalnega. »Ne, o tem sem prepričan, ter sem v krogu svojih polit čnih prijateljev dostikrat izrekel misel, da je za mojo narednost najbo'j$i porok obstanek in jednoti Avstrija. (Živahna pohvala na desni). Kar s« pa ufit ivovernosti tiče, prosim, da vendar nekoliko pomislite, da se še dobro spominjamo, kako so prav ustavoverci sami o svojem času z ustavo delali. Sij še nismo pozabili, na kakošen način ste uvedli direktne volitve za parlament (čujtel ua desni.) in da so se tedaj ne le na desnej, temveč tudi na levej jako veljavni glasovi oglašali, ki so dvomili, da bi bila taka sprememba ustave pravična, in d« se kraljevina Češka Se dandanes ni odpovedala svojej direktnej voliluej pravici v državDi zbor, d a še več! Ni 5e bilo vlade, ki b: fi bila upala tak predlog v češkem deželnem zboru staviti. UatavovernpstJ Kuj pi»k da! Mar Vam je zanjo 1 Centralizacija je pred vsem drugim, za katero se poganjate. In zakaj^ Ker mislite, da centraliziran i drŽava ne more biti drugačna, n»»go — nemška! (Tako je! na desni; tako je! na levi). Toda tudi tukaj se lahko zmotite. Gospod poslanec, ki je danes govoril, izrekel se je, da se mu je nemogoče zdelo, da se bo Taaffe šest let dižil in glej: šest let mu niste mogli do živega. (Veselost na desni). To je prišlo od tod, ker se človek v gotove nazore zagleda, za vse drugo pa se ne meni. Ako bi bila ta centralizacija, recimo, kaka posoda, o katerej se nadejate, da bo napolnjena samo z nemško vsebino, no, tedaj bi »i je uže smeli želeti; če pa pomislite, da bi se vsebina ondi lahko zmešala, ali pa celo vsi drugačna bila, le nernški ne, no potim pa uže nekoliko prijenjate. M >-goče, da Še doživimo, da se iz one, (leve) strani jako odločni federalisti in avtonomisti oglase. Nečem, da bi bil prorok, tod* znamenja, ki na to kažejo, pa se že vidijo. Gosp6 la mo|al Dandanes se vlada za to zasni'huje — kar s« je prav danes zopet zgodilo — da ni vresoiČila svojega programa gledft sprave mej narodi. D.i gospoda, res je to in prav obžalovanja vredno. Pra-šam pa Vas, ali |e merda vlada temu vzrok sama, ali ne zadeva velik del te krivde tudi nas ? Gospoda, vi hočete Imeti harmonijo in zato nastavite kapelnika. Člani orkestra se pa mej saboj ravsajo in na kapelnika nihče ne gleda, konečno pa mu vendar-le očitajo, da ni harmonije skupaj spravil. (Dobro! in veselost na desni.) To vendar ne more pošten« biti 1 In vendar je tako. Vsi, kolikor nas je, morali bi pomisliti, da je naša dolžnost, po svojih rnoččh za soglasje in sporam-»ne nje fkrbetl. (Dobro! Tako je! na desni) Roko na srce in vprašajmo vest, Če smo vsi v tem smislu pošteno postopali, kakor bi bili vsled našega vpliva labko ? S tem pa nočem morda kazati na-se in na svoje prijatelj**, s katerimi smo si pri« zadevali ▼ tem smislu postopati. (Smeh na levi). Ali Č tal sem v a lresi manjšine opazko, da se nam je nasprotna stranka približati skušala in reči moram, da me je m*j vsemi točkami ta najbolj iznenmila. To je nekaj čisto novega. Da se kdo drzne trditi, lev.čitrji bo se nam hoteli približati, tena nisem verjel, da bi bilo mogoče. (Do. bro na desn;}. Saj je dognana resnica, ki je tudi še danes veljavna, katera stranka je vedno pripravljena roko v spravo po lati. (Dalje prih./ tri zvonovi; naivečji je tehtal 8812 funtov, srednji 6006 in manjši 3360. Leta 1420 se je večji zvon razbil in mestni svetjeskle-nol iz njega druzega vliti. Zvonik je tedaj \lsoko v zrak kipel, ImajoČ vrbu sedanjega štirivogl itega stolpa tenak vršac krit z opeko; koncu njega pa kamenito dinjo, (melono) vrbu katere je stala belebarda, tržaški grb. Oni grbin dinja se vidi sedaj na oi z dju muzeja nasproti cerkvenega pročelja, Kamor je bil postavljen pred nekoliko leti. L. 1422 je tre'ćilo v zvonik in mu tO'nji del porušilo, radi česa se je potem zružaI. Pred cerkvijo je nekdaj tudi raslo ve- I kansko drevo (menda kutna), kojo so Francozi v začetku tega stoletj i posekali. Stranske kapelice bile so pozneje pri-zidatie. Na desno stoji kapelica, posvečena sv. Karolu Boromejskemu, nekdaj sv. K .-tanne Sj^nske. Tu je zakopan Don Carlos, španski grr f Molina, njegova soproga, Ferdinand iietjerojenec, Marija Terezija Bor buiiska. soproga Don Carior-a. Cerkev sv. Ju^ta torej stoji, odkar je v Trstu ustanovljena škofija in oikarje Tist pod mogočnim habsburškim žezlom. Pred malo leti se je praznovala slavuost seststoletnioe združenja Trsta z habsburškimi deželami in sedaj se praznuje pet- stoletnica olistoju katedralke, ki pa nekoliko uže od starodavnih časov stoji ter nas spominja grozovitih bojev, koje bo morali prvi kristijani pretrpeti za vero v Kristusa. Oidskali so jo razni vladarji ter v njej molili; na škofovskem sedežu tržaš krm je sedelo mnogo mogočnih in slavnih škofov tudi slov. naroda, iz Trsta, G«rice in Kranjske. Leta 1831. je bila pridružena ti ž Skej škofiji Podgradska v Istri in tri in štirideset let poprej pičinska škofija, tudi v l«trl. V stolnici se je od leta 1826. sem mnogo popravilo in prenaredilo, kakor tlak. orgije, obnovljenje nekaterih zidov, veliki Politični pregled. Notranja dežela. Ogerske delegacije finančniedsek je 30. oktobra brez premembe sprejel proračun državnega finančnega ministerstva, le po-čitnino umršega ministra Hofmana je prečrtal. O isek za zunanje zadeve pa je potrdil troške za osrednje vodstvo in upravo. — V odseku ogerske delegacije 31. oktobra je grof Kalneky odgovor 1 na razna prašanje. On je določno »agotovil, da v razmerah Avstrijsko Ogerske in Nemčije in v razmerah teh dveh držav do Rusije letos ni nastopila nobena prememba.Minister se sklicuje ua prejšnje svoje izjave, da razmre do Nemčije stoje na podlogah, katerih ne morejo premaknoti dogodbe. Mi vsi vemo, mramornati altar, okrogli prostor okolo njega in kupola itd. Mej dragocenostmi katere ima ta cerkev, najlepša je inoštranca, kojo je podaril francoski kralj Ludvik XVIII. Nekateri zgodovinarji krivo menijo, da je mesto Trst bilo nekdaj rib ška vas, v čemur se gotovo motijo, ker, pomislivši samo, da je v svojej sredi imela tako cerkev, katedralko, z tolikimi umetnimi deli okrašeno, moramo spoznati, da je Trst od nekdaj do denašnjega dne bil znamenito mesto, odlikovano in slavno. Naj tu omenimo tudi dveh pripovedk, s katarima si naš narod razlaga starodavnost in znamenitost te stolnice. Visoki stolp, tako pripoveduje ljudska pravljica, zidali so Še ajdi (pagani), kateri so nekda bili tako grozoviti ljudje da je žena pri zidanju v velikej kadi malto do-našala in pri tem tudi predla. Ko so Turki tudi Trst vzel*, prodrli so v to cerkev in jo v konjski hlev spre-minlli, za stebre konje privezavŠi. Tedaj se t« neka plošča v tlaku sama privzdignola in iz nje je vstal sam mrlič grozeč se turškim oskrunjevalcem. Vsi turški ko-n j i k i so pri tem strahu zdirjali in Še dandanes se nekda vidi kamen z vdolbenim konjskim kopitom iz tistih časov. Konj je namreč nanj stopil in od tedaj se na njem kopito pozna. Slavna je res in znamenita ta cerku in mogočen priprošnik je pri Bogu sveti Just, naš patron, h kateremu se v vseh • ušnih potrebah zatekajmo s prošnjo, naj nam pomaga v dušnih stiskah, naj ms varuje in brani pred hudobijo, naj odvrača od nas vse nesreče in nezgode ter nas priporoČuje Večnemu Stvarniku. Sv. Just, prosi Boga za nas I s kako gotovostjo Nemčija računa na našo zanesljivost in tni na njsno. Mej natni in Rusijo — prati minister — razen splošnih mejnarodnih pogodeb oi druzib; obstoječe dobre r.izmere so tist*», o katerih je minister lansko leto natačntj* govoril. O vs-hodnjem prašanji je K«lnoky rek-l : O de j insko izvršenem združenju vsbodnje Ru-mefije z Bolgarsko se ne more govoriti. Bolgarska vojska i prostovoljci so zasedli vshodnjo Rti milijo, ali organsko se ni yje dinila. Od »obene strani se ni pripoznal fait acompli in se tudi ne misli pripoznat'. Ker |e tedaj vsa stvar nerešena, zato se ni našel tudi noben pogoj, da bi se zahtevalo razširjenje druzih držav. Status quo ante pomenj* povrnitrv v prejšnji stai smUlu berolinske pogodbe v nje popolnem bistvu. Srbiji se ni pretilo, da ne bomo varovali nje interesov, ako bi pred sklepom konference storila korak h kukej okupaciji, ker smo neodvisnost Srbije vedno pripoztiavali, spoštovali, in ker ima srbski kralj pravico, vojno ali nnr za svojo deželo zatikazati. Mi amo s Srbijo v razmeri, kakor je prijatelj s prijateljem in dobro-mislečim sosedom, ki o prilikah dobre svete daj**. Mi dajemo take svete, ali na svobodo njegovih sklepov ne zahtevamo odločilnega vpliva. Sveli so bili enaki, kakoršni so se dali Greciji, katera se je svarila, naj bo zmerna in previdna, ker bi jej vojno postopanje bilo nevarno. Ako bi hotel minister odgovoriti na vprašanje, ali hočemo srbske interese varovati v vseh razmerah, potem bi dal prosto roko vsem mogečim podjetjem in zabredel v odvisnost srbske politike. Mlada drŽava, kakor je Srbija, ki je še v mladostnem tazvijanjt, to je naravno, ne mere vselej poroštva dajati, da se njena politika ne ravna po nagibih, ampak po zrelem preudarku, zato hi taka razmera za velevlasti bila labko jako kočljiva. Mi smo bili dolžil, Srbiji reči, če zaČiie vojno na lastno roko, da stori to na svojo odgovornost, da je prestop z orožjem v sosednjo deželo prelom mitu in razžalitev pogodeb. Ali je turška vlada izročila v Belgradu oficijelno izjavo, tega minister ne ve, vendar pa ni dvombe, da Bolgarija spada k Turčiji. Miniater se sklicuje na svoje izjave glede shoda v Skier-njevicah ter pravi, da je dosledno fn logične, da se zdaj povrnemo k pogodbi ter jo smatramo za edino pravo pot. To je bilo uže od začetka stališča treh cesarstev. Pričakovati je, da se zdaj prebivalstvo ne bode upiralo, in upanje imamo, da se velevlastim vsled njihovega mora-ličnega vpliva posteči povrnitev v prejšnje stanj*. Minister pa neće trditi, da ne bi se mogla zboljšatl vshodnje-rumeljska organska ustava. — Minister dalje pravi, da ceni prijateljske razmere z Srbijo. Hvala našej odkritosrčnej dobrohotnosti in modrosti srbskeg* kralja in vlade, vzajemne razmere 80 take, da je upanje, da naše namene odobri tudi večina srbskega ljudstva. Hvaležni so nam v Belgradu, da se oziramo na srbske interese. Srbski kralj Be je oprl na podslomho pogodbenega prava. Tudi danes izjavlja srbska vlada, da je za Srbijo boljše status quo ante, nego povečanje srbskeg t kraljestva. Srbija bi bila popolnoma zadovoljna, da se ustreže herolinskej pogodbi. — Grof Kitl>ioky nagi »ša potrebo spoštovanja pogodeb, ker način, po katerem so bile te raztrgane, b i je nenavadno zavržljiv in bi z njegovim posnemanjem moralo priti do anarhije. Ka zalo se je tudi na razliko interesov Avstrije in Kusije in minister pravi, da je s temi faktorji treba računati; ta razlika ne izvira iz manjkanja dobre volje, ampak je utrjena v natomlh razmerah, katerih mirna zmaga bode velika naloua vsacega ministra. Zarad mnogih važnih r. ziner se moramo v obojestranskem interesu prizade vati in želeti, da smo z Rusijo vedno v prav dobrem prijateljstvu. Vsak avstrijski mini* nhter bo moral skrbeti, daj* v porazumu z Rusijo, nam jako važne lu mogočno so-sedmjo. Ako se posreči, dati našim razmeram k Rusiji, ki so zdaj jako prijateljske in zaupljive, za vse primerljaje zavarovan in dohro utrjen znač«), bode to za Avstrijo in Rusijo z*lo vesel dogodek. Ogerske delegacije mornaričin odsek je 31. oktobra brez pternembe sprejel redni mornaričin proračun, potem ko je baron Sternek dal pomirljiva pojasnila gbde rastočih potrebščin; odsek za \ojsko pa je brez premimbe sprejel izvanredni vojni proračun. Hrvatski sabtr je sprejel poročilo o računih za leto IH85, kakor tudi konečna račune za leto 1383. Subotić je vlado in-terppJiraI, ah se je uŽe predložil najvišjemu po t rje n j u zakon, ki zadeva Srbe. F Krivoiji seje zopet prikazalo nekoliko uporuikov, ali uženo se k malu in brez posebnega truda, toliko lažje, ker se bliža zima in je na meji polno trdnjav.. Voanje dežele. Črnagora se na tihem pripravlja za v. jno, da poseže v boje, ako se na Balkanu u na me in razširi upor. Ona ima toliko več vzroka za vojno, ker še zdaj ni urejena nje meja proti Turčiji in je še več krajev, kateri po berolinskej pogodbi spadajo pod Črnogoro, v turškej oblast'. Turška vlada namreč na skrivnem hujska Albance, da se upirajo ureditvi meje, mej tem ko se turški sultan črnogorskemu poslancu v O irigradu zelo laska. 0 vshodnjtm pralattji imamo te le važniše veBti: Iz NiSa, tedaj iz srbskega vira, poroča se 30. okrobra oficijelno: Bolgari so povsod zaprli mejo ter se je dal ukaz, nuj te ustreli vsak, kdor bi iz Srbije prestopil mejo. Vsled tega se je srbski tn vojakom dal ukaz, da brez posebnega ukaza zoper tako počenjanje rabijo orožje. Bolgarski prostovoljci uže napadajo srbske rnejne soseske. To poročilo pa 31. t. m, bolgarska vlada oficijelno preklicuje in pravi, da ni les, da bi mejo bila zaprla Is ukazala ustreliti vsacega, kdor bi prišel it Srbijtf. Će se tudi Srbija prav nasprotno vede, vendar bolgarske mejne gosposke ne zadržujejo nikogar pri prestopu meje na tistih krajih, kder so carinske postaj«. Bolgarski prostovoljci pa ne morejo napadati srbskih mejnih sosesk, ker mejo stražijo redni vojaki, ne pa prostovoljci. Iz lega se pač zopet vidi, da Srbija išče vojne z Bot-gari. — Srbska vlada steg t roke po nekaterih krajih bolgarske dežele; ker meja mej Srbijo in Bolgarijo ni natanko določen", priporoča bolgarska vlada, naj bi mej narod na komisija določila mejo, bolgarska vlada bi pri tem pomirjjivo postopala. Iz Carigrada se poroča, da so poslanci 29. oktob ra imeli prvo sejo, v katerej so se pogovarjali o načinu i načelu konference. Srbski poslanec je izročil turškej vladi odgovor na skupno noto velevlasti. V tem odgovoiu obsoja Srbija dogodke v Plovdivu, izreka spoštovanje do berolinske pogodbe in želi, da se k malu zopet napravi status quo ante, kakor se to ujema s pravicami turškega sultana in s potrebo enakotežja na balkanskem poluotoku. Mi hi temu pristavili; Al' je čudo, al' ni čudo, čudo mora biti, da se je Srbij i tako naglo začeJa uuemati za pravice turškega sultana, saj jej poprej za te pravice nikoli ni dost>, ni maio ni bilo mar. Srbija igra čudno igro. Konferenca je menda danes imela prvo redno sejo; imeli je biti uža včeraj, al« turška vlada ni še imenovali druzega pooblaščenca. Rumunska vlada je izgnala dvanajst časnikarjev, judov, ker so napadali Ru-munijo. Grkom se bo slabo godilo, ako res začno-vo|no zoper Turka. Ne najdejo le na meji močne turške vojske, temuč tuli z bojevitimi Albanci v Epiru bodo imeli krvav ples, k*r ti uža zahtevajo orožja in streliva, (ia planejo na Grke. Nupastnik na francoskega ministr« Frey-cineta uoče povedati ni svojega imena, ni o i kod in kij je. O.' pravi, da je bil njegov napad premišljen; imel je jezo na ministra, ker mu je škodoval na spoštovanji, časti in premoženji, poznal pi ga osobno ni; več razo lene le svojemu odvetniku. M sli se, da je Korzikan. Anglelki poslanec Drummond Wol]f je-prišel v Egipt; namestnt kralj ga je sprejel ter mu zagotovil, da bo krepko podpiral vse mej Angleško in turškim sultanom dogovorjene naredbe. DOPISI. mv. Ivan 29. ok tobra 1885. — Drug i Eiinost! Oikar je cikotja dremala, nisem ti imel k'j poročati o našem mirnem prebivalstvu, ali dopis v zadmej E Unosu uii daje povod, da se oglapim. (i. uopiauik le EDINOST nekol ko opisuje onega surovega cikorjaša z lonjerske ceste, ali ml smo čuli, da ko je ta cikorjaŠ neke druge Slovenca razžrli!, dobil je od teh enega »klof«, da se je lepo po tleh raztresel, in jaz čestitam onej gespodi. Da se bode vsak pošten okoličan lahko ogibal tega človeka, moramo ga opisati, ta je namreč: Tine Zulian detto Kužin, uže precej priletna žival srednje visok, sivih la«, oči je pa rudečh, ker se mu Blkohol iz njih celi. Nedolžnega papirja se je tudi zanj nekoliko umazalo. Toraj okoličani, imate ga opisanega in ko bode rogovilil o prihodnjih volitvah, lahko se ga izognete. Ko se |e pri sv. Ivanu o zadnjih volitvah popivalo iz novci cikorje, bilo j' okoli litra š* precej ulov tega uruštva, na volitve dan pa bi ne bili lahko na prste ene roke sešteli, in danes imamo le samo še enega In ta je; Jože Ček, pravimo mu tudi Kovač, on je čiste lonjertke krvi, ali v poštenem Lonjeru uživa malo zaupanja. Ko je ta Jožek dal birmatl svojega dečka, pokumil je svojega už-i prejšnjega kuma BokaliČa, ministra cikorje, ki je birmancu uro daroval, ali mislim da zlate ne, ker tako bi moral le kralj cikorje žrtvovati. Ko so pri južini se pogovarjali o procesiji, rekel je brezbožni Boka-liČ: »Tista procesija je šou v Rizmanja ke so tam prodali vina«. To je toraj »šantel«, ki svojeg* bir-mančka v sv. veri podučuje Toraj volilci, stojte na oprezi v dan volitve, ker Bokalič, Kovač in KuŽm so trije] Ti pa, draga RSdinost, oprosti da te nadlegujem n tem mrčesom in dovoli mi, ko kde kaj za-šumi, da ti objavim, saj ai ti edina naša hraniteljica. Pikec. S Urana 30. oktobra. (Šnojnartje). Uže innogo smo čitali In slišali o žganje pitju in uverjeni smo dodobra, da žganje in špirit je strup, ki uničuje zdravi kmetski stan ter ga dušno in telesno razdira. Proti žganju nam je lepe Črtica podal v »Koledarju« z 1. 1886, g. dr. J. Vošnjak. Dobro bi bilo, ako bi naši kmetje čitali oni odstavek in bi se tudi držali ondukaj jim podanih naukov. Vsi narodi so uže več ali manj jeli spoznavati škodljivost žganih pijač, ki posebno razdirajo tudi kmetski gmotni stan. Deželni predsednik koroški je celo sklical enketo, katera se je posvetovala : kako ogromnemu žganjepitju v okom priti. O tern so slov. listi uže mnogo poročali. Se celo Švicarska zvezna vlada se je bavila v slednjem času mnogo žganj^pi-tjem, a to ni čuda, ako pomislimo, da so jo obupljh'e in žalostne razmere prisilile do tega. Zato je tudi ona skovala postavo s kitero vlada dobi v roke orožje, s katerim se bode mogla vgpeŠno postaviti nasproti Žganjepitju, a jedro novega zakona pa je vpeljava davka na žganje t. j. obdači se dom i izdelano, kakor tudi iz inozemstva pripeljano Žganje, ktkor tudi Žgane vode. Cisti dohodki od tega davka ostanejo kantonom po številu njihovega prebivalstva, vendar morajo kantoni vsaj deset*odstotkov od teh dohodkov ohrviti v to, da se kolikor možno zabrani razširjanje žganjepitja in njega vzroki ter posledice. Tudi pri nas na Krasu je žganjepitje zelo vkoreninjeno. kajti znano je da je Se Celo otroci pijo. V vsakej vasi se nahajajo • šnopsarije«, kder se po ceni prodaja Žganje — pardon, ne žganje, ampak — špirit. Da, dragi Čitatelj, ne jezi se, ako ti povem žalostno istino, da v Dutovljah imajo še celo nad vratini, kder se žganje prodaju, tablo v narodnih barvah z napisom : »Prodaja žganja«. Kaj naj to po-meuja ? Menaa, da bode naš narod rajŠe Žganje pil — ka-li? Pač žalostno, da se Žgaujepiije v narodnih barvah označuje 1 Tam imajo cerkev, županstvo in kmetij, bralno društvo še mnogo dela, da tej neumnosti v okom pridejo. Potrebno bi bilo tudi pri nas, da bi se na žganj^pitje bolj pazilo ter da bi se, kakor na Koroškem, izdala za Primorsko posebna okrožnica zastran žganjepitja. V tej naj bi sc ukazalo, kaj in kako naj se glede žganjepitia od strani županov, duhovnikov itd. postopa, kajti ako bode narod v žganjepitju tako napredoval, da se bodo prodajalnicam celo table v narodnih barvah postavljala, potem moram pič pritrditi besedam kralja Salamona, kateri Je rekel: »Grlo ubije več ljudi nego meč«. Upam. da se uže povsod spoznava, kako z lo Škoduje »šnops«, zato naj bi se airuži e svetovne in cerkvene oblastnije pioti žganjepitju, kajti treba je hitre in koreniti pomoči, ker bolezen ae je uže globoko zajela. Kosov. Domače in razne vesti. KJeff. veličtnMvo presvetli cesar podaril je po Blednjej povod nji poškodovanim Tirolcena zopet 20000 gld. Presv. cesar je potrdil novoizvo-)j neira grškega konsula v Trstu, g. Anastazija Barboglis. Cesarica je 2. t. m. ob poluštrih odpotovala iz Miramare v Goiolo, kamor je dospela včeraj ob 7. uri zjutraj. §la je iz grada Miramare na kolodvor v Grijan peŠ; ker je potovala ineognito, ni prŠla nobena tficijelna osoba poslovit se od nje. Mej Livanjem v Miramare ni zapustila grada In parka, pa je bilo tu 11 večidel slabo, za izlete neugodno vreme. V nedeljo zjutraj je šel v grad Miramare mil g. škof Dr. Glavina ter v pričujočnosti presvitle Gospe bral sv. mašo v gradske) kapelici. Premenbe v notarstvu. Mi nl8ter pravosodja je dovolil, da se premesti notar Rumer iz Kopra v Trst, in notar dr. Nikolaj Del Belio iz Poreča v Koper. Imenovanje. C. k. finančno vodstvo za Primorsko je imenovalo kontrolorja Antona Fratnik in Rajmunda Schirnk za davkarja. Pravnega praktikanta Julijana Covaz je imevovalo c. k. višje deželno sodišče za Primorsko avskultantom v lastnem okmžjl. Volitve v tržaški mestni asastop« oziroma deželni zbor so razpisane. Volitve se imajo vršiti po teh le določbah gle te časa, kraja in postopanja, 1. Za volitve štirih mestnih skupin je določena svetovalnica v drugem nadstropji magistratovega poslopja, in sicer tako, da bo volila a) četrta skupina 30, novembra t. 1. od 9. ure dopolnilne do 2. ure popoludne; b) tretja skupina 4. oec-mbra t. 1. od 9. ure dopoludne oo 2. ure popoludne in 5. decembra od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne : c) druga skupina 9. decembra t. I. o l 9 ure dopoludne do 1. ure popoludne; d) prva skupina 11. decembra t. I. od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne; Vsfcka teh volilnih skupiti ima voliti dvanajst ulov v mestni svit, 2. Volitve v okolici se bodo vršile v šestih volilnih okrajih 13. decembra t. 1. od 9 ure dopoludne do % ure popoludne in se bodo shajali volilci v spodaj omenjenih prostorih, in sicer: a) volilci prvega volilnega okraja v Ijudskej šoli v Skedi ji; b) volilci druzega volilnega okraja v Ijudskej šoli Villa Revoltella pri Lovcu ; c) volilci tretjega volilnega okraja v ljudske j Šoli v Vrdelji; d) volilci Četrtega volilnega okraja v Ijudskej Šoli v Rojanu; e) volilci petega volilnega okraja v Ijudskej šoli v Trebčah; f) volilci šestega volilnega okraja v Ijudskej Šoli v Prošeku. Vsak teh volilnih okrajev bo volil enega zastopnika. Volitve vsake skupine in vsacega volilnega okraja bo vodila posebna volilna komisija, obstoječa iz enega uda mestnega sveta kakor načelnika in štirih za volitev opravičenih občinskih udov; tej komisiji se pridruži od deželnega nainestništva po slani komisar. Slovesna trldnevnlca v stol-nej cerkvi se je začela v soboto. V petek zvečer se je zvonilo po vseh tiiafi-kih cerkvah oznanovaje veliko slovesnost, ki se je imela obhajati drugi dan v spomin petstoletnice obstoja stolne cerkve. Cerkev je bila vsa preprežena damastom in razsvitljena z nebrojnimi lučicaml. Ko si v njo stopil, navdal te je sveti strah in nekako globoko spoštovanje do tega svetega hrama, ki uže petstolet stoji, ter se v njem zbirajo verniki v združeno molitev. Petje pri slovesnej maši, kojo je z veliko asistenco bral naš mil. g. škof, bilo je veličastno, vzvišeno ter presunljivo. Pri maši so prisustvovali tudi mestni sveto-v&ici z g. Županom. Popoludne ob 4. uri so bile molitve in potem blagoslov, ljudstva je bilo mnogo. V nedeljo, dan vseh svetnikov, bral je mil. g. pokneženi vrhovni škof goriški dr. Zoni ob 10. uri sv. mašo; po katerej. kakor tudi prejšnji dan, je mil. g. Graseeli Škof in partibus govoril homelijo v laškem jeziku. Ljudstva je cerkev bila jako na-ilačena; petje kakor v soboto, veličastno. Enakega pevske^s zbora, kakor je oni pri sv. Justu pod vodBtvom pevovodje Rotte slavnega komponista, nI daleč na okolo. Popoludne je bil si. blagoslov. V ponedeljek, na god ceikvenega patrona sv. Justa Imel je mašo mil. g. škof Grasselli, cerkev in ves prostor pred cerkvijo sta bila uže ob 9 uri vsa natlačena mnogobrojuega ljudstva, ki je prišio, ali mogočuega pnproŠnika sv. Justa počastit ali pa zijala prodajat. Po slovesnej sv maši je govoril kakor druga dva turi i ta dan škof Grasselli pridigo, v katerej je pohvalno omenjal iu pozdravil k. Bazzo nija, mestnega župana. Glav ne točke svete maše so oznanjali topovi na gradu. Pri tej maši je bilo pričujočih mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov in patrijo tlčna društva Umone operaia ter veteransko društvo z svojima zastavama. Orkester iu petje je biio izborno, vzlastl izvrstno in milo so peli otroci posnemajoč tudi težki sopran. Pred cerkvo je svirala v glavnih točkah sv. maše godba cesarsko himno. Ta veličastna slovesnost je b la res vredna praznika mestnega patron i. Ko se je končala maša Šio je veteransko društvo z godbo ca čelu iu lastno zastavo ter z« njimi laško podpor. društTo po ulicah S. Michele, Samta, Veliki trg, Co so in ulici Caserma pre I veliko vojašnico, pred kojo je *.olba zasvirala tiiiško himno »Viva s G.usto« in cesarsko pesem, potem so se društveniki .razšli. Enake naravne in nedolžne demonstracije so v zadnjem času tu v Trstu pogoste in ž njimi kaže ljudstvo, kako srčno je uiano cesarskej vladajoČej roi-bini in kako nasprotno onim lahonskim mešačem, ki mu hočejo spodkopati vse najb aŽ-jjše čute sv. kat. vero in v ljubljenega vladatja. Ljadstvo je to vrsto unetiU domoljubov povsod veselo pozdrav-jalo. Po sloves, maši se je pel zahvalni redeum, s kojim se je slovesnost končala. Tudi pri tej pr.bki je Trst jasno pokazal kakega mišljenje in prepričanja je; Slovestnosti, ki so se pri tej priliki obhajale, bile so res veličastne in spodbudljive; prluobivale so vsacega vdeieženca in mu segale v srce. Spomin na nje bo v srcih TižnČanov veden.— Škoda, da se je nas Slovencev skoraj pozabilo, ker pridige, razven v nedeljo zjutraj, bile so vse v laškem jeziku in vendar je naše ljudstvo z veo pcbož-(■ostjo in voreco ljubeznijo do Boga priteklo mnogobrojno k teai slavnest m. Praznik vseh Svetnikov In oni svetega Justa sta bila zelo neprijetna. Prvi dan je deževalo diugi aan pa mrzla burja pihali . Pel je pni dan pevski zbor rojanski nudgrobnice j.ko ganljivo. Drugi dan je pa »Slovanska Vila« , na domačem pokopališči v Skednji kaj krasno prepevala, kar je popolnoma lepo in posnemanja vredno, da se na tako pobožan način slavi spomin svojih umi lih. V*I odborniki, namestniki in poverjeniki političnega društva »Edinosti« kakor tudi predsedniki vseh Kikalnih odbo-iov se stem vljudno vabijo k seji v nedeljo 8. novembra t. 1. ob 10 uri dopoludne v prostore oel. podpornega društva ulica Molmo plccolo št. 1, i. Na dnevnem redu bodo jako važne zadeve. Odbor pol. društva »Edinost«. Petska zveZa se je ustanovila, k njej bo pristopila vsa pevska društva iz okolice in upamo, da se tej zvezi piiiru* žijo tudi vsi pevski zbori iz Primorske in Istre, ker le oni pevski zbori, ki so v tej zvezi, smeli se bodo vdeleževati tekmovanja ki se bodo vršile vsako leto. Predavanje. Vse čitalnične članove in drugo tržaško inteligenco nam je še enkrat opozoriti, da bode prihodnio soboto 7, t. m. ob 8 iu pol zvečer v či-talničnej dvorani govor gosp. L. Žvaba o nekdanjem »Slavjanskem društvu« tržaškem, ki bode jako zanimljiv zaradi svoje različne zgodovinske tvarine n. pr. o slovenskih in ilirskih Šolah,o banu Jelačiču, o književnem delovanji slovenskem in hrvatsko srbskem 1849.in 1850 l. v Trstu itd. Ker sme k temu predavanju vsak čitalnični diužtveuik brez posebnega vabila u vesti seboj izobraženih gostov, upamo, da se v soboto zvečer zbere prav mnogo slovanskih izobražencev tržaških v čital uiei. — Novi župnik Skedenj**!. Od prijateljske strani prejeli smo to le poročilo; Zadnja šte\ilka »Edinosti* piše o č. g. Kavabč-u in mu dela krivico pišoč o človeku, katerega sama pravi, da ga še ne pozna. Gospod Kavaltč je uže tretje leto duh. pomočnik pri sv. Jakobu, poprej pa skoia|eno leto je bil vPlavjub pri Žavljah in od kar je duhoven (1877.^ v Kopru koralni vikar stolue cerkve in upravitelj kipelamje «del Crocefisso in Ponte«, samih Slovencev, katerih vsth se svojo riobrot-l|ivostjO, ljubeznijo in požrtovalnostjo p oti svojim faranom si je priaobil je hilo in je še stduj v Kopru v b:agem spominu, kako se je proti kapitolu boril za slovenščino. On ni samo Istran, tenuČ pravi isterski Slovtnec. rojen v sv. Autonu pri Kopm. Gimnazijalne šole je v Kopru svršil kakor odličan dijak in spada v broj onih, kateii niso nikoli svoj meterinski jezik poz. -bili. Vse njegove pridige v semenišči v Gorici, bile so pisane v lepem slovenskem jeziku, tako da so se vsi goriški Slovenci vselej njemu čudili in se z njim d čili. Ravno tako seinj v Trstu, on je bil dostojni naslednik g. Omeisa, kakor bo ludi ć. g. P. Martelanca v Skedi ji, kateri je bil tudi ravno tako mlad iz Trsta premeščen na to faro, in se sedaj sam ve-s-eb, da za njim pride na njegovo mesto sicer mlad duhoven ali pobožni, uzo- ni in učeni Župnik, vrli govoru ik in marljni spovednik, tudi muzikal no omikan ; on bo Čast delal temu mestu; k mulu se booo o tem prepričali vsi, kateri ga še ne po-zoujo. Nijveč je g. Kavaliču pomagal da postane župnik v Skednji Orfanottcfliim sv. JoŽrfa, v katerem je on kattket, in molitve onih nedolžnih deklic, katere se mu s tem hvaležne ska?ujejo. On bo gotovo pravi dušni pastir, vstm pravičen; njegovo delovanje bo neutrudljivo na crkvenem polju in bo doseglo občno priznanje in bode t milostjo božjo tudi uspešno. Dakle veselite se Fkedenjci on vam bo oče, bi at, prija- telj. on bo delal Bogu v č.st, in vašo blagost I Tramuav na par Trst-Har-kovlje-Miramare. C. k. trgovinsko ministerstvo je duvolilo inženirju Pavlu Palese v Tr.-tu, da sme pričeti tehniški predhodnja dela za tramway na par od Trsta tkoz Barkovlje v Miramare pod tem pogojem, da Črta ne bo držala po zemljišču nove luke. Državni poslanec dr. Šuklje se je poslanstvu odpoved*!, ob enem pa izdal oklic na vol'ice dolenjskih mest, di ga zopet pečeste z novo volitvijo. Tržaške novosti: Štrajk kolijaitt. V priliki potovanji na pokopališče sv. Ane je zapovedal magistrat vsein kočijizem, da ne smejo po istej poti vrzlti ljudi tja in sem, ampak da morajo tja voziti po cesti, ki drži od sv. Jakoba k sv. Aui, sem pa, da morajo voziti po zdoljnej poleg morja. To je storil radi tega, ker je prva cesta jako ozka ter »o se na njej druga leta zgadile mnoge nesreče; ni pa določil večje tarife, čeprav je druga cesta dosti daljša. Zato so v neieljo. v tem ko je lil gost dež, vsi doma ost.ili, dokler in policijski komisar zaukazal, predsedniku kočijaškegu društva, da, umrajo vozniki priti na trge kar so tudi storili. Zopet nepremišljen ukaz, k; kot fin i ti imstni magistrat v zad-niein času preveč izdaje, vzlasti j.hde okoličanov. Umor. Vstrelil se je v nedeljo zgodaj nek Ljudevit Peršlč na tratini poleg nov« btirkovijanske ceste z i kolodvorom. Zjutraj so ga našli l|uu je, ki so v mesto bo i ili in kmalu poteia o inesel ga Zirnolo v kapelo k sv. Justu. Uzrok? Pomankanje vesti in vere. Potovanji na pokopalitfe. Malo ljudstva je oh.skalo prva dva pokopališče nekaj radi velice^a dežju, ki je obi praznika vedno lil, nekaj pa zato, ker si je v mestu obhajala slovesna tridnevnlca. Več ga je pa tja poromalo včeraj ko tuk;.j v Trstu obhajamo spomin mrtvih in mnogo, vsaj iz boljših stanov, dohaja ga v teddu — V nedeljo popoludne so Šli na pokopališče lojanBki pevci, kder so na grobu pred kratkim umrlega A. Boleta zapeli na-grobnico pri vsem dežju, ki je neprestano lil; potem so se vrnoli lepo pojoč po cesti zuuaj Biesta. Dež je zopet dosti škode učinol v Bojanu kder je zopet poplavil cesto in zamašil potok, nanoŠ vsi mnogo materijala v njegovo strugo. Nam se zdi, da oni potok ima premalo pada in zategadelj toliko Škode prouziača; največ p i trgovcu g.Kanžu poleg oi dkov ki se je tudi v neieljo ponoči komaj obvaroval silne vode. TebOlkl, ki so doviŠili inženirske ali študie za zgradbe ladij, sprejemalo se pri ces. kr. mornarici za eleve v ladjedelno slulbo. Skazati se mor;ijo, da imajo oba državna izpita. Prošnja naj vlože do 1. januvarja 1880 pri c. kr. vojnem mlnister-stvu (pomorski oddelek). liesetkelierska družba v Trstu. Nabiranje denara te družb* za nar. dom prevzel je mesto dosedanjega nabiralca g. L. £vaba, g. J. Bunc u£ telj v Trstu. Na Ur vasico so zadnja dni prišla naročila iz Petersborga. Moskve, Parizu in Londona. To dela Čast slovenskemu uaioou. Vabilo na zabavo Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici. Gospodje društvenikl se uljndno vabijo k domači zabavi, ki bo v nedeljo 8. novem-bia ob 7. uri zvečer s petjem, govorom — o slovenskih društvih v Gorici — in sreč-kanjem v pritlični dvorani gostilne Mar-zini jtve, ki je za take slučij'1 vsled po-goube diuŠtvu prepuščena. Vhod skoz vežo čez glavne stopn ee ali pa skoz obednico. Pri tej p:ilici se gg. druŠtvenikom naznani«!, da od 1. novembra naprej bo imelo diuštvo s\oje prostore v že omenjani Mir-zmijevi k ši v Tižuiii ulic ih (Via Mere-to) h. št. 12. V Gorici, 30. okteb a 1885. Oibor, Vihar na labradorskem obrežji, k |je trajal mej 12. in 15. iktohrom, razbil ,ie 7 v» likih ladij in potopil na dosemdeset i i-bifkih baik; nad 30(1 ljudi je utonilo. Troba na obrežji Orisa v Indiji jo zadnje dni napravila grozno ško iu in nesrečo; nad 4O0 štirjaških milj z fuž m obdelane zemlja je z morjem zalila. Vsa žetev in vse soseske so popolnoma uničene; 700 vasi je popolnoma posutih in i-kiraj vsi ljudje so zgubili Sivenje. IHanaJska llorsa dne 3. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 4'> kr Enotni drž. dolg v srebru 82 • • Zlata renta......109 ■> 30 . 5'/, avst. .... 99 • 8U • Delnice narodne banke . . 8C> » — » Kreditne de^'ce .... 284 • 30 » London 10 lir sterlin . . 125 » 10 • Napoleon....... 9 » — » C. kr. cekini....... 5 » 93o0 - Kr. državnih mark ... 61 » 93 • BDIR08T Nič več kašlja P*rani čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh .'strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. £ ^Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin Jn čisti kri. ima dober okus in velja en »zavoj za 9 đnt OO n. I Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestevje života in proti madrona |iz soka aeke posebne rastline, katerih ,»speto je velik, posebno pri zaprtem tru-jjplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Sna Škatlja velja 30 Mold 4-10 P 1 a S t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in debelej koži — itena 3 plaštrov za kurja očesa 35© Noldov. — Ena steklenica tinkture 40 »oldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni R o t i m , v Gorici v lekarni Criatofolletti in Pontoni i v Ajdovščini ▼ lekarni G u g 1 i e 1 m o T tej lekarni goTon se tudi slovenski. Pravi tropinovec aViTtf: staro in novo blago dobiva se po j.ko nizkej ceni pri Ivanu Wagner, I istniku tovarne za žganje v Mo Ojerskena. 3—8 #vlc«r»kA Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-neni kataru, gorečiče (rzavci^pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanjiln gnjusu, glavobolu, (ako boli iz Želodca) krč v Želodcu, zanašanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistum, bolezni na vranici in jetrih ia tudi i roti zlati žili aH ha morojdam. Gena steklenici je z nakazom vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju varhu. 18-52 O. Brady Kreaieler, Morava. V Trstu Vh pa dobitn pri lekamlčarju .1. Seraval o blizo KtareRa »v. Antona._ , PDtii; VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po vi§ih oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) ea fllialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djt-lovanje pokazuje u žeiudcu i kod probavljja-judih organah; nadalje čisti krv lzpravljajuć slabinu i tromost i pospjeSujuč tek. On čisti polagano, unifttuje gljiete ublažujući krmiičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Uztne li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmah. proizvirućih koli od pokvarena /raka, loli od epidemijah zato je izvrstan liek proti groinfei i proti koleri. Ono pako sto sačinjava pravu OBebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od Škodnih posliedicah, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista iza malo danah čovjek, koji se •luži tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i Čuvstvo blagrstanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim ca svski rad. 16—10 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko ruzprodnju svoga likera, kojt se može dobiti u svib kavanah i rakijašnieah Podpisani nrznanja p. n. obČins*vu, daj« odprl v ulici Barriera recchia 3t. B. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solČn ke. 13—21 Giulio Grimm. Zdravilni plašlcr (cerotV Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spr menil« v raku. ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pom»ga v ooleči ah materinskih i. t. d. 56 intna »kušnja z Izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neStevilnih spričalih, katete se morejo pokazati vsakemu — dobiva se h v lekarni 10-4 Rovfla, Corso št. 47. LA FILIALE IN TRIESTE deli* i, r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito VERSAMENTI IN CON I ANTI Baneonote: 3 °/n »■««• Intereeee vene preavvlae dl 4 glornl 3'|* » » > > i 8 > 3'|, •• ■ • ■ »30* Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d* interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del riapettivo preavviso Napoleoni: I 3 ®i0 mano Interesse verse preavvlae dl 30 plerel 3'|(t » » » • ■ 3 Meti 3'|t • » » ■ • • 6 • Banco Giro: Ban enete 2'/»*/« »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo. Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valorl. divise e incasso couponn ',//„ Antecipazioni sopra ¥farrants in contanti, interssse da con-venir9i. Mediante apertura di credito a Londra provvipione per 3 mesi. • efTettl 6% intereise annuo sino 1* importo di 1000 per importi superiori da con-Trieite, 1. Ottobre 1883 48-39 M k I i TTL i Nova prodajalnica vencev iz starih in ».veŽih cvetic, kakor tudi vencev iz peri po 80 kr. in več, ter velika žaloga TRAKOV z pozlačenimi besedami, odprli se Je na Lesoem trgu (hiša Mine.rhi). Podpisani je sprejel za »avnatelja g. Ivana Crasso, znanega cvetličarja iz Stare mitnice, radi Česa upa, da da bode slavno občinstvo mnogoštevilno počastilo, ker ima v svojih kon-servah vsakovrstnih rnstlin in cvetic na razpoloSaj p. n. obdlnŠtvu. Anton Zulian, cvetličar iz Rojana. Resnica traja najdaljše. Kupil nem na nekej dražbi vse zalogo neke Imenitne tovarne plaht za hiSno rabo in za konje in to ine sposobljuje, da morem prodajati po le for. 1'80 komad lepih, debelih nepokončljivih KONJSKIH PLAHT te plahte so 190 centimetrov dolge, 180 centim. Širok« Z raznobarvantmi bordurami i debele, kakor drska, torej nepokončljive. OdpoS lja se le proti predplači ali pa proti povzetju. Vaaki. dan ae te plahte razpošiljajo no vsem svetu in so povsod priljubljene ker rabijo tuj^i kakor E o Celjsko poerinjalo in so poprej stale več akor Se enkrat toliko. Adresa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien Oberdttblin, Mariengasse 31. V lastnej hiSi. Opomin. Ker se od mnogih strani poakuSa, da bi se ljudstvo zapeljalo po ponn-rejenju mojih nainarnl, opominja s« s tem vsHcega da kakor redna in solidna hlSa znana firma «Exporthaus Austria* nema nobenih podružnic, ampak da ima svoj edini sedež v DAblln^-u in da od tam blago razpošilja na vse ieraje sveta. 4—12 t Tužnpga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je predraga naša hčerka oziroma sestra danes v petek ob 1 uri zjutraj v 5. letu svoje starosti po dvo-dniivnej bolezni sladico v Gospodu zaspala. V Materiji, 30 oktobra 1885. Termina Kastelic I Pepina Kastelic > sestre Kaspar Kastelic Ivanka Kastelic starši. Vsem blagitn sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so dukazali svoje sočutje do našo družine v času bolezni našo nepozabljive hčerke IKKicice in so rajnkej skazali zadnjo čast, izrekamo nnjitskrecfejšo zahvalo. V Materiji, 31. oktobra 1885. Rodbina Kastelic. VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele rnoike obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 niPttov) poAilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 20—20 se zameniti. UMiMMMMMI^mTMlllir Visoko častiti eospod 1 Zapustiti som moral mojo družino za8dnij. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo Cez osem dnij sem se vrnil in glej Žena in otrobi so bili bolni. Najbolj nevarno bolnn je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je zivžila je zop-1 izbljuvala, vrhu tega pa imela še veliko drisko. Dva zdravnika sla jo zdravila, ali vse zastonj. Oba ita obupala, da otrok kdaj Se ozdravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr. Boza življenskega balzama, in sem jej vsaki dan še tri Žlice dal. Čudo Božje 1 Otrok mi je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mogla Moriti, dosegel Vaš dr. Roza Življenski balzam in refiil sem svojega otroku gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaZ ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja še la-hvala do Bogu. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanjem Alojzij Zadak, trgovec z mesom. Budap^šta v mesecu avgustu 18S4. leta. Visoko spoštovani gospod 1 Iz srca Vam izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, •j kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. UŽe sem obupal, da kedaj še ozdravim. Se enkrat mojo nijsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem Štajerskem. Fzrdtnand Leitner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoll od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanla, kur ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr, BOSA življenski babam, Napravljen iz najboljših, zdrnvniško najkrep-kejših zdravilskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih pre-bavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dohiva zopet poprejšno moČ in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domaČe zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Svarjenje ! Da Be izngh" neljubim tihjmkiiin, /liro proaiin vse p. n- Kg. tiarofinika, naj |H)Vd<<«H izrefno dr. Ilmuv tivljtnthi-hultavt i* lekarne H. Frupnor-Ja v Pragi ^fth tevnjo, kajti npaail sem, da ko ntt'oCnikl na v«8 krajih dobili neiiapeluD /me.-t, ako «■> zalilfvali »amo 2iv(jttnakl bul žutu, in na izrefinodr. Uotnvrga ti vlj antikna balzama Pravi dr Rosov žiiljensKi balzam dobi ne samo v glavnoj zalogi izdelalca H. Fra/ntr-ja lekarna »k eroeniu orlu« v 1'ragi, Kcko der Sporser-giune Nr. 205—3. V TRSTU: P. Prrndini. (1. Forahonehi. J,-k. Ser-ravaVo, Kil. run I.tiltnburg, .1111, SuffiTia iu K. Zan'tti, lekarnlfiarji. V GORICI: G. Orišlo/olrtll, A. l>l. Oiroruo'i, O. H. Patt/ovi. K. JCtirmr, lekarničarjl. V OCIELJI: Mamuta J'K/ia- V LJURL.1ANI: O. Pi coti in J. Svoboda, lekur-niffa Ja. V ZAGREBU: C. Aratim, lekurniCar. Vit lekarnt. in vttj« trgovine z materijalnim blagom v Avttro-Ogtrtkej imajo taloga trga tivljemkrga balzama. Tam se tudi dobi: Prazko domače mazilo zoper bule, tane in vnetje vsnkf* vrste. Ako su leimiii prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojuih tokih, pri Crvu v prstu in pri iiohtanji, pri /lezah, oteklinah, pn izmaleenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revtuatiSne oteklme i i putikn, noimr k onlfino vuatje v kolenih, rokah, v ledji, C« ni kdo nogo »pahne, anper kurja o6o«i in potu« uoge, pri razpnkanih rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku mrSebov, zoper tukoSe rane, odprte noge, zoper raka iu vneto ko*" ni boljšega zdravila, ko to maillo. Zaprte bulo in otekline B« hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potepu* mazilo i> kratkem vio gtiojico na-ue, in rano ozdravi. — To mazil > je zato tako dobro, kar hitr' pomaga 111 ker »e po njciu rana p ej ne tuc«U dokler ni via bolna gnojita veti potegriena. Tudi Zabrani ras divje.a mesa in obvaruje pred suetom (črnim pri' sadom); tudi boletiine to hladilno mazilo pogpeMi. — Odprta iu tekoče rane se morajo z mlafino vojo muiti potem f!e 1« «e ma/.ilo ua nje prilepi. III—80 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Hnlzam za uho. HkuHeno iu ]io ninoz h poskusih kot najzanealjtvejK« sr-dstvo znano, odstrani uuvliihost iu po lijem so dobi tudi popolno u Cd zgubljeni sluh. 1 akleuica l gld. a. v. Lastnik driiAtv^ .KDINOST« — iadaieij id odgovorni uredniic: VIKTOK DOLENC Nov^ tmurn» V. DOLENC v i r»n,