Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-tamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko potifiiiko glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „ Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2-50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Naše zahteve glede učiteljske stalnosti.
Nobena reč ni učiteljstvu tako potreb« na za mirno kulturno in prosvetno delo ter poglabljanje v svoje službeno delo, ki se mora vedno naslanjati na razmere in oko« lico, kakor stalnost na službenem mestu.
Lahko se prestavijo uradniki drugih strok in se postavi novega uradnika na iz« praznjeno mesto, pa bo šlo delo enako na« prej in ne bo stvar trpela.
Pri učiteljstvu, ki mora delati v skla« du z okolico in moTa usmerjati svoje delo z razmerami in potrebami kraja, v ka« terega se mora uglobiti, je drugače. Izpre« membe so v tem pogledu zelo škodljive za stvar.
To so uvideli že vsi stari stvaritelji šol« ske zakonodaje in so ločili učiteljstvo v stalno in nestalno. Stalno učiteljstvo se je smelo premeščati le po neizogibni službeni potrebi, ki pa ji je vedno prej sledil disci« plinski postopek, ali pa se je izvršila pre« mestitev po službeni potrebi iz res stvarnih razlogov in v sporazumu s prizadetim.
Stara šolska zakonodaja varuje učitelj« sko stalnost s čl. 109. in 110. drž. šol. zak., oziroma dok. šol. in učnega reda, na pod« lagi teh temeljnih določb so izdelane po« trebne določbe deželnih šolskih zakonov, ki omejujejo premeščanje učiteljstva in mu dajejo stalnost.
V pogledu dež. šol. zakonov pride v poštev § 33. dež. šol. zak. za Kranjsko od 29. aprila 1873, oziroma od 9. marca 1879 ter § 11. in § 15. dež. šol. zakona za Štajer« sko od 17. maja 1877 dež. zak. 15 pril. 13. poleg drugih dopolnilnih členov.
Pred vojno se je smatralo učitelja, ki je dobil svoje stalno službeno mesto po razpisu, za nepremestnega, in se ga je pre« mestilo le na lastno željo, vsaki premestit» vi iz službenih -ozirov pa je sledila prej vedno disciplinarna preiskava in razsodba. Drugače se učiteljev, ki so imeli stalno službeno mesto po razpisu, ni premeščalo.
Tudi ob uveljavljanju uradniškega za« kona se je uvidela in čuvala učiteljska stal« nost. Zato je določal čl. 234. čin. zakona, da dobe vsi uradniki stalnost po novem zakonu šele čez tri leta, t. j. septembra 1926, a iz« vzete so one stroke, ki niso smele biti po čl. 224. čin. zak. 1. 1923. postavljene na raz« položenje.
Čl. 224. čin. zak. pa določa, da se ne po« stavljajo na razpoloženje poleg drugih ; učitelji, ki niso smeli Ibiti po dosedanjih za« konih ne premeščeni in ne odpravljeni iz službe.
Dasi je finančni zakon iza 1. 1926./27. podaljšal nestalnost državnega uradništva do leta 1929., je zopet izvzel one stroke, ki jih omenja čl. 224. čin. zak.
Sedaj je pa izšla nova odredba, ki tol« mači premeščanje učiteljstva po čl. 71. Gla« si se sledeče:
Ministarstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca odeljenje za osnovnu nastavu O. N. br. 45.222, 5. jula 1927. god. u Beogradu.
Po pitanju, da li učitelji, koji su dobili svoje stalno mesto stečajem, a su bili pre« mešteni na osnovu čl. 71. Zakona o činov« nicima, zadrže i dalje svoje mesto, dobijeno stečajem, dalo je Ministarstvo Pravde, Cen« tralna Komisija za izvršenje zakona o či« novnicima, pod Br. 34.685 od 6. jula 1927. godine ovo mišljenje:
»Stalnost u zakonskom smislu, po izu« zetku učinjenom odredbom čl. 234. Zakona ° cinavnicima, uživaju oni učitelji koji po ranijim zakonima nisu mogli biti ni preme« steni ni iz službe uklonjeni, bez naročitih, zakonom za to predvidjenih razloga, a ne i oni koji takvu stalnost po svojim ranijim zakonskim propisima nisu uživali. Takvi m°gu da budu i administrativno premešteni, Po odredbama čl. 71. Zakona o činovnicima, up r k os tome što su svoje mesto dobili even« tualno i konkursom, jer konkurs u takvom slučaju, nije zakonom predvidjena garantija stalnosti, več izvesna tehnička procedura Pnlikom popunjavanja upražnjenih mesta, Kojom se administracija može da posluži. ?a odatle ne nastaje nikakvo pravo nepo« Kretnosti, za one koji su svoje mesto na taj način dodali, a kojima inače ta nepokret« širn i za§arantovana zakonskim propi«
Samim tim dat je i odgovor na pitanje °Pstinskoj pripadnosti«.
dol Ji tcga tolmačenja bi sledilo, da veljajo ]je r?e starih zakonov samo za one učite« Po'r S-° pred uradniškim zakonom dobili temb?nP?o^službeno esto' ^ d'° L seP* Služhn" ' Za VSe drU§e Pa- ki SO dobili Pa ie Z iazPlsom P° uradniškem zakonu čl. 7i ^Pako- kakor če bi dobili mesto po sleH,/'C!n" zakona. Isto velja analogno tudi sieae izjem v čl. 224.
Iz tega je razvidno, da je nastal po se« danjih tolmačenjih, o katerih pa je še vedno vprašanje, ako bi držala pred Državnim Svetom, velik pravni kaos, ker to naspro« tuje čl. 71. čin. zak., ki jasno določa: »Od« redbe o premeščanju ne veljajo za usluž« bence, ki jim je s specialnimi zakoni za« jamčena nepremestnost.« Tu4i za stalno uči« teljstvo je premestnost s specialnimi zako« ni omejena.
Jasno je, da so s to določbo tudi za uči« teljstvo podaljšane vse odredbe starih za« konov in omejitve premeščanj učiteljstva na stalnih razpisanih mestih ter je smatrati, da veljajo omejitve starih zakonov glede premeščanj tudi za vse one, ki so po uve« ljavljenju uradniškega zakona dobili svoje mesto z razpisom.
Stalno (po razpisu) nameščen učitelj se sme premestiti le na lastno željo, iz važ« nega službenega obzira ali vsled discipli« narne razsodbe. (Določbe starih zakonov).
Še večji kaos so ustvarila oblastva sa« ma, ker so pričela zahtevati od učiteljstva tudi izven razpisa, da samo vlaga prošnje, in to celo če pride zaradi ukinitve razreda na razpoloženje (preden so eno leto na razpoloženju). Te prošnje potem oblastno tolmači kot lastno voljo in prošnjo, samo da ni treba plačati selitvenih stroškov.
To je v nasprotju s členom 71. čin. za« kona, ki v prvem odstavku pravi: da pri« padejo selitveni stroški onim, ki so preme« ščeni brez lastne volje, toda po neizogibni službeni potrebi; v drugem odstavku pa pravi: če se premestijo uslužbenci po svoji prošnji ali če dva uslužbenca zamenjata službena kraja, jim ne pripadajo stroški za selitev.
Res je, da v čin. zakonu ni pravega tolmačenja kaj se smatra za premestitev po lastni prošnji, izvzemši analogije iz prvega odstavka čl. 71. (brez lastne volje), a stari zakoni (čl. 34. kr. dež. zak.) imajo to tolma« čenje samo v nemškem tekstu, ki tolmači premeščenje na lastno prošnjo le za redno
kompetenco (torej razpis) in medsebojno zamenjavo službe. Za vsako premestitev brez lastne krivde in prošnje, ali za slučaje nadomeščanja, pripadajo selitveni stroški. (§ 35. dež. zak. za Kranjsko).
S tem je dano dovoljno tolmačenje čl. 71. čin. zak. in uredbe o povračilu selitvenih stroškov. Potreba bi bilo samo v par kon« kretnih slučajih pritožbe na Državni svet, v svrho popolnega razčiščenja tega vpra« šanja. Sedaj so po tej praksi popolnoma ustavljeni selitveni stroški. Ali upravičeno, ali neopravičeno, to naj se izkaže!
Naše zahteve v pogledu stalnosti so pa sledeče:
Učitelji, ki so dobili stalno mesto bo razpisu, so nepremestni.
Premestitev teh učiteljev se izvrši lah« ko le v sledečih slučajih:
1.	če sami prosijo za drugo razpisano mesto;
2.	po službeni potrebi in to samo prva dva meseca v začetku šolskega leta, če se zaradi premalega števila otrok na šoli za« tvori razred in ni na šoli druge nestalne učne osebe, ki pride v takem slučaju v prvi vrsti v poštev. Drugače se premesti stalni učitelj, ki je poslednji prišel po razpisu na šolo. Če se med letom ali v naslednjem letu otvori na tej šoli nov razred, ima tako pre« meščeni stalni učitelj pravico, da se vrne na to šolo;
3.	kazensko, ako je krivda disciplinsko dokazana in pravomočno izrečena po disci« plinskem sodišču;
4.	ako tri leta zaporedoma dobi učitelj nezadostno oceno;
5.	ako se dvema stalnima učnima ose« bama dovoli zamenjati službeno mesto.
Ne more se pa braniti šolski upravi, da razpolaga z nestalnimi in začasnimi učnimi oselbami. Vendar je tudi tu izvojevati go« tove norme da se izognemo partizanskemu premeščanju začasnega učiteljstva.
Iv. D.
Prvi samoizobraievalni tečaj Pov. UJU v Ljubljani.
Tečaj je končal z velikim uspehom. — Velika udeležba iz vseh društev poverjeništva. — Obisk vztrajen in zelo velik. — Referati na višku in globoki. — Tudi beograjsko poverjenišivo UiU je odposlalo svojega zastopnika na tečaj. — Tečaj Je začrtal važen kulturni in nacionalni
pravec učiteljstvu.
Globoke brazde smo začrtali v kulturno in nacionalno delo učiteljstva. Pravilno je naglasil zastopnik beograjskega poverjeni« štva UJU, da se je slovensko učiteljstvo s tem tečajem postavilo v najpozitivnejšo kulturno in nacionalno služlbo narodu.
»V službo narodu!« je bilo pravo geslo vse smeri, ki so si jo začrtali tečajniki in to geslo ponesejo sedaj v svoja društva. Uspeh je zagotovljen!
vsega tečaja, kar je prejel vsak udeleženec takoj ob prihodu. Vodil je tudi podrobno evidenco o poteku tečaja ter skrbel za dru« žabna razvedrila udeležencev. Vsa čast mu za požrtvovalno in vzorno izvedbo svoje naloge.
Obisk v poedinih dneh.
STATISTIČNI IZKAZ
samoizobraževalnega tečaja od 25. do 30. avgusta 1927.
Udeležba iz poedinih društev.
Iz društva	Tovarišev	Tovarišic	Skupaj
Brežice-Sevnica......	5	3	8 i
Celje...........	1	3	4
Črnomelj.........	2	3	5
Dolnja Lendava......	1	3	4
Gornji grad........	—	I	1
Kamnik . ........	3	16	19
	3	10	13
	1	1	2
	1	2	3
	6	6	12
	1	3	4
	X	4	5
Ljubljana - mesto......	13	18	26
Ljubljana-okolica......	14	16	30
Ljutomer.........	—	S	3
Logatec ..........	5	6	10
Marenberg.........	2	2	4
Maribor-mesto.......	2	—	2
Maribor-okraj.......	—	2	2
Mežica..........	2	2	4
Murska Sobota.......	1	—	1
Novo mesto........	2	6	8
	4	4	8
	2	9	11
Slovenska Bistrica......	2	2	4
Slovenjgradec.......	1	1	2
Šmarje - Rogatec......	2	3	5
Šoštanj..........	—	1	1
Vransko .........	—	1	1
Drugi udeleženci(ke).....	9	20	29 1
Skupaj . . .	| 86	145	231
	25./VIII.		26./VIII.		27./VID.		29./vm.		30,/Vin.	
	dop.	CK O a	dop.	pop.	dop.	fii o C.	dop.	d o f&	•dop	Oi o a.
tovariäev . . . tovarišic . , .	68 113	65 109	70 116	70 108	70 108	63 104	54 119	57 117	52 117	53 117
skupaj . .	181	174	186	178	178	167	173	174	169	170
Povprečno je obiskalo tečaj.
	25./VHI.	26./Vm.	27./VIH.	29./VÜI.	30./VIII.
	66'5 111	70 112	665 106	55-5 118	52-5 117
skupaj . .	177*5	182	1725	1735	169-5
povprečno ves tečaj	175				
Pripravljalni odbor je preskrbel vsem udeležencem stanovanje deloma v Aka« demskem kolegiju, deloma v Invalidskem domu, prehrano pa v uradniški menzi. Iz« dal je tudi potrebna navodila in spored
OTVORITEV TEČAJA.
Tečaj je otvoril v imenu vodstva tečaja poverjenik tov. Andrej Skulj s slede« čim nagovorom:
Ko smo na celjski skupščini s sprejet« jem deklaracije prelomili s starim pravcem in starimi tradicijami je bilo nujno ugoto« viti smernice za naš delovtii, kulturni in prosvetni program, kateremu naj sledi naš sleherni član, kakor celotna organizacija. Program, po katerem bomo usmerili in na katerem, bomo utrdili organizacijo, naše članstvo pa usposobili za veliko kulturno misijo med narodom ter tako dosegli one stike in vezi, ki morajo vezati slednjega učitelja z najširšimi krogi naroda.
Vsi veste, da smo morali še po celjski skupščini biti ljut boj, da smo morali raz« čistiti pojme, utrditi omahljivce in poučiti nevedne. Po tej odločilni borbi je napočila sedaj za nas doba konsolidacije in pričeli smo ideje konkretno formulirati.
Stoprav leto kasneje, na letošnji skup« ščini v Kranju smo mogli stopiti pred uči« teljski forum, pred delegacijo, s svojim de«
lovnim in prosvetnim programom. Odu« ševljeno je bil sprejet pravec našega bodo« čega dela, Iki naj v nas vzlbucji pravo sta« novsko zavest, po njej nas osamosvoji ter prešine z resno voljo za pravo kulturno delo med narodom.
Kdor hoče delati, kdor hoče biti ne sa« mo veren, ampak tudi pozitiven član svoje organizacije, mora biti točno in jasno po« učen kakšno je delo, kaj mu je cilj. Poučen mora biti o vseh vprašanjih, ki mu jih bo reševati ob vršitvi svojega poslanstva.
Da pa bo naše delo res uspešno, mora biti enotno usmerjeno po gotovem pravcu in imeti gotov cilj, to je: prosvetliti najširše plasti naroda, dvigniti njegove moralne sile, pomagati mu k zdravemu gospodarskemu razvoju, sebi pa ustvariti krepko od niko« gar odvisno organizacijo, po njej svobodno, zavedno in od nikogar odvisno ter gmotno dobro podprto članstvo.
V	dosego vseh teh naših namer pa je treba priprave, pouka in treznega preudar« ka. To doseči, je postala nujna potreba iz« obraževalnega dela v nas samih.
Ta zavest je rodila naš prvi izobraže« valni tečaj, katerega danes v imenu po ver« jeništva Ljubljana otvarjam z željo, da se v polni meri izpolnijo naše nade, da boste ve drage tovarišice in tovariši oni kvas, ki bo pomagal prekvasiti naše članstvo po sreskih društvih in s temi celotno organi« zacijo.
Pri vsem delu in skrbi je vodstvo or« gahizacije vzradoščeno, ko vidi, da je v naših vrstah še toliko tovarišev, posebno tovarišic (zlasti mlajših), ki streme po delu, ki iščejo poti, kako dvigniti in osamosvojiti samega sebe, stan in narod.
V	tej radostni zavesti Vas vse udele« žence našega prvega izobraževalnega tečaja najiskrenejše pozdravljam in Vam kličem: dobro došli, naši delavci!
Pozdravljam tovarišice in tovariše, ki so si nadeli težko nalogo in prevzeli teme ter vodstvo tečaja.
Pozdravljam dalje vse one, ki so sode« lovali v odsekih za preskrbo prenočišč, pre« hrane in v vsem ostalem, da našim tovari« šicam in tovarišem pripravijo kar mogoče udobno sožitje v dneh skupnega izobraže« valnega dela.
Ko smo bili pretečene dni na državni skupščini v Skoplju, me je iskreno razve« selila vest beograjskega poverjenika tov. Milana P o p o v i 6 a , ko mi je sporočil, da se udeleži našega izobraževalnega tečaja tudi zastopnik Poverjeništva UJU Beograd tovariš Tomo Kosti č. (Burni pozdravi beograjskemu zastopniku).
To je vesel pojav iskrenega tovarištva, znak pozitivnega stanovskega edinstva in solidarnosti med bratskim srbskim in slo« venskim učiteljstvom naše ' organizacije. Znak, da se hočemo v skupnem in enotnem delu za stan in narod medsebojno podpirati in izpopolnjevati, da dosežemo tisto du« hovno ujedinjenje nas vseh, ki ga predvi« deva naša deklaracija. (Dolgotrajno odo« bravanje).
PREDAVANJA.
Poverjenik je otvoril nato takoj pre« davanja.
Predavanja in debate je uredilo vod« stvo tečaja, ki je obstojalo iz posebnega odbora.
Organizacija učiteljske samoizobrazbe.
O tej temi je predaval tov. Alojzij H r e š č a k.
Referat je obdelal problem naše samo« izobrazbe in samoizobraževalnega dela. Kot temelj vsemu usposobljenju za stanovsko in narodno delo smatra študij družboslovja. Delo se ima razviti po krožkih in izvesti si« stematično po vsej organizaciji. Potom raz« glabljanja vseh perečih vprašanj bomo pri« šli do enotne stanovske ideologije, ki nam bo omogočila, da se osamosvojimo stanov« sko ter si postavimo lastne poglede tudi za svoje delo v narodu.
Referent je podal na podlagi svojih iz« vajanj sledeče teze:
I.	Ustvariti enotno stanovsko ideologijo.
II.	Sredstva: Splošna družboslovna iz« obrazba, spoznavanje bistva in razvoja li« beralizma, konservativizma in socializma.
III.	Ralzlogi za .organizacijo samoiz« obrazbe:
1.	Splošen dvig kulturne višine pri vsem učiteljstvu.
2.	Vzajemna pomoč posameznikov.
3.	Metodična pot k smotru.
4.	Finančno olajšanje.
IV.	Način obdelavanja snovi:
1.	Sestava krožkov: izvrši se pri dru« štvenih odborih že v septembru, združiti je po možnosti več šol, sestanki vsaj enkrat mesečno.
2.	Delo po krožkih:
a) Čitanje, diskusija in pojasnjevanje brošur.
b)	Izkušnje in načela za izvenšolslko delo.
c)	Navodila iz osrednjega izobraževal« nega odbora.
č) Sad privatne lektire in dela, ki se tudi smotreno upelje.
V. Naloge osrednjega izobraževalnega odlbora:
a)	Istočasno delo.
b)	Sestava brošur.
c)	Navodila za nje.
č) Pregled izvršenega dela.
d)	Intervencije v krožkih.
e)	Obveščanje v listih.
f)	Evidenca iizvenšolskega dela.
g)	Knjižnice.
b) Organiizacija vsakoletnega tečaja.
O tem predmetu se je vršila debata ves prvi popoldan in celo drugi dan. Referat in debato prinese »Popotnik«.
Nravstvena (etična) vzgoja.
♦
O tem problemu je referiral tovariš Jože Pahor.
Referent je razvijal temelje nravstvene vzgoje in opozarjal na pomanjkljivosti, na kateri trpi ravno zaradi tega današnja družba.
Opozarjal je konkretno na poedine pravce pozitivne etike.
Razvil je sledeče teze:
I.	Nravstvena vzgoja bodi prirodna. Talka je le če jo prepustimo materi (rodi« teljici).
II.	Nravstvena vzgoja je vplivanje na otroka v zvezi z zakoni snovnega sveta, v pravcu zdravega telesnega, duševnega in čuvstvenega razvoja.
III.	Nravstvena vzgoja začne s prvimi otrokovimi zaznavami, torej takoj po po« rodu.
IV.	Položi naj temelj nravnega člove« štva: jzmernost, poslušnosti fesnicoljub« nost, samodelavnost.
V.	Nravni človek se razvija po svojih potrebah in z odpovedjo, da ne zadene ob interese nikogar.
VI.	Cilj nravstvene vzgoje je za po« edinca nravna osebnost.
Posebno obširna ddbata se je raizvila v vprašanju, če je vzgoja že dovršena ob vstopu otroka v šolo in kaka vzgojna na« loga pripade šoli, ker je zastopal v tem re« ferent svoje posebno stališče. Opozarjamo na objavo v »Popotniku«.
Kmetska delovna šola.
O tej temi je referiral tov. Josip Dolgan.
Posebno zanimanje je vladalo za ta re« ferat. Udeleženci tečaja so z velikim zani« manjem sledili globolko začrtanim izvaja« njem tov. referenta, ki je nad vse konkretno obdelal svoj predmet.
Velika praktična izkustva so se vedno bolj kazala ob izvajanjih tov. referenta.
O svojem referatu je razvil sledeče teze:
I.	Naša pedagoška teorija naj ima pod« lago v sociologiji, gospodarstvu in psiho« logiji.
II.	Učitelj naj izvršuje svoje delo kot socialnozaveden človek, ne kot birokrat.
III.	Nova šola naj postane produktiv« na, kmetsko delovna šola.
Ves proces šole naj bo:
1.	Delo in doživetje otrokovo,
2.	refleksija v razgovorih in v uživanju umetnosti,
3.	razumno delo in umetniško udejstvo« vanje,
4.	telesna vaja,
5.	tehnika v čitanju, pisanju <in raču« nanju.
IV.	Doživetje doma in v vasi naj se iz« popolnjuje s sprehodi, obiski, izleti, časni« škimi novicami, zgodovinskimi povestmi, kinom, poizkusi, preizkušnjami in zbirkami.
V.	Mesto učnih predmetov naj se uve« de kompleksni pouk.
VI.	Učna oblika naj bodo razgovori in pripoved.
VIL Notranja disciplina naj nadomesti zunanjo.
VIII.	Telesne kazni naj se popolnoma odpravijo. Edina kazen naj bo izoliranje otroka.
IX.	Otrok naj uživa vse vrste umetno« sti in naj išče v njih idejnosti.
X.	Razumno delo naj otroci opravljajo na vrtu, v mlekarni in v zadrugah.
XI.	Umetniško se otrok udejstvuje:
1.	v dramatizaciji,
2.	v recitaciji,
3.	v risanju,
4.	v ročnih delih,
5.	v petju,
6.	v ritmičnem rajanju,
7.	v spisju.
XII.	One telesne igre se priporoča, pri katerih se vadijo tudi čuti in se da prilika, da otrok razveže svoje gibalne sile.
XIII.	Računstvo in geometrijo se po« učuje v zvezi z delom in doživetjem.
XIV.	Tehnika v čitanju, pisanju in ra« čunanju naj bo primerna otrokovemu raz« voju in naj ne sili.
XV.	Važna je učiteljeva osebnost in zmožnost, da zna rešiti probleme.
XVI.	Naše udejstvovanje v kmetski delavni šoli naj bo kolektivno in organiza« torično.
XVII.	V sioglasju iz višjo šolsko oblast« jo naj se le nekateri učitelji lotijo kmetske delavne šole. Kot navodilo naj jim bo učni načrt sestavljen le začasno.
« XVIII. Na podlagi poročil učiteljev se bo sestavilo koncu leta glavno poročilo, za začetek šolskega leta pa izboljša učni načrt.
IXX. Pri delovni šoli naj sodelujejo tudi starši.
Zelo obširna je bila debata o tej temi, kajti v debati se je Obravnaval tudi splošni problem delovne šole. Gornja navodila so se smatrala kot temelj vseh tipov delovne šole, če lahko o njih govorimo, tako kmet« skega, kakor industrijskega. Debata se je dotaknila tudi splošnega problema reforme našega osnovnega šolstva in učiteljišč.
Referat tov. Dolgana prinese »Popot« nik« z debato vred. Poleg tega bo tov. Dol« gan objavil tudi učni načrt za kmetsko de« lovno šolo in referat o vzgoji mladine v pio« šolski dobi, ki zaradi časa ni mogel biti uvrščen v program tečaja.
DRUŽABNI IZLET NA VRHNIKO V DOMOVINO CANKARJA.
V nedeljo je vodstvo tečaja za učitelj« Sko samoizobrazbo priredilo izlet na Vrh« niko. Ogledali smo si predvsem kraje, ki se nanašajo na Cankarjevo življenje. Udele« ženci so se vpisali v spominsko knjigo na Cankarjevem domu, nakar so se povzpeli po Klancu do Sv. Trojice, ki nudi poleg zgodovinskih zanimivosti tudi lep razgled. Od tod nas je vodila pot skozi Močilnik in Retje nazaj na Vrhniko, kjer se je razvila prijetna tovariška zabava.
Udeležba je bila zelo lepa, zlasti pa je bilo videti zadovoljstvo tovarišev iz mari« borske obl., ker so si mogli ogledati rojstni kraj velikega Cankarja, za kar gre zasluga zlasti tov. Malavašičevi z Vrhnike, ki je po« jasnjevala, oziroma razkazovala kraje, ki so v zvezi s Cankarjevim življenjem, oziroiria z njegovimi deli.
Da je izlet uspel, dokazuje mnenje ude« ležencev — da je minil prehitro.
Izvenšolsko delo učiteljic.
O tej temi je poročala tov. J o s i p i n a A h t i k o v a.
Zadnji trije dnevi so bili posrečeni skoro povsem delu tovarišic. To je pokazal tudi obisk, ker so se v velikem številu ude« ležile teh predavanj tovarišice. Tudi v de« bati so imele one prednost. K referatu so bile podane sledeče teze:
I. Stvarni razlogi iza delo so dani:
1.	Po gospodarskih in kulturnih potre« bah ljudstva.
2.	Po težnji učiteljstva zbližati šolo z narodom, da se reformira v zmislu sedanjih kulturnih in gospodarskih potreb.
II.	Osebni razlogi za to delo:
1.	Da učiteljica spozna ljudske potrebe.
2.	Da pridobi na vplivu med ljudstvom, ki edino more biti porok za nedotakljivost in razširjenje pravic učiteljskega stanu.
III.	Bistvo izvenšolskega dela:
1.	Navodila in nasveti ženi kot tovari« šici moža.
2.	Nasveti glede vzgoje otrok, gospo« dinjstva ter osebne in socialne higijene.
3.	Podobna, nekoliko specializirana na« vodila za dekleta po šolski dobi.
4.	Tudi sedanja šola mora podpirati vse to delo.
Temu referatu je na željo udeležencev sledil takoj drugi referat, da se je izvršila na to debata o skupnem vprašanju.
Priprava učiteljice za izvenšolsko delo.
O tem je referirala tov. Milka Um« bergerjeva. Ta referat je izpopolnjeval prvega. Predavateljica je podala sledeče teze.
I.	Učiteljica naj se zaveda potreb so« razmernega udejstvovanja moža in žene pri razvoju harmonične kulture naroda.
II.	Da učiteljica kot žena vrši svojo na« logo uspešno je potreba poglobitve in raz« voja ženske osebnosti v zmislu materinstva.
III.	Ideal žene naj ji bo prvoten tip sa« mo osvobojene zavedajoče se svojega po« nena, ne le dolžnosti, temveč tudi svojib človeških pravic.
IV.	Iz tega vidika naj nas vodi pot skoizi življenje, ki ga bo skušala z bogast« vom svoje osebnosti v delu in povsod lep« šati in izpopolnjevati.
V.	Poleg lastnih življenskih izkušenj naj ji služi v izpopolnjevanje:
a)	študij sociologije s posebnim ozirom na ženska vprašanja.
b)	Sodelovanje v organizacijah ženskih in stanovskih.
VI.	Tako pripravljena bo vršila svojo nalogo iz lastnega nagiba in z navdušenjem, v živi zavesti svojega pomena v verigi celo« kupnosti.
O obeh referatih se je razvila živahna debata, v katero so posegali tako tovariši, kakor tovarišice. Ženskemu vprašanju se je posvečalo dosedaj premalo pažnje v organi« zaciji. V tem pogledu znači tečaj znaten preokret na bolje, ker je posvetil ravno uči teljicam in njihovim vprašanjem veliko po« zornosti.
Metoda izvenšolskega dela.
Kakor referat o kmetski delovni šoli, tako je tudi ta referat, ki ga je podala tov. M ar i j1 a Dol g a no v a vzbudil splošno pozornost.
Veliko zanimanja so vzbudili praktični migljaji tov. Dolganove. K svojemu referatu je podala sledeče teze:
I.	Cilji izobrazbe kmetskega ženstva naj se ujemajo z bistvom dela in življenja kmet« ske žene.
II.	Svojo nalogo bomo rešile bolj s po« drobnim delom kot z znanstvenim razmo« trivanjem.
III.	Dekleta naj se družijo v krožkih, ki naj jih vodi učiteljica.
IV.	Predno povabimo dekleta, si mora« mo s svojim življenjem in Občevanjem v šoli pridobiti ugled in spoštovanje.
IV. Važno je, da se poprej seznanimo z razumnimi ddkleti.
VI. Od začetka imajo sestanki namen, da ustvarijo med dekleti razpoloženje.
VII.	Način vabila in kraj sestankov je glede na razmere različen.
VIII.	Snov predavanja, čitanja, razgo« vorov, naj se ravna po potrebah prilik in časa.
IX.	Od začetka naj bodo sestanki le enkrat na teden, in sicer v času ko nimajo dekleta drugega dela. Pozimi naj se vrši se« stanek tudi ob delavnikih. •
X.	Snov naj zavzema higijeno, gospo« dinjstvo in gospodarstvo v ožjem pomenu, nravnost in oliko, čitanje gospodinjskih in leposlovnih del, ročna dela, kuhanje in vrt« narstvo.
XI.	Kjer je več učiteljic naj delujejo
vse.
XII.	Naše delovanje naj se organizira.
Temu referatu je sledila zanimiva de«
bata, ki je poglobila vprašanje dela učiteljic med narodom. Pokazale so se široke vrzeli, ki so še odprte v tem pogledu. Prepri« čaAi smo, da nam prinesejo ravno te raz« prave novega duha in novega dela v naš stan.
Več o tem bo v »Popotniku«, ki bo po« svečal tudi temu vprašanju posebno po« zornost.
Gospodinjski tečaji.
To vprašanje je obdelala z vidno veli« kim praktičnim znanjem tov. F r a n j a S u š n i k o v a , ki je podala k referatu sle« deče teze:
I.	Zahtevajmo reformo učiteljišč v zrni« slu kmetslko«gospodinjskega pouka, in sicer:
a)	V vsakem letniku naj se poučuje kmetsko gospodinjstvo vsaj po dve uri na teden.
b)	To teoretsko podlago naj izpopolnju« je praksa, in sicer eden štiri mesečen ali dva dvomesečna kmetsko gospodinjska te« čaja, ali pa naj se v enem izmed letnikov absolvira kuhanje in praktično vrtnarstvo, potem bi zadostoval dvomesečen kmetsko gospodinjski tečaj.
II.	Pouk na učiteljiščih naj se poveri izprašani učiteljici kmetskih gospodinjskih šol z večletno prakso.
III.	Dokler nimamo dovolj naraščaja vzgojenega na reformiranih učiteljiščih, po navedenih smernicah, naj se prirejajo tro« mesečni tečaji, in sicer v spomladi.
IV.	Višja šolska oblast naj uredi, da se vsako leto prirejajo kratki praktični kme« ti j sik o gospodinjski tečaji za učiteljstvo v svrho izpopolnitve v tej stroki.
V.	Oblastni odbor naj skrbi, da se za vsak okraj nabavi kmetsko gospodinjski in« ventar, da bi se zamogli vršiti čim preje kmetsko gospodinjski tečaji.
VI.	Kmetsko gospodinjske tečaje, kate« re prireja oddeldk za kmetijstvo, naj tova« rišice podpirajo in skušajo po možnosti na« daljevati započeto delo.
O tem referatu se je vnela zelo obširna in zanimiva debata, ki je razjasnila marši« katero vprašanje. Videti je bilo veliko za« nimanje za ves problem delovanja učiteljic med našim kmetskim narodom ter voljo učiteljstva, da posveti svoje delo pozitivne« mu delu za narod.
Vse debate je pospešila praktična orga« nizacija istih. Debaterji so se lahko prija« vili z listki. Udeleženci so pa lahko tudi brez imena stavili na vodstvo tečaja na listku napisano vprašanje k referatu, na ka« tero so prejeli potem odgovor in se je raz« vila debata. Udeleženci pa so imeli na raz« polago tudi poštni naibiralnilk, vprašalno skrinjico v katero so vrgli na listku napi« sana vprašanja, ki so se potem obravnavala.
SESTANEK REFORMATORJEV NAŠE ŠOLE — POBORNIKOV DELOVNE ŠOLE.
Naši poborniki delovne šole so tvorili na tečaju posebno skupino. Tudi zvečer so se sestajali še posebe, kjer so debatirali in razpravljali o delovni šoli in izmenjavali svoja izkustva.
Tov. Vrane je nudil tudi ostalemu učiteljistvu v tem pogledu posebno prilož« nost za poglobitev v delovno šolo. Zadnji popoldan je sklical potom predsedstva teča« ja izven programa tečajnike, ki se zanima« jo za delovno šolo. Udeležba je bila velika ter so tečajniki z velikim zanimanjem sledili praktičnim izkustvom tov. V r a n c a.
Druge zanimivosti iz tečaja.
Udeleženci tečaja so si na povabilo rav« natelja tov. R a č i č a ogledali tudi Osrednji zavod za žensko domačo obrt.
Tov. Jurančič je razobesil svoje za« nimive statistične tabele ter razložil svoj sistem zbiranja domorodnega gradiva in statistični materijal, ki mu praktično služi pri pouku.
Prof. državnega učiteljišča v Mariboru g. dr. Ž g e č je razlagal svoj sistem podat« kov in spoznavanja življenskih in drugih razmer otrok na podlagi posebnih vprašal« nih pol, osebnih popisnic, ki nam dajo za« nimive rezultate. Udeleženci so videli sta« tistično sintezo te akcije v tabeli tov. D o« b r š k a.
MIŠLJENJE ZASTOPNIKA BEOGRAJs
SKEGA POV. UJU O TEČAJU.
Zadnji dan ob sklepu predavanj je za« prosil besede zastopnilk beograjskega po« verjeništva UJU tov. Tomo Kostič, ki se je udeležil vseh predavanj in debat ter vseh prireditev ob priliki tečaja ter se je izrekel o tečaju sledeče:
Drugovi i drugarice! Sprečen drugim poslovima, ne mogu prisustvovati vašoj po« podnevnoj sednici. S toga uzimam reč da vam se, na prvom mestu zahvalim na sr« dačnom i bratskom dočeku kao i drugar« skoj pažnji koju ste mi svuda ukazivali.
Po tom hoču da izrazim svoje zadovolj« stvo i radost što sam, iz vašeg rada, video da bratsko slovenačko učiteljstvo ozbiljno misli i pametno radi.
Moje je zadovoljstvo tim veče, što sam video da je celokupan rad ovoga tečaja po« svečen samoobrazovanju učitelja u pravcu službe narodu.
Uveren sam, da če se na ovakvim teča« jevima kao i na vašim zlborovima sreskih društava nastaviti rad na stvaranju jedne učiteljske ideologije. A ta učiteljska ideolo« gija več se na ovom tečaju ocrtava u prav« cu službe narodu: s narodom i za narod — raditi u narodu za narodno dobro i napre» dak.
Ali na tom putu službe narodu — vi ste, drugovi i drugarice, toga potpuno svesni — ne čeka ju vas same ruže i bosiljak; na tom putu mnogo je trnja i, ko njim grede, mora biti pripravan da svakog časa ponese na svojim plečima krst svoj, a da mesto vrela slave stavi na glavu trnov venac. Ali bez žrtava nema progresa, nema napretka!
U to ime ja vam, drugovi i drugarice, želim istrajnost u radu, kako bi vaše delo bilo. krunisano uspehom. Pozdravljam vas sa »Živeli!« Ostajte zdravo! Hvala vam!
ZAKLJUČNI GOVOR POVERJENIKA ANDREJA SKULJA.
Poverjenik Andrej S k ulj je zaklju« čil tečaj s sledečimi besedami:
Tečaj nam je podal s svojimi referati, debatami in predlogi toliko pozitivnih mi« sli, praktičnih nasvetov, zaključkov — da je kratkomalo nemogoče v kratkih besedah podati reasume onega dela, ki smo ga v teh dneh izvršili.
Padla je pregraja med učiteljstvom in nismo se vprašali kdo, temveč kaj je pred« našal. Od skrajne levice do skrajne desnice opredeljeno učiteljstvo je v teh dneh po« kazalo, da je mogoče v največji strpljivost' nam obravnavati skupno tudi za nas važna kulturna vprašanja. Vsi predsodki, da ni možno skupno delo, so ovrženi. Mirno re« čem, da se je marsikateremu odprl nov svet. Lahko smo z uspehom zadovoljni vsi! Pre« pričan sem, da niti eden od nas ne odhaja praznih rok — vsak si je nekaj pridobil.
V	glavnih ciljih — pomagati narodu, dvigniti ga, postati pravi narodovi učitelji — smo si vsi edini — in to je najvažnejše. Ako so bila mnenja glede potov in metod v dosego tega cilja še ralzlična in so se krc« sali nazori, to nič ne de! Pri praktični iz« vedbi se bomo učili in izpopolnjevali. »V službo narodu!« nam bodi temeljno geslo našega dela.
Eno pa se mi zdi potrebno, da še po« sebej ugotovim, ne toliko morda zaradi nas samih, ampak zaradi onih, ki naše delo z zavistjo ali z nerazumevanjem gledajo in bi mu morda radi podtaknili druge namene, kakor jih ima.
Govorili smo o potrebi, da si ustvarimo enotno stanovsko ideologijo. Govorili smo o potrebi družboslovne (sociološke) izobraz« be, kot prvenstveno najvažnejše potrebno delo organizirane samoiizobrazlbe. Da ne bo nihče delal hote ali nehote napačnih za« ključkov, ki bi jih nam in našemu delu na« sprotni krogi izrabljali, kakor da hočejo voditelji samoizobraževalne akcije učitelj« stvo duhovno in politično uniformirati in ga speljati v socialistični tabor, moram ofi« cielno kot predsednik organizacije izjaviti:
Te naloge samoizobraževalna akcija ni« ma in je ne more in ne sme imeti!
Ustvarjati enotno učiteljsko ideologijo ne pomeni, da si hoče učiteljstvo kot ta« k o ustvariti svoj življenski in svetovni na« zor — se nekako umetno izolirati in opre« deliti od drugih kulturnih in političnih sme« ri. Nemogoča in absurdna je taka misel, saj je nemogoče vse učiteljstvo idejno unifor« mirati. Ne — enotne učiteljske idealogije v tem smislu — ampalk v smislu deklaracije hočemo stvariti. Mi se moramo zavedati katere so naše skupne naloge, skupne dolž« nosti, skupni cilji — in po katerih potih, metodah bomo to skupno nalogo dovršili, te skupne cilje dosegli. Te skupne naše na« loge in skupni cilji, ki jih je preobilo, bodo tvorili našo enotno stanovsko ideologijo, ki si jo hočemo ustvariti!
Da se zavemo katere so te naše 3kup« ne naloge in skupni cilji, ki nas družijo — pa bodi da stojimo na tem ali onem sve« tovnem naziranju — da vemo do klej gredo naša dela skupno in kje se ločijo, zato je treba globljega spoznanja onih činiteljev in onih sil, ki dajejo smer življenju naroda in njegovemu razvoju.
In edino ta namen ima ona družbo« slovna (sociološka) izobraziba, ki jo danes nujno zahtevamo za vse učiteljstvo.
Učiteljstvo rabi nek kriterij za svoje delo, za svojo idejno orientacijo, da bo spo« sobno ustvariti si v vseh vprašanjih jav« nega življenja svojo lastno sodbo in delati po lastnem prevdarku.
Družboslovje (sociologija) je zna« nost, ki jo mora vsaj v osnovnih obrisih poznati vsak, ki se šteje za izobraženca — poznati pa jo mora predvsem učitelj, ki de« luje med narodom. Sociologija ni ista ka« kor socializem, ampak je veda, ki se da objektivno, kritično, znanstveno pro« učevati — in to hočemo.
V	smislu deklaracije je naloga organi» zacije, da vzgaja učiteljstvo k samostoj» nemu mišljenju. V tej službi stoji tudi vsa naša samoizobraževalna akcija. Kdor se boji samostojnega učiteljstva je ne bo odo« braval — kdor pa ima pogum pogledati res« niči v obraz, in sprejeti boljše spoznanje, ta bo pozdravljal naše delo.
To se mi je zdelo potrebno ugotoviti. Povdarjam pa, da gremo s trdno zavestjo,
da delamo dobro — svojo ravno pot. kdor je za resnico pojde z nami, kdor se je boji, bo proti nam!
Delo, ki smo ga pričeli je ogromno, da gigantsko. Treba nam je velike vere. da ga bomo zmagovali, velikega optimizma, da ne omagamo. Vsak naj zastavi vse sile tam, kjer se čuti najbolj močnega. Zavedajte se tovarišice in tovariši, kako ogromne naloge ste naložili baš naši centrali, katero delo bo slonelo v glavnem na ramah nekaterih. Za» to tudi ne boste smeli biti prestrogi v svoji sodbi ako v tem ali onem pogledu centrala ne Ibo vršila naloge po vaši želji, temveč bo zahtevala malo strožje discipline. Rabili bi 100 rok, ko bi hoteli vse te naloge in one, ki se bodo še porajale v teku naše akcije —
'ZVrSZato apeliram na Vas, da nam pri tem delu pomagate in ste nam vedno na razpo« lago, ako dobite poziv, da izvršite to ali ono nalogo v svojem ali sosednjem krožku.
Ž združenimi silami, z enotno usmer« jeno voljo nam bo uspelo, kar je posamez« niku nemogoče. — V slogi je moč!
Naj bo torej mišljenje o našem delu tako ali tako, imamo trdno voljo pomagati najširšim plastem naroda, dvigniti njegov kulturni nivo in zboljšati njegove gospo» darske prilike. Naj imenujejo to naše orga» nizačno delo kakor hočejo, jaz smatram, da je naše delo nacionalno delo prve vrste.
Le tedaj, ko se bo dvignila izobrazba najširših plasti naroda, ko bo narod soci» - alno čuteč in gospodarsko dobro poučen, bo srečen in zadovoljen — srečna in močna pa bo tudi država.
Razhajamo se da se po letu dni zopet vidimo in si poročamo, kako smo delali, kaj smo ustvarili, kaj je bilo pravo, kaj ne» pravo. Tedaj bo pred nami jasnejše obzor» je — našim ciljem bomo bližje.
Predno pa zaključimo letošnji izobra» ževalni tečaj mi dovolite, da se zahvalim odboroma, ki sta pripravila in vodila ta tečaj.
Moja zahvala vsem predavateljem, ki so z neumorno vztrajnostjo in z žrtvami prostega časa podali smernice našega iz» obraževalnega dela.
S tem, da smo namenoma izbrali pre» davateljice in predavatelje iz lastnih vrst in ne glede na izvenstanovsko opredelitev, smo pokazali, da imamo dovolj sile v svo» jem stanu za stanovsko osamosvojitev in se nam ni treba zanašati na druge. Izrabimo še globlje latentne sile, ki jih imamo v svo» jem stanu in dvignimo jih v korist osamo» svojitve stanu.
Hvala tudi vsem Vam drage tovarišice in tovariši, da se niste strašili denarnih žr» tev niti žrtev prostega časa — in ste 6 dni v tako obilnem, da impozantnem številu in tako vztrajno sodelovali. Posebno važno je, da ste se udeležili tečaja zastopniki iz vseh okrajev. S tem smo dali našemu bodočemu delu betonsko podlago.
Ponesite pridobljeno znanje, nove smernice našega dela med svoje tovariše, navdušite jih za delo med narodom, delujte iniciativno v Vaših krožkih, da bodo tu iz» govorjene besede in misli postale dejanje.
Zahvaljujem se šolskemu upraviteljstvu I. mestne deške šole in mestnemu magi» stratu za prostore. Vodstvu Akad. kolegija in Invalidskega doma za prenočišče — ka» kor uradniški menzi za skrb prehrane ude» ležencem.
S tem zaključujem prvi izobraževalni tečaj in Vam kličem: Na svidenje ob letu dni!
Poslovilni večer.
Tečajniki so na večer imeli med teča» jem družabne sestanke v »Zvezdi« in Ljub» ljanskem dvoru, kjer so se medsebojno spoznavali in utrjevali družabne stike in vezi.
Ob sklepnem večeru je pripravljalni od» bor priredil animiran poslovilni večer v Dvoru, kjer so tov. Humar, Vrane in ena najmlajših tovarišic tov. Repičeva napravili se poslednje skupne urice tečajnikom prav prijetne, tov. Križman pa je z akordi glaso» virja izpopolnil ta družabni večer. Vkljub temu, da so mnogi morali na večer oditi že z vlaki domov, je bilo na poslovilnem ve» ceru 110 udeležencev.
Novi armadi duhovnih borcev kličemo: Vztrajno naprej!
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo.
iPrm P" Novem mestu. Akoravno am je bil le kratko odmerjen čas in četudi l vv.Primeroma skromnih gospodarskih okoliščinah, v katerih se nahaja in vzdržuje tamosnja kmetijska šola, bogatejše pa je | aejstvovanje nje ravnateljstva in učitelj» stva, ki nas je v preteklem — komaj tri» unevnem vrtnarskem tečaju, izdatno pod« o m okrepilo v stremljenju in izpopol» 'jevanju vrtnarstva in cvetličnega krašenja i na^dom_oy.	A. Visočnik.
s„j. t Štiridnevni tečaj za konserviranje 29QJa m zelenjave se vrši v času od 19. do sadi i- a t 1 na srednji vinarski in tičen • 1 So!i v Mariboru. Pouk je teore» do lV" prakt'čen ter traja dnevno od 9. ženci fmA ?d 14—17- ure. Ubožnejši udele« Potrdil ]ezenke)' ki doprinesejo o tem hrano K ,svoiega županstva, dobe lahko Slati na ? i ° na zavodu. Prijave je po«
sePtembra t 1 ° ^ najkasneje do 16"
nega~texyrtllfrski tečaj na Grmu- Trodnev« na grm«u-a'i Se koncem avgusta vršil okrog so1 k,metiiski šoli, se je udeležilo
s " oseb, največ učiteljic in učiteljev.
Predavala sta prof. inž. Jeglič o jesenskih setvah zelenjadi in o cvetlicah ter strok, gospod, učiteljica Franja Sušnikova o kon« serviranju povrtnine. Pouk je vzbudil mno« go zanimanja. Takšnih tečajev bi bilo še treba!
Splošne vesti.
KDO KRŠI MINISTRSKE ODREDBE IN KDO SLABO TOLMAČI / URADNIŠKI ZAKON?
»Naš glas«, glasilo »Zveze državnih nameščencev za Slovenijo« prinaša sledeči zanimiv članek v obrambo pravic učitelj« stva:
Pretečeni teden je razposlal veliki žu« pan ljubljanske oblasti dekrete, s katerimi je postavljeno prizadeto učiteljstvo na raz« položenje.
Ali je ukinitev razredov in redukcija učiteljstva na mestu ali ne, o tem so odlo« čali drugi.
Vsekako pa smo upravičeni, da premo« trimo, kako se je pri tem postopalo z uči« teljstvom.
Odredba ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 pravi, da se postavijo na razpo« loženje učne moči, ki so postale nadštevilne vsled ukinitve razredov. (Ministrstvo pri tem ne določa, da so s tem prizadete uči« teljske moči, moški ali ženske, pravi samo: učne moči).
Navodila ministrstva, po katerih je pri tem postopati, so tako jasna in določna, da izključujejo vsako nepravilno tolmačenje. Odlok pravi, da pridejo pri redukciji v prvi vrsti in predvsem v poštev učne moči z najmanj službenimi leti, dalje učne moči, ki so bile postavljene na sedanja mesta na podlagi člena 71. uradniškega izakona, da« lje pogodbeno nastavljene moči.
Nekateri dekreti, ki so bili razposlani te dni, pa jasno dokazujejo, da se ni po« stopalo v zmislu danih navodil, ampak da so se le«ta kar prezrla.
Za kršenje odredb so odgovorni ali ti« sti, ki so stavili predloge ali pa oni, ki so odločali. Po odredbi se ni postopalo. Če ministrstvo odredi in jasno pove, kako je postopati pri redukciji, podrejeni organi pa se ne drže danih navodil, je to pač omalo« važevanje nadrejenega oblastva. Ako lahko postopa vsak po svoje, potem je odredba ministrstva brez veljave. Če je pa brez ve« ljave, je iluzorna.
Ministrska odredba naravnost ščiti učiteljstvo, ki je bilo imenovano na svoja službena mesta na podlagi razpisa. In ven« dar so bile postavljene na razpoloženje učne moči, ki so si pridobile svoja mesta na podlagi razpisa, dočim so ostale na svojih mestiR moči, ki so bile postavljene na seda« nje mesto na podlagi člena 71. urad. zako« na iz manj službenimi leti. S tem je bila kr« šena odredba ministrstva. (»Učit. Tovariš« se v zadnji številki pritožuje da je bila s tem prizadeta najdragocenejša pravica uči« teljstva).
Iz navedenega je razvidno, da se pri« zadeti faktorji niso držali zmisla razpisa ministrstva prosvete in da so s tem kršili ministrsko odredbo.
Opozorilo v dekretih, naj učne moči, ki so stavljene na razpoloženje, takoj zapro« sijo, da se jih še nadalje obdrži v učiteljski službi, pa v splošnem ni v skladu z urad« niškim zakonom.
Iz tega paziva bi se dalo sklepati, da je s tem, ker je bil postavljen uslužbenec na razpoloženje, popolnoma ugasnilo njegovo službeno razmerje do države. To pa drži le za one učne osebe, ki dne 1. decembra 1925 še niso izpolnile 10 službenih let. Ta« ke moči ministrstvo lahko odpusti iz službe, če se posluži trdote člena 259. finančnega zakona za leto 1926.—1927. (Veljavnost te« ga člena je bila podaljšana tudi za leto 1927. do 1928.).
Drugače pa je z učnimi močmi, ki so si že pridobile pravico do pokojnine po občih predpisih urad. zakona. Take — ki so dne 1. decembra 1925 že izpolnile 10 službenih let — se postavi na razpoloženje v izmislu člena 126. cit. zakona ki pravi v nadalj« njem odstavku, da se mora takemu usluž« bencu podeliti prvo prazno mesto, ki odgo« varja njegovemu dotedanjemu položaju. Če se tekom enega leta — kolikor največ sme biti uslužbenec na razpoloženju — ne najde zanj primernega mesta, se uslužbenca upo« koji v zmislu določil člena 133., točka 4. in po določilih čl. 141., točka 2. cit. zakona.
Določila teh členov držijo neizpodbitno za vse državne nameščence, ki so bili pre« vedeni na novi zakon, kljub temu, da je bila njihova nestalnost podaljšana do leta 1929.
Ker se pri izbiranju oseb za postavitev na razpoloženje ni postopalo tako kakor do« loča ministrska odredba, je dolžnost mero« dajnih faktorjev, da revidirajo tozadevne odloke in se pri tem strogo drže navodil ministrske odredbe.
— Izprememba uredbe o šolskih od» borih. Ministrstvo prosvete je izdalo velikim županom odlok, na podlagi katerega se spre» minja uredba o šol. odborih v smislu za» htev učiteljstva. Ta odlok se glasi: »Velike» mu županu ... Gospod prosvetni minister je odločil pod O. N. Br. 55. 464 z dne 25. VIII. 1927. da se čl. 7. pod e) Uredbe o mestnih in oblastnih šolskih odborih menja in se glasi: Do sprejetja šolskega zakona za vso državo, daje mestni odbor šoli, učitelj» stvu in slugi stanovanje in nabavlja kurivo, v kolikor imajo po dosedanjih zakonih uči» teljstvo in sluge pravico do stanovanja in kuriva. To naj se takoj sporoči občinskim odborom in šol. upraviteljem.«
—	Kurivo in stanovanja za šolske upravitelje in učitelje. Srbsko učiteljstvo je imelo že po starem šolskem zakonu brezplačno kurivo in stanovanje od kra» jevnih šolskih odborov. Z novo uredbo o oblastnih šolskih odborih je pa bilo brez» plačno kurivo priznano samo upraviteljem, ki imajo naturalno stanovanje v šoli. Iz» vršni odbor UJU je interveniral v tej za» de.vi pri ministrstvu in dosegel, da je mi» nister pristal na tozadevno- izpremembo uredbe in vzpostavitev pravic učiteljstvu, ki mu jih dajo stari zakoni. O tem je Iz» vršni odbor poročal tudi pred skupščino v Subotici na seji Glavnega odbora. Izpre« memba tega člena uredbe o oblastnih in krajevnih šolskih odborih je sedaj izšla in jo prinašamo zgoraj. Ker se pa uredba sklicuje na stare zakone, so z novo stili» zacijo sedaj izgubili kurivo upravitelji iz» ven Srbije, ki jim je isto priznala prvotna stilizacija uredbe o šolskih odborih in so ga jim tudi nekateri krajevni šolski odbori že priznali.
—	Deputacija poverjeništva pri pro» svetnem šefu ljubljanske oblasti, inspek» torju dr. Capudru. Pretečeni teden se je zglasilo zastopstvo pov. UJU pri g. pro» svetnem inšpektorju dr. Capudru, da intervenira v aktualnih vprašanjih. Za» stopniki organizacije so se dotaknili pred« vsem vprašanj redukcij razredov na osnov« nih šolah v ljubljanski olblasti, stavljanja učiteljstva na razpoloženje in principov, ki se jih je posluževala oblast pri stavljenju na razpoloženje ter se jih namerava poslu« ževati pri razmeščanju teh učnih oseb. Za» stopniki so intervenirali tudi v pogledu va« rovanja učiteljske stalnosti pri onih učnih osebah, ki 'imajo službena mesta pridob« ljena po razpisu. Obravnavala so se sploh načela po katerih se premešča učiteljstvo. Gospod prosvetni inšpektor je povdarjal, da hoče čuvati stalnost učiteljstva in se iz« ogibati premeščanja po čl. 71., ki se je v njegovi dobi in z njegove strani uporabil samo v enem slučaju, ki pa ima stvarno utemeljeno podlago. Na znanje je vzel iz« nešene želje učiteljstva ter poinovno po« vdarjal, da hoče delovati vedno v sporazu« mu z organizacijo in upoštevati potom or« ganizacije iznešene zahteve učiteljstva. Po« drobnejše ^informacije dobe predsedniki društev na seji širjega sosveta. Objaviti jih nečemo, ker je žal v našem stanu še vedno skupina ljudi, ki tudi najboljšo stvar obrne v slabo.
po nizkih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje
UČITELJSKA TISKARNA
Frančiškanska ul. 6
—	Nov učni načrt, ki ga je izdelal pro« svetni svet in v katerem se izenačuje pouk v osnovnih šolah vse države bode v najkraj« šem času poslan vsem šolam, ki se bodo mo« rale po njem ravnati in prikrojiti pouk v smislu novega učnega načrta.
—	Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih. Ker so nekateri časopisi poročali, da noče prosvetno ministrstvo sprejeti, po prosvetnem svetu predelane uredbe o uči« teljskih disciplinskih sodiščih, se je naš iz« vršni odbor v Beogradu obrnil na prosvetno ministrstvo in zvedel, da se rešenje prosvet« nega sveta ne bo menjalo, temveč, da je pro« svetno ministrstvo zaprosilo pri ministrstvu pravde za sodnike, ki naj bi bili namesto vel. županov predsedniki oblastnih učitelj« skih disciplinskih sodišč. Sedaj se pričakuje odgovor ministrstva pravde nakar se prične z izvrševanjem te uredbe. Predsednik naj« višjega učit. disciplinskega sodišča ostane še nadalje predsednik prosvetnega sveta. Izvrš« ni odbor bode pa še nadalje deloval na to, da se ta uredba ukine, da se* ne bode učitelj« stvo razlikovalo od ostalega državnega urad« ništva.
—	Premestitve slovenskega učiteljstva iz Julijske Krajine v notranjost Italije. Na
podlagi člena 5. kr. odloka z dne 17. febru« arja 1927, štev. 311 je naučni minister s svojo odredbo z dne 2. avgusta 1927, štev. 1051 R. premestil po službi nekatere uči« telje iiz šolske pokrajine tržaškega šolskega oskrbništva v druge šolske pokrajine kra« ljestva. Na Kobariškem so dobili preme« stitvene odloke sledeči učitelji: Alojzij Carli iz Vršnega, Albert Ivančič iz Smasti in Stanko Skočir iz Robedišča. Na Cerk« ljanskem je dobil premestitveni odlok uči« telj Ciril Drekonja ter še nekateri drugi učitelji. Na Goriškem pa so bile premešče« ne poleg drugih sledeče učiteljice: Josipina SOban, dosedaj v Vrtojbi; Lapanje, dose« daj na Vogerskem in Kuntih, dosedaj v Prvačini. Vse so premeščene v Pijemont. Premestitveni odlok so dobili poleg imeno« vanih učiteljev še sledeči: Rudolf Vizintin iz Renč; Ivan Murovec, Št. Viški Vrh; Med« veš iz Loma in Viljem Nanut iiz Kozane. Vsi omenjeni učitelji so premeščeni v tu« rinsko šolsko okrožje.
—	Vsem šolam — osnovnim in meščan» skim — v Sloveniji je razposlal »Učiteljski dom« te dni svojo okrožnico. Seveda za» deva prvi del te okrožnice glede pristopa in članarine le učiteljstvo mariborske ob« lasti. Toliko v pojasnilo, da ne bi kdo mi« slil, da hoče »Učit. dom« delati konku« renco »Učit. konviktu«.
—	Čemu? Tako vprašamo za tiste slo« venske učitelje v Primorju, ki so bili odpu« ščeni iz službe že z novim letom 1927. Ali niso trpeli dovolj preganjani, zasledovani, nadzorovani po mnogoterih italijanskih funkcionarjih? Ali ni bil njih boj do skraj« nosti trdovraten? Koliko krepčila je zaje« mal narod iz njihovega moškega zadrža« nja! Ali ni bila njih žrtev kot luč v mračni dobi, ko najboljši omahujejo? Dovolj so trpeli in zaslužili so, da bi bili dobili mesto takoj, ko so zanj zaprosili. Bilo pa je dru« gače. — Čakali so nekateri po tri mesece, drugi čakajo že pol leta. Ti poslednji ne vedo še danes, ali bodo deležni sedeža med brati v svobodi. Vprašamo tedaj, čemu je treba kopičiti trpljenje siromakom. Ali ni bil delež, ki so ga doprinesli, dovolj velik? Čakanje in oklevanje mori duše. Nihče jih ne vpraša, kje vzameš, da si kupiš kru« ha? In kruha je treba vsak dan. — Vpra« šamo to, ker imamo pravico vprašati, a zraven kličemo in prosimo, ne pustite, da bi ginili naši ljudje zapuščeni na cesti; rešite jih hitro ker vsako zavlačevanje stvari več škodi kakor pa koristi.
—	Piemont. Največ slovenskih učite« ljev je poslanih v Piemont. Laška uprava ni tega naredila kar tako, kot bi se zgodilo slučajno. Piemont je med vsemi deželami v Italiji edina, ki nima analfabetov. Šolstvo je tam dobro urejeno kakor pravijo. Lahi hočejo, da bi se slovenski učitelj zgledoval nad njih šolstvom spričo njih kulture. — Bomo poročali!
—	Ureditev nadzorniških srezov v ljubljanski oblast. Po odloku prosvetnega ministrstva ostanejo še nadalje sledeča nad« zorništva: sresko šolsko nadzorništvo v Kastvu, Logatcu in Radovljici. Potnine in dnevnice sreskih šolskih nadzornikov v teh srezih se zagotavlja s kreditom part. 303 poz. 1—2. budžeta min. prosv. za 1927./28.
—	Pravilnik za polaganje praktičnega izpita za zabavilje je spremenjen v toliko, da se glasi drugi odstavek čl. 12.: Ako dobi kandidatinja nezadostno oceno iz enega predmeta, ji je dovoljen ponavljalni izpit iz tega predmeta pred isto izpraševalno komisijo, ko se ta ponovno sestane.
—	Pravilnik o nagradah članom in po« slovodjem pri državnih strokovnih izpitih je izdelalo finančno ministrstvo in ga vpo« slalo na vse šole. Po tem pravilniku se ho« norirajo vsi učiteljski izpiti z izjemo uči« teljskega zrelostnega izpita.
—	Reklamni letaki po šolah. Prosvetni inšpektor ljubljanske oblasti je izdal od« lok, v katerem opozarja na določilo čl. 16. zakona o tisku in prepoveduje uporabljanje šolskih poslopij v reklamne svrhe.
—	Nov načelnik osnovne nastave. V prosvetnem ministrstvu je imenovan za na« čelnika osnovne nastave g. Milorad D. Mar« kovic, ravnatelj ženskega učiteljišča.
—	Za ponavljalne šole nimajo učenci primernega čtiva iiz kmetijstva, zlasti iz sad« jarstva in vrtnarstva. »Sadjarsko društvo« je sklenilo temu nedostatku odpomoči s tem, da daje šolam in učencem posamezne številke starih letnikov »Sadjarja in vrtnar« ja« po 50 para. Šole naj naroče skupno, da jim pošljemo toliko enakih številk kolikor je učencev. Kdor želi, naj naroči takoj, do« kler je kaj zaloge!
—	Svečana otvoritev novega šolskega poslopja. V Celju je bilo dne 8. septembra na svečan način otvorjeno novo šolsko poslopje okoliške deške osnovne šole. Po 50 letih obstoja te šole je otvorjeno novo poslopje, ki bode radi moderne ureditve v ponos tamkajšnjim lokalnim faktorjem, ki imajo zasluge pri zgraditvi tako veličast« nega poslopja. — O priliki otvoritve je bila izdana tudi »Spominska knjižica«, ki jo je uredil šolski upravitelj Fran Voglar. V tej knjižici je podan natančen razvoj te šole od postanka do danes.
—	Umetniška šola »Probuda« v Ljub« ljani (v poslopju tehniške srednje šole), Aškerčeva ulica 9. Sedmo šolsko 1. 1927./28.
V četrtek, dne 15. septembra 1927 se prične pouk na umetniški šoli »Probuda«, in sicer v večernem času od 18.—20. ure. Spodaj na« vedene oddelke in tečaje obiskuje lahko vsakdo, ki se zanima za umetnost in umetno obrt, kakor tudi oni, ki bi radi svoje zna« nje izpopolnili.
Letos se otvorljo. sledeči oddelki in tečaji:
A.	Oddelek za figuralno risanje (glava, akt, kostum) s predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in umetne zgo« dovine.
B.	Oddelek za dekoraflivno risanje in narodno ornamentiko s predavanji iK per« spektive, oblikoslovja in umetne zgodo« vine.
V	letnem času se poučuje v tem tečaju tudi pokrajinsko slikanje.
C.	Javna risarska šola za pomočnike in starejše vajence vseh strok in obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9.—12. ure, pričetek 2. oktobra 1927.
D.	Oddelek za fotografijo za začetnike kakor tudi za one, ki si žele svoje znanje izpopolniti.
V	tem oddelku bo v bodoče poučeval znani strokovnjak fotograf g. Bešter, ki bo skušal z dvakratnim poukom na teden v polni meri zadostiti in zadovoljiti vse ob« iskovalce tega tečaja.
E.	Grafika se bo poučevala v raznih tehnikah, kakor: lesorez, bakropis, vjeden« ke in po možnosti tudi litografija.
Praktično uporabljena grafika je name« njena za tipografe in za ambicijozne lito« grafe. Pouk se bo delil na risanje načrtov za knjižno opremo, za reklamne namene (tudi za plakate) in razne dekorativne risbe itd.
Tečaj za karikaturo bodo posečali le oni, ki čutijo v sebi vsaj nekaj talenta, a dosti veselja do zdravega humorja v risbi.
F.	Oddelek za kiparstvo, modeliranje po naravi, plastična ornamentika, stavlbna plastika, kompozicija itd.
G.	Mala plastika, ki služi posebno za ornamentalno in figuralno plastiko v kera» miki, kakor tudi v reliefu za plaikete in medajle.
H.	Tečaj za slikanje na tkanino v raz» nih tehnikah, kakor: batik, patroniranje,
. plastično slikanje itd.
I.	Opisna geometrija in perspektiva za dijake, ki rabijo privaten pouk, kakor tudi za one, ki se pripravljajo, da položijo iz teh predmetov končni izpit, kakor: učitelji, razni rokodelci, privatisti itd.
K. Usnjerez in umetno knjigoveštvo. Poučuje se rezanje ornamentalne in figurah ne plastike ter barvanje usnja, pri umetnem knjigoveštvu pa se ozira na samostojno opremo in vezavo knjige.
Na umetniški šoli »Probuda« bodo v tekočem šolskem letu poučevali sledeči gg.:
Fotograf Bes ter Vedičaim, foto» grafijo; slikar Gaspari Maks, dekora» tivno risanje in narodno ornamentiko; ki» par Jurkovič Ivan, kiparstvo; medaj» ler in kipar prof. Sever Anton, opisno geometrijo, perspektivo, oblikoslovje, malo plastiko in risanje v javni risarski šoli; grafik in slikar Smrekar Hinko gra» fiko; slikar prof. Šantel Saša, slikanje na tkanino; slikar prof. Šubic Mirko, figuralno risanje in anatomijo; kipar V a h» tar Drago, usnjevez in umetno knjigo« veštvo; prof. V.o4aWsek Davorin, zgodovino umetnosti.
Vpisovanje: od 4.-8. septembra od 9. do 12. ure; od 12,—15. septembra od 18. do 19. ure v sobi štev. 6, pritličje desno na teh« niški srednji šoli v Ljubljani.
Vse nadaljne informacije glede šole daje vodja šole prof. Anton Sever. — Vod* stvo umetniške šole »Probuda«. — V Ljub» ljani, dne 1. septembra 1927.
—	Članstvu učiteljskega društva Mari» bor, desni in levi breg naznanjam, da sem prestavil radi skupščinskih volitev društve» no zborovanje od 10. septembra na 8. okto» bra t. 1. Do takrat naj pripravijo tov. de» legati svoja poročila, tov. blagajničar dru» štveni proračun, tov. tajnik pa skupno s tov. blagajničarjem imenik članstva. Vse« mu učiteljstvu v okraju, ki še dosedaj ni včlanjeno, se tako nudi dovolj lepa prilika, da vstopijo v društvo, kajti vedite, da pada velik del odgovornosti za naše neuspehe v zadnjem času ravno na vas — neorganizi» ranče. Šijanec, predsednik.
—	Na tečaj »Brezalkoholne produkci» je«, ki se vrši dne 19. septembra za časa pokrajinske razstave, sprejmemo še nekaj udeležencev. Interesenti naj se čimpreje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljub» ljani.
—	Skioptične slike protialkoholne vse* bine si lahko po zmerni ceni nabavijo vsa društva, ki naj se v to svrho prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 10.
Osebne zadeve.
—i Sprejem učiteljskih abiturijentov v državno službo in postavljenje za učitelje.
Ministrstvo prosvete je sprejelo v državno službo in postavilo za učitelje naslednje abiturijente učiteljišč: Radovana Cvetka v Sv. Jakob v Slov. goricah, Silvestra Košut» nika v Rečico ob Savinji, Janka Kikla v Ruše, Ludovika Mašata v Prevalje, Stani; slava Dominka v Pečice, Otona Bajdeta I. deška osnovna, Antona Ermenca v Mežico, Bogdana Žolnirja v Ribnico na Pohorju, Jožefa Zorna v Malo Nedeljo, Bogdana Krambergerja v Petrovče, Cirila Mohorka v Čadram, Josipa Tratarja v Sv. Križ pri Ljutomeru, Borisa Stresa v Prevalje, Milana Ferjana v Šmarje pri Jelšah, Pavlino Stres hovec v Malo Nedeljo, Leopoldino Ozvatič v Sv. Jurij ob Penici, Jožefo Čretnik v Sv. Ilj pri Velenju, Silvo Rojnik v Petrovče, Bogomiro Podboj v Slovenjgradec, Maksi» mo Hauptman v Kamnico, Marijo Urankar v Sele»Vrhe, Marijo Ročk v Kostrivnico Štefko Pogačnik v Gornjo Lendavo, Marijo Ostre v Sv. Andraž v Halozah, Antonijo Urbas k Sv. Marjeti pri Ptuju, Elviro Bor» ko v Kuzdoblanje, Mileno Kurbus v Sv. Vid Pri Ptuju, Marijo Gorup na Pragersko, Fra» njo Čonč v Marenberg, Danico Gruden v Sv. Križ pri Ljutomeru, Ado Antonac v Cirkovce, Alojzijo Urbajs v Sv. Jurij ob Taboru, Filomeno Alekšič v Cirkovce, Fra« njo Kovač v Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Kristino Jančar v Sv. Tomaž pri Ormožu, Jadvigo Kavčič v Trbonje, Nežo Vrbek v Zreče, Jakoba Štefančiča v Konjice, deška osnovna.
—i Razmestitev absolventov nižjega tečaja višje pedagoške šole: v ljubljanski oblasti. Ministrstvo prosvete je razmestilo absolvente nižjega tečaja višje pedagoške šole v ljubljanski oblasti sledeče: Frančiško Zoreč in Antonijo Artel v Brežice; Zofijo Verbančič in Valerijo Ivane na Jesenice; Ivanko Prosenc in Jožico Premrov v Kr» ško; v Ljubljano na II. deško Frana Rup» nilka; Ivano Kune na Rakek; Maksimira Rožmana in Ladislava Vaniča v Ribnico; Milo Bežek v Trbovlje; Terezijo Dokler, Cirilo Zupanec in Tomaža Zargaja v Tr» žič; dodelilo Josipa Pahorja iz Marenberga v Ljubljano na I. deško meščansko; preme* stilo pa Heleno Potočnik iz I. deške na I. dekliško meščansko v Ljubljani. — V ma> riborski oblasti: V Celju na deško meščan» sko šolo Frana Jaušovca in Ignaca Mlač» nika; na dekliško Zinko Lovrec; v Sv. Le» nart Milico Martine; v Ljutomer Minko Kecelj; v Maribor na deško meščansko Fra» na Martinca in Josipa Rudeža; na I. dekli» ško Ljubo Pirkmajer, na II. dekliško Emo Kosi in Olgo Perme; v Mežico Rudolfa Go» dicla; v Ormož Fortunata Turka in Milico Senčar; v Ptuj na deško Vekoslava Strm» ška in Dragotina Hasla; na dekliško Marto Verhovnik; v Slovensko Bistrico Bogomira Bačiča in Teodoro Ličen; v Slovenjgradec Joška Trobeja; v Šoštanj Josipa Lekšeta; v Vojnik Angelo Lečnik.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila	. _
= LJUTOMERSKO ! UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 10. sep» tembra 1927 v Radencih. Začetek zborovanja ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje» ga zborovanja. 2. Rešitev došlih dopisov. 3. Razne stanovske zadeve. 4. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA RA» DOVLJIŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 14. septembra t. 1. na osnovni šoli na Jese» nicah. Začetek ob 10. uri. Takoj po pri» hodu vlaka se vrši ob 9. uri 'istotam odbo» rova seja.
= UČITELJSKO DRUŠTVO | ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zbo» ruje v soboto, dne 17. septembra t. 1. ob 10. uri v Mladiki. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov o pokrajinski skupščini v Kranju. 4. Po» ročilo delegata o državni skupščini v Skop» lju. 5. Poročilo o nadalj. izobraževalnem tečaju v Ljubljani. 6. Pedagoški krožki. 7. Slučajnosti. Ker je zlborovanje zelo važ» no in prvo v novem šolskem letu, prosimo tovariše in tovarišice, da se ga vsi udele» žijo! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKOsROGAŠKI OKRAJ bo zboro» valo v soboto 17. septembra 1927 ob 10. uri v Rogatcu. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Samoizobraževalni tečaj v Ljubljani — poroča tov. Strašekova. 4. Sadjarstvo — predava tov. Pucelj. 5. Določitev članarine za novo poslovno dobo. 6. Slučajnosti. Pred zborovanjem se vrši ob K10. uri odborova seja.
Poročila:
+ KONJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je izborovalo 21. maja 1927 v deški osnovni šoli v Konjicah ob udeležbi 42 čla/ nov od 59.
Tov. M. ffezlajeva je podala poročilo o občnem zboru Učit. tiskarne, ki je razve» seljivo.
Tov. Fr. Brglez nam je referiral o temi: Hvala in graja — vzgojna pripomočka.
Pri slučajnostih se sprejme predlog, da prispeva vsak član 10 Din za društveni fond.
Dopis Spravnega odbora v Mariboru se
prečita ponovno. Tov. predsednik ga da v debato. Članstvo je vse točke sprejelo z ve» čino, nekatere pa soglasno. Delegati morajo na pokrajinski skupščini v Kranju zastopati društvo v smislu vseh že objavljenih reso» lucij.
Dne 11. junija 1927 je bilo kratko zbo» rovanje v Zrečah. Ker se je izleta na Rog» ljo udeležilo le malo članov, jih je priso» stvovalo le 24.
Po prečitanju dopisa je referiral tovariš Franc Iglar o delovni šoli. Predavatelj je prekinil svoje predavanje, katero poda na prvem prihodnjem zborovanju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Referat »Naša mati« s pokrajinske skupščine in mnogo drugih poročil smo morali zaradi prostora odložiti za prihodnjo številko. — »Ročni katalog«, dopis je treba še proučiti glede ljubljanske oblasti in pride na to točno pojasnilo v list.
iflllllllillM
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM — —
OFERIRAM
AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGIENE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
AVGUST ŽLAHTIČ
RAZPEČEVALEC AMERIK AN SKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 2.	^
i u iiiiü 111 u in u^uuiii in Ii lim liiii uTiii iiiTiTiiiMiiuuiii iiiij n i uTinnii liiiViJ i iiiiiiiiiiiiniTiiiniTiu^^
99
IDES
99
.i:
Kranj
nudi
prvovrsten prašek za črnilo v dozah in zavitkih in CmilO v obliki papirja kakor tudi najboljše antracen črnilo od '/32 do 1 /, rdečilo in drugo.
• »
Učiteljstvo se opozarja, da dobi pogodbeno od vseh direktnih naročil
10°/0 prispevek
Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta.
ZALOGA BARV, TUSEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.