ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 23. marca 2006	 Leto XVI, št. 12
Monošter, 10. marca
KONFERENCA O OBMEJNEM SODELOVANJU
Urad za zamejske Madžare je 10. marca 2006 v Monoštru organiziral konferenco o obmejnem sodelovanju na stičišču avstrijsko-slovensko-madžarsko-hrvaške meje, na katero je ob predstavnikih Madžarov iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške povabil tudi Porabske Slovence in gradiščanske Hrvate.
Navzoče, med njimi generalnega konzula R Slovenije v Monoštru Marka Sotlarja, podžupana mesta Monošter Lasla Bauerja, je pozdravil državni sekretar, predsednik Urada za zamejske Madžare Attila Komlos. »Od naslednjega leta se bo potrojila podpora Evroske unije, namenjena čezmejnemu sodelovanju,«je povedal predsednik ter dodal, da je za zamejske Madžare življenjsko pomembno, ali bodo znali izkoristiti te možnosti. V zamejstvu živi od 2 do 2,5 milijona Madžarov, večinoma na nerazvitih obmejnih območjih. Gospodarski razvoj le-teh je eden od osnovnih pogojev, da zamejski Madžari ostanejo v svojih rodnih pokrajinah. Le na moralni osnovi ne smemo od njih pričakovati, da ostanejo tam, kjer so se rodili. V kolikor se obmejna območja ne bodo razvijala, se bodo odseljevali. Pri uspešnem konkuriranju na evropskih razpisih je potreben tudi lastni delež, pri zagotavljanju le-tega lahko zamejskim Madžarom poma-
ga javni sklad »Uj kezfogas«. Narasla bo vloga zamejskih Madžarov pri meddržavnem sodelovanju, kajti ob tem, da so govorci dveh jezikov, poznajo tudi javno-pravno ureditev države, v kateri živijo. To je neprecenljiva prednost pri ustanovljanju mešanih gospodarskih subjektov.
Generalni konzul Marko Sotlar je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru izpostavil dva pojma. Kohezijska sredstva naj bi pripomogla k zmanjšanju razlik v razvitosti regij, pri tem je pa zelo pomembna absorp-
cijska sposobnost regij, kajti osnova za črpanje sredstev iz evropskih skladov so dobro pripravljeni projekti.
Tibor Polgar, vodja regionalne pisarne VATI Kht., je predstavil dosedanje sklade (Phare, Interreg), ki so bili namenjeni čezmejnemu sodelovanju. Med letoma 2004 in 2006 je prejela Madžarska za programe Interreg 68 milijonov eurov, 85 odstotkov teh sredstev so namenili čezmejnim projektom. Po njegovih informacijah bo med letoma 2007 in 2013 na razpolago 300 milijonov evrov, pri skupnih projektih pa bo zahteva visoka stopnja zaupanja, kajti nosilec čezmejnega projekta bo javno-pravno in tudi finančno popolnoma odgovoren za svojega partnerja na drugi strani (administrativne) meje.
V popoldanskem delu konference sta bila med predavatelji župana občin Murska Sobota »Lendava, Anton Štihec in Anton Balažek. Anton Štihec je predstavil Nacionalni razvojni program ter Regionalni razvojni program za Pomurje oziroma inštitucije, ki so odgovorne za izvajanje le-tega (Pomurski regionalni svet). Anton Balažek je predstavil razvojno vizijo Pomurja, ki je v razvojnem zaostanku ter se ubada z demografskimi problemi. Podčrtal je potrebnost investicije v znanje. 
M. Sukič
Konferenco je odprl Attila Komlos, predsednik Urada za zamejske Madžare. Udeleženci so večinoma prišli iz madžarskega zamejstva, iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške
DRŽINSKE PRIPOVEJSTI STR. 4
DEN ŽENSK V SOMBOTELI STR. 5
2
LITERARNO GLASBENI VEČER »NEKOGA MORAŠ IMETI RAD« V
MURSKI SOBOTI
Literarna skupina Društva upokojencev Murska Sobota je 8. marca ob 18. uri v veliki restavraciji Hotela Zvezda v Murski Soboti v počastitev
mednarodnega praznika dneva žena priredila literarno glasbeni večer, ki sta ga pripravila pesnica gospa Darinka Zorec in predsednik društva upokojencev Murska Sobota gospod Janez Kovač. Z Ireno Barber sva bili povabljeni, da sodelujeva v njihovem programu s svojimi literarnimi prispevki in zastopava literate iz Monoštra. Velikokrat omenjano gibanje za emancipacijo žena v družbi danes že zasenčuje tiste objokovane stare čase, ko še nismo bile emancipirane in smo se vsaj enkrat letno lahko počutile predstavnice nežnega spola, ko so nas moški najmanj pol ure »nosili na rokah«, nam recitirali pesmice in nam podarili rožice. Danes smo emancipirane. Ni več nobenega razloga, ki bi predstavnike močnejšega spola spodbujal, da bi se rano zjutraj v vzvišenem spomladanskem razpoloženju v gumijastih škornjih ob prvih božajočih sončnih žarkih odpravili v gozd in nam nabrali šopek zvončkov. Sedaj imajo opravičilo. V Uniji je nabiranje zvončkov prepovedano. Zvon-
čki so postali zaščitena rastlina. Ženske smo pa ta status izgubile. Ni podjetnika, ki bi si drznil napisati v razpisu prostega delovnega mesta, naj bo
to v gradbeništvu ali v topilnici železa, da išče izrazito moško delovno silo. Ne. Danes se lahko ..prijavi na razpis. Tudi ženska. Podjetnik jo vpraša: »Ste moški?« Odgovor: »Ne.« Vprašanje podjetnika: »Kaj ste pa potem pravzaprav?«...
Za moto Literarno-glasbenega večera so organizatorji izbrali naslov pesmi Ivana Minattija »Nekoga moraš imeti rad«. Že sam naslov te sugestivne pesmi je podzavestno motiviral navzoče goste k pozitivnemu razpoloženju, ki so z odprtim srcem poslušali virtuozno igranje malih umetnikov, violinistke Kaje Pojbič in klasičnega kitarista Jerneja Hanca, pa tudi pesmi Mešanega komornega pevskega zbora »Vladimir Močan«, ki je zapel med drugim tudi porabsko narodno. Ti glasbeni vložki so obogatili in popestrili literarni program, ki so ga izvajali pesniki Marija Farkaš (Praznični dan, Detetu, Misli), Rozalija Hartman (Pomlad, Ljubezen, Ljubim), Suzana Lebar (Mami, Ljubezen bolečine ne pozna), Elizabeta Rožman (Mami, Vnukicama, Moja pesem) in pisatelji Olga
Gutman (Sence mladosti), Ivanka Klopčič (Valeta), Ida Žalik (Karakteristika žabe), dr. Lojze Števanec (Deset let pozneje), predstavniki 27-članske literarne skupine murskosoboških upokojencev, ki so brali svoja dela, svoje pesmi, svojo kratko prozo oziroma odlomke iz njih. Irena Barber je najprej na kratko predstavila svojo književno dejavnost, nato je predstavila svojo novelo »Črejvli« in napovedala, da bo prebrala iz nje kratek odlomek. Prosim, da ne obdolžujete pisca teh vrstic spletkarjenja, toda moram »izdati« svojo sotrpinko. Irena je »brala na pamet«, kajti pri luči sploh nič ne vidi. Branje je hlinila tako prepričljivo, da nihče niti sumil ni, da je listek v njenih rokah le rekvizit. Mi drugi smo počeli ravno nasprotno. Hlinili smo, da pripovedujemo na pamet, v resnici smo pa brali. Nepozaben večer je bil. Kaj takega človek lahko doživi samo enkrat v življenju. Poleg tega, da sem spoznala prijazne, dobrosrčne ljudi, je bil ta večer zame nekaj posebnega. Po 48. letih sem srečala v svoji bivši domovini nekdanje sošolce, s katerimi sem se pred pol stoletja učila v istem razredu in s katerimi se v teh dolgih desetletjih nobenkrat nismo srečali.
Organizacija je bila odlična, ravno tako tudi tehnika in večerja. Prijetno zveneč glas pevca in glasbenika Draga Jošarja nas je inspiriral, da smo tudi malo zaplesali. Še enkrat se želim zahvaliti tudi v imenu Irene za vabilo, za možnost sodelovanja, za iskreno prijateljski odnos do naju kakor tudi za rožice ljubezni in prijateljstva.
Suzana Guoth
Irena Barber in Suzana Guoth med soboškimi upokojenci (posnetek: J. Pojbič)
Ko skupaj smo,
Pri srcu nam je lepo -Pesem, beseda naj zveni,
Prijateljstvo naj med Ljudmi živi.
»Nekoga, moraš imeti rad,« je bil naslov literarno glasbenega večera ob 8. marcu Društva upokojencev Murska Sobota. Prepolna restavracija hotela Zvezda je bila dokaz, da so take prireditve in druženja potrebne in zaželjene. Predstavili so se člani literarne sekcije Društva upokojencev M. Sobota s svojimi sestavki in pesmimi. Prireditev so popestrili Komorni mešani pevski zbor Vladimir Močan in mlada učenca glasbene šole z zvoki kitare in violine. Prireditve se je udeležila tudi najstarejša članica literarne sekcije, gospa Helena Ravnič, ki šteje 92 let. Posebno veseli smo bili obiska iz Porabja. Gospe Irena Barber in Suzana Guoth sta prisrčno predstavili sebe in svoje delo in dokazali, da prijateljstvo in kultura nimata meja.
Naslov prireditve je bil izpolnjen. Prijetno vzdušje, zadovoljstvo se je izražalo tudi s tem, da smo se v poznih urah težko razšli. Čeprav smo upokojenci, imamo še vedno v sebi mnogo skritih moči, ki ob podobnih prireditvah prihajajo na dan.
Rožman Elizabeta Ruža predsednica komisije za kulturo in izobraževanje Društva upokojencev Murska Sobota
PRAZNOVANJE V MONOŠTRU
Ob 158. obletnici marčne revolucije leta 1848 so potekala praznovanja in prireditve po vsej državi. Monošter je praznoval 14. marca, na predpraznični večer. Ljudje so se zbirali v simbolični kavarni Pilvax, od koder je povorka z baklami šla do kulturnega doma. Pri spominski tabli Lajosa Kossutha so stranke, družbene organizacije in inštitucije položile vence. Program v gledališki dvorani so pripravili učenci OŠ Aranya Janosa. Slavnostni govornik je bil državnozborski poslanec območja Zsolt Nemeth.
Porabje, 23. marca 2006
3
Cerkveni spomeniki v Prekmurju
Na svejti so kraji, ka so inačik svetli kak indri. Tak je na bedeničkom brejgi, gde se že rano, znabiti ešče pred drugimi v Slovenskoj okroglini (Tótság), guči o ednom klauštri. Daleč nazaj. Čeglij nega nika ekstra o klauštri povedanoga po pisanom spominanji rano, leta 1208, guč o cerkvi sv. Be-nedikta (...ad ecclesiam sancti Benedicti). Po zapisanoj pripovesti (Košič) se misli, ka se je opatija pri Bedeniki imenüvala de Borchi, tak kak naj bi o njoj leta 1093 poroučo nekši Hartnid iz Radgone.
Stau pa naj bi te bedenički klaušter ešče prle, kak je biu kcuj vzeti k Vogrskomi orsagi. Tau je jako rajcig tau naše preminočnosti, ka de ga trbelo globko vözbroditi; pa te kumaj videti, kak daleč je vse vküper blüzi istini. Trbej pa vörvati o njegvoj erešnjoj preminočnosti zatau, ka so vse do 19. veka ništerni prednji v indašnji püšpekijaj v Győri pa Somboteli nosili čest opata de Borchi. Zatok ne more biti deleč miseu o benediktinjcaj pri Bedeniki, ka gelibaf fara gnesden nosi ime sv. Benedikta.
Po prvom spominanji je ešče važno tisto iz 1340, ka tüj pravi o Sv. Bedeniki. Kaže pa na tau, ka je šlo za trno staro, bar v romanskomi stili vö napravleno cerkev. Nej smo glij gvüšni, kak je vö vidla v 14. veki (gotika), pa kak so jo ešče kesnej prezidavali; samo po guči opata Kazoja v vizitaticiji iz 1698 smejmo postaviti, ka je bila stara pa ka so jo od inda šteli za katoliško zgradbo (ab antiquis čatholicis aedificata). V tom časi, tau se pravi od ranoga 17. veka naprej, pa ešče v prvij trej desetlejtaj 18. veka tüj so jo za svojo meli evangeličani. Tak je ostalo do 1732, gda so jo nazaj dobili katoliki.
Po tistom je moglo tak biti, ka so na bedeničkom brejgi sčista na nauvo gori postavili farno cerkev.
O njoj lepau spominja cerkvena vizitacija iz 1778, zatok mislimo, ka je vse glavne forme zadržala do gnes. Zvün toga, kakpa, ka
so jo te prenovili ešče ednok v leti 1896. S kraja 19. veka more biti tüdi glavni oltar z olnatim kejpom patrona sv. Benedikta. Videti je v redouvniškom, črnom habiti starejšoga, že malo pišlivoga moškoga, s sivov kecov
nakejpanoga opata, šteri vela za ustanovitela klauštra v Monte Cassini (od 529. leta naprej). Poleg opatske palce-pastorala drži v rokaj ešče knjigo-Regule, po šteroj so sé vsi klauštri ravnali. V drüjgoj raki drži kelij, iz šteroga
sé zdiga krilata kača; ide pa zatau, ka so Bedeniki ednok dali piti neka, pa sé je skazalo, ka je biu tau čemer. Odzaja na Benedikovoj desnoj se na kejpi vidi tüdi kovran (s trakom v klüni: In omnibus glorificetur deus = v vsem stavimo diko Boga), šteroga je rano, gda je biu ešče v püstini. V cerkvi je z istoga časa stranski oltar s figurov Srca Jezušovoga pa ešče kakši drugi falat cerkvene opreme tü.
Neka malo menje kak 20 let (1913) kesnej jo je v historističnoj maniri, gde je najšlo mesto dosta lejpij kejpov po prilikaj iz Kristušovoga žitka, pa je nasliko Mauko iz Radenc/ Radeina. Njegvo delo je, mijslim ka tam okoli 1997 vö popravlo, pa kaj kcuj nasliko mariborski akademski slikar pa restavrator tü, Stojan Grauf. Tau se je dogodilo malo potem, gda so začali (1995?) bedeničko farno cerkev na nouvo popravlati. Po priliki so jo arheoíoško preglednoli, dapa trbej povedati, ka so pod podon nove cerkvi najšli vmnogo starejše zidine. Znabiti so te zidine samo preostanek nekše starejše gradnje. Kaj trno daleč se žmetno zagvüšno postavi od kda, pa kama spadajo tej ostanki zidanja pod gnešnjim pred kinčanim, marmornim podom. Gda je delo šlo h kraji, so leta 1997 na zvünskij okenskij nišaj prezbiterija dali akademskomi slikari Lojzeti čemažari nakejpati Antona Slomška, Marijo z detetom, sv. Frančiška pa sv. Martona s srmakom. Dosta je dau, pa ešče več skriva te bedenički brejg. Tü je povejmo biu od 1863 pa do 1804 župnik völki | slavski pisateu Mikloš Küzmič. Spomnim naj ešče, ka je od tü biu doma (od družine Kodila iz Ivanovec), eden najvekši cerkvenij vüčenjakov pa narodnovij buditelov, tišinski župnik dr. Franc Ivanocy (1857-1913). Pokopani je na domanjom cinto-
ri, njegvo čest pa slavi spomenik, napravleni kak portal. Küzmiči pa Ivanocy v diko so postavlena spominska znamenja. Poleg cerkvi pa te svejt bogati velki, od
1993 naprej odpreti Dom duhovnosti, kama se da pribejžati, pa tü v tišini staroga bedeničkoga kraja najti paut naprej.
Janez Balažic
Cerkev sv. Benedikta v Kančevcaj/Bedeniki od vzhoda (foto Janez Balažic)
Glavni oltar s kejpom patrona sv. Benedikta v kančevskoj/bedeničkoj cerkvi (foto Janez Balažic)
V Somboteli so 8. marciuša prejkdau nauvo športno dvorano. Pred glavnimi dverami so stali legionarji (rimski sodacke) iz stare Savarie. Pred njimi je biu vövtegnjeni pantlik s farbami madžarske zastale. V lejpom sončnom vrejmeni so mlajši in starejši vküpprišli
pred veuko nauvo ižo. Na odri pred ižov so se postavili: predsednik vlade RM Ferenc Gyurcsány, župan Sombotela dr. György Ipkovich, kanclerski minister Péter Kiss in dva športnika, dr. Csaba Hegedűs pa Zoltán Dancsó.
Sombotelski župan je pozdravo navzoče - posebej predsednika vlade in ženske. Ferenc Gyurcsány je biu eške minister za šport, gda je 2003. leta v Somboteli odo in dojdjau fundamentni kamen
športne dvorane. „V tisti cajtaj zvün Sombotela venak niške nej daubo eno milijardo forintov od športnoga ministrstva. Cejli rosag je leko Ponosen (büszke) na Sornbótelčane, ka so naredli, ka so vözbrodili, ka so steli, ”- je pravo v svojom guči predsednik vlade, pa je Sombotelčanom prejkdau nauvo športno dvorano. Častni občan Sombotela, olimpijski prvak dr. Csaba Hegedűs, jo je prekvzöu, pa tadale dau mladim športnikom. V imeni Sombotelski športnikov je dvorano prejkvzöu svetovni prvak kikboksi Zoltán Dancsó. Pantlik s farbami madžarske zastale je Ferenc Gyurcsány prejkvrezo s pomočjauv mladine, mlajšov iz vrtca. Znautra v dvorani so pa svetašnji program meli srednješolci, plesci in športniki.
Nauva športna dvorana v Somboteli je koštala 3,5 milijarda forintov. Stauce majo za 5000 lüdi, pred ižov pa leko parkira 266 avtonov.
-mkm- (Foto: M.Kozar)
Legionarji pred dverami
Plesci iz svetašnjoga programa
Porabje, 23. marca 2006
4
Premier Janša obiskal Nemčijo
Slovenski premier Janez Janša je bil na uradnem obisku v Nemčiji, kjer se je z nemško kanclerko Angelo Merkel pogovarjal o dvostranskih odnosih med državama ter aktualnih vprašanjih v Evropski uniji. Pri prvih je bilo v ospredju gospodarsko sodelovanje, pri drugih vrh povezave, ki bo 23. in 24. marca v Bruslju, ter priprave na predsedovanje EU, ki ga bo Nemčija prevzela v prvi polovici leta 2007, Slovenija pa leto kasneje.
Predsednik Drnovšek
bo šel v Darfur Predsednik Slovenije Janez Drnovšek bo v okviru humanitarne akcije Svet za Darfur predvidoma 29. marca odpotoval v to krizno pokrajino na zahodu Sudana. Predsednik republike je že pred tedni napovedal obisk tako Kartuma kot Darfurja, vendar je ta obisk kasneje preložil za nedoločen čas. Drnovšek je v začetku leta predstavil pobudo za reševanje krize v Darfurju. Po januarskem srečanju s predstavniki Rdečega križa, slovenske Karitas, Unicefa Slovenije, Ustanove Skupaj ter z nekaj humanitarnimi delavci je predstavil projekt oskrbe begunskega tabo rišča za 10.000 ljudi v Darfurju. Akcija Svet za Darfur je stekla 14. februarja, doslej pa so z njo zbrali 90 milijonov tolarjev.
Slovenija mora plačati zaradi sodnih zaostankov Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zaradi sodnih zaostankov naložilo Sloveniji plačilo odškodnin v višini več deset tisoč evrov. Od 19 primerov, ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov sprožili slovenski državljani, je namreč v kar 17 primerih ugotovilo, da je s sodnimi zaostanki prišlo do kršitev Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
DRŽINSKE PRIPOVEJST! (4)
Dostakrat, gda človek ojdi po vasnicaj pa gleda iže, stare pa nauve, ma na pamet pride, ka vse še skriva v kakšom rami. Ka vse bi cigli lekopripovejdali, če bi znali gunčali. Stosoživelivtej ižaj, kakšnaje bila njina usoda (sors), bili so srečni ali nesrečne? V Sakalauvca samo edna na štok iža stoji. V njej živi tetica Fetliska Juliška (Takács Jánosne) stera mi je dugo-dugo vörpripovejdala o svoji familiji
ENO LETO SAM SLÜŽILA V PEŠTI, PA SAM S PRAZNIM KUFROM DOMAU
PRIŠLA
1946.-47. leta sam po marofaj delala. Vsikšo fele delo, ka je prišlo. Cukarno repo smo okapali, žetvo smo delali. Če sam nej mejla dobroga kosca, sam se buma dosta mogla mantrati. Steri je nej ginau kosiu, ka je podsekavo, sam ma ništrnifart srp pod noge ličila; Egeralja je biu marof, gde sam spoznala enoga mladenca, steri mi je kasnej mauž grato.
2. juliuša 1947. leta so moja mati mrli. Samo telko sam leko z marofa domau prišla, ka smo je pokopali. Tau je velka žalost bila. Eštje itak nas je pet mlajšov doma bilau, bar ka sam dja že dvajsti lejt stara bila pa sam slüžila. Očina mati so eštje živali, dapa oni so že tö pri lejtaj bili. Mišlenje Hna mojoj glavej bilau, če sam gli nej doma bila, dja sam mogla krü prislüžiti družini. Nigdar sam nej mirna bila, moja pamet je vsigdar doma ojdla. Maternoj sestri, stera je v Merki živala, sam se v pismi taužila, ka smo mater zgibili, kakšni velki Srmačke smo Zdaj. V svojom valasi so mi napisali: ’Mo’ dejte, zemelsko mater ste zgibili, liki mate nebesko mater, stera je na svejti vsikšoma človeka mati. Ona se za vsikšoga skriu pa nikoga ne odstavi. Tau nigdar ne pozabi, gda je ta mati pod sina križom stala, je cejli grejšen svejt za svojo deco vzela. Mej vüpanje v njej pa nigdar ne’š pogüblena. Tau sam si dja dobra zamerkala, pa če sam v
nevauli bila ali me je bolečina tejžila, njej sam se potaužila pa od njé dobila pomauč. Dapa žitek se je nej stavo, mogli smo brezi matere živati tadala. Gda sam djeseni 1947. leta domau prišla z marofa, za par kednauv sam v Budapešt išla slüžit. Z mojim lüblenim sva si pisala. Tak sam mislila, držinaj sam že tak dosta pomagala, Zdaj moram nasé tö misliti. Dvajsti lejt sam stara, če mo se ženila, dosta vse de mi trbelo. V Budápešti, gde sam služila, sam mogla svojo vertinjo za gospau zvali. Držina je dva sina mejla. Starejši je fiškališ bijo. Gda sam dja k njim prišla, je vse vekšo vrejdnost (zlat, srebro, pejneze) vküp pobrau pa je z redno pravicov na Talanjsko odišo. Te so že šli takši glasi, ka rosag bogatim vkraj vzeme, ka majo. Mlajši sin je trno razvüzdani bijo, rad je pijo, karte špilo, samo delati je nej Sto. Dapa dun je on bijo dober sin materi. Oča je že štiri lejta v posteli ležo, velki betežnik je bijo. Dja sam ga opravlala. Gnauk, gda je od očo pejneze proso, ma je te nej dau, sin je pa rokau zdigno nanga. Oče ga je vözatajijo, tak ka je eštje daum tö mogo tam njati. Kakoli so bogati bili, zatok je v familiji nej bilau mira. Na völkom placi so stojnice (stand) meli. Šest lüdi je za nji odavale vsikšefele zelenjé, ka so s šiftom pripelali s Talanjskoga. Šejft je dobra išo. Moje delo je bilau, ka sam mogla tjipüvati
za tjünjo, ram čistiti pa betežnika opravlati. Na tjeden dvakrat je prišla edna ženska, stera je gvant prala pa pejglali Edno leto sam tam ostala, te sam pa gospej pravla, ka mo domau. Štjém svoja vertinja biti, neštjem več tadala lapica ostati. Najbole sam pa zatoga volo Stejla domau, ka mi je na en mejsec 150 pengőnov dala za lon, telko je edno djajce koštalo tistoga ipa. Istina, ka sam kvartér pa djesti dobila. 1947. leta je pengő več nika nej vrejden bijo, te so že v milijonkaj računali. 1948. leta 20. augustuša je te tak forint prišo. Septembra sam domau
prišla s praznimi rokami pa s praznim kufrom, ka mi je gospa ranč eden vacalejžec nej vauščila dati, Zaman je tak bogatabila.
Gda sam domau prišla, sva sé z mojim lübinom zaročila (eljegyzés). Očina mati so te že fejst betežni bili. 14. oktobra so mrli, na samo Trejzovo, na njini den (god) smo je pokopali. Miva z možaum sva sé pa 6. novembra zdala Nejsmo gostüvanja slüžili, ena mala večerja je bila. Žalost je eštje trno friška bila, ka sam svojo babico tak lübila kak svojo mater. Oni so meni dosta pomagali. Gda sam z mladinov kama stejla titi, na kakšni ples ali igro (színdarab) gledat, so mi vsigdar dali pejnaze. Pravli so: Idi, idi mo dejte, pa se malo veseli, ka gda se oženiš pa te deca posipla, tak ne’š mogla več nikam nej iti.’ Pa so pravico meli. Oče je siguren človek bijo pa je nas dejkle nikam nej Sto pistili. Vej pa nej čüda! Mladi je dovec osta pa šest dejkel ma je na glavej ostalo, mogo je siguren biti.
Za leto dni, 1949. leta, se je naraudo moj prvi sin.
Zapisala: Ema Sukič
Rozalija Hartman
Pomlad
Skoraj čez noč si vse v zelenje odela, z dihom si svojim svet naš objela, vsa s cvetjem obdana, prelepa, bogata kakor kraljica stopaš skozi vrata. Spremlja te ptičkov drobnih žgolenje, sončnih žarkov zlato blestenje, radost prinašaš v naše življenje.
Čakali smo te, vsak te ima rad najlepša si zame pomlad.
Ljubezen
Je kakor čarobni napoj, ki pelje v svet čudoviti te svoj.
Zna biti nežna in vsa zapeljiva, ki v tebi lepote svoje odkriva
ali kot žarek te jutranji boža, in vsa dehteča je kakor roža, ko z ljubosumnostjo se obda, zlahka vse lepo potepta.
Če pa v sovražnost sprevrže ■} svoj obraz,
nelepo plat njeno takrat spoznaš.
Zanjo bil bi pripravljen ubiti ali umreti, z ljubeznijo pa je vredno in še kako lepo živeti.
Porabje, 23. marca 2006
5
DEN ŽENSK V SOMBOTELI
V imeni moškov je ženske Francek Gyeček etak pozdravlo:...Drage ženske! Gda sam še pripravlo na té den, nej sam znau, ka naj vam povem. Leko bi se navčo kakšo pesem, de pa tau bi nej bile moje misli. Zato sam napiso svoje misli za vas, o dnevi žensk.
Den ženskje takši svetek šterije samo vaš. Materinski den je več nej za vsakšo žensko. Den že nskje za najmlajšo »žensko«, štera eške nosi plenice, pa za najstarejšo tö, štera odi s klükavo palico. Za lejpe mlade, štere nosijo na vsakšom prsti po dva zlata prstana. Pa za tiste tö, štere odijo z motkov na plečaj, pa majo žülnato prgišče. Na den žensk si edno raužico pa poljubček, edno lejpo besedo zaslüži Vsakša ženska.
Iščite in dajte priliko za tau, ka tau zadobite. Vejmo, ka té den ranč tak čakate kak moža z mejsečno plačo.
Tau tö nepozabite, ka den žensk brez moškov nega. Té svetek vam mi damo. Eške tau vam dopistmo, ka vam frigaš zgori ali pogačice v redlini - zato, ka mujs morete gledati televizijo. Gnauk se Možej pravimo mi moški. (Včara se je rejsan tak Zgodilo.)
Veuke lampe mate? - s tem se branite. Mažete si obraze po trej gibej. Dajte valati, brezi toga ste tö lejpe ženske, če se smegete. Bojte potrpežlive, zdrave in ostanilo lejpe. ”
(Foto:M. Kozar)
Püšeu moškov z gučorn in klinčeci
Moški so ponüjali reteše
AKCIJE PRED PUNO DVORANO NA GORENJOM SENIKI
Gledališka držina Nindrik-indrik Zveze Slovencev se je fejs radüvala pozvali predsedni-
ce Slovenske samouprave na Gorenjom Seniki, Eve Lazar. Najbola zatok, ka je že dobri par lejt nej mejla prilike špilati y najvekši vesi v Porabji. Po pravici povedano, je vcejlak drügi občütek, gda kakšna organizacija Sama ške, naj špilamo njivim domanjim, kak pa gda mi sami prosimo, naj leko demo k njim. S tejm dobimo občütek, ka našo delo mapoštenjé, se prizna pa ceni, slöjži Porabskim Slovencom, ka je naš glaven cilj. Ranč zatoga volo špilamo od začetka mau samo v domanjoj Slovenskoj rejči. In tau vsakši igralec v svojom geziki, zatau se leko čöja dobra »straušanca« v našoj držini, ka se gonči po sakalauskom, seničkom, otkauskom pa števanovskom.
12. marciuša, gda je frišek snejg znauva v bejlo zravno porabsko pokrajine, smo se veselo potakali s kombinom na Senik, gde je že prauti nam üšo Lujzek Hanžek pa nas Včasik gora prijo kak dober gazda, za par minutov pa Eva Lazar kak dobra vertinja z domanjo palinkov. Gda je čas kaulek prišo, po konci svete meše, pa nin ene düše nej bilau, sta se obadva
organizatora žaurgala: „Baug moj, vej pa vejn döjn pridejo, vej smo pa gospauda tö prosi-
li, naj vöoznanijo, jaj, ka je pa, ka nikoga nega, gde so pa tak dugo?” Na, gda je kaulek pau edenajste vöre paut prauti kulturnoga dauma živela, sta se, obadva vcejlak vömenila, lice so se njima tak li paukale od radosti. Lažala bi, ka nam, igralcom, nej ranč tak. Gorejnjisenički kulturni daum se je napuno z mlajši, mladinov pa od nji bola starejšimi. Po pozdravi predsednice slovenske samouprave Eve Lazar, stera se je z enim lepau zavalila tü lidam, ka so tak lepau vküper Prišli na njivo pozvanje, smo tazašpilali svoje Male bojne. Lepau je bilau od publike, ka so domanjo igralko Gyöngyiko Bajzek posaba pozdravili s ploskanjom, gda je kak Žužolina oprvim zvala igralec v akcije. Tau je na Seniki furt tak bilau pri drügi Senički igralcaj tü. Lepau!
V imeni igralcov se eške gnauk lepau zavalimo lidam, ka so prišli, organizatorom Evi Lazar, Lujzeki Hanžeki pa Marcini Ropoši za pozvanje, prijaznost pa pogostitev.
Klara Fodor vodja držine Nindrik-indrik (Foto: Eva Lazar)
... DO MADŽARSKE
Predali priznanja »Za Železno županijo« Ob 15. marcu, madžarskem državnem razniku, je predsednik skupščine Železne županije predal priznanja »Za Železno županijo«. Najvišje priznanje županijske skupščine je prejelo Šest ljudi: založnik Laszlo Boda, predsednik županijske zbornice Vince Kovacs, generalni direktor županijske bolnišnice dr. Laszlo Lakner, predsednik sveta poletne univerze Savaria dr. Tarnaš Meggyesi. Šesti odlikovanec, znani glasbeni pedagog in ravnatelj v pokoju Balazs Bardosi, priznanja ni sprejel. Nadaljevanje seje mešane komisije 3. aprila
8. seja madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije je bila prekinjena lani maja v Budimpešti. Kljub dogovorom, da se bo seja nadaljevala še v letu 2005, zaradi znanih razlogov (odstopila sta oba predsednika) do nadaljevanja ni prišlo. Po usklajevanju Urada za zamejske Madžare in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo seja nadaljevala 3. aprila na Gornjem Seniku. Predsednik madžarskega dela komisije je državni sekretar v kabinetu premiera Vilmos Szabo, slovenskega dela pa direktor Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan. Programi, prireditve
•	25. marca bo gledališka družina Nindrik-indrik Zveze Slovencev gostovala v Mosonmagyarovaru. Na gostovanje jih je povabila tamkajšnja slovenska samouprava.
•	25. marca pripravlja KUD Budinci materinski dan. V programu bo sodelovala tudi otroška folkorna skupina ZS iz osnovne šole v Števanovcih.
•	26. marca bo materinski dan v Čepincih, organizira ga društvo Čep-Čepinci. Ob tej priliki so povabili otroško folkorno skupino ZS iz osnovne šole Števanovci ter gledališko družina Nindrik-indrik s skečem »Dve ženski v gledali«.
Porabje, 23. marca 2006
6
KLUB UPOKOJENCEV NA DOLNJEM SENIKI
Pet let nazaj smo si na Dolnjem Seniki starejši zmislili, ka bi ustanovili edno drüštvo. Eden drugomi smo gučali in se je tak posrečilo, ka zdaj mamo Klub upokojencev.
Znano je, ka na Dolenjom Seniki živejo tri narodnost!, Slovenci, Nemci in Madžari. V našom klubi se ne pozna, šteri je Slovenec,
Nemec ali Madžar. Vsi smo edni, veseli smo vküper. Največkrat mislimo in gočimo o naši siromaški mladi lejtaj, štere so dun bile Vesele. Na žalost, pesem tüdi pravi: „Oh, kak lejpa je mladost, ne pride več nazaj!”
Pogovarjamo se, koga ka boli, ali vseeno pravimo, ka sé ne smejmo tazanjati. Kaj se štükamo za politike volo, ka vidimo in čüjemo po televiziji: Posebno nas zanima, šteri nam obečavajo več penzije. Nisterni so tak, če več majo, več škejo. Moje misli so, dajmo Bogi hvalo, ka smo zadobili penzijo in bojmo zadovolni s tem, ka mamo. Če nam kaj »vcuj ličijo,« smo radi.
Imeli smo že različne programe, izlete, kuhanje gulaža pa kakšne piknike. Vsako leto idemo v Lenti z autobusom. Imamo priliko za kopanje. Zelo nam dobro spadne, ka se lahko malo namačemo. Zadnjo srečanje smo meli 19. februara, v nedelo. Cilj smo meli spominanje, kak je v fašenskom časi. Dobra vola je nej falila. Stole smo okinčali z fankami, ka je navada v fašenskom časi. Retaše z bučnimi goškicami, pecivo, kekse, sendviče, in ka je glavno, dobro rdečo in belo vino, smo meli. Leko smo doloplatnili nase dobrote, ka zato so se nisterni člani trüdili, da bi steli bili polni. Na začetki je Jolanka Racker, vodja kluba, pozdravila vse navzoče in želejla lep popoldan. Na našo veselje je sprejela pozvanje gospa Irena Barber, stera nas je s toplim srcom pozdravila in nam razlagao kakšno lepo delo je to, da se v naši mali vesi telko dobri ljudi najde, šteri si vzemejo čas, z veseljem pridejo vküper in se imajo dobro. Malo pozabijo na vsakdenešnje brige in žalosti. Moramo pohvalni našoga Gabora, ki je poskrbo za dobro muziko, od štere smo dobili sploj dobro volo. Pete so nas začnile srbeti, te smo pa začnili plesati in spejvati. Malo smo se tak čütili kak sprtolešnji ptički. Želenje pa mamo, da bi se še naprej lahko skupno veselili. Hvaležni smo Državnoj Slovenskoj samouprava Slovenskoj in nemško) manjšinskoj samoupravi v vesi, ki nam s pejnezi tö pomagajo. Brezi njihove pomoči bi bilo težko.
Vüpamo, da de naš klub čim več članov emo in se bomo veselili skupaj še dolga lejta.
Člani kluba smo radi vküper, ne glede na tau, če smo Slovenci, Nemci ali Madžari
Cilíka,
članica kluba upokojencev Dolnji Senik
SKRB SE MEJ
Tau čüjemo eden od drugoga takšoga reda, gda se kaj taužimo. Vej je pa tak. Človek se malo mora skrb meti pa vöokraužiti kaj takšo, ka leko vöokrauži. Depa Zdaj mislimo od začetka. Tačas, ka je človek mladi, se ma tak vidi, ka je tau norija, ka naj se skrb ma. Sploj pa takši tak mislijo, šteri so skrblivi. Tau je v našem Porabji nej nauvo. Če bi naši lüdje nej bili skrblivi, bi buma nej Prišli do toga, gde so zdaj. Pa k tomi moramo vcuj djati, ka so zatok pri nas pogoji (feltételek) dosta lagovejši bili, kak so, kak povejmo, v ednoj bogatejšoj krajini v našom rosagi.
Etak pa mladi tak kak starejši pošteno delamo, opravlamo svoje dužnosti pa tau vse zatok, naj mi tü nemo menje kak stokoli drugi. Med tejm pa - sploj pa mladi - se ne pazimo. Važno je tau, naj leko prislüžim, naj leko kak največ dam svojoj držini, pa če tüj pa tam kaj boli, tak pravimo, ka tau ta mine.
Ka je tau vsigdar etak bilau? Po mojem nej. Gnes je sploj ovak kak pred nistarnimi deset lejtami nazaj. Ka je pa te bilau? Največkrat smo ranč pošteno gesti nej meli pa ranč tak obleko tü nej. Nejso bili nikši mašini, nikši stroji na pomoč človeki, s sterimi bi si leko le-
žejše napravo svojo delo, živlenje. Pa itak. Živeti je trbelo, delati je trdo trbelo, pa te, če si, povejmo, obetežau, si ranč nej emo priliko k doktori titi, ka si za tau nej emo pejnaz.
Skrb se mej! Te moderni svejt je vse dosta naprej spravo. Spoznali smo različne betege, razvila se je tehnika, lüdje smo se tü fejst, fejst preobrnauli. Skrb si mej na zdravje! Kak? Tak, ka vse kaj takšo podjejš, ka je puno kemikalij, ka je človeki na kvar? Ka nauč den delaš, si nigdar nej vöpočinjeni, ne moreš spati, si tak živčen (ideges), ka bi najraj nekakoga bujo? Ka te različne epidemije (járványok) postaršüjejo pa tüj pa tam zaodijo? Ka te gnešnji moderni betegi - rak, cukerni beteg, pa vejga Baug ka vse - zaodijo, mantrajo, na smrt postršüjejo? Ka če v špitale prideš ali samo k doktori deš, telko je betežnikov, ka se ranč ne smejš vüpati, ka so doktbrge vse mogaüči naprajti, naj te zavračijo? Ka gnesden, če eške maš delo, ne smejš betežen biti, zatok ka če si tri ali štiri dni nej na delovnoj mesti, te tavö potaučijo kak eden smet? Bi eške dosta pa dosta stvari leko našteli, ka nas mantrajo, nam zdravje pokvarijo, naš žitek kratčijo. Pa te smo nej gučali, kak se
eške moramo (ali ne moremo) skrb meti. Vej pa pojmo samo peški po pauti. Tak malo se zaglednaš ali pa ranč nej, pa te doj zavozijo. Sedi v auto, vozi se. Vidiš, kak so lüdje bejsni, nejmajo skrb nej na svojo pa na drugoga živlenje tü nej. Paškijo se ali ranč spro-bávajo svoje nauve autone kak vejo leteti.
Gledaj gnešnje držine. Deca ne bauga stariše, neščejo tau, neščejo tisto, samo lejpo, modno obleko, dobro rano pa neskončni slobodni cajt želéjo. Pa te živči (idegek) delajo. Dobro pa vejmo, če smo živčni, nam tau vse prauto zdravja dé.
Pa eške nej konec. Kak se pa leko skrb maš, če samo par forintov več maš kak drugi, so ti nevoščeni, če si uspešen, te tak delajo, gda se srečajo s teov, kak če bi ti luft bijo. No, zdaj se čüti dobro, če se moreš. Zdaj se skrb mej, če se moreš. Nej, nej, v etakšem svejti je sploj žmetno. Ka je pa te potrejbno naprajti?
Leko bi dostavse. Samo ka k tomi sé mi vsi moramo obrnauli. Drugoga tü poštüvati, drugomi mesto dati živeti, naj bi vsakši več mira emo v düši, v srcej. Pa je tau pau zdravje
Irena Barber
Prpovejsti iz Muzeja Murska Sobota
KOLOVRAT/
KOUCE
Tou na fotografiji je kolovrat, kak se njemi pravi po slovenski. Na, če so kouce gé kolovrat, se tou čüje skur kak koulivrat. Leko je tou ranč istina, ka so ženske, stere so z nogou vrtele kouce, odle z njimi koulivrat po svejti ali po domanjoj krajini. Tak so delale na koucaj nit iz lenovoga prediva zvekšoga doma ali pa koulivrat. Depa nit, stero so ženske prele n a koucaj, je eške kuman na pou pouti do gvanta, stolnjeka ali prta. Te kouce na razstav v Muzeji Murska Sobota so se vrtele tam nin do leta 1950.
Miki Roš
Porabje, 23. marca 2006
7
Miki Roš
IZ MOJOGA DNEVNIKA
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam začala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka se v njem piše od moji dnevaj.
TOREK Z BETEŽNIM ATOM
Včera vnoči je prišo domou naš ata. Betežen je grato, pa je nej ostano v dalešnjom velkom varaši, kama je odišo v slüžbo. Po tistim, gda je doma ostano brezi slüžbe. Na, nej ranč betežen grato. Spotro si je rokou pa po tistom mora šest tednov gips na njoj nositi, ka njemi čunta vküper zraste. Dragi moj Dnevnik, kak sam bila vesela! No, nejsam Vesela bila, ka si je rokou spotro. Vesela sam bila, ka je domou prišo. Pa sam vesela, ka dugo doma ostane.
Gnes sam kuman strpela v šouli. Kuman sam čakala, ka domou pridem. Pri obedi smo njemi vsi, cejla držina, pomagali pri gestiji. Če pa si je srmak spotro pravo rokou. Lejvo pa ma vcejlak naoupačno. Ge sam njemi z žlico v lampe nosila župo, brat Andi njemi je doj z badjusov gemau zrejzance, sestra Zana njemi je v lampe nosila falajčke krüja, naša mama pa se je smedjali Po tistom sam njemi ge raznok tejzala mesou, Zana njemi je dejvala v lampe šalato,
Andi krumče, mama pa se je tadale smedjala skur do skuz. Zadvečera pa večer smo se mlajši nika malo včili. Z atom pa smo se dosta šalili, pogučavali pa smedjali Dokeč je nej trbelo iti spat. Naš ata se je trno groubo doj svado sam s seuv. Najprva se nej mogo sam razmetati, pa mujti tö nej. Dragi moj Dnevnik, si leko brodiš, kak vövidi vözraščeni moški, ka skur nika ne more sam naprajti!? V rami nega vekše kaštige!
SREJDA Z ATINO SPOTREJTO ROKOU
Obed, z atom jej gnes nej več biu tak veseli, kak je biu včera. Mi mlajši smo se škeli tak šaliti kak včera. Na, našomi ati smo škeli tak pomagati kak včera. Pa je nej püsto naj ga krmimo. Zatoga volo pa je biu gulaž zvekšoga po stoli zvün talejra kak pa v njegvi lampaj pa po tistom v črvej. Zmejs, gda si je z lejvo rokou škeu djati malo vekši falat mesa v lampe, je trno grdou
gučo. Mama njemi je prajla, naj pred nami mlajšami ne kune. Depa kak ne bi kunou, če je pa nej trufo v lampe. Mesou si je rivo v lejvo lice namesto v lampe.
Lagva vola v našom ati pa se je zavolo naoupačnosti eške nej skončala. Venej so sousedi žagali drva. Naš ata je biu vsigdar pozvani, naj njemi pomaga. Z dobro volou, je vsigdar šou taprejk. Zdaj pa ji je samo
leko gledo skouzi okno pa si čemerasto niti pripovejdo v spoudnjo čobo. Večer je ranč nej škeu nika gesti, ka bi nej vidli, kak je naoupačen. Samo je odo po rami iz sobe v sobo pa se koriu na tisto banano, ka jo je nekak talüčo, un pa stoupo na njou, po tistom spadno, nut v pravoj rokej pa je samo djalo »krck« pa je bila čunta v rokej spotrejta.
ČETRTEK S SPOTREJTO ROKOU NAŠOGA ATE
Dragi moj Dnevnik, tou je več nej mogouče strpeti! dobro, ka sam se zgučala, kak
se več nigdar ne zálübim. Tak se bar nemo ženila. Pa nemo nigdar mejla moža.
Tak je že nevoulasti tej naš ata kak breja mačka.
PETEK Z NEVOULASTIM ATOM
Najboukše de, ka se znouva zalübim. Tak vejn več vpamet ne vzemem, kakše nevole
mamo z našim atom. Vej si pa kakši mlajši dopisti kaj valati. Un pa nika. Eške je pravo, ka
smo srečni, ka si je rokou potro, ka se leko norca iz njega delamo.
SOBOTA BREZI SPOTREJTOGA ATE
Gnes ga je njegvi brat malo odpelo kouli po krajini pa
v naš domanji Varaš. Ne moraš si broditi, kak tou dobo deje nam vsem. Trno radi ga
mamo, depa... Naj samo rouka brž zdrava grata, ovak mi drugi vcejlak betežni gratamo.
SOLA V NARAVI NA POHORJU
V mesecu decembru so se učenci OŠ Razkrižje pod vodstvom učitelja Saše Fišingerja odpravili na Hočko Pohorje v šolo v naravi. S sabo so povabili tudi tri učenke z Gornjega Senika. To smo bile Barbara, Martina ter Sabina. Nastanili smo se v domu Planinka.
Rade bi vam podrobneje predstavile, kako je potekal en dan v taboru.
Vsak dan so nas budili ob sedmi uri. Pol ure je bilo namenjeno za umivanje in pospravljanje sob, potem so morali dežurni učenci, hitro pripraviti vse potrebno za zajtrk. K zajtrku nas je potem poklical zvonec. V sredo smo imeli za zajtrk čokolešnik. Hitro smo pojedli in se odšli pripravljat za smučanje. Takoj prvi dan so nas razdelili v pet skupin glede na naše znanje smučanja. Smučali smo na Arehu in Belviju, kjer so bile proge zelo dobro pripravljene in tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo imeli sonce ves teden. Vožnja s sedežnico je bila pravo doživetje. V smuki smo zelo uživali, se naučili nekaj novih zavojev in na koncu bili že pravi smučarski strokovnjaki. Vsak dan smo na smučišču imeli malico in se ogreli s toplim napitkom.
S smučanjem smo končali zgodaj popoldne in se z avtobusom zapeljali nazaj do doma, kjer nas je že čakalo okusno obilno kosilo. Na naših krožnikih nikoli ni ostalo čisto nic. Sledil je popoldanski počitek, nato pa spet dejavnosti po skupinah. Ena skupina je naprimer tekla na smučeh, druga pa se je odpravila do zaledenelega slapa ali je obiskala druge lepote v naravi. Naslednjič pa smo se zopet zamenjali. Po večerji so bile na vrsti prostočasne aktivnosti, ki smo jih organizirali in izpeljali sami. Tako je bila en večer na sporedu tudi „modna revija”, na kateri smo se učenci spremenili v čisto prave manekene in manekenke. V postelji smo morali biti ob desetih zvečer. Vsi smo takoj zaspali, saj je bil za nami zelo aktiven dan. Teden je hitro minil inja prišel čas slovesa. V tem kratkem času se je zgodilo veliko poučnega in zabavnega, spletla so se nova prijateljstva.
Doma so nas vsi že nestrpno pričakovali..
Hvala ravnatelju OŠ Razkrižje in vsem tistim, ki so sodelovali pri tem, da so se uresničile naše dolgoletne želje.
Smo že prave smučarke
Martina in Barbara Zakoč ter Sabina Riišič DOŠ Gornji Senik
Porabje, 23. marca 2006
Petek, 24.03.2006,1. spored TVS
6:20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.40 Z VAMI, 11.30 GLOBOKA DŽUNGLA, ANG. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 SKRIVNOSTNE VODNE POTI, DOK. MESECA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI - HIDAK, 15.40 PALČEK DAVID, RIS. NAN, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽEJA, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 TROPSKA MRZLICA, NEMŠ. DOK SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS, 18.45 ZAKAJ?, RIS, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 TROPSKA MRZLICA, PON, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON, 3.10 INFOKANAL
Peiek, 24.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 USTOLIČENJE NOVIH KARDINALOV, PRENOS IZ VATIKANA 12.00 GLASBENA ODDAJA, 13.35 POLJUBI ME, ŽABEC, NEMŠ. FILM, 14.55 ŠPORT ŠPAS, 15.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 16.25 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, 17.55 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI - HIDAK 19.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. UT. NAD, 20.00 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK SER., 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.20 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: POLJSKA, 21.50 X, ŠPANSKI FILM, 23.25 NESPEČNOST, NORV. FILM, 0.55 DNEVNK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL
Sobota, 25.03.2006,1. spored TVS
6.20	TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13-00 POROČILA, ŠPORT, VREME,
13.20	PRVI IN DRUGI, 13.40 SLOVENCI V ITALIJI, 14.10 KOMISAR REX, AVSTR.-NEMŠ. NAN, 15.00 VRTNARJI, ANG. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1700 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, MLAD. TV NAD, 20.40 HRI BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD, 23.30 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK ODD, 0.20 CESARSTVO STRASTI, JAP. FILM, 2.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.40 HRI BAR, PON, 3.50 INFOKANAL
Sobota, 25.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, ll.$5 SKOZI ČAS, 12.05 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: POLJSKA, 12.30 ZDAJ!, 13.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, 15.00 SMUČARSKI MAGAZIN, 15.30 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 16.00 KOŠARKA NBA ACITON, 16.30 ŠPORT, 20.00 GOSPODIČNA MARPLE: OGLAS ZA UMOR, ANG. FILM, 21.35 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. UT. NAD, 22.25 KONCERT DINA MERUNA Z GOSTI, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL
Nedelja, 26.03.2006,1. spored TVS
730 ŽIV ŽAV, 9-50 ŠPORT ŠPAS, 10.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK SER, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 PET MINUT SLAVE, 14.50 BOLJŠI PROGRAM, 14.55 NEDELJSKO OKO, 15.05 DRUGO MNENJE, 15.10 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ŽIVE LEGENDE, 15.45 KUHALNICA, 15.50 AVDICIJA 2025,16.00 NOREC NA UNIJ, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.20 ŠPORTNE NOVICE, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA UGA, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 1700 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š- ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 POGOVORI, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD, 0.50 DNEVNK, VREME, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL
Nedelja, 26.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, 10.05 SKOZI ČAS, 10.15 HRI-BAR, 11.20 SLAVNOSTNI KONCERT OB 25-LETNICIOKTETADESETI BRAT, 12.00 USTOUČENJE NOVIH KARDINALOV, POS. IZ VATIKANA, 14.20 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 14.55 UGA SIMOBIL V NOGOMETU, DOMŽALE - HIT GORICA, 16.50 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, 18.00 ALPSKO SMUČANJE - TEKMOVANJE LEGEND, 18.30 MAGAZIN UGE SIMOBIL V NOGOMETU, 19.00 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 1930 KOŠARKA NBA ACTION, 20.00 HIMALAJAZ MICHAELOM PAUNOM, ANG. DOK. SER, 20.55 MOZARTOVO LETO 2006, 21.50 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD, 22.40 ŠPORT, 0.20 DNEVNK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL
Ponedeljek, 27.03.2006,1. spored TVS
625 TEDENSKI IZBOR, 700 POROČILA, DOBRO JUIRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTOGA LEPEGA POPOLDNEVA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15HSTOGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.25 TURISTKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROU POLI OLI, RIS. NAN, 16.05 BUKVOŽERČEK MROŽEK DOBI OČALA, 16.10 RADOVEDNI TAČEK ŠKARJE, 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: MELODIJE, 16.35 MIŠKA SMETIŠKA: URA AN. NAN, 16.40 BISERGORA KAKO PASEŠ LENOBO, LUTK. NAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONKA, ŠPORT, VREME, 17.30GLOBOKA DŽUNGLA, ANG. POLJ. SER, 1825 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6,18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS, 18.40 PINGU, RIS, 19.00 DNEVNK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVU 20.30OPUS, 21.00 KOMISAR REX, AVSTR.-NEMŠ. NAN, 22.00ODMEVU KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: MEDIČEJCI, AM NAD, 23.50 GLOBOKADŽUNGLA, PON, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL
Ponedeljek, 27.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 15.10Š-ŠPORTNA ODDAJA, 15..35 SLOVENCI V ITALIJI, 16.05 MOZARTOVE NOVICE-MEDNARODNE, 16.05 MOZARTOVO LETO 2006,16.10 UMETNIH O MOZARTU, 16.15 COSIFAN TUTTE, VRHUNCI IZ OPERE, 17.00 HIMALAJA Z MICHAELOM PAUNOM, ANG. DOK. SER., 18.05 TUJCI PO KRVI, ANG. NAD, 1920 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTR. NAD, 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA 22.30 NORCI NA LINIJI, AM. NAN, 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA 0.20 DNEVNK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL
: Torek, 28.03.2006,1. spored TVS
6.20	TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 1420 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, MLAD. TV NAD, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI - HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS. NAN,16.05 MUNKIJI, RIS, 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1730 SADOVNJAKI, DOK. ODD, 18.00 MODRO, 18.35 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS, 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS, 19.00 DNEVNK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TARČA,
21.30	DIPTIH O KONJIH, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50'NEZASUŠAN BANČNI ROP - REKONSTRUKCIJA, FRANC. DOK. ODD, 0.05 SADOVNJAKI, PON, 0.35 MODRO, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL
Torek, 28.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠH INFOKANAL, 14.10 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, 16.10 ARITMIJA, 16.45 STUDIO CITY. 17.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 MOSTOVI - HIDAK, 19.00 RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, TV NAD, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN, 20.35 LP V NOGOMETU, ČETRTFINALE, 22.35 ŠVEDSKO DEKLE, ŠVEDS. FILM, 0.05 DNEVNK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL
Sreda, 29.03.2006,1. spored TVS
6.20,TEDENSH IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9-05 TEDENSH IZBOR, OTROŠH PROGRAM, 11.15 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 ZAPISH S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER, 1^0 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI - HIDAK, 15.40 BABAR, RIS. NAN, l£05 MALE SIVE CEUCE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 BIZGECI, RIS, 19.00 DNEVNK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 WILBUR SE HOČE UBITI, DANS. FILM, 21.45 ODPETI PESNKI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL
Sreda, 29.03.2006, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠH INFOKANAL, 15.25 KONCERT DINA MERUNA, 1725 IZOBČENCI, ANG. NAN, 17.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 MOSTOVI-HIDAK, 18.55 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD, 20.00 LP V NOGOMETU, ČETRTFINALE, 0.00 BIG BAND RTV SLOVENIJA IN EDWARD E. PARTYKA, 0.40J.UČI, NEMŠKI FILM, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL
Četrtek, 30.03.2006,1. spored TVS
6.20	TEDENSH IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSH IZBOR, OTROŠH PROGRAM, 11.15 IZZIVI, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13-25 POGOVORI, 14.15 OPUS, 14.40 ODPETI PESNKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI - HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS. NAN, 16.05 PLANET POŠASTI, RIS, 16.10 SERTAC IN NJEGOVO GLASBILO, DOK FILM, 16.25 VSE O ŽIVALIH: NOJI, ANG. DOK NAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.35 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS, 19.00 DNEVNK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.25 JASNO IN GLASNO, 1.15 DNEVNK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.10 INFOKANAL,
ČETRTEK, 30.03.2006, II. SPORED TVS
6.30	INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠH INFOKANAL, 15.30 NORCI NA LINIJI, AM. RIS. NAN, 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.25 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK. SER, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 LYNX MAGAZIN, 18.25 ŠTUDENTSKA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD, 20.00 RYANOVA HČI, ANG. FILM, 23.05 MATULLA IN BUSCH, NEMŠ. DRAMA, 0.25 STRAHOVIT NAČRT, AM. ČB FILM, 1.35 DNEVNK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL
KARTAŠKO SREČANJE
Tradicija se nadaljuje. V soboto 4. marca so se na Gornjih Slavečih spet srečali »šnopsaši« z Gornjega Senika in Gornjih Slaveč. Sobotno srečanje je bilo nadaljevanje srečanja, ki »se je zgodilo« na Štefanovo lansko leto na Gornjem Seniku.
Igranje »šnopsa« na tem srečanju ni bilo v ospredju. Da bi pa bilo bolj napeto in zanimivo, so točke vendarle seštevali. Tokrat so bili boljši »Gorenjeseničani«, ki so zbrati 92 točk, »Slavečari« pa le 70. Na vsaki strani je bilo namreč 9 udeležencev in vsak je z vsakim igrat po dve »rundi«. Glavni »sodnik«, ki je skrbel, da je vse potekalo po nenapisanih pravilih in predpisih, je bil Tomi Škaper.
Kot je bilo že omenjeno, to srečanje ni namenjeno tekmovanja temveč je v ospredju druženje med prebivalci z obeh strani meje. Še posebej smo Slovenci v matični državi Sloveniji veseli, ko slišimo staro prekmurščino, ki so jo ohraniti in jo še naprej branijo naši rojaki, ki živijo v Porabju na Madžarskem.
Srečanja sé je udeležil tudi župan občine Kuzma Jože Škalič, ki pa ni kartal, temveč je prišel pozdravo udeležence in z njimi preživela nekaj prijetnih trenutkov. Tudi podžupan občine Kuzma Roman Fartek ni »metal« kart, temveč je imel vlogo »kelnarja«. Srečanje se je namreč dogajalo v njegovi gostilni na Gornjih Slavečih.
Silvo Šarkanj; Foto: Roman Fartek
RUSI NA ŠOLI
28. februara smo na gorenjeseniški šoli praznovali pust. Ta dan smo Prišli v šolo ob 9-45. Nismo se učili, ampak smo se oblekli v maškare. Od 10. ure naprej smo imeli karneval in ocenjevanje mask. Potem smo lahko šli na kosilo, čez edno uro smo se pa vrniliv kulturni dom. Popoldne je bila tombola in disko. Ob 3.uri so vsi odšli domov.
Počütili smo se zelo dobro!
Martina in Barbara Zakoč; DOŠ Gornji Senik
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva:
H-9970 Monošter, Gšrdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062
Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB