Kako naj se nčenci vadijo štcti od 1 do 10. Kdor uči številiti, mora naj pred vediti, kak.šni nanipn iiua štpviljpnje v pervotni šoli. Znano je, da je namen početnega številjenja v pervotni šoli dvojin. Pervič mora številjenje buditi, razvijati in izobraževati dušne moči nčencev in bistriti jim um; drugič se mora učpnec navaditi, da o poznejšem življenji vsakoršue naloge ročno in brez težave izštevili. Oba namena, izobraževati in umske moči likati za življenje, se ob enem lahko obravnujeta, da le učitelj unie, kako. Učitelj, ki pri podučevanji vadi učence le v postranskih nalogah, lika pri vsi natančnosti učencevo miselno moč le enostraasko, ali pa vsaj ne tako, če podaja učpncem take naloge, ki so mnogoverstne, in pri kterih se nrtora misliti, prpden se izštevilijo. Po pravici se zaliteva od šole, da pripravi otroke v števiIjenji tako daleč, da, kpdar zapuste šolo, izštevilijo vse naloge, ki se potrebujpjo v družinskem življenji. Da pa se to dospže, je treba, da se učenci vadijo pri naj manjših številih skerbno štpviliti. Lp neizvedeni niislijo, da je vse eno, če se mali otroci vadijo tako ali tako številiti. Cim bolj skerbno in na tanko se otroci vadijo rajtati na pprvih stopnjah številstva, toliko hitrpjše in ložeje se shaja ž njinii na viših stopnjah. Kar posebno početni nauk v številstvu zadeva, ni dvomiti, da se morajo perve vaje in številke prav na tanko poočitovati s 19* posebnimi rečnn'. Riinci so iinpli številsko desko, Kitajci in Rusi se .še daiidauašnji puslužujejo takih pripomočkov za poočitovanje pervih 10 števil. V 15., 16. in 17. stoletji so se vadili številiti tudi pri nas tako. Poznpje so to popustili, 1n so začeli koj s številkami. Pa z začetkom sedanjpga stoletja so pustili to pot, in so se zoppt poprijpli računskih desk, tablic in drugih pripomočkov. Kar je nieni znano, takih računskih desk in tablic v kaki šoli na kmetili še niseni zapazil, čeravno bi bilo želeti, da bi si vsaka šola vsaj eno umislila. Tudi v londoški razstavi leta 1862. je bila taka za izverstno spoznana. — Toda prebrisani učitelj si ve sam poiskati mnogo pripomočkov, da more nauk otrokom bolj poočitovati. Kako naj se pri tem ravna, ga uči gosp. Močnikova šolska knjiga. Ker pa tako važna reč ni nikoli dosti omlatena, ne nioremo drugače, da tudi v ,,Tovaršu" o tpj rpči kaj omenimo in pokažemo, kako naj se ravna pri podučevanji pervih števil. Opoiuniti imamo še, da smo prebirali navode v številstvu mnogih slovečih pedagogov, pa se nam nobena (ih melod za početni nauk v številjenji tako pripravna ne zdi, kakor Gruberjeva; zato se hočemo v tem spisu le veči del po njej ravnati. PraktiČno obravnovanje št. 1. Vaja 1X1 = 1. Številjenje na pamet. Učenik: Otroci, danes sem nekaj lepega seboj prinesel. (Vzame jabelko ali kako drugo reč iz žepa, ga kaže v kviško in vpraša:) Kaj je to? Otroci: To je jabelko. U. Res je; ali pa veste, čemu je jabelko? 0. Da ga jemo. U. Kje pa raslejo jabelka? O. Jabelka rastejo na drevesu. U. Ali raste na drevesu samo eno jabelko ali več? O. Raste več jabelk. V. Povejte mi, ali imani tukaj le eno jabelko, ali imani vec jabelk ? 0. Imate le eno samo jabelko. (Potem naj vzame kako drugo reč, naj jo kaže in vpraša:) Kako se ta reč imenuje? Imam li več stolov ali samo enega? Kaj je pa to? In kaj pa to (kazaje na okno)? Koliko oken je tukaj? Kaj je pa to (kazaje na peč)? Koliko peči je? Ali je več peči v šoli? Imenujte mi vse reči, ki so le po enkrat v šoli! Tukaj se naštejpjo vse reei, ki so po enkrat v šoli. Ce otroci reči imenujejo, ki se po dvakrat nahajajo v šoli, naj se jim popravi. Ko so se vse po edine reči naštele, je dobro, da se potem še pnkrat imenujpjo, in sicer v drugačnem redu; to stori, da učenci raorpjo poznpjše pravilnpjše govoriti; n. pr.: V šoli je ena peč. V šoli je ena tabla. V šoli je en stol i. t. d. (Učenik ravna prav, če ponavlja to na enako ali na drugo vižo, zatorej naj zopet vpraša:) Otroci, ravno ste mi povedali (kazaje na peč): to je ena peč; ali mi pa vpste povedati, kolikrat ena peč je tukaj ? kolikokrat ena tabla je tukaj? Tojekolikokrat en stol, en čertalnik, eno ravnalo, eno pero, ene bukvei. t. d.? Tukaj zapišem npkaj na tablo (naredi čertico), kaj sem naredil? Ena čerta je kolikokrat ena? Janez, naredi mi eno čertico na tablo! (Jo naredi.) Povej mi, kolikrat eno čerto si naredil? To je kolikokrat ena peč, en stol i. t. d. (Prišedši nazaj na čerto:) Ena čerta je kolikokrat ena čerta? Ena je kolikokrat ena? Ena je enkrat ena! — Ena —le enkrat, je ena. — Enkrat enaje ena. Tako naj se otroci vadijo in sicer naj prej posamesno in potem vkupno; dalje naj se vadijo 8 številko zapisati, kar prej imenujejo na pauiet. Številjenje s številkami. 17. Kaj smo se ravno učili, kdo nii kaj ve povedati? 0. Da je enkrat ena — ena. U. Ponovite mi to še enkrat vsi skupaj! To je prav. Tedaj se pa bote pisati učili, kar ste favno govorili. Pazite, kaj vam bom zapisal na tablo! (Ucpiiik pisaje govori:) Majhna, tanka čertica, viseča na desno, poglavna poteza navpik doli (1); glpjte, tako se zaznamova pna reč, ena! Odrasčeni Ijudje pravijo: ^ena", ali tudi: to je številka ena, edinka ali jpdenica. Xarpdijo jo, če hočejo zapisati, da imajo eno reč, p. en krajcar, en goldinar i. t. d. Kako se že inienuje to število (kazajp na št. 1,)? Kdo mi zna zapisati število 1.? fZmožnpjši in živejši otroci so za to koj pripravljeni. Učitplj naj jih opominja, spodbuja, in naj pusti, da eden za drugiui pišejo na šolsko tablo št. 1.; zgled večih bo tudi male in boij boječe zbudil, da bodo ravno to storili. S tem je storjpna perva stopnja k številjenji s številkami. Otroci sede zopet mirno v klopeh, in učitelj nadaljuje:) Sedaj naj pa vsaknasvojo tablico zapiše št. 1.! jaz bom pa prišpl in bom pogledal, kteri mi je bolje naredil. — Ko nekoliko številk zapišejo, kmali eden za drugim vzdigajo roke, klicaje: Sem že, sem že! Učenik naj pa rece: Sedaj še ne pogledam; še to mi prej storite, kar vam spdaj le rečem. Izbrišite urno, kar imate napisanega na lablicah! — Spdaj mi pa prav počasi in lepo pišite 1, 1, l! (Xarekovavne vaje v pisanji številk). Otroci pišpjo, ucenik naj pa gleda sedaj pri temu, sedaj pri unemu, kako pišer ter naj mu pokaže, kako se ložeje in lepšezapišeštevilka. To naj se godi tako dolgo, da znajo po večim vsi dobro pisati številko, in naj posebno pazi na to, da se godi vse redno, ročno in gibčno. (Sklep:) Izbrišite, kar imate zapisanega na tablicah! — Sedaj mi pa še enkrat prav lepo pišite 1 ! Kaj ste ravno zapisali? Kolikrat ste zapisali 1? Enkrat ena pa je koliko? Sedaj se bote učili pisati, kar smo ravno govorili. Glejte sem! (Učenik naj zapiše št. 1 na šolsko tablo, in naj vpraša:) Kaj je to ? Xaredim vam tu za neko besedico znamenje (X)- Za ktero besedo naj velja to znamenje? Gotovo za besedo ,,krat". Kako ga moramo tedaj iraenovati ? Berite nii tedaj od spredaj (IX) • Prav! — Samo namesto ena, krat, recite raji: pnkrat. Pišem dalje (pripiše še eno edinko). Ali pa sedaj znate brati (1X1)? Prav! — Za besedo ,,je" pa zapišem dve niajhni ravno ležeči čertici (=). Za ktero besedo naj se postavi zgornje znamenje? Kako naj ga zato imenujenio? Berite mi zopet od spredaj? (1X1=) Jaz pa pridenein k zgornjemu znamenju še eno edinko. (1X1—1) Berite vse, kar sem tu zapisal? Še enkrat pa vsi skupaj! Namesto enkrat ena pravijo tudi v nekterih krajih: jedenkrat jedna je jedna. Recite to za uienoj ! Se enkrat, pa prav glasno! — Pišite mi na tablice tole (1X1=1) tako dolgo, da bote popisali eno stran, pa niorete prav lepo pisati! (i)aije P,iii i