Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 glđ. 15 kr Ljubljani v sredo 22. marca 1871. O b s e g : O zadevah nove cenitve zemljiškega davka. Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) O gozdnem varstvu. (Dalje.) Nadloga sadjerejcem letošnjo zimo Stare fužine v Bohinji. Slovenske uganjke. Slovenci (Konec.) Pitanja družtva za jugoslav. povjestnicu i starine. (Konec.) Švica, v pomin naši vladi, ki se pan slavizma boji! Dopisi. Novičar. Gospodarske stvar zadevah nove cenitve zemljiškega davka. iz okolice ljubljanske 18. marca. i Po želji „Novic" v 6. listu t. 1. Vam naznanjam kar vem in znam, zato, da bi izvedeli vsi drugi župani in udje cenilnih komisij in bi postopali vsi zlo žni in edini. Zdaj 9 zdaj je čas, da se delà, sicer bode prepozno; poznej e ne bode pomagalnitikrič niti jok in stok, ako bi se zgodilo, da bi dobili sopet previsoki zemljiški (gruntni) davek ! Uni teden smo bili vsi župani okolice ljubljanske poklicani v pisarnico c. kr. okrajne cenilne komisije. Celo rešto vprašanj se je stavilo na nas; med drugimi tudi to: ali so tište cene prosá, koruze, zelja, fižola , ki smo jih sena 7 slame, dníne za delalce itd. i 1869. povedali in so jih kantonske gosposke cenilni komisiji predložile, bile resnične ali ne? Te takrat imenovane cene smo morali zdaj od konca do kraja zavreči kajti vse so bile napak; vsaj nas nihče ni podučil 7 za česa prav za prav da gré; vrh tega pa so tudi go-spodje, ki so z nami takrat to reč obravnavali, marsi-kaj v pisma vpisali, o čemur ne vemo, kako da je va-nj a prišlo. Za okraj ljubljanski, ki je razdeljen na 4 dele, smo ceno pridelkov, ki niso poglavitni pridelki, tako-le stavili: za vagán ali mecen koruze 2 gold. 40 kr za za za za za za )9 )7 79 99 79 77 77 97 97 77 99 99 77 77 77 79 97 77 za 60 glav zelja za cent deteljne mrve sladké mrve sladké otave ajde prosá fižola repe krompirja korenja 99 )9 79 za za za za za za za za za 97 77 77 77 77 77 97 99 77 mesane mrve mešane otave kisle mrve kisle otave močirne mrve slame ožimnega žita slame jarega žita za seženj 30" dolzih trdih drv 40 40 60 20 80 30 50 60 55 35 40 20 20 13 20 25 20 77 77 79 99 99 99 99 77 99 79 79 79 79 79 97 79 99 najviša cena na deblu v borštu 60 za seženj mehkih drv 30 99 77 tej ceni drv ima, kakor so nas gospodje v kan- celiji podučili, od nas pozneje izvoljena komisija vrst nazaj postaviti. ali Stroški, ki jih ima gospodar za obdelo va nje in přidělován je, smo cenili tako-le: za cent deteljnega semena 30 gold. - kr. za za 77 bokal travnega semena 27 99 repnega semena za bokal korenovega semena za 100 zelnih glav za cent gipsa za vagan drvnega pepela za cent gozdne stelje 99 99 za 77 h levnega gnoja 27 50 50 14 40 15 30 99 99 99 99 97 99 79 97 Dnino delalcev skupaj s krmo za živino in s živežem enega hlapca za en dan smo določili tako-le: za voz s za za za za za 77 97 79 >7 79 S konji konji 12 gold. z s z z 2 konjema ■ V konjem voli voloma 10 5 79 99 99 79 99 50 kr. dnina za navadno těžko delo na dan 80 kr. za lahko na 65 „ -CiO, „ ia.LlD.KJ „ Uft ,, w „ koscem, sejalcem, oratarjem itd. 1 gold. 30 kr. Potem smo bili tudi vprašani: koliko časa po pri-meri potrebujemo, da z vozom pridemo na sejm v Ljubljano in iz Ljubljane domu? in koliko centov navadno naložimo? Gledé na naše večidel slabe ceste pozimi sneg, nemoćne konje in vole smo gotovo res- nico govorili, ko smo rekli, da pol dne, cei dan, pol drugi dan 7 tudi dni potrebujemo, in da ne moremo vec kot 10 centov naložiti. Se vé, da smo tudi cest nino in mostovino še posebej šteli. Cene žita in druzih pridelkov, kakor jo imajo v Ljubljani zapisano in so nam jo na znanje dali nismo mogli potrditi za nas na kmetih liko previsoka. Lanú, konoplje, jare pšenice nismo šteli v naše stranske pridelke nas navadno ne pridelujemo. 7 ker 9 je ve in jare rzí ; zato 9 ker je pn Cene zimske pšenice, zimske rži, ječmena in ovsa nam niso dovolili povedati; rekli so nam, da ta je že po postavi odločena in da se bo vzela tržna cena 1 j u b-lj an ski h sejmov zadnjih 15 let po izbrisanih 5 letih ko je bila cena najviša. Al ta ljubljanska sejmska cena je za nas na kmetih veliko veliko previsoka in po tej ceni se nikakor ne morejo ceniti naši zemljiški pridelki. Mi svojega žita na deželi nikoli ne moremo prodati po tej ceni. M. župan Dostavek vredništva,. Lepa hvala za poslano poročilo. Prosimo tudi vprihodnje kaj. Stvar je sila važna; vsaj gré za to, da znižamo zem- 92 Ijiške davke, ki so našo deželo že predolgo kup y trii bolí kakor vsako drugo. Neobhodno po sadike koristna je pozno v starost, če namesti količkov trebno je tedaj zdaj, da se resnica povsod pové in dav edinosti postopajo naši gospodarji. Le zemljo čevlj dolg vsadimo. Ne smemo pa prešib kih vzetí m sicer zato ne . ker se lahko ---------w.^wx -««v > ow i«uau agodí, via DO zlomijo; šibovino za prepletanje vzemimo smrekovo ali da se tako se moremo otresti jarma i ki hoj ker je mehka, u<* bojcui*» ne ranimo. Ce ni taka ograja v navadi, ali če se mora dolg da jenk ne ranimo naso žuli kar so presvitli césar sami priznali, ko so prostor ograditi, naredi i o vslišali glas deželnega našega zbora 1864. m ukazali odpisovanje prenapetega davka. je edino postopanje mogoče, treba da Da pa udje se okrajnili komisij med seboj porazumejo, — paice sassem, z cevija jm zaDijmo v zemljo m n: tudi na to delajo, da sosedni okraji to o pra- vimo na črti, ki jo hočemo ograditi, vsakih 10 m da Najceneje so naslednj Dobimo široke in jedernate borovine palce saksebi vljev visoko mej 10 čevlj dolg y palcev palce debele stebre iz hrastovine ali j te čevlj postavimo po dva in dva jih zabij mo v zemlj drug in ne um en, če tudi pošten kmeto válec vem času zvedó, da ne reče eden tega tega, ■■■■HM čevljev steber. Med stebre denimo rante, spodaj naj bodo le m napra- 12 palce debele ne pokvari, kar je umen kmetovalec po resnici povedal, ker tako komisija sama v zadrege pride, čevlj nad roke Dobij mo mijo naj se bolj oddalij palcev ena od drug y 10 in y i" c/ xv vivïijwY dolge , «/—xv/ uaiucv oi palce debele stebre iz hrastovine ali je 10 palce si- ne vedé i kaj je pravo. Tako kakor si vlada iz- dernateg in tako voli za svoj del voditelje in prvomestnike naj si tudi vsaka okraj na cenilna komisija iz- opodej, j/MWf uuigc iu t ^aiuc an uJtvt; iu.ii.iijt;, v vaa kega jih toliko naredimo, da, če potem rante skozi de bora palcev dolg delajmo v in nje in pol čevlj od palce široke luknj v vsa- med sebe to je izmed onih mož i ki so bili nemo ) saksebi přidej v podnjih čevlj ograj e i po palcev bolj oddalj biti v komisijo voljeni, izvoli enega, ki jej je vodnik in načelnik. Komisije! v Vaših rokah je zdaj to, kako bode izpadla prenaredba davkov; enega na varstveno črto navzgor 14 palcev in prav na vrhu smejo še Od teh stebrov zasadimo vsakih 10 12 zato delajte zdaj prav i da ne bode prepozno 7 ponnimo potem vij globoko v mlj m „Kedar je krava iz štale", prepozno je javkati. Dajte v protokole zapisati vse na drobno, kar je resnica, da viša komisija veste m znate 7 da zvé Vaše misli m ugovore devi dobro prepričani bili, da se kaj napačnega ali protipostavnega godi 7 ne bojte se 7 to narav nost naznaniti c. k. deželni komisiji v Ljubljani ali c. kr. finančnemu ministerstvu na Dunaj. Mej te vrste zadržuj ej palce debele rante skozi luknj Kj so take Ako bi v kaki za- les rasti in so ceneje ko one iz desek divj 7 dolg trpn ne moremo ali nocemo divjačine zmanjšati, kajti brez njih ne more mladi meje potrebne in vsi stroški so vecidel zastonj bi na ta način narejene ograje tudi več stroškov 7 eravno djale } vendar jih večkrat ponavljati ogrizen les izrediti bolj ;adnj narediti, kakor obdelj pri pa se slab , od divjačine (Dal. prih.) 0 gozdnem varstvu. IL varovanji sec, semenisČ in sadeb (Dalje.) Ce hočemo obděláni prostor še bolj varovati, na- sadimo izineček rova v oddaljavi 6 čevljev z palca Nadloga sadjerejcera letošnjo zimo. Iz Posavja pole£ Ljubljane» Po skopnjenem snegu je žitno polje veliko prijaz Pšenica se je dobro ohra nejse memo lanskega leta. debelimi in 7 čevljev dolgimi gaberčki, ali pa z drugim semena slabo ohranile lesom, ki rad raste. Na te sadike privežimo 3 do nila sploh po vsem polji, ne tako pa rž. Pri rži se je čudna stvar opazila: Lánsko zimo so se rži s tare ga a bogate niso bile; letošnjo zimo so se pa rži starega semena slabo ohranile, da! zeló vrste tankih prekljic in jih privežimo s trtami. Naredil pozeble so, dasiravno so se jeseni bile prav dobro se nam bo tak plot, da še rdeča divjačina ne bode vrastle; v rži novega semena so pa lepe, niso pozeble. Kaj se ima kmet iz te opazke učiti? — Posebna nadloga je pa to zimo na Posavji v županiji Ježića sadne vrte zadela. Preteklo jesen na zgornjem Posavji ni bilo lova na zajce, — zakaj ne, to le na- va-nj vhajala , drugače ko prav s silo. Tako narejen plot je najceneji in koristneji 7 ker ne varuje ček prinaša samo obděláni oddelek, temuč tudi dobi- Ako bi bilo nemogoče tako zasadbo in tak rov jemniki lova vedó. Zarad tega je pa te živali čez hudo zimo veliko ostalo. Ker jim drugod ni bilo ži- napraviti, naredimo na vsakih 12 Čevljev dva, 4 čevlje nad zemljo moleča stebra iz razklane hrastovine, in na ta veža dobiti, zato so se do zajci nad sadne vrte spravili in vrste krajnikov obijmo z lesenimi žeblji. strašno so oglodali mlade jablane. Samo v farovških Ali pa naredimo 10 do 12 čevljev dolge stebre in dveh vrtih na Ježici so mlade jablane 7 v vsakega napravimo tri, pravilno oddaljene luknje. po > 7, 6, 5 7 leta stare tako pokončali, da se bo težko kako dre te luknje denimo rante, ki s svojimi krajnimi deli v vesce ohranilo. Neke gospé vrt je strašno pokončan. 7 ali v ce Je luknj i ena vrh druge přidej o. Da zadržujemo zajce in črno divjačino rdeče toliko, da rante ne pomagajo zadosti, naredimo take, ki bodo vsi divjacini gotova bramba. Najcenejša ograda te baže je ona, kamor na izmeček, vsaka 2 in , „„mxjv^v, «*»*, r boljše, gabrove sadike vsadimo, in kole ali sadike s šibovino tako vi- In isto tako toži več kmetov„ ki so si sadna drevesca y pol čevlja, kol zabijemo, ali, kar je se Je 7 soko, kakor prepletemo. gozdnih vrtov, zadržuje vino; ona je v treba Taka ograja, ki se napravlja pred leti skrbno zasadili; vse je oglodano in nič ni pomagalo, če tudi so bila drevesa z apnom pobeljena ali pa s slamo dobro ovita ! Sto in sto forintov škode je samo na Ježici pri sadnih vrtih, in kdo jo bo po-vrnil, ako najemnik lova pravi: „tukaj je zajec tožen?" Lepa spodbuda k sadjereji! Nihče ne bo imel veselja spodaj gosteje, zgorej redkeje, sadnih drevesec saditi; zdatneje bo vrte v travnike okoli spremeniti in kravam dobro pičo pripravljati, da bolje kraj ih > vsako divjačino in domačo ži- molzejo, posebno ako se lovska postava ne prenaredi kjer je dosti šibovine, dober na bolje. 93 Podučne stvari usta in jo počasi zarobi doveli velik". tako-le: ..en škaf. ko bi bil ta » ; Telovađno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Iran Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega. Žđ pa veste za kraj, kje da so Stare Fužine (Dalje.) G. in Bohinca poznate po kratkem pa bistroumnem odgovoru. Po podobi je pa Bohinec lepo ravno zraščen, visoke postave, obraza možatega, zakrivljen nos ima in bistre oči; nošo ima navadno kranjsko in za klobukom peró. Gleichhandig, obe roki ob enem. Gleichschultrig, obe rame ob enem. Gleichseitig, enakostranski. Gabelgriff, medprijem. Galopplauf, dir. Galopplaufen, dirjati. Galoppsprung, skok v diru. Gang, hoj a (pri borjenji: tečaj). Gleitbahn, drsa. Gangcontrafechten, tečaj prosti. Gleiten, drsati. Ganz, cei. Ganze Wendung, cel obrat. Gebrauch, običaj. Gefáss, ročaj. Gefássknopf, jabelko. Gefechtsebene , Kako se Bohinec preživi? iz rude ivina mu daje pi pa delà denar, za kterega ku- jačo in obleko puje vsakdanji kruh. Posebno lepi denar pa Stare fu žine dobivajo za tukaj kopani B o hi nar, ki so ga Nemci krstili „Wocheinit", to je, žveplenokislo apno, iz kterega krojijo Aluminium, kterega 1 funt veljá 80 gold. Po Bohinu na več krajih sledijo to žlahno ka menje, ktero kopati imajo pa pravico wig" iz Vratislava (Breslava), in to do ravnina bor- Glied, člen. Glocke, zvonec. Goldfinger, prstenjak. Graben, prekop. Grâtschabschwung, odkolebljej rudokopov služi lepe groše in vozači do Leseč imajo dobro plačilo. In tako je Božja miza tudi pod Trigla ,,bratje Loe- 1885. Srenja dobiva za vsak cent odpeljanega kamenja 3 kraje., vec jenia v kreči. Grátschabsprung, krečni od- Gefechtslinie, pologa borjenja Gegen, proti. skok. vom dobrotljivo za goste pripravljena in resnica so Vodnikove besede: Grátsche, kreča. Gegenhieb, protisek. Gegenzug, protiboja. Gehen, iti, hoditi. Gratschen, krečiti. i Glej, stvárnico vse ti ponudi Iz rok ji prejémať ne mudi! t Gratschschwebe, krečni pomol. Gratschsitz, krecna seja. Genick, zatilnik. Grâtschsprung, krečni skok. Genickhang, pobesa na zatil- Grátschwippen, kolebati v kreči. niku. Genickstehen, stoj a na zatil- niku. Ger kopj Gerade Finte. ravna lest Griff, prijem (pri borbi pri- jemljej). Griff, držalo. Griffwechsel, menjava prijema. Grundstand, navadna stoj a. Slovenske uganjke in njihov pomen za slovensko mitologijo Spisal Davorin Trstenjak. Geráthiibungen, vaje na orodji. Grundstellung, navadni nastop. Gesicht lice Gruppe, skupina. Silo hodilo, po sveti hodilo, Ni pilo ne jelo, pa vendar Živelo. Kaj je to ? Slovaci in Slovenci kraj Mure imajo zagonetko: Gewohnlicher Gang , navadna Gruss, pozdrav. hoj a. Gleicbarmig, obe rami ob enem Gleichbeinig, obe nogi ob enem Grussen, pozdraviti. „Silo bodilo, dar živelo" po sveti hodilo, ni pilo ne jelo, pa ven- kaj je to? Gurt. pas y (Dal. prih.) pové Vprašani odgovori : s o 1 n c e ; ako pa ne vé, se mu Ozir po domovini. Stare Fužine v Bohinji Zabavno berilo. da je soin ce. Bodeče solnčne žare so poganski narodi pri merjali šilu in bodilu. Bodilo se rabi tudi v po v Slavoniji pa bod va znači tri s u menu „Stachel lico y jvjwuuw , v KJi<\vui-iiji uck u u u v (t zjuaui trio u- Dreizack, tridens. Iz te paralele solnčnih žarov z bodili se razjasnuje, zakaj je bil pri Persinih bogu solnea Mitri jež posvečen. *) Stari Polaci so zarad Kje vendar so te Stare fužine? utegne popra- tega solnee naravnost imenovali Boda. Poljski nabi ševati kak šolskoučen Ljubljančan. Bohinec mu odgo- rovalec narodnih pesmi in povesti Žegota Pavli javlja TV/Xi. ^^ ^«.V^l - J hodu čez Tomin dalje in dalje vori: Na sredi zemlje, ako gres za solncem proti za- da po stari kroniki (Aq. Pol. B a St. Sczyg. Kr. 1663. str. 120), ktera govori o založenji kloštra Lysiagóra omin aaije in uaij cf prides, w íiiicts ume VUA1 ^ zjcuwuliji ** letih čez Radoliico, Lesce in štenge do ne- j© na tej gori najprvo stal poganski tempelj, ki je bil če imaš urne noge, v kega jezera blizo Triglava, m da se prepričaš y ali Je posvečen Ladi, Bodi inLeli (poáwiecona trzem bal- Triglav res sredi zemlje, skusi hoditi na vse kraje svetá in zmeril bodes, da so Stare fužine na vse kraje vanom zwanim Lada, Boda, Lei i. Da so božanstvo Boda starodavni Slovani zeló okoli zemlje enako oddaljene, pot je tje in nazaj gredé častili, pričujejo imena po tem božanstvu sprijeta. Tako ravno enoliko korakov dolg. — Drugi popraša morebiti: v fari male Nedelje na Stajarskem imamo vas: Bo diod kod so te visoke goré: Bohinec mu pové to-le prav- slávci. Imé Bodislav je nosil nek staromoravski lico sedmi dan stvarjenja svetá je Bog ogledoval zemljo; nekoliko kamenja je Božjemu mojstru ostalo, ~ — - - -j, ^v/^v,», juf nabaše ga v žakelj, pa ga naloži na svoje močne rame. Bode voj, Bodula v starobolgarskih, poljskih in hr plemič. Zraven teh nahodimo imena: Bod, Boda, Bode, Bodej, Bodeš, Bodeta, Bodina, Bodin> Gospod hodi po zemlji in stavi meje med narodi ? žakelj vatskih listinah. 2) se pretrga in Triglav se zasadi globoko v zemljo, tako, da ga ni mogoče izruvati, in ta visoka gora je zdaj tukaj. — Blizo Starih fužin je Bohinsko jezero. Po njem se v čolnu peljaje k „Savici", praša bistroumna Da je tudi Slovanom jež služil za simbol sol . V > pricuj© uganj ka Jaz sem jež, Vsega sveta k (primeri solnee: car, knez, vladika beli Ban). gospodičina: čujte, ribič, to jezero je eno uro dolgo, pol ure široko, 200 oralov, le štiri manj, mu je površne pianote, in tam-le pod skalo je do dna 80 sežnjev globočine: koliko škafov vode je vendar v tem jezeru? Bohinec odloži veslo, nabaše si pipico, ukrese gobo, Imam za pocelico (kučmo, Kopfbedeckung) Oštro bodalico. Znana je Hrvatskem in Stajarskem kraj ogerske meje. Zato solnčna božanstva med retranskimi spomeniki imajo bod ši šake na gla Žeg. Pauli Pies. lud. poljsk 17. Moroškin, Imeno prižge tobak in puhne kake trikrat dim y obriše si slov, sub nominibus # Na noriških in panonskih spomenikih sem došlé le dve podobščini našel z bodvo (Dreizack), in sicer iz stare Solve in Aquae jassiae. Prvi spomenik je vzidan v stěno knezoškofovskega grada Se ka va. Moška podoba drži v desnici tri sulico, zraven stojí pes, simbol moči. Na spomeniku iz: „Aquae jassiae" — varaždinskih toplic, pa krilat mládenec stojí na ribokonji v desnici držec — trisulico. *) Da to ni kje predstava Tritona, Poseidona ali Neptuna, pričajo krila, ktera le ima soin čni bog za atribut, nikdar ne pa božanstvo vodâ in morja. Solnce s svojimi žari prebodne zimsko meglovje in ledovje na vodah, stori vode prikladne za brodarenje, zato postane bogom vožnje po morji in rekah, in varuh trgovce v. Tako Apollo Delphinios ne Delosu in v Kreti, in tudi se- verno-slovanskemu Svetovitu so trgovci prvlje darovali, nego so se spravili na morje. Bistroumni Ott-fried Millier2) je dokazal, da dosti starogrških představ, ktere so imeli za Poseidonove, spada v mitus Heliosa, on je Sol marinus Rimljanov. Zraven še trisulica utegne simbolizovati trojno oblast solnčnega boga na nebu, na zemlji in pod zemljo. Vsakako predstava moške mlade podobe s perotima na hrbtu in trisulico ne more spadati v Poseidonov mitus, ker ta se je predstavljat kot starec, in nikdar brez perot. *) (Dalje pribodnjiê.) Várodiie stvari. Slovenci. Spisal dr. Vinko Fereri Klun. (Dalje in konec.) Popis obredov in praznikov pri Slovencih začenja tadanji dr. Klun s sledečimi besedami: Na-dejam se, da ta predmet sočutje najde pri vseh slovan-skih naših bratih, in da trud moj bode kolikor toliko pripomogel k zbujenji in vkrepljenji občeslovan-skega soznanja in edinstva. Popis svečanosti novega leta in potem pred-pus t sklepa s sledečo opazko: V obče so Slovenci, kar se tiče pripravnosti in umenja radovati se in na-pravljati vesele praznike, jako podobni ostalim južnim Slovanom in Rusom. Potem popisuje „kolednike" ter na zadnje do sle-dečega zaključka pride: Brez dvombe je, da slovenski in občeslovanski obredi in pripovedke imajo v sebi čudo veliko mnoštvo indiških basen (mit), in zatoraj jaz temeljito izučenje indiške mitologije in sanskrit -skega jezika za jako važno cenim zarad starodavne zgodovine Slovanov. Těsna zveza slovanské mitologije z indiško se vleče kakor rdeča nit po vseh obredih Slovanov. To odreci moraj o samo tišti, kteri ne poznaj o niti unega niti tega. O staroslovanském božanstvu Kur en tu piše to-le: Slovenci tudi še sedaj verujejo v Kurenta, in ga še šaljivo imenujejo „sveti Kurent" ; on se predstavlja kakor zvit in vesel škratelj, zmirom z gosli ali pišča-lami v roči, s kterimi vsacega lahko na ples spravi. On ozdravlja bolne z igro na goslih; daje revežem oblačilo in hrano, ki jo bogatinom krade; z eno besedo, to je božanstvo veselja, ktero povsod zadovoljstvo » ■ ■ « * ') Slike hranim v svoji mapi. *) Aegin. str. 27—29. *) Vendar božanstvo Boda, ktero se najde v družbi Lade, boginje mladoletne zemlje, Lela, priimek solnca v litovski mitologiji, toda tudi v slovanski, utegne biti priimek Peruna, boga groma in bliska, ker tudi blisk ima bodeČo lastnost, zato tudi so mu v arjan-skih mitih: trisulica, bodva, burkla in střela in druga bo-deča orodja, — atributi. in srečo razširja. Razume se, da je to božanstvo na svetu mnogo neumnosti napravilo, zatoraj je bil satan poslan, da bi ga bil vjel. Al Kurent je samega satana ogoljufal. On je namreč tako sladostno na svojih goslih zaigral, da se je hudic, akoravno nevoljno, ustavil ter ga poslušal, potem je pazačelmalo po malem men-cati z nogami, in nazadnje se je spustil v tak bešeni ples, da si je vse nohte odkrhnil. Potem ga je Kurent Še v tak gost grm spravil, da si je satan vso dlako in kožo odri; na to pa je satan Kurenta prav ponižno prosil, naj neha, ter mu je obljubil, da ga pusti v pokoji. O začetku novega leta in o dotični svečanosti pri starih Slovanih beremo v tem članku to-le: Stari Slo-vani so novo leto začeli meseca marca (sušca), in stari običaj „boje vati se s smrt j o ali se zimo" se tudi pri nas Slovencih nahaja, čeravno malo drugače nego pri starih Germancih in severnih Slovanih. Grimm (slavni nemški učenjak) jako malo pozna obrede in običaje južnih Slovanov, kajti on trdi, da tega običaja pri njih ni bilo. Zatoraj, ker je Grimm avtoriteta, kar se tiče mitologije indoevropske, in tudi neizmerno bolje Slovane pozna kakor vsi ostali Nemci, bilo bi jako ko-ristno, da bi se Grimmova mitologija, kolikor se južnih Slovanov tiče, malo pregledala in popravila. To malo odstopljenje se mi je tem bolje nužno zdelo, ker so Nemci vsikdar precej gotovi, vse Slovanom odreci, ne davaje sebi truda, da bi se malo pobliže soznanili z „divjaki — Slovani". Pri nas sredi posta pravijo, da se „baba žaga", in to je ravno isto, kar se je imenovalo in se še imenuje pri severnih Slovanih ,.boriti se se zimo" ali ,,iz- gnati smrt". . . ,1. Potem popisuje pisatelj praznik na čast spomladi, kteri se tudi praznik „zel en ega Ju rij a" zove. Zanimiva je pesem na „zelenega Jurija", ktera se pri tej priliki v nekterih krajih poje. Zelenega Jurija vodimo, Zelenega Jurija spremamo , Da naše čede pasel bo, v Ce ne, ga v vodo sunemo. O krešu pravi pisatelj sledeče: Eden iz najvaž-nejših dni v letu je pri Slovencih praznik sv. Janeza Krstnika; glavno ulogo igraj o třikrát kresi. Kamor-koli takrat pogledaš od U rala do atlantičnega oceana, od Grške, Italije in Ispanije do Angleške in severnih držav, povsod po Evropi se čas najviše visote solnca za najslavnejši praznik čisla; povsod imajo ti svečanosti enake črte in eno in tisto osnovno misel. Akoravno so se nekteri potrudili dokazati, da „Iva-novski ognji" nimajo nic občnega s poganstvom, in da so iztekli iz duha kristijanskega bogosluženja, je vendar sedanje stoletje to misel popolnoma opovrglo. Kristijanstvo je iztrebilo malike, al izkoreniniti v narodu ljubav k ustanovljenim v čast njih praznikom ono ni moglo. Ker pa je sv. Janez Krstnik predteča svetá kristijanske vere, tedaj je bilo zedinjenje praznika sveta ali solnca s kristijanskim praznikom jako lahka stvar. Nazadnje popisuje pisatelj božič ter tudi o božicu starih Slovanov sledeče pravi: Pri Slovanih-poganih je bil „božič" božanstvo gostoprimstva in domaćega mirú. On se je predstavljal v podobi nazega mladenča, belo povezko okoli ledja, stoječ na kupu trstja, zraven njega je ležal pes pa mačka — znamenje miroljubja, v pravi roki je imel vrček z vinom, v levi mošnjo z denarji, lasje so bili spleteni v krogle kite in z rožami okinčane. Praznik v čast tega božanstva, to je, v čast domaćega mirú, se je obhajal v čas zimskega solnčnega povrata in je trajal celi teden. V vsaki hiši je stalo miza, pokrita s plat- 95 menim prtnikom in obložena z raznimi jedili in pija- sarice, krešćarice i krstniçe? Kako se čami. Pri dalmatinskih Slovanih sta se za čas tega jice? praznika dva fanta izbrala, uuuu xluo ,,5uoi ~* «t. a^h«* v«mu u<*m oiu raue i in se je s strežbo gostov pečal; drugi se je nazival Miholje i na dušni dan? Kako se praznuje badnjak Unrl^inlr« în mAtinl n A rv»1 AM A U A*VI O AiVAnî TTnitAttnfî • Ia nn7lP.ni rlnûTTl V [ToIt-A rvn rll^lî /inn O eden Je dobil ime gost" sv. Ilij dan sv. Tro- Sto su kraljice Što se radi na dan sv. Vida, i sv. Petra? Sto je Varin dan? Što rade na Ï7 badnjak in je moral neprenehoma ogenj varovati; to je bil simbol neizmenljivega prijateljstva. Vse te dni bila je sveta dolžnost, vsakemu prijateljstvo in ljubav skazovati. Ves ta popis končuje dr. Klun s temi-le besedami: Jaz sem se trudi! jasno dokazati, da so Slovenci da- božićni dnevi? Kako 22 i Sta su dodole adnj dan godine? mice? prporuše i čarojice? Šta ot L? 23 što je krvnina i osveta? Šta su zakletve i kako Što se baja kod poljskih poslovah i radnjah? se vrši sietva, kositba, žetva raznoga žita, ljup- rovito in energično slovansko pleme, ktero stopi na po- ljenje kukuruza itd.? Kakove se tom prilikom mole prišče vsesvetske zgodo vine z vso silo mladosti, z živim molitve ili pjevaju pjesme? Da li se u vas gata u kosti soznanjem svoje narodnosti in z gorečo ljubeznijo do prave vere. tem prepnčanji pogumno in častno pru- brava, kokose, tuke itd.? 24 žijo Slovenci bratovsko roko svojim soplemennim bratom, da bi edinstvo duhá in eneržije vseh k eni občni celoti Sto su materice? Sto se radi na rodjen dan i na krstno ime? priveli 7 in da bi vsi mi zlili se v jedno národno nadimena i menah ? Kako Kako su kod vas postala podrietla prezimena pojedinih obiteljih i čitavih ple } porodico.! ateig-u v Svajci 1856 — 1857. leta Tako je dr. Klun pisal v Lichten- morovlah, turkovlah postalo ime šokac, bunj lanskega leta pa . 1 kirac, čic itd.? ^aii, bodulj, uiajo, uezjatL, uiulljaK Šta govori narod o pasoglavcih (peso braj bezjak > vlah mutljak se je isti dr. Klun predrznil dr. Bleiweisu v deželnem glavcih)? * i zboru odgovoriti, da imajo naši narodnjaki ,,drug program" kakor takrat, ko je on ž njimi bil. Pogledite možá ! ske Svaki prijatelj starinah ; slovenske i povjestnice hrvatske, srb bugarske i obće slovjenske moli se Starinske in povestniške stvari. Pitanj družtva za jugoslav. povjestnicu i starine na sve prijatelje starinah i povjestnice naroda hrvatskoga najuljudnije, da po mogućnosti barem na jednu točku od gore stavljenih pitanjah, u kojem mu drago jeziku, pismeno odgovori i svoj odgovor podpisanomu pošalje. Njegovo ime zabilježit će se za zahvalnošću u zapisniku družtvenom, za povjestnicu i starine južnih Slavenah. Družtvu biti će milo ako se odg a sastavci tiskat će se u „Arkivu" 18 slovenskoga, srbskoga i bugarskoga. (Konec.) Sto pripovijeda narod o postank ; Časopisu koj na ova pitanja i u budi kojom jugoslavenskih zemljah izlaze. se toga moljavaju najprijaznije sva úřednictva hrvatskih bugarskih časopisah, da ova pi t srbskih, slovenskih tanji i o suncu i mj ovx^tc*, njih odgovor na ouai Koje pitanje objavi, da onaj list mjesečnom kralju, u kom takav odgovor pečatan bude, družtvu za jugo izdah i renaticah? Siíí.VPnslrn r»fkX7iAatrnn.u ho^rJa+^rk ili r»o rJAcfnTT« u svojih listovih priobćiti na budi koje pitanj vole obj ; sunčanom pa ako se u da onaj list y sunčevoj i mjesečevoj materi? O zviezdah i repaticah? slavensku povjestnicu bezplat m laj kralj (tuči), Mariji i 19. zviezde ? , mladoj jetrovah, edjelji i starom petku? ; za o magl i oblacih? 1 • v • kisi vjetru i , gradu Zagrebu dne 15. siečnj I vai ili 1871 plac dostave munji (strieli), gromu i gromovniku, ognjenoj ognjenom kralju? itd. Kako zove narod u vašoj okolici pojed K u k u 1 j e v i ć y Predsjednik družtva za jugosl. povjestnicu i starine u Zagrebu Sto puku mliečnica (mli podnebeski pás)? što mu je dúga (puga)? što vlastari (vlastarice Politične stvari. lastari, blastari, vlašići) ? što kosci y kola (foringa) y y zvierinščica, rimski križ, sv. Jelene križ, glastožari Svica * pomin naši vladi * (12 dah), danica y vecernica, vecerna luč, volarica 7 ki se panslavizma boji! svati, snuboki? itd. Kako tumači puk kriesanje zviez- dah 7 sjevernu zoru (luč) itd.? 20 Što pripovijeda narod o bajoslovnih pticah i krmilo avstrijske vlade v rokah, pravo povedal Pavliny - Toth, znani voditelj Slovencev v Slovakiji, imajo kako # mm^ _ ippHpj 7u mjĚjĚm _ je te dni v ogerskem državnem zboru možém, ki labuđu, utvi, zvierih? Sto o Div-ptici, ždralu, zerjavu, sovi, ćuku, mračnjaku, šćapu, hupaču(futaču), recelj naj bi strah panslavizma in morebiti tudi pangerma- 7 y grilu, kavki, svraki, vrani rici 1.11/1 9 VUgl, , £111^1 , Oi«viAJji, laoia » i^i , f ^ oav^ouyj. J^ ^»OIWJM UWUVi«. kolu itd.? Što 0 zmaju (aždaji, pozoju), zmiji (guji, dinjenje Italij e in N em čij e, in s kterimi sredstvi kaci) guji s dragocienom krunom, bieloj kači golubu grlić , gavranu, kukavici, pastj slavulji, lastavici orlu nizma pregnali. Stavil jim je S vi co v izgled drugim rekši to-le: f med kterimi sredstvi je Avstrija hotela ubraniti ze- zmiji Prav kučarici, modrasu kačcu? Sta o vilinskih, krilatih 1 Av^i , rnuuiaou , . V, V luu.mu, - „«w^ui^x, vv, , K morskih konjih, što o šarcu, buri kobili, jelenu itd.? doseći njen namen hoče sedaj v okom priti zložbi Slovanov? žalostnimi, to je, s takimi sredstvi, s kterimi se ne dá 7 namreč 21 Koj su kod vas običaji pučki kod poroda, njenim ljubim sinkom s centralizacijo in z absolutizmom. In prav babinah, kršćenja, kumovanja, pobratimstva i posestrim stva, ženidbe, smrti i pogreba? Šta su^pokaj •)aU" kalice, tužbalice, plakalice, narikači? Sta su karmine, koljivo? Kako se svetkuje u vas nova god daće i koledovanje? Sta su koledarice, koledj 1 zarad tega je Avstriji spodletela poskušnja, Italiji ubraniti zložbo ; Italija je dovršila svoje zedinjenje vkljub velemočni Avstriji, kteri je odtrgala njene laške dežele. Ravno tega se ima Avstrija bati od Nemčije i koledači? ozir svojih nemških dežel. In vendar Italija še ni kako se svetkuju sv. tri kralji i vodokršće? Kako po- popolnoma zložena in tudi N em čij a javalne kedaj sljedni dnevi pokladah (fašinga), korizmena» srieda i bode. sriedine korizme? Kako uskrsni (vazmeni) praznici? kantoni laški ^ako dan sv. Jurja (Gjorgje) i jurjevski kres? Ima Kajti poglejmo v malo Svico; ondi so nekteri t mem, da se ti z nekteri nemški, in vendar ne Nemčijo, oni verja-z Italij o kedaj zedi- kod vas Ladaricah? Što ^se pjeva "na Jurjevo? Kako nijo. Česar tedaj velemoč avstrijska ni mogla ubraniti se svetkuje^prvi dan svibnja (maja); i dan sv. Ivana s svojim absolutizmom, to je uhranila Švica s svojimi krstitelja? Ste se pijeva o Ladu? Što su veljanke, kre- svobodnimi napravami. 96 Ako tedaj Avstrij y da pol svojo diplomatično m alogo 7 hoče v okom priti slovanski zložbi ki so z njunimi župani na čelu izvrstno gasili posnem mal i aJ in dělali, ravDO tako tudi c. k. žandarmeriji senožeški vi co ? toraj naj se nikar s cen- posebno pa še žandarmu Jožetu Albreht 7 tralist lčnim in bsolutističnimi zahtevami in s Inim tiranj em d ne ustavVj zedi njenju Slovanov y ampak s bodo, kteri prva pod drag Krško na Dolenskeni 17 r 77 Novice" tudi od naše strani malo vrstic Župan. Sprejmite Kar lag Je árodna svoboda; kajti le po d 8V0- v S vi ci, in bodi je mogoča splošna svoboda. Tako je tako želim, da bi bilo tudi pri nas. Ako se bodemo s se tiče narodno naše življenj vam seiega srca po vem y možé ; da koračimo malo po malo naprej in da imamo kteri so vneti za blagor našega ljudstva in mu temi sredstvi ustavljali zedinjenju Slovanov, nikdar se pošteno branijo pravice njegove, čeravno pisano gledaj o ne prikaže v podob y ktere se boji Evrop Ako se pa nemškutarj y ki za s voje slovanski zložbi ustavljamo z absolutizmom gotovo se dovrši vkljub velemoči odj nimajo druzega kakor 7 s 7 naše države Čudili se bote, ako Vam povem rrn nní i I A rt A A A 1 A 1 * M av «a « m a. «« ^ — da laž in zvijače ljubljanska „feuerwehr" le-sem svoje korenine razpro trij ski Nemci že danes hrepené po stira, a še bolj se bote čudili, ako vam povem, da na Prusiji? Ňek telegram iz Beča naznanja, da Nemci več čelo tega društva sta se vstopila grof Corinsky, tukajšnji niso zadovoljni z delegaci jami; oni hočejo zvezo c. kr. okrajni glavar, in pl. Rutkovsky, c. kr. okrajni na brambo in upor skleniti s Prusijo; meni se (zdi, komisar, in da namerava nekih 20 oseb v Ljublj Zakaj da kmalu izrekó, da bi poslance rajši pošiljali v priti y lin nego v Pešto. In to se godi zarad tega, ker se pa druge učiti more da se od ljubljanske „feuerwehr" vadijo gasiti. Ker tak y kdor sam dobro razume bojé y da si še dolgo ne morejo obdržati one sile, ktero svojo reč y od ljubljanske „feuerwehr" pa še dozdaj še dandanes imajo y to je y gospodstva nad drugimi na- nismo slišali nikoli, da je dejansko pokazal y oni dobro vedó, da se to, kar je krivič y talente pri požarih, ne bo kruha iz te moke yy svoje feuer- rodi dolgo časa ne dá vzdržati, in prav zato hočejo za česa wehrkneipah" smo pač večkrat kaj brali, al v knajpah skrbeti za svoje národno varstvo se žeja gasi s pivom in vinom, ne pa oginj z vodo Dajte tedaj avstrijskim Slovanom to popolnoma, Ne vem sicer, ali je res ali ne, kar pravij jim gré, osvobodíte jih jarma nemškega, in Vaš ljubljanska „feuerwehr" le neki „ableger" tui kar jim Vaš ljubljanska „feuerwehr* neki ; yy strah panslavizma zgine t ,f - - i da Je ableger" turnarskega Dopisi. društva, o kterem ni duha ne sluha več. Al bodi vse to, kakor koli hoče, mi prosimo sv. Florij da naj V Gorici 19. marca. x+y. Včeraj je vložil schlauchov nas ognja obvaruje, gospodarje pa opominjamo, ^ svoja pohištva asekurirajo, in ako pride nesreća ognj naj prihitijo na pomoc delavni ljudje, potem naših si y dr. Lavric pri dotičnih oblastnijah naznanilo zarad iz- Imé mu bode „Soča"; dajanja „Sočinega" časnika, odgovorni vrednik : trgovski uradnik gosp. Viktor Dolenec. Izhajal bo list za zdaj po dvakrat v me- Kar je prinesel přetekli teden „Narod" gledé da gospodje uradniki stopaj dajo _______,,gut bode treba. Posebno pa se čudimo temu 7 v skrb občinam tem 7 da vsaj čelo napravam, ki spa bi imeli delà marsikaj o nam varujej secu. Slovencem ne pogori národna 19. temeljnih postav da nam tu gasite ustanovljenja narodno - katoliško - politiškega trebovali pravnost našem okraji bi, kakor žejni pij je vredno, da se v pretres društva z imenom „Sloga", vzame. Stajarski Slovenci so se v enak namen že zedi-nili; dobro pa je treba posnemati, naj pride od kodar koli. ejsk m« * xu«i ujoaoordj erejskc xu uuc^ai o^c sole, da bi se vinstvo, sadje- in čbeloreja na višo sto-pinjo povzdignili. Našemu okraju, najvećemu, kar se y Tù po 7 cb e1 ars k Sosebno je želeti, da bi se naši korenjaki na korist ^ * J X D tAi V IVA V* y JUL C* j ▼ V* V/ LIJI U y O.U1 pridelovanja vina tiče, bila bi taka šola v neprecenlj kmetih o tej zadevi oglasili; kajti z razkropljenimi močmi nic ne opravimo a tudi krški mestj bi svoj prihodek imeli Iz Gorice. (V Čitalnici naši) se napravi 26. marca vensko ako bi se šola tukaj ustanovila. Kako, da grof Cho rinski pred misli na nemško „feuerwehr" nego na slo 7 9 ob 8. uri zvečer „beseda* < y pri kteri se bode představ- il na 12 , nam živo potrebno ĐoJenji vasi 13. marca. (Požar.) ljala glediščina igra: „Kteri bo"? K tej besedi se va-bijo vsi gg. družbeniki in pa prijatelji čitalnic. Odbor. Iz Trsta. (Čitalnica Rojanska) napravi v soboto \ «/ / 1 J^V/£VX 111 UlOl V/^UiiJ Y 11C1 y 1 25. dne t. m. besedo z deklamacijami, petjem in tom- strehah tako hitro razširil noci od zadela našo vas grozna nesreća sobotni večer že vse pri počitku bilo Ko se ob bolo. Na belo nedeljo to 7 , — je, prvo po veliki noči pa bode beseda z igro: „Samo, prvi slovenski zadnj pol enajsti uri sredi vasi v neki stari, leseni, s slamo pokriti hiši ogenj vnel, ki se je po suhih škopnatih bilo do dveh po pol se da noči kralj u Poslednja beseda bo na korist ubogim Dal- tedaj v treh urah, že devetnajst his in nekoliko druzih poslopij v pepelu. Komur je znano, v kaki tes- matincem v pokrajinah Narente. Vljudno vabi ude nobi so Dolenjske hiše da jih prvi besedi". Iz Razdrtega 14. marca. Odbor. Velika nesreča, kakor več s slamo pokritih, bo rad dosti lesenih in naj „ ťumiv^'jel y težko, strašnému požaru v okom priti. Delalo se je, kar najvec se je moglo. Domači ljudje so sicer naj bolj skrbeli, kako in kam bi da ie bilo žare« so „Novice" že vas zadela. *) zadnjič povedale, je našo že tako revno 10. dne t. m. ob 2. uri popoldan jame iz dozdaj še neznanega vzroka neki hlev goreti, a ogenj se je tako naglo razširil, da je v četrt uri 17 his in hlevov pokončal. Zgorelo je tudi dvoje krav in 6 pre- kajti ljudjé so v prvém velikem strahu le malo druzeg obilo v • 1 • resili iz ki ljubez y vendar jih svojo živinico m še kaj bilo tudi domaćih prav y marljivo gasiti pomagali ter svoje življ do V • V sičev, resiti mogli. Skoda je pri sedanji revščini grozno velika, in ljudje so bili le deloma zavarovani. Nesreča bi bila še grozovitnejša in cela vas v veliki nevarnosti zlasti sta zaslužila domaćina J bližnjega v smrtno nevarnost stavi Krom y prejšnji Dolenjski župan, in njegov brat Jakob K po m kmet in tesar v Rakitnici, očitno pohvalj ako bi ne bilo pomoci. Toraj izrekujem očitno hvalo iz zahvalo našim sosedom Ubelcom in SenožeČa- biti. Posebna čast in hvala gre pa našim pridnim sosedom Ribniškim faranom sploh. Ti so prišli z dvema ga-silnicama na pomoc, eno gasilnico je vodil Ribniški ka- *) Siromakov so se, kakor ,,Laib. Ztg.u naznanja, brž usmilili lan gosp Z presvitli cesar in poslali jim 400 gold. Vređ. ore, drugo pa Ribniški župan gosp. — o--, oba gospoda sta pokazala, da sta težavnemu poslu popolnoma kos. Poleg imenovanih gospodov sta g 91 pri gašenji posebno zdatno pomagala z besedo in ro- skrbeti za vozne poti k železniskim postajam Žnanec, c. k. sodnik v Ribnici, in ondotni vrsti pa občine tistih kami sodnijski pismonos g. Fleš. Presrčna vam tedaj hvala okrájev, ki abij y v tako pot drug predragi sosedje Ribničanjel Sliši se, da so naši ubogi ali Spomlad se bliža, in ž njo čas setve ; zato opo pogorelci razun enega za nekoliko zavarovani bili, ta pomoč jim bo po toliki zgubi vendar-le pičla, ker je nekterim tudi ves živež do zadnjega krompirčka mmjamo kmetijske gospodari in naj ne odlašaj dalj telje ljudskih šol y m menom Inih č in do zadnjega zrna frmentina pogorel, zato je ki se, kakor so ,,Novice" že večkrat oskrbeti ses posebno dobrim se- kega lanú m zdâj tukaj onua y ^laiu ou ? 1U1VUI4 ukrv/gAu i pogorelcev lepo prositi, naj bi dobrotniki in dobrotnice palcev debele silna zato se predrznem v imenu ubogih revščina družbi kmetijski oznanile, dobi pn (Murve) prav lepe, mlade, velike in do se po nasi ljubi slovenski zemlji, ki so enakim UUUiUlUiW VLMUmXJ, OC dobij re vežem že Ljubljani po nizki ceni. na vrtu kmetijske družbe v tolikrát pomagali, tudi našim siromakom svojo dobrot-Ijivo roko odprli in dařila, ki jih kdo dati vtrpi, ali po (Oki gospodarjem.) Gospodarji, ki hočej do castitih vrednikih „Novic" in „Danice" nost tukajšnjemu županu i ali voljenje dobiti za spuščanje žebcev, naj jih prihodnj Jožef u Pauzar-ju pa y narav-ali pa ponde ljek ; 27 dne t. m. dopoldne do 10. ure pri podpisanemu župniku, poslati blagovolili. Vsakemu daru Polj bo odmevalo iz hvaležnih src* R/w* nABi,nî '" peljejo komisiji na ogled v kovaško šolo na spodnje v L Bog stoterno povrni Iz Oblaka. Mati ja Strucelj, župnik. Občina naša je 31. januarija t. (Tobakarnica tukaj Šnj a) se je prve dni tega meseca odprla v onem Pongračevem poslopj na spod za župana volila Jožefa Modica iz Nove vasi y Jurija jih Poljanah, kjer je nekdaj cukrarnica bila. 24 žensk izdeluje zdaj cigare (viržinke) La ha, Simna A r ko ta in Ant. Turka za svetovalce. (Dosluzeneg c. Iz Kranja 16. marca. (Očitna pohvala.) Gosp. Antona Melcerja) smo pokopali včeraj profesorja anatomije gospoda **.»ww.vw mvvvvi^ v»y uuiv ^VBV^Ulit T V/^/l «J • R/tiJ EL kl , \ letu svoje starosti, nekdaj visokocenjen zdravnik, ^ nekoliko let ni več šel iz hiše ter je 19. dne t. m. v Ferd. Malahovsky, orglarski mojster v Ljubljani, je v tukajšnji podružnici Matere Božje v Rožnikranci, kot začetnik nove orgle naredil. Bile so takrat res delo začetnika, kar je sam spoznal in tudi veckrat obžaloval. Reci se vendar mora, da ni bil edini kriv sla-bega delà. Pred nekaj časom mu je bilo mogoče, to skazo popraviti, kar je prav z veseljem storil. Prena-redil je vse orgle, cinaste pišali na novo vlil in vse drugo tako popravil, da so zdaj prav, kakor nove, dobre orgle, močnega, pa prijetnega glasu, zares moj-stersko delo. — Zato in tudi zavoljo nizke cene pre-narejanja mu gré očitna pohvala, ktera naj ga farnim srenjam kot izvrstnega umetnika v svojem delu posebno jpriporoča. v 90 že pravem pomenu te besede mirno v Gospodu Bodi vrlemu možu zemljica lahka spal Mnogim željam po dr L Tom sliki je Matica ustregla s tem, da je v veči obliki dala natisniti nekoliko odtiskov slike, ki je na čelu Mati činega „Letop ta kine v okviru imeti v svoji sobi ---*w~ _T ) J^ ^««,1 za 1870. leto. Kdor želi toraj lepi ▼ vru* ¥ AM. Vi AULAVUJ. f O V V|1 OVUI y UclJ OKš Ugiaoi ljubljanskih knjigotržeih, ki jo prodajajo po 30 soldov (Matičina diploma), kamor je že prišla, povsod je jako jako všeč. Njim, ki jim niso znani gr bi vple-teni v vejevje, damo to razjasnilo: zgornji trije so po vrsti od leve na desno: Štajarski, Kranjski, ki; spodnji peteri pa: Furlanski, Gorišk se ogl pri Iz Ljubljane. Za gotovo moramo povedati našim bralcem, da vse pripovedke o skupščini Slovanov ki so jih izlegli dunajski judovski časniki, graška v gespost (( ljublj. Ta- Tagblatt" in drugi listi te baže pa gradiškanski, Ilirski, Slovenske mej žaško-isteraki. (Za olepŠanje mest) imajo v nekterih krajih dru- ki ga se na trobili za njimi po svetu, so — laž. Celó preuzvišenega biŠkupa Strosmajer-a so vtaknili vmes, Dunaji ni bilo. dej o skupaj, štva kterih naloga je delati na to, da se odstrani je neprijetno, in ozaljša mesto in obmestje. Da po naključbi trije Slovani pri- zeje Slavenconferenz" tak strah ima To pa je res , da slaba vest nemčurska pred nami ! našim poslancem in vsem drugim federalistom že pre- kar Gradci je tako društvo iz pustih nasipov (glacis) napravilo krásen gaj (park); kako pa je tamošnji hrib, na kterem je nekdaj grad stal, že davno pod vodstvom generala vsakemu, kdor je en- séda dunajski zbor ki —---------> — ga „—v —^ — na dolgo s tem, da ne prinesó na obravnavo držav-nega proračuna za letošnje leto, zarad kterega so nasi poslanci šli v zbor. Ta zavleka pa ima zgolj ta ustavoverci" nalašc vlečejo namen, da bi novo ministerstvo z obljubljenimi svojimi predlogi poprej pokazalo 7 ali ali J® čisto V ustavoversko" ne , in če ga Herbst-Giskrova „zlata trdi, da mu ne dovolijo nič. vaga teriji; kedar le kaj malega od daleč slišijo, da utegne iz tega kolobrodosa vèn, se je sprejel predlog da se zboru 17. dne t. m. se je bralo vpra- da pravica otresti jarm krivice, kar brž leti ta koterija na seja končá strelišče ali pa v „glashaus", pa najame gospoda Dež- šanje Herbstovo in 89 njegovih družnikov: kdaj mana iu«u« j Pirkerja U/ VUUJ^« ^ u.» tcuuaju ii<* li v an „vernim dušam" in pisarijo potem po časnikih. Comp. y f **JLJLA V ^ VViW JL^ VC4 UUI UJ V JL. JL JL uv T V AU V Jl V^V f * V» V » • J . da čenčajo na hvalo svojim bode ministerstvo zbornici predložilo obljubljene držav Vse to bi nikogar nas ne brigalo prav nič vw «v xiAV/, »i ker je ona koterija unidan resolucijo sklepala „v imenu prebival- ď\ A TT i ( /1 AT n W1 v\ /I mm L^ ^ w 1 mjm m -m M \ ^v^^v A M. A M «A n «M M M nopravne predloge? To vprašanje je bilo bolj smešno kakor oštro; alHerbst tega ni bil ves kriv, kajti on je vprašanje (interpelacijo) bolj ostro osnoval, al v klubu njegovem je večina izrekla, da se mora predrugačiti, bahače vendar le vprašati: kdo je tista „Bevolkerung", sicer je ne podpišejo, in —mogočnež se je moral vklo-da se v njenem imenu drznejo oni govoriti? Ali je niti, če je hotel, da bodo judovski časniki mu slavo cev (im Namen der Bevolkerung) moramo nesramne u mar to tista „Bevolkerung nima v deželnem zboru kranjskem? Dežman zastopa „Bevolkerung", ki bi ", ki ne e n e g a zastopnika trobili. Na to bode grof Hohenwarth odgovoril v torek. ali še v mar gospi deželnem ve y da „ustavoverci" ne bodo zadovoljni in po Se govoru nameravajo pravdo ali „Hetz", od kakor pravijo ^ pj^v^'ittvi uii^ y x\i ui og v u^^viauJLu ^vvuiu uaiuuia v aj v jl/i c% r uv wai j^vvxí j r J zboru ne sedel, ako bi ne bii s dr. Klunom vred eden Dunajčanje, začeti z ministerstvom. (Ravno nam je • 1 . • . «1 1 ti « • • . • __« « . .. . . . « 1 " . . • • «1 • 1 V izmed tistih deseterih. ki jih nemški „veliki posestniki" ali Je mar to tista „Be- milostljivo pošiljajo v zbor? volkerung", ktera za nemškimi turnarji stoji, ki se med Xrv ------Q „ il Z ____J.' došel telegram iz Dunaja, da minister ni odgovoril še danes na interpelacijo). Franco sko. Kakor smo že zadnjič omenili za v Bevolkerung" še ne upa ne? Bevolkerung", za ktero je nemškutarski kompaniji ali je mar to tista čele so se v Parizu hude prekucije. Drhal demagogov se je ustanovila kot „srednišni vládni odbor", ki dr- tako malo mar, da še nikoli niso skrbeli za poduk na- žavni zbor in vlado začasno v Versajlu oklicuje za šega naroda, da mu v domači besedi še ne besede izdajalce, je na svojo stran potegnil narodno stražo niso spisali y kar bi mu koristilo v kmetijskih, obrtnij- in nekoliko armade, je dal 2 generala vstreliti, barikade skih, znanstvenih ali druzih zadevah? tista „Bevolkerung u Kje tedaj je delà itd. y kterihočejo nemčurji biti glasonoša? in kako daleč da še sežejo Strahovite dogodbe, o kterih se ne vé, kam Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.