UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun ( Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — štev. 15 (116)
UDINE, 1. - 15. SEPTEMBRA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH
Poòpisan sporazum o obmejnem prometu meò Italijo in Jugoslavijo
Vsak stalni prebivalec obmejnega pasu ima pravico najmanj do štirih mesečnih potovanj - Uvedba številnih novih rednih prometnih zvez med obema državama
SPORAZUM
MED FEDERATIVNO LJUDSKO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO ITALLIJO O UREDITVI OSEBNEGA PROMETA, KAKOR TUDI SU-HOZEMSKEGA IN POMORSKEGA PREVOZA TER PROMETA MED TRŽAŠKIM PODROČJEM IN PODROČJI, KI NAJ MEJIJO * * *
Glede na 7. člen Spomenice o soglasnosti med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije, podpisane v Londonu 5. oktobra 1954. leta, in z namenom, da se olajša osebni promet, kakor tudi suhozemski in po-morsik prevoz ter promet med tržaškim področjem in področji, ki nanj mejijo, na način, ki naj ustreza potrebam zainte-siranega prebivalstva sta se vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije in vlada republike Italije sporazumeli o naslednjem :
1. člen.
Področja, ki prihajajo v poštev za uveljavljenje tega sporazuma so:
a) področje Trsta, ki obsega občine, navedene v priloženem seznamu (Priloga A);
b) področja, ki mejijo na področje Trsta in obsegajo občine ali dele občin, navedenih v priloženem seznamu (Priloga B);
Morebitne spremembe sedanje uprav-no-teritorialne ali katastrske pristojnosti občin ali delov občin, naštetih v omenjenih dveh seznamih, ne morejo vplivati na področja, na katera se nanaša ta sporazum.
2. člen.
OSEBE, KI IMAJO PRAVICO DO PREHODA
Pravico, da se poslužujejo olajšav za promet v suhozemski in morski poti, ki jih predvideva ta sporazum, imajo vse osebe, ki stalno prebivajo na področjih iz 1. člena, vštevši tudi tiste osebe, ki so ha osnovi 8. člena Spomenice o soglasnosti, podpisane 5. oktobra 1954. leta v Londonu, prenesle ali bodo prenesle svoje stalno bivališče z enega področja na drugo področje iz omenjenega 1. člena.
3. člen.
LISTINE ZA PREHOD
Listine, ki jih bodo izdajali v zvezi z 2. členom, so naslednje:
1. propustnica; 2. izkaznica in dovoljenje za prehod kmetovalcem; 3. izred-ha propustnica; 4. dovoljenje za prehod.
4. člen.
PROPUSTNICA
1. Vse osebe, ki stalno bivajo na enem «d področij, ki jih omenja 1. člen in ki nameravajo iti na bližnje področje, ir«ajo pravico, da na prošnjo dobe propustni co. Propustnica bo veljaj*» za 4 mesečna potovanja ter jo bo mogoče obnositi. Ce obstajajo upravičeni razlogi, se "o propustnica izdajala za daljšo dobo ali za večje število potovanj. V tem pri-hieru bodo morali biti razlogi navedeni ba propustnici. Propustnica bo veljala skupno z osebno izkaznico lastnika.
2. Osebe, ki morajo često potovati na bližnje področje (zdravniki, živinozdrav-biki, babice, šoferji, prevoznih podjetij *h zdravstvenih ustanov, kakor tudi delavci in nameščenci, ki so v stalnih delovnih odnosih na drugem področju) bo-oo imeli pravico do propustnice z veljavnostjo enega leta, za neomejeno število Potovanj in ki se bo mogla obnoviti. Ta Propustnica bo opremljena s sliko lastniška, ki ne bo dolžan pokazati svoje osebne izkaznice.
3. v zgoraj omenjenih propustnicah bodo označeni osebni podatki lastnika, občina ali občine, za katere bodo izdane, kakor tudi mesta prehoda, ki se jih bo *reba posluževati. Lastniki bodo morali noseči po najkrajši poti označeno občino
občine.
4- Otroci izpod 12 let, ki potujejo s parši ali z drugimi osebami, ki jih spremuto bodo morali biti poimensko vpisa-
no
na propustnici, če nimajo lastne pro-Phstnice.
5' Propustnice po 1. in 2. odstavku bo-Ustrezale prilogi 1, odnosno prilogi 2.
5. člen.
BIVANJE NA SOSEDNEM PODROČJU L Vrnitev na področje stalnega biva-, la se bo moralo izvršiti po pravilu naj-j^heje v teku naslednjega Hr>“ --j^kjih prehoda, označenih
Ce obstajajo upravičeni razlogi (delo, pravljenje, družinski ali turistični), se Propustnica na prošnjo lahko podalj-
dne in na v propust-
šala za bivanje na bližnjem področju do enega meseca.
3. Da bi se mogel poslužiti vizuma iz turističnih razlogov, se bo moral prosilec držati veljavnih predpisov v namembnem področju glede prenosa valute potrebne za bivanje na omenjenem področju.
6. člen.
NAČIN IZDAJANJA
1. Propustnice bodo izdajali po možnosti v 15 dneh od dneva, ko je bila prošnja predložena, od italijanske strani pristojne kvesture in od jugoslovanske strani pristojni okrajni ljudski odbori na osnovi listine, ki bo pričala, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki jih ta sporazum predvideva.
2. Propustnice bodo potrjevale oblasti druge pogodbene stranke, omenjene v zgornjem odstavku. V ta namen bodo dostavljene po organih nadzorne službe na krajih prehoda na način, ki bo sporazumno določen med temi organi samimi. Vizum bodo izdali v 8 dneh od dneva, ko je bila listina omenjenim organom izročena.
3. Ce bi oblasti ene od pogodbenih strank odklonile vizum, bodo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je bila listina vložena organom omenjenih v 2. odstavku, obvestile oblasti druge pogodbene stranke in navedle razlog ter listino vrnile.
7. člen.
PROMET OSEB ZARADI DEJAVNOSTI, KI SO V ZVEZI S POLJEDELSKIMI NEPREMIČNINAMI
1. Lastniki poljedelskih nepremičnin (polja, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, gozdovi, kamnolomi in podobno) ali kmečkih posestev, ki se nahajajo na enem od področij v smislu 1. člena tega sporazuma, in ki so že stalno bivali na področju, kjer se nahajajo njihove dobrine, imajo pravico, da se v soglasju z 8. členom spomenice o soglasju, tja zopet vrnejo in bodo uživali enake pravice kakor druge, tam stalno bivajoče osebe.
2. Pravico do neomenjenega števila prehodov zaradi dejavnosti, ki so v zvezi s poljedelskimi nepremičninami imajo spodaj navedene kategorije oseb, ki stalno bivajo v pasu desetih kilometrov od črte, ki loči področje Trsta od bližnjih področij in ki hodijo na posestva, ki so v nasproti ležečem pasu iste globine:
a) lastniki poljedelskih nepremičnin (polja, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, kamnolomi in podobno) ali kmečkih posestev, ki preko njih teče črta, ki loči področje Trsta od bližnjih področij ;
b) lastniki, ki ne spadajo v kategorijo kakor v prvem odstavku tega člena, zgoraj omenjenih poljedelskih nepremičnin ali kmečkih posestev, ležečih v 10 km pasu od črte, ki loči področje Trsta od bližnjih področij ;
c) oskrbniki poljedelskih nepremičnin ali kmečkih posestev, ki preko njih teče črta, ki loči področje Trsta od bližnjih področij ali ki ležijo na področjih, o katerih govori črka b) drugega odstavka tega člena, če so bili oskrbniki na dan 5. oktobra 1954 in do konca veljavnosti pogodbenega odnosa;
d) sorodniki, živeči v družinski skupnosti z osebami, ki spadajo v kategorije pod črko a), b) in c);
e) stalni in sezonski poljski delavci, ki so v pogodbenem odnosu ali sprejeti na delo od oseb pod a), b) in c);
f) pastirji, oglarji in gozdni delavci, ki delajo na posestih pod a) in b).
3. Lastniki poljedelskih nepremičnin ali kmečkih posestev, ležečih na enem od področij pod 1. členom tega sporazuma, toda izven 10 kilometrskega pasu, se bodo morali obrniti na mešano komisijo po 62. členu, da bi jim priznala pravico prehoda po 7. odstavku tega člena.
8. člen.
PRENOS LASTNIŠTVA
Bodoči lastniki bodo uživali iste pravice, ki jih ta sporazum predvideva za sedanje lastnike, le če so dosegli lastništvo nad zemljiškimi nepremičninami po kupoprodajni pogodbi ali po zakonitem dedovanju, pod pogojem, da so zakonci ali sorodniki (sinovi, vnuki, starši, bratje ali sestre, dedje), prejšnjega lastnika.
9. člen.
UŽITKARJI
Iste pravice kot lastniki bodo uživali lastniki užitninske pravice nad zemljiškimi nepremičninami, o čemer je govora v prvem odstavku 7. člena pod pogojem, da so zakonci ali sorodniki (sinovi, vnuki, starši, bratje ali sestre, dedje) lastnika.
10. člen.
PRAVNE OSEBE
1. Olajšave, ki jih predvideva 7. člen tega sporazuma veljajo tudi za pravne osebe, ki imajo svoj sedež na enem od področij omenjenih v I. členu.
2. Razumljivo je, da bo prehod dovoljen predstavnikom pravnih oseb iz 1. odstavka, ki imajo stalno bivališče na enemu omenjenih področij.
11. člen.
LISTINE ZA PREHOD KMETOVALCEV
1. Listine, ki dopuščajo osebam označenim v členih 7 (odstavek 2 in 3) 8, 9 in 10 tega sporazuma prehod iz enega področja na drugo so izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev.
2. Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev so veljavna za dobo enega leta od dneva, ko je bilo dovoljenje ali izkaznica izdana in se lahko obnovijo.
Izkaznice služijo kot osebne izkaznice in morajo vsebovati osebne podatke in sliko lastnika.
3. Na izkaznicah za prehod kmetovalcev mora biti označen tudi kraj vsakega zemljišča, njegova površina in s čim je zemljišče posajeno ter tudi število in vrsta živine, ki se uporablja za njegovo obdelovanje.
živali rojene v času bivanja na drugem področju morajo carinske oblasti vpisati na izkaznico za prehod kmetovalcev v roku 14 dni. V ta namen bo lastnik izkaznice moral predložiti dokazilo, ki ga bodo izdale občinske oblasti kraja, kjer se je žival rodila.
4. Izkaznice za prehod kmetovalcev se bodo izdajale osebam, ki so označene v točkah a), b) in c) odstavka 2. člena 7 in 9 in v odstavku 2. člena 10. Izkaznice : bodo slične priloženim vzorcem (priloga 3).
Dovoljenje za prehod kmetovalcev se bo izdajalo osebam, ki so označene pod točko d), e) in f) odstavka 2. člena 7, kakor tudi ustreznim kategorijam oseb v odnosu do užitkarjev, o katerih govori člen 9. Dovoljenje slično priloženemu vzorcu (priloga 4), bo veljalo eno leto in se bo lahko obnovilo.
Dovoljenje za prehod kmetovalcev se bo izdajalo tudi obdelovalcem zemljiških posesti, ki pripadajo pravnim osebam, o katerih govori člen 10 tega sporazuma.
5. Na izkaznici za prehod kmetovalcev morajo biti vpisani tudi člani družine lastnika izkaznice, kakor tudi stalni in začasni delavci, pastirji, gozdarji, oglarji, ki imajo pravico iti z enega področja na drugo. Na omenjeni izkaznici mora biti označena tudi zaporedna številka njihovih dovoljenj za prehod kmetovalcev.
6. Za osebe izpod 12 let starosti, ki bodo spremljale sorodnika, ki ima izkaznico za prehod kmetovalcev in ki so na isti vpisani, dovoljenje za prehod kmetovalcev ne bo potrebno.
7. Na izkaznicah za prehod kmetovalcev oskrbnikov bo označeno tudi ime lastnika zemlje, kakor tudi vrsta in doba veljavnosti pogodbe.
NABORJET,
PONTEBA
Q-
Trtqlav
v.
V
o
MOJSTRANA
O
7ESENKE
S,
A.
ČENTA ' TIRANA
A“r™°	o	~
J . pFOJDA
s ČPETER SL o c . fnEKAF!F>
KOBARID
) TOÙain
.Most
NASC/o
ČEPOVAN
O
BOH BISTRICA
O CERKNO
VIDEM
PRAPROTfmiO
•	‘ nfv W ^	I
DOLE H JE O /	\
OQRQÀR
KVAK *
SY..WO
NOVA CjORICA
KUMINO
momm
ih-PETER , Ìcmras
SYL<VRENCy :
O IDRIJA
OZAU HRIB
ZAqNAOrO POLJAN O
/	•	V	O	Kostanjevica	-•
TUR/AKO
OAJDOVfÓNA
OfiQNJSL
'EN ' '
OVIRAVA
’* ODurovm
OÀBPENTABOR •Mo*at Vj Q> SEŽANA
O DIVAČA
DEVI
nabreì’ha')
SVKRIÌO
= O ptftijš
— GRADEZ
AA1QVHA
DOLINA/
KOPER
PIRAN
mrtJE r
SEČOVLJE
BONA
OMomjan
•LOKEV
v:m
O"/ QHERPEVJE 'B /	O	MATEPJ7A
O ČRNIKAL	>
OPODCOP.JE
crs
O
O
O DRAČČČE
CD
O BRTpNlfiA OHdva vas
r
NOVIC/RAD
EROREČ
O
BUZET
O VIŽI NADA
DRŽAVNA M()A
MERILO
10 s 0 ■ M MM M M
10
20 KM
SKICA PRIBLIŽNEGA OBMEJNEGA P ASU, KI PRIDE V POŠTEV ZA OBMEJNI PROMET V SMISLU VIDEMSKEGA SPORAZUMA
12. člen.
NAČIN IZDAJANJA
1. Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev bodo z italijanske strani izdajale ustrezne kvesture, z jugoslovanske strani pa ustrezni okrajni ljudski odbori na temelju listin, ki bodo dokazovale, da prosilec izpolnjuje pogoje, ki jih predvideva ta sporazum. Izkaznice in dovoljenja se bodo izdajala po možnosti v roku 30 dni od dneva, ko bo prošnja vložena.
Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev bodo morala biti potrjena od oblasti drugega področja. V ta namen bodo predložena po kontrolnih organih prehodnih točk po načinu, ki ga bodo sporazumno določili organi sami.
3. Potrditev bo v najkrajšem času in vsekakor ne po 20 dneh od dneva predložitve listin zgoraj omenjenim organom.
4. V primeru, da bi oblasti ene pogodbene stranke potrditev odklonile, bodo o tem v roku, ki je označen v odstavku 3, obvestile oblasti druge pogodbene stranke in navedle vzrok odklonitve ter bodo listino vrnile.
Dovoljenje za sezonsko bivanje na drugem področju
73. člen.
NAČIN UPORABE
1. Izkaznice in dovoljenja za prehod kmetovalcev bodo veljale izključno samo za kraj odnosno kraje, ki so na njih označeni. Prehod se bo vršil na prehodnih točkah, ki so na njih označene, rar zen za dvolastnike, o katerih govori člen 7, odstavek 2 a) in za člane njihovih družin, ki bodo lahko neposredno šli na zemljišče, ki je na drugem področju izključno samo za delo na polju in z obveznostjo, da se s polja ne bodo oddaljili. Prenos pridelkov se bo moral izvršiti samo preko prehodnih točk, ki so na izkaznicah označene.
2. Niso dovoljene poti, ki bi se odda-
ljile od najkrajše poti, ki vodi v ali iz označenih krajev. Vrnitev se bo morala izvršiti istega dne in sicer po isti prehodni točki (razen izjem, ki so označene v prejšnjem odstavku) in pred časom, ko se prehodna točka zapre.
14. člen.
SEZONSKO DOVOLJENJE ZA BIVANJE 1. Osebe, o katerih je govora v členih 7, 9 in 10 in ki zaradi sezonskega dela morajo ostati na drugem področju več kot en dan, bodo morale imeti še dovoljenje za sezonsko bivanje. V tem dovoljenju bodo označena obdobja in kraji bivanja na drugem področju, kakor tudi zaporedna številka izkaznice odnosno dovo-
ljenja za prehod kmetovalcev.
Dovoljenje za sezonsko bivanje bo veljalo za dobo, ki ne bo trajala več kot tri mesece in se bo lahko obnovilo. Dovoljenje bo slično priloženemu vzorcu (priloga 5). Za izdajo in za potrditev istega veljajo predpisi člena 12.
15. člen.
POSEBNA PROPUSTNICA 1. V posebno nujnih primerih ali zaradi upravičenih vzrokov se bo osebam, označenim v členu 2, lahko izdala posebna propustnica, ki bo veljala za občino, ki bo na propustnici označena. To listino bodo za italijanske in jugoslovanske oblasti izdajali ustrezni kontrolni organi na prehodnih točkah.
Prehod oseb, katerim je bila izdana posebna propustnica, se bo izvršil po sporazumu med italijanskimi in jugoslovanskimi kontrolnimi organi na prehodnih točkah.
2. Omenjena propustnica bo omogočila bivanje na drugem področju za dobo 10 dni in bo dopuščala samo en prehod z vrnitvijo preko iste prehodne točke:
3. Gornja propustnica bo podobna priloženemu vzorcu (priloga 6) in bo veljala edinole z osebno izkaznico.
16. člen.
DOVOLJENJE ZA PREHOD
1. Osebe s stalnim bivanjem v enem izmed področij, ki so označene pod 1. členom tega sporazuma in ki želijo zaradi krajše poti iti čez sosednja področja, bodo lahko dobile posebno dovoljenje za prehod v smislu priloženega vzorca (priloga 7).
2. Omenjeno dovoljenje se bo lahko dalo tistim osebam, ki bodo zanj prosile, da bi šle na svojo posest, na delo ali na svoje upravno središče, kakor tudi osebam, ki so zaposlene pri avtomobilskih zvezah, ali za prevoz blaga s tovornimi avtomobili.
3. Dovoljenje za prehod bo vsebovalo osebne podatke in sliko lastnika dovoljenja in tudi točke prehoda ter pot, katere se bo lastnik dovoljenja moral držati.
Na prehodnem področju ne bo dovoljeno ustavljanje, razen v primeru višje sile.
4. Omenjena listina bo veljavna z osebno izkaznico njenega lastnika in bo imela isto veljavnost kot propustnica, o kateri se govori pod členom 4. odstavek 1 in se bo lahko podaljšala.
5. Kar se tiče načina izdajanja te listine se bodo jemale v poštev določbe 6. člena tega sporazuma s tem, da bo namesto izraza »potrditev« druge pogodbene stranke veljal tu izraz »dovoljenje« za prehod.
(Nadaljevanje na 2. strani).
Stran 2------------------------------- »MATAJUR«-----------------------------------Štev.	116
Besedilo sporazuma za obmejni promet med Italijo in lugoslavijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
17. člen.
PRIMERI ELEMENTARNIH
NESREČ
V primerih elementarne nesreče (požari, poplave in podobno) bo po sporazumu med krajevnimi pristojnimi oblastmi prizadetemu prebivalstvu kakor tudi osebam, ki pomagajo pri reševanju, dovoljen prehod in zadržanje na sosednem področju, dokler ne bo nehala nevarnost.
18. člen.
KRAJI PREHODA
1. Promet oseb, ki imajo listine predvidene v tem sporazumu, se bo vršil na krajih prehoda prve in druge kategorije, kakor je razvidno iz priloženega seznama (Priloga 8). Promet oseb, čez kraje prehoda prve kategorije, se bo lahko vršil ob vsaki uri podnevi in ponoči, medtem ko se bo promet oseb čez kraje prehoda druge kategorije mogel vršiti: v januarju in decembru od 7. do 18. ure; v februarju in novembru od 6.30 do 18.30; v marcu in oktobru od 6. do 19.; v aprilu in septembru od 5. do 19.30; v maju, juniju, juliju in avgustu od 4. do 21. ure (srednjeevropski čas).
2. Ce obstajajo upravičene potrebe prebivalstva, morejo pristojne oblasti sporazumno spremeniti na nekaterih krajih prehoda druge kategorije urnik prehoda, kakor tudi določiti stalno ali začasno odprtje drugih krajev prehoda. Pristojne oblasti morejo hkrati sporazumno določiti morebitno ukinitev nekaterih krajev prehoda druge kategorije ob nedeljah in drugih praznikih, kakor tudi v primeru upravičene potrebe.
19. člen.
LISTINAM ZA PREHOD SKUPNA DOLOČILA
1. Vse listine, ki jih predvideva ta sporazum, bodo izdane v italijanščini, slovenščini in srbohrvaščini.
2. Izdajanje in potrditev omenjenih listin bo prosto vsakršne takse ali drugih pristojbin, izvzemši stroškov listine same.
3. Ce bi se lastnik listin, ki jih predvideva ta sporazum, zaradi višje sile ne mogel vrniti v določenem času, bo moral takoj obvestiti pristojne krajevne oblasti, ki bodo o tem obvestile pristojne oblasti drugega področja.
4. a) Oblasti ene ali druge pogodbene stranke bodo mogle v primeru zlorabe
22. člen.
UREDITEV SUHOZEMSKIH IN POMORSKIH PROG Mešani komisiji, predvideni v 62. členu, je poverjena naloga, da določi proge suhozemskih in pomorskih zvez med pristanišči in kraji področij tega sporazuma, določi pravilnike in pogoje poslovanja, morebitne spremembe in vsako tehnično vprašanje zadevajoč proge same.
23. člen.
DAVČNA OPROSTITEV PREVOZNIŠKIH PODJETIJ Z namenom, da se prepreči dvojno obdavčevanje in da se olajšajo prometne zveze med področji tega sporazuma, pomorska podjetja, kakor tudi avtoprevo-zniška podjetja, ki vrše potniško službo med omenjenimi področji, ne bodo na drugem področju — če nimajo tam nobene stalne organizacije —■ podvržena nobenemu davku, taksi ali pristojbini itd., ki bi zadevale njihov dobiček, bruto dohodke, prevozna sredstva, vozne listke ali upravne akte (kakor na primer koncesije za avtobusne proge).
24. člen.
TARIFE ZA PREVOZ POTNIKOV Tarife za službo pomorskih prog bodo enake za iste proge z odhodom z istega kraja. Isto načelo bo veljalo tudi za tarife na suhozemskih progah.
25. člen.
PRODAJA VOZNIH LISTKOV
Da bi se olajšal promet, se bo prodaja voznih listkov vršila ne samo na kopnem, ampak tudi na ladjah in na avtobusih, pod pogojem da so vsote izterjane na drugem področju, deponirajo na izhodni carini. Prodaja pomorskih vozovnic se ne bo mogla v zadnjem pristanišču vršiti na ladji sami. Vozovnice za pomorski in suhozemski prevoz bo treba plačati v zakoniti valuti kraja, kjer se prodajajo.
26. člen.
PRENOS VSOT IZTERJANIH ZA VOZOVNICE Vsote, ki so na osnovi določbe 25. člena vložene na carini, bodo pristojne carine vložile v pooblaščene bančne zavode na račune, ki se bodo glasili na podjetja, ki so izvršile polog. Iz teh računov, bodo podjetja črpala vsote, ki so potrebne za kritje vzdrževalnine in poslovanja prog. SaJde omenjenih računov bodo prenesli v soglasju s splošnimi določbami, določenimi v plačilnem sporazumu v veljavi med obema pogodbenima strankama v trenutku prenosa samega.
27. člen.
ZASTAVA LADIJ IN OBVESTILO O AKTIVIZACIJ1 PROG Pomorske proge za prevoz potnikov, o katerem je govora v tem sporazumu, bodo poslovala samo z italijanskimi in jugoslovanskimi ladjami. V zvezi s prevozniško službo, o kateri je govora v 22. členu, bodo pristojne krajevne oblasti ene pogodbene stranke obvestile pristojne krajevne oblasti druge pogodbene stranke o začetku poslovanja vsake proge, o imenih podjetij, ki bodo vzdrževale te
odvzeti listine za prehod, ne glede na morebitni kazenski postopek zaradi nezakonitih dejanj, ki bi jih lastniki ali njim zaupani mladoletniki zagrešili. Ce bi zgoraj omenjeni ukrepi zadeli lastnika izkaznice za prehod poljedelcev, bodo člani njegove družine in njegova delovna sila mogli odhajati na sosedno področje v poljedelske namene.
b) V primerih, ki jih predvideva prejšnji odstavek, ali če bi lastnik izkaznice za prehod kmetovalcev začasno ne mogel iti na posestvo na sosedno področje, bo mogel svojo izkaznico izročiti članu svoje družine, ali če tega ni nekemu uslužbencu, ki ima dovoljenje za zemljiški prehod, toda v tem primeru bo potreben pristanek pristojnih oblasti. Lastnik zgoraj omenjene izkaznice se bo mogel na ta, način poslužiti istih olajšav, ki pritičejo lastniku.
c) O odvzemu listine, kakor tudi o razlogih, ki so ga povzročili, bo treba v treh dneh obvestiti oblast, ki je listino izdala. V tem primeru bodo listino vrnili omenjeni oblasti.
d) V primeru, da bi oseba iz kategorij omenjenih v tem sporazumu izgubila osebno svobodo, so oblasti drugega področja dolžne obvestiti čimprej, vsekakor pa v 48 urah, oblasti sosednega področja in navesti zadevni razlog.
e) Obe pogodbeni stranki si pridržujeta pravico, da v izjemnih primerih, zlasti iz razlogov naiconalne varnosti, ukiniti v celoti ali delno in za določeno dobo promet, o katerem je govora v tem sporazumu. Vlada, ki bi imela namen sprejeti podoben ukrep, bo obvestila čimprej in po možnosti 8 dni prej drugo pogodbeno stranko. O možnosti ponovne vzpostavitve omenjenega prometa bo takoj obvestila drugo pogodbeno stranko.
20. člen.
NAČELO RECIPROČNOSTI
Splošni pogoji v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem suhozemskih in pomorskih prevoznih prog, o čemer je govora v tem sporazumu, bodo temeljile v vsem na načelu recipročnosti. V tem smislu je treba tolmačiti člene, ki to urejajo.
21. člen.
V smislu 20. člena bo vsaka od pogodbenih strank imela pravico, da poskrbi v celoti ali delno za poslovanje lastnih prog, ne glede na to, ali se druga stranka posluži ali ne pravice, da vzpostavi ustrezne lastne proge.
proge, kakor tudi o ladjah, ki jo bodo vzdrževale.
28. člen.
RAVNANJE Z LADJAMI
Vsaka od pogodbenih strank se obvezuje, da bo z ladjami druge pogodbene stranke, ki bodo vzdrževale proge, o katerih je govora v tem sporazumu, ravnale enako, kakor z lastnimi ladjami, tako ob vstopu, ob zasidranju in ob izhodu iz pristanišč, bodisi kar zadeva plačevanje taks in vseh pravic, kakor tudi kar zadeva kraje pristanka, vkrcanja in izkrcanja. Formalnosti, katerim bi bile ladje in njihove posadke in potniki kakor koli podvrženi v pristaniščih drugega področja- bodo omejene na nujno potreben minimum.
29. člen.
PREPOVED OBALNE PLOVBE
Ladje, ki vrše službo na progah, ki jih je vsaka od pogodbenih strank aktivirala, ne bodo mogle vršiti obalne plovbe med pristanišči drugega področja. Ne smatra se za obalno plovbo dejstvo, da se nekai ladja ustavi v več pristaniščih nekega področja, da vkrca potnike, ki so namenjeni v eno od pristanišč drugega področja.
30. člen.
PREVOZ BLAGA PO MORJU
Morebitni prevoz blaga z ladjami, ki bodo v smislu tega sporazuma prevažale tudi potnike, se bo vršil po splošnih veljavnih zakonih.
31. člen.
UVEDBA PREDNOSTNIH PREDPISOV
Vsi morebitni prednostni predpisi, ki bi bili bolj ugodni za prevoz po morju ali po suhem in ki so zapopadeni v splošnih sporazumih med republiko Italijo in Zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo, se bodo uvedli v pomorskem in suhozem-skem prometu, o katerem govori ta sporazum.
32. člen.
STALNE AVTOMOBILSKE PROGE
Avtomobilske zveze bodo v smislu tega sporazuma izvrševala v koncesiji podjetja, ki so za tako dejavnost pooblaščena in pravilno vpisana v uradnih seznamih ustreznih področij.
Dovoljenja bodo izdale krajevne pristojne oblasti, vsaka za del proge na svojem področju. Ta dovoljenja bodo veljavna za eno leto in se bodo lahko podaljšala.
V posebnih primerih se bodo lahko izdala dovoljenja tudi za krajšo dobo.
33. člen.
IZDAJANJE DOVOLJENJ
Avtoprevozniška podjetja bodo predložila prošnje za dovoljenja pri svojih pristojnih krajevnih oblasteh.
Vsaka prošnja bo morala biti opremljena s planimetričnim načrtom proge, z urnikom, tarifami, opisom vozila in bo lahko vsebovala tudi druge koristne podatke.
Prošnje, ki jih bodo ustrezne krajevne oblasti ene pogodbene stranke odobrile, bodo izročene ustreznim krajevnim oblar
stem druge pogodbene stranke, ki bodo morale v 15 dneh sporočiti svoj sklep.
34. člen.
ODVZEM DOVOLJENJA
Pristojne oblasti bodo lahko odvzele dovoljenje tistim podjetjem, ki bodo v ustreznem področju kršila tamkaj veljavne zakonske predpise odnosno pogoje, ki urejajo redni avtobusni promet.
Razen v izredno hudih primérib se bo odvzem pooblastila lahko izvršil le, če je bilo podjetje že prej opozorjeno. Tako opozorilo kakor odvzem dovoljenja se morata sporočiti ustreznim oblastem druge pogodbene stranke.
V primeru, da se enemu podjetju dovoljenje odvzame, se bo dovoljenje za izvrševanje te prevozne službe dalo drugemu podjetju in to v smislu procedure, kot pod členom 33.
35. člen.
PREPOVED NOTRANJEGA PROMETA NA SOSEDNEM PODROČJU
Podjetja, ki bodo pooblaščena za izvrševanje avtomobilske službe v smislu člena 33 med obema področjema v smislu tega sporazuma, ne bodo mogla v sosednem področju izvrševati notranjega prometa t. j. prevoza potnikov iz enega kraja v drugi v istem področju.
36. člen.
ZAVAROVANJE
Vozila, ki bodo izvrševala avtobusni promet, morajo biti zavarovana proti ri-
42. člen.
OLAJŠAVE ZA LASTNIKE IZKAZNIC ZA PREHOD KMETOVALCEV
1. Lastniki izkaznice za prehod kmetovalcev, kakor tudi lastniki dovoljenja za prehod kmetovalcev, bodo mogli prekoračiti mejo in nositi s seboj iz enega na drugo področje, brez posebnega izvoznega in uvoznega dovoljenja, prosto vsake carine, takse ali drugih davčnih bremen :
a) vprežno, tovorno in pašno živino, kakor tudi potrebno krmo za čas zadržanja iste na zemljiščih;
b) poljedelsko, gozdarsko in drugo orodje, poljedelske stroje, prevozna sredstva z neobhodno potrebnimi pritiklinami, kakor tudi gorivo v tanku, neposredno povezanim z motorjem, potrebnimi za izvrševanja vseh poljedeljskih del;
c) vse kar je nujno potrebno za dobro in uspešno vzdrževanje zemljišča, kakor na primer: naravna in umetna gnojila, semena, sadike, zaščitna sredstva, zdravila za živino, količe za vinograde, kletne naprave, sode, gradbeni material za vzdrževanje hiše in gospodarskih poslopij in podobno ;
d) poljedelske in gozdne proizvode zemljišč in živinske proizvode vštevši zarod, kakor tudi embalažo in prevozna sredstva za omenjene proizvode.
Prenos vina se bo moral izvršiti v teku meseca novembra vsakega leta in izvoženi proizvod mora biti proizvod istega leta.
2. živina, vštevši zarod, mora biti prepeljana na področje stalnega bivanja takoj po končanem delu ali ob koncu paše. Morebiten pogin ali prisilno zadržanje živine zaradi bolezni, morata biti potrjena od pristojnega živinozdravnika.
3. Orodje, stroje, prevozna sredstva, neuporabljeno krmo in gorivo je treba po končanem delu prav tako prenesti na področje stalnega bivanja.
43. člen.
SEZONSKA PAŠA
Živali vseh vrst, ki jih vodijo iz enega na drugo področje o katerem govori ta sporazum na sezonsko pašo, bodo proste vsake vstopne in izstopne takse in vsake druge takse in davka, le da se vrnejo v roku šestih mesecev. Carinski organi bodo mogli zahtevati jamstvo, da se bo živina vrnila na prejšnjo področje.
Olajšave, o katerih govori prejšnji odstavek bodo raztegnili tudi na zarod, kakor tudi na mlečne proizvode iz sezonske paše. Zarod in proizvodi ne bodo smeli presegati števila, oziroma normalno proiz-vodene količine, upoštevajoč število in vrsto živine ter trajanje zadržanja zaradi paše na drugem področju. Proizvode predelave mleka je mogoče prenesti kasneje toda ne več kot štiri tedne po vrnitvi živine.
Pod istimi pogoji kakor v prvem odstavku je mogoče prenesti tudi čebele z enega področja na drugo na sezonsko par šo. Novi roji in pridelani med bodo uživali olajšave in pogoje, ki so predvideni v drugem odstavku za zarod, odnosno za mlečne proizvode.
Z namenom, da se omogoči ugotovitev istovetnosti živine, ki se vodi na sezonsko pašo na drugo področje, bodo morale pristojne oblasti obeh pogodbenih strank pdvzeti potrebne ukrepe za morebitno uporabo posebnega znaka.
44. člen.
OLAJŠAVE ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE
Kmetijski proizvajalci, ki imajo pro-pustnico, o kateri govori člen 4. odstavek
1.	bodo lahko izvozili, vsakih 15 dni po enkrat iz področja stalnega bivališča na drugo področje, brez posebnih izvoznih ali uvoznih dovoljenj in oproščeni vsake carinske pristojbine, takse ali drugih dajatev svoje proizvode v količinah, kakor so navedene v priloženem seznamu blaga (priloga 9), do skupne vrednosti 7.500 lir, odnosno 3.750 dinarjev.
Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo lahko uživale te olajšave tudi enkrat na teden, v tem primeru pa ne bo smela vrednost blaga presegati polovice
ziku, civilne odgovornosti z zavarovalno polico, ki bo veljavna za vso progo.
37. člen.
LISTINE ZA KRETANJE Z MOTORNIMI VOZILI
Motorna vozila, ki bodo vozila med obema področjema o katerem govori sporazum, morajo imeti »carnet de passa-ges en douane« ali triptih.
38. člen.
CARINSKE OLAJŠAVE ZA AVTOMOBILE
Nadomestni deli, pnevmatike in orodje motornih vozil niso podvrženi plačevanju carinskih pristojbin pod pogojem, da so vpisani na listini o začasnem izvozu, o kateri govori 37. člen in ki se jih ponovno izvozi.
Prav tako je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku, neposredno povezanim z motorjem.
39. člen.
POŠTNA SLUŽBA
Pogodbeni stranki bosta proučili možnost, da se suhozemske in pomorske proge, o katerih govori ta sporazum, uporabijo za dnevno poštno službo.
40. člen.
t
VZPOSTAVITEV PRVIH PROG
Mimo tega, kar določa 22. člen, bodo prve bistvene suhozemske in pomorske
vrednosti, ki je določena za štirinajstdnevni izvoz.
Na podlagi istih olajšav in do iste vrednosti bodo lahko osebe, o katerih govori odstavek 1. uvozile z drugega področja v področje stalnega bivališča ostalo blago navedeno v zgoraj omenjenemu seznamu, vsekakor pa ne v trgovske namene.
45. člen.
OLAJŠAVE ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE
Delavci in nameščenci, stalno bivajoči na enem izmed področij, o katerih govori sporazum in ki so v rednem delovnem odnosu na drugem področju in dokler ta odnos traja, bodo lahko nesli s seboj, brez izvoznih dovoljenj, carine, taks in drugih dajatev prosto, iz področja, kjer stalno delajo na področje stalnega bivališča obleko in osebno perilo, kakor tudi blago, v količinah, ki jih predvideva priloženi seznam (priloga 9), pod pogojem, da jih rabi izključno v zasebne ali družinske namene in ne v trgovske namene, do skupne vrednosti 20 tisoč lir, odnosno 10 tisoč dinarjev na mesec.
Osebe, o katerih govori prejšnji odstavek, bodo lahko uživale te olajšave tudi enkrat na štirinajst dni, v tem primeru pa ne bo smela vrednost blaga presegati polovice vrednosti, ki je določena za mesečni uvoz.
Osebam, o katerih govori ta člen, bo dovoljeno, dà prenesejo celo ali preostali del mezde v smislu pravil, ki so predvidena v plačilnem sporazumu, ki bo veljal med pogodbenima strankama v času prenosa mezde.
46. člen.
OLAJŠAVE ZA DRUGE OSEBE
Lastniki tranzitnih listin, razen oseb, o katerih govori 45. člen in oseb, ki bi že uživale olajšave, ki so predvidene v
44.	členu, bodo lahko nesli s seboj na drugo področje skupno v enem mesecu v smislu veljavnih pravil in glede na število prehodov, iz področja stalnega bivališča valuto od 2.400 do 12.000 lir, odnosno od 1.200 do 6.000 dinarjev. Skupno vsoto valute, ki jo bodo zgoraj omenjene osebe lahko nesle s seboj v enem mesecu, bo lahko mešana komisija, o kateri je govora v členu 62. zvišala. Sklepe, ki jih bo sprejela ta komisija na prvi seji bodo lahko v bodoče spremenili, kakor bo položaj zahteval. Zgoraj omenjene osebe, v smislu olajšav, ki jih predvideva prvi odstavek, bodo mogle ob povratku nesti s seboj brez izvoznega dovoljenja, carine, taks in drugih dajatev, blago v količinah, ki so predvidene v priloženem spisu (priloga 9), le če jim to blago služi za zasebno ali družinsko uporabo, vsekakor pa ne za prekupčevanje in to v skupni vrednosti, ki ne sme presegati vrednosti dovoljene valute.
47. člen.
CARINSKA KONTROLA
Zaradi nadzorstva nad uživanjem olajšav, ki jih predvidevajo členi 44, 45 in 46, bodo carinski organi na podlagi tekočih cen ocenili vrednost blaga, ki bo izvoženo ali uvoženo in to vrednost zabeležili na za to določenem mestu v prepustnici.
48. člen.
SPLOŠNO PRAVILO ZA 44., 45., IN 46.
CLEN
Višina vrednosti do katere se bo moglo posluževati pravic, iz 44., 45. in 46. člena, je določena tako v lirah kakor v dinarjih, zato da bi carinskim oblastem obeh pogodbenih strank omogočili izvrševanje ustrezne kontrole na temelju notranjih cen, izraženih v lastni valuti.
Hkrati pa ugotovitev obeh vrednosti o kateri se govori v omenjenih členih nima nobene zveze s tečajem obeh valut, niti se more iz te vzporeditve zaključiti, da gre za paritetni valuti.
49. člen.
OLAJŠAVE ZA ZDRAVNIKE, ŽIVINO-ZDRAVNIKE IN BABICE
Zdravnikom, živinozdravnikom in babicam bo dovoljeno, da brez uvoznega in izvoznega dovoljenja in prosto carine in drugih dajatev nesejo s seboj zdravnišk0 instrumente in potrebni sanitarni mate-
proge, kakor tudi odnosni pogoji poslovanja, določeni, z izmenjavo pisem med predsedniki obeh delegacij, ki jim je poverjena sklenitev tega sporazuma. Pristojne krajevne oblasti se bodo vzajemno obveščale o imenu podjetij in o začetku poslovanja vsake proge.
Vsaka od pogodbenih strank se obvezuje, da bo, v kolikor jo zadeva, podvzela vse potrebne ukrepe, da bi druga pogodbena stranka v 30 dneh od podpisa tega sporazuma mogla začeti s prometno službo, dogovorjeno na temelju tega člena.
Zgoraj omenjene proge bodo ostale dokler ne bo mešana komisija, o kateri je govora v 62. členu, določila vseh suhozemskih in pomorskih prog, kakor je predvideno v 22. členu.
Pisma, o katerih se govori zgoraj, bodo izmenjali hkrati s podpisom tega sporazuma in bodo tvorila njen sestavni del.
41.	člen.
TAKSE, DAVKI IN DRUGE DAJATVE
Zemljišča, ki pripadajo osebam s stalnim bivališčem na enem od področij, o katerih govori ta sporazum, ki leže na sosednem področju, kakor tudi njihovi dohodki ne bodo obremenjeni s taksami, davki ali drugimi dajatvami, večjimi od onih, ki bremenijo zemljišča in njihove dohodke, pripadajoče osebam s stalnim bivališčem na področju, kjer se ta zemljišča nahajajo.
rial za izvrševanje njihovega poklica z obveznostjo, da po izvršenem delu prinesejo instrumente in neporabljeni material s seboj na področje njihovega stalnega bivališča.
50. člen.
OLAJŠAVE ZA UVOZ IN IZVOZ ZDRAVIL
Lastnikom listin veljavnih za prehod bo dovoljeno prinesti iz drugega področja na področje svojega stalnega bivanja carine prosto in brez drugih dajatev in taks:
a) zdravila nabavljena na temelju zdravniškega ali veterinarskega recepta;
b) zdravila, ki se morejo kupiti tudi brez zdravniškega recepta, kadar bo njihova oznaka zabeležena na ovoju in kadar jih bodo nesli za lastno uporabo, odnosno za potrebe kakega člana njihove družine, v normalnih količinah, ki jih vsebujejo posamezni zavoji, ki so v prodaji na drobno.
51. člen.
DRUGE OLAJŠAVE
Vsem lastnikom listin za prehod bo hkrati dovoljeno nositi s področja svojega bivališča brez uvoznega odnosno izvoznega dovoljenja in prosto carine ter vseh drugih dajatev tudi naslednje:
a) živila in pijače za osebno potrebo za dobo 24 ur;
b) cvetje in vence za pogrebe.
52. člen.
IZMENJAVA SANITARNIH INFORMACIJ
Pristojne krajevne sanitarne oblasti se bodo med seboj obveščale o primerih nalezljivih bolezni in težjih epidemij, do katerih bi prišlo na področjih, ki jih obsega sporazum.
53. člen.
VETERINARSKI IN FITOPATOLOŠKI
UKREPI
1. Za živino vpisano na listinah za prehod kmetovalcev, ki se prepelje na drugo področje na delo ali pašo, se ne bo zahtevalo veterinarsko potrdilo ali druge sicer predpisane listine, v kolikor se živina istega dne vrača na svoje področje.
2. Za živino, ki ostaja na drugem področju več kot en dan, je potrebno potrdilo, ki ga izda pristojni živinozdravnik, s katerim se potrjuje, da so posamezne glave živine zdrave, da je vsaka žival zdrava in da v kraju, od koder živina prihaja, ni bilo v zadnjih dneh ugotovljena nobena nalezljiva bolezen, za katero je obvezna objava in ki se nanaša na isto vrsto živine.
3. Odredbe iz prejšnjega odstavka se bodo analogno izvajale tudi glede čebel, ki se vodijo na pašo.
4. Zivinozdravniška spričevala navedena v drugem in tretjem odstavku bodo veljala deset dni.
5. Za kontrolo bodo pristojni živino-zdravniki od časa do časa, vendar p» bodo najmanj vsakih trideset dni pregledovali vso živino, ki prehaja iz enega področja na drugo. Da bi se ti pregledi olajšali, se bodo lahko vršili tudi na prehodnih mestih.
6. če se v enem od področij) pojavi nalezljiva bolezen živine bodo v času, ko traja nevarnost pred okuženjem, pristojne oblasti z drugega področja mogle omejiti ali prepovedati prehod živine na njihovo področje, oziroma prenos živalskih delov, izdelkov, surovin in predmetov, ki bi lahko prenesli nalezljivo bolezen.
7. Živinozdravniške oblasti obeh področij se bodo stalno medseboj obveščale o pojavih nalezljivih bolezni v odnosnih področjih in o živinozdravniških ukrepih, ki so jih podvzele za njihovo preprečitev, kakor tudi1 o ukinitvi teh ukrepov.
8. V izrednih primerih si pristojne oblasti obeh pogodbenih strank pridržujejo pravico, da podvzamejo posebne veterinarske in fitopatološke ukrepe.
54. člen.
SKLEPANJE POSEBNIH DOGOVOROV
Spričo dejstva, da sta pogodbeni stranki priznali potrebo, da se rešijo vpraša*
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pomorski in suhozemski promet
Carinske olajšave za lastnike izkaznic za prehod kmetovalcev
Besedilo sporazuma
(Nadaljevanje s 2. strani).
hja dajatev, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, osebam, ki so stalni prebivalci na enem od področij iz tega sporazuma, a so v delovnem odnosu na drugem področju — bodo zainteresirane ustanove socialnega zavarovanja, ki poslujejo na obeh področjih, začele v roku od največ 30 dni od podpisa tega sporazuma z razgovori, da se sklenejo posebni dogovori, ki bodo postali veljavni po odobritvi pristojnih organov obeh pogodbenih strank.
Obračuni med ustanovami in stalna mešana komisija
56. člen.
'OBRAČUN MED ZAINTERESIRANIMI USTANOVAMI
Dogovori iz 54. člena morajo urediti tudi način povračila stroškov, ki jih bodo ustanove enega področja nosile na račun "ustanov drugega področja.
57. člen.
VZAJEMNE OBVEZNOSTI
Občina Milje, ki je pod italijansko upravo in ki upravlja z vodovodnimi nar pravami, iz katerih se oskrbuje z vodo področje, ki je po spomenici o soglasju prišlo pod jugoslovansko civilno upravo, bo vzdrževala te naprave v dobrem stanju in dobavljala temu področju one količine vode,\ki jih je v preteklosti običajno dobavljala v posameznih letnih časih.
Okrajni ljudski odbor Koper bo s svoje strani zagotovil pravilno vzdrževanje in delovanja vodovodnega sistema, ki se nahaja na področju pod jugoslovansko Upravo z namenom, da se zajamči oskrbovanje z vodo v količinah, ki so se dobavljale prej tistemu delu področja občine Milje, ki je glede oskrbovanja z vodo odvisen od omenjenega sistema.
V kolikor bi se razpoložljive količine Vode zmanjšale zaradi naravnih vzrokov, bodo količine vode, ki se bo dobavljala potrošnikom, sorazmerno zmanjšane za obe področji.
Morebitne zahteve po dodatni dobavi Vode bodo predložene mešani komisiji, ki jo ustanavlja ta sporazum, v kolikor bi bile postavljene pred sklenitvijo dogovora iz 60. člena.
58. člen.
CENA
Ceno, ki jo bo okrajni ljudski odbor Koper plačal za vodo, ki jo dobiva od Uiiljske občine, bo določila mešana komisija, katere člani bodo imenovani čimprej od obeh vlad.
59. člen.
PREPOVED ŠKODLJIVIH SPREMEMB
Okraj Koper in občina Milje sta dolžna, da, mimo obojestranskega sporazuma, ničesar ne menjata na napravah vodovodnega sistema, o katerem se govori, v kolikor bi to moglo negativno vplivati na stalno in redno oskrbovanje z vodo druge strani.
60. člen.
POSEBNI DOGOVOR
Pogodbeni stranki soglašata, da se v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma Začnejo, po mešani komisiji iz 58. člena, razgovori zaradi sklenitve posebnega do-govora, s katerim se bodo, na temelju gornjih členov, določile odnosne odgovornosti in ugotovili odnosni dolgovi in krediti, kakor tudi način bodočih obračunov in plačevanj.
Seznam občin na področju videmske pokrajine in seznam prehodov
- /m/AA/ « « ■ :
Seznam občin na področju videmske bokrajine, v katerih se izvajajo določila Italijansko - jugoslovanskega sporazuma Podpisanega v Vidmu 20. avgusta 1955:
1- občina Čedad,
2. občina Podbonesec,
3. občina Sv. Ivan ob Nadiži,
4. občina Sv. Peter Slovenov,
5. občina Sovodnje,
6- občina Srednje,
<• občina Tavorjana.
8- občina Grmek,
9.	občina Dreka,
občina Sv. Lenart Slovenov,
K- občina Prapotno,
*2. občina Kvar,
*3. občina Fojda (samo katastrska občina Cenebola), občina Centa, j5- občina Brdo v Terski dolini,
*8. občina Neme,
*'• občina Tipana,
;8. občina Naborjet-Ovčja ves,
*9- občina Trbiž, r®- občina Kluža,
*• občina Rezija.
Seznam občin na sosednjih jugoslovan-Am področjih, ki mejijo s področjem tdeniske pokrajine, v katerih se izva-r^o določila italijansko-jugoslovanskega ■P°razuma podpisanega v Vidmu 20. av-SUsta 1955:
k občina Bovec, občina Breginj,
"• občina Kobarid, občina Tolmin,
Ì- občina Most na Soči (Sv. Lucija),
.2- občina Kanal,
• občina Kal nad Kanalom,
• občina Dobrovo, a- občina Kojsko.
PREHODI PRVE KATEGORIJE
2 fužine - Rateče cestni blok. t/reciil cestni blok.
• 8tupcarRobič cestni blok.
55.	člen.
OLAJŠAVE
Dogovori iz 54. člena morajo omogočiti tako zavarovancem, kakor tudi njihovim družinskim članom, ki jim to zavarovanje daje na področju stalnega bivanja pravico na bolniško, ambulantno in hišno zdravljenje, vštevši nakup zdravil in drugih terapevtskih sredstev, kakor tudi povračilo v denarju, a za račun pristojnih ustanov drugega področja, ki so obvezane nuditi te usluge.
61. člen.
ZAČASNI REŽIM
V pričakovanju sklenitve dogovora, o katerem se govori v 60. členu, bosta okraj Koper in občina Milje stopila v neposredni stik zaradi zagotovitve redne in stalne dobave vode, kakor tudi poslovanja na vodovodnih mrežah na odnosnih področjih.
SPLOŠNA DOLOČILA.
62. člen.
STALNA MEŠANA KOMISIJA
Z namenom, da se zajamči pravilno uveljavljanje tega sporazuma, se ustanavlja stalna mešana komisija.
Komisijo bo sestavljalo 6 članov in vsaka pogodbena stranka bo imenovala 3 člane. Imena članov bodo čimprej javljena po diplomatski poti, da bi se omogočilo, da bi prvi sestanek komisije bil v roku 30 dni od podpisa tega sporazuma. Po isti poti se bo obvestilo o morebitnih spremembah članov komisije.
Komisija se bo mogla posl užiti sodelovanja strokovnjakov.
Poslovnik komisije, kakor tudi način sklicevanja naslednjih sestankov, se bo določil na prvem sestanku.
Komisija se bo sestajala izmenično v Ljubljani in v Vidmu.
Komisija bo imela nalogo reševati vprašanja, ki bi morda nastala glede tolmačenja in uveljavljenja tega sporazuma, in da vrši vse ostale naloge, ki so ji poverjene po določbah sporazuma samega. Komisija bo prav tako reševala vprašanja, glede katerih ne bi prišlo do sporazuma med pristojnimi krajevnimi oblastmi.
Odločbe mešane komisije se bodo sprejemale soglasno in jih bosta morali odobriti obe vladi, katerima bodo predložena tudi vprašanja, glede katerih se mešana komisija ni mogla sporazumeti.
63. člen.
TRAJANJE SPORAZUMA
Ta sporazum bo veljal eno leto in se bo smatral podaljšan za enako dobo po poteku tega roka, v kolikor se ne prekliče tri mesece pred njegovim potekom.
64. člen.
VELJAVNOST SPORAZUMA
1. Ta sporazum velja od dneva podpisa.
2. Narejeno v dveh izvirnih izvodih, od katerih je vsak v srbohrvatskem in italijanskem jeziku, katerih besedili sta obe polnoveljavni, v Vidmu dne 20. avgusta 1955.
Za vlado REPUBLIKE ITALIJE Dr. Mario Capon 1. r.
Za vlado
FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Inž. Miloš Bučar 1. r.
BRDO
Kadà u bo naret turan?
»Barjenji storita turan za zejtra zju-tra zuoniti dan!« takolé no nas zmjerja-jo te druzji paizi. Rjes to e žej pouno ljet, k’ ve djelamo naš turan anu z veliko fadijo smo ga storli ti ku je anjelé. Za finišati no pa nam manjčajo soutje, zak’ za storti cjelo čampanarju ne bà kalkulana ’na šoma za 1,125.000 lir.
Naš far e zbrau prejšnjo nedejo u sa-grestiji judi anu prestavu tri forme za kontinuati djelo.
1. Naj bi 15 famej tu paize posodile 50.000 lir usaka anu djelo narditi mi.
2. Ali uzeti soute ta na banči na posodo.
3. Dati djelo eni imprezi.
Ala fin to se njé nič konkludilo an za-tuó ne vjemo kadà u bo naret turan za zuoniti dan.
SMRTI. U Brde sta umarla avošta mjesca Blasutto Pjeren-Lovrič an Slobbe žvan-Tipanjen, oba bouna več ljet.
PADLA JE. 62 Ijetna Roseano Angelina ne padla an se zlomila čampno rame. ščepati na bo muorla mjesac dni.
SREČA U NESREČI
Djeluc Zorza Gvido iz Marsina se lahko šteje med srečne ljudi. Kar je djelu par gradnji čedadskega Spitala je padu iz impalkature kajšnih 17 metru globoko an se par padcu ni prù nič udaru.
Čitateljem !
Javljamo, da »Matajur« po običajnih poletnih počitnicah zopet redno izhaja dvakrat mesečno. Obenem prosimo cenjene čitatelje, da poravnajo morebitno zaostalo naročnino oziroma, da jrridobe novih naročnikov, da bo borba za naše pravice, ki jo vodimo dolgo let, uspešnejša.
TAVORJANA
TUCA NARDILA VELIKO ŠKODO
Ljetošnji pardjelki so kazali zlo lepuó an djelali smo konte kaj bomo jeli za vino an kaj bomo s tistim denarjem lahko kupili za pregnati zimo. A use te ljepe prožete nam je uničila tuča, ki je nardila veliko škodo u vinjaljah an na sjerku. Uničila nam je 50% pardjelkou an škoda znaša nad 30 milijonu lir. Zaprosili smo za pomuoč usaj za Kuosto, Preštint an Ronke, kjer je tuča nardila največ škode.
SREDNJE
BJERMA U SV. PAVLU
Dne 15. augusta smo imjel bjeram u naši cjerkvi. Par bjermi je bluó okuol 40 otruók. Ob tej priložnosti je č. g. Blazu-tič povabil cerkveni pevski zbor iz Les. Zapjeli so par slovenskih pesmi tud pred škofom, ki jih je lepuó pohualil.
GRMEK
Lansko ljeto so pisal iz Francije na grmiški kamun, de je tam umni 67 ljet-ni emigrant Trušnjak Anton-Pulentar, doma iz Hostnega. Hitro potlé so domači napravili u cjerkvi u Lesah pogrebno mašo za »renkega« Antona. K maši je par-Slà usa žlahta, poleg »uduove«. Ob tej priložnosti sevjeda ni manjkalo tudi solzi. Pred nedougim pa je Trušnjak Anton sam pisu damù, de je žiu an de je u
bosta obe podjetji izvršili izmenično eno vožnjo V nedeljo.
II.	Avtobusna služba, ki jo bo vršila ena ali druga stranka.
1. Medana - Dobrova - Kajsko - Štever-jan - Gorica - Nova Gorica in nazaj (prehod števerjan - Hum in Solkan ali Rdeča hiša).
Urnik: tri dnevne vožnje jugoslovanskega podjetja.
2. Gorica - števerjan - Kojsko - Dobrova - Medana in nazaj (prehod Hum -števerjan).
Urnik: tri dneve vožnje italijanskega podjetja.
3. Trbiž - Bovec - Kobarid - Tolmin -Kanal - Gorica in nazaj (prehod Pre-dil in Solkan ali Rdeča hiša).
Umik: ena dnevna vožnja italijanskega podjetja.
4. Nova Gorica - Kanal - Tolmin - Kobarid - Bovec - Trbiž in nazaj (prehod Predil.)
Umik: ena dnevna vožnja jugoslovanskega podjetja.
narbuojšim zdravju. Usi so se razveselili te nepričakovane novice, posebno pa žena Pjerina, ki jo je privljeku s svojim »ustajanjem« od uduovske vrste nazaj med žene, ki imajo svojega moža. Antonu želimo še dosti zdravih an veselih dni!
POROKA U LESAH. Dne 25. avgusta smo imjeli noviče u naši vasi. Poročila se je domačinka Nila Kanalec, učiteljica, z 28 ljetnim Egidio Guanone iz Milana. Mlademu paru želimo srečno an veselo zakonsko življenje!
FOJDA
UTONILA JE U KORITU
Zlo tragično je končala svoje mlado življenje komaj triljetna Kont Danijela iz Cenebole. Neopaženo je odšla iz hiše an je padla u vaško korito, kjer perejo. Kar so jo ušafali je bluó že prepozno, mala čečica je bla martva.
CV. PETER SLOVENOV
MOST ČEZ ABORNO POPRAVLJAJO
U preteklosti smo že pisali kakuó tež-kuó je, ker se ne more voziti po mostu, ki peje čez Abomo. Končno so oblasti le uslišale prošnjo an aprovale prožet za popravit an tud za razširit ta most, ki je velike važnosti, saj veže Nadiško dolino s šterimi kamuni (Dreka, Grmek, Srednje in Sv. Lenart). Posebno sadà, ko je odprt mali obmejni promet, bi biu brez tega mosta ves promet u tej okuolici močno oviran. Stroški za to djelo bojo znašali 1,500.000 lir, ki jih bo krila država.
NI POZABU DOMAČEGA KRAJA
Parve dni avgusta je po 32 Ijetih odsotnosti paršii iz Francije na obisk u svoj rojstni kraj Medveš Emil. Naš rojak živi u Parizu an je po poklicu arhitekt de-korator, a kljub dougemu bivanju po svjete ni pozabu svojega rojstnega kraja an Nadiške doline. Dosti ljepih kraju je vidu po svjetu, a zanj je narljeuša Nadi-ška dolina, saj je u pogovorih s svojimi parjatelji, ki jih je obisku, takuó rad spomin ju »tiste srečne dni, ki več jih ni,« kar je kot bosonog puobič ribaru po Nadiži.
KLOPCE SO POSTAVILI. U drevoredu, ki iz Špjetra peje pruot Ažli, so po-stavli več klopi, de se bojo ljudje lahko odpočili, kar bojo paršii sem na sprehod.
Usjem je znano kjé an kakuó živimo. Slaba ljeta so paršlč za našega kmeta. Zemlja malo rodi an pardjelke uničuje tuča že ljeto za ljetom. Naš človek si muora iskat zaslužka po svjetu an večkrat se zgodi, de ga ogajufajo par djelu an zaslužku. Takuó so bli ogajufani tudi djeluci u Sovodnjah, ki so djelali na cje-sti od Jeronišča do Strmice pod tvrdko Carlet.
Je približno 35 djelucu iz naših vasi, ki so upali, de bojo zaslužili kruh zase an za družino z djelom na tej cjesti. Djelali so an djelali, plačani pa ankul. Od tjedna do tjedna, od mjesca do mjesca jim je gospodar djela obečuvu, de jih bo plaču. Uljeku je šest mjescu naprej, a plače ni bluó od nikodar. Sadà se pa slišijo govorice, de je tvrdka Carlet fali-la. Kaduó bo plaču naše djeluce? Neka-tjeri so zaslužili do 400 taužent lir, ali je kaj trošta, de bojo dobili svoj zaslužek? Kar so djelali njeso ankul bli plačani, so se zadoužili, zak’ človek muora jesti usak dan! S čim bojo plačali sadà svoje dougove? Zakl se njeso sindikati pobrigali, de bi djeluci imjel redno plačano njih djelo? An sadà kam naj se obame-jo naši djeluci, de bi imjel izplačano njih djelo. Nobedan se ne briga, nobedan se ni zauzeu za naše djeluce.
Pred nedougim so paršii u Sovodnje zastopniki sindikatou CISL an CGIL. Oba sta samo z besedami potolažil naše ljudi, konkretnega pa njeso nič nardili, tuó se pravi, de bi prisilili oblasti naj uzame potrjebne provedimente, de bi naši ljudje bli izplačani za djelo, ki so ga nardil. Mislimo, de oblasti ne morejo kar takuó iti mimo tajšnega velikega škandala, ker djeluci imajo pravico biti plačani, naj je falirala ali ne dita, ki je
MODERNIZIRALI BOJO AMBULATORI!. Kamunski odbor je nakazu 60.000 lir za modernizirati kamunski ambulatori). Že lansko ljeto so nardil več djel, lje-tos pa bojo preuredili še lokale.
ROKO SI JE ZLOMU. U špitau so muorali pejati 9 ljetnega puobča Culvan Ivana iz Mečane, ker se je par igranju zlomu roko.
NESREČA PAR DJELU. 15 ljetni Mašera Franko iz Hočevarja se je močno urjezu u nogo s koso, kar je sjeku seno. Zdravi se u čedadskem špitalu.
Mašera Marija poročena Blazutič je takuó neruodno padla, de se je močno udarila u čampno koljeno an je muorala iti u špitau.
SV. LENART
SMRT UGLEDNE VASCANKE
U starosti 83 ljet je za nimar zaprla svoje oči gospa Boldarino Oliva, mati vikarja iz Kosiče. Svojcem drage rejnke naše iskreno sožalje.
PROMETNA NESREČA
Zlo hudo se je pred dnevi ponesreču s svojim motociklom 48 ljetni Kosta Romeo iz Hlodiča an so ga muorali zavoj zloma čampne noge pejati u špitau.
PRAPROTNO
ZIBELKA. Dnužina Trušnjaka Ivana iz Košona je povečala. Rodiu se jim je puobič, ki so mu dali ime Ilarij.
TÌPANA
POTRJEBNA JE CJESTA PROSNID-MOST OB NADIŽI
žej večkrat smo pisali kaj škode no muorejo tarpjeti ljudje iz Prosnika zavoj tega, ki no njeso s cjesto povezani z vasmi našega kumuna. Prosnijenji, če no majó uojo se pejati s kakim uozilom tu Tipano ali kako drugo vas, no muorejo oku nu oku Ahtna an Nem se zaplesti, medtjem, ki plestiška cjesta, ki na peje skuoz Most ob Nadiži u Breginj an Kobarid na je deleč od vasi le 2 kilometra.
Oblasti no bi muorle hitro odpraviti to pomankljivošt, posebno anjelé, ki so od-perli obmejni prehod na Mostu ob Nadiži. Ljudje iz Prosnida no bi tjeli beti parpravjeni narditi polovico djela brezplačno, bal no oblasti začele djelati to cjesto, ki na je življenskega pomena ne koj zanje, ma še za Subijene anu Ahtna, vasi tele, ki no spadajo u obmejni pas.
preuzela djelo. Tle se gre za 35 družin, ki tarpijo pomanjkanje.
OTVORITEV LJUDSKIH HIS U Sovodnjah an Ceplatiščah so dograjene INA hiše an otvoritev je bla zlo veličastna. Prisostvovali so ji vojaške, civilne an cerkvene oblasti an sevjeda tudi dosti domačinou. Hiše so zlo moderno narete an srečni tisti, katjerim je blo dano stanovanje.
REZIJA
ŽRTEV DELA V LUKSENBURGU Vso našo dolino je zelo pretresla vest, da je tujina zopet terjala življenje enega naših emigrantov. Sporočilo, ki smo pred dnevi prejeli, pravi, da se je dne
6.	avgusta smrtno ponesrečil v Luksen-burgu Di Floriano Alojz, kjer je bil na delu. Svojcem pokojnika naše iskreno sožalje.
STOLETNE LIPE V RAVENCI NI VEC
Nič niso pomagali protesti naših domačinov in rojakov v inozemstvu, smrtna obsodba večstoletne lipe v Ravenci se je pred dnevi, v navzočnosti mnogih gledalcev, izvršila. Poznavalci drevja trdijo, da je lipa stara približno 600 let in meri v premeru 4 metre. Za preureditev trga pred sedežem občine so žrtvovali najlepši okras Ravence — starodavni simbol Rezije.
AVTOBUSNA PROGA RAVENCA-GRADEŽ
Avtobusna nedeljska proga Rezija (Ra-venca) — Gradež bo delovala do 12. septembra. Vozni red je tale: odhod iz Ravence ob 6.20 s prihodom v Gradež ob 9. uri; odhod iz Gradeža ob 18,30 s prihodom v Ravenco ob 21,10 uri. Avtobus se ustavi tudi v Možnici, Huminu, Rtinju in Tržizmu.
PREHODI DRUGE KATEGORIJE
1. Rajbl-Log pod Mangartom podvozni blok.
2. Učeja cestni blok.
3. Most na Nadiži cestni blok.
4. Polava-Livek cestni blok.
5. Pod Klanec cestni blok.
6. Mišček cestni blok.
SEZONSKI PREHODI II. KATEGORIJE
1. Šturmi (Topolovo) cestni blok.
2. Robedišče cestni blok.
3. Jevšek cestni blok.
4. Solarji cestni blok.
5. Kolovrat cestni blok.
AVTOBUSNE PROGE
I. Avtobusna služba, ki jo vršita obe stranki.
1. Gorica - Solkan in nazaj (prehod pri Rdeči hiši ali Solkanu).
Urnik: dve dnevni vožnji.
2. Gorica - Šempeter - Vrtojba in nazaj (prehod Šempeter).
Urnik: tri dnevne vožnje.
3. Tolmin - Čedad in nazaj preko Kobarida (prehod Robič).
Urnik: ena dnevna vožnja.
4. Kambreško - Čedad in nazaj preko Golega Brda (prehod Mišček).
Urnik: ena dnevna vožnja.
5. Gorica - Opatje selo - Komen in nazaj (prehod Devetaki).
Urnik: ena dnevna vožnja.
6. Trbiž - Bovec in nazaj (prehod Robič).
Urnik: ena dnevna Vožnja.
7. Nova Gorica - Gorica - Trst in nazaj (prehod Rdeča hiša ali Solkan). Umik: šest tedenskih voženj, ki jih tri izvrši italijansko podjetje in tri jugoslovansko podjetje v izmeničnih dneh s tedensko zamenjavo. Hkrati
 ..................................................................  .	.;„iiIIIIIMi,,>,MIIIIII'IMI|i|:|I|||I
SOVODNJE
Djeluce nieso plačal
ovn
IC1/.
U.ovfa® '
1 VLETTO-CW »\\
NA Dnc
OCA
Še bolj je vzbudil pozornost Ludvik Mrzel s svojilni čustvenimi črticami: Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Podobno je bilo do neke mere pripovedništvo Slavka Gruma, ki je pomemben posebej zaradi svoje drame »Dogodek v mestu Gogi«.
Poleg Seliškarja je najbolj izrazit pesnik proletarec Mile Klopčič, sin rudarja.
Njegove pesmi so krik revolucionarja (Plamteči okovi,’ Preproste pesmi). Pesnik je tudi pomemben prevajalec iz ruske, nemške in ameriške književnosti.
V tem obdobju se je uveljavil kot svojsten dramatik Bratko Kreft. Njegovi Celjski grofje, Kreature in Velika pun-tarija predstavljajo napredek v razvoju slovenske drame.
Ves ekspresionističen v svojem izrazu je bil nadalje pripovednik Rudolf Kresal, ki je napisal obsežen roman študent Štefan.
Posebno mesto med takmi vrstniki zavzema Vladimir Bartol, tržačan, sin slovenske pisateljice Marice Bartol-Nadli-škove.
Njegovve črtice v zbirki »Al Araf« so polne ustvarjalne domišljije, nekje v ozadju pa so v njih moderna spoznanja o človekovi duševnosti, še posebej je zanimiv njegov roman Alamut, v katerem je pisatelj poizkušal pokazati pojav diktature nadčloveka.
Socialne povesti z uporabo sodobne snovi je v tem času pisal Jože Kranjc. Na Jesenicah je izrasel Tone Čufar, ki je izbiral iz domačega okolja. Rudolf Golouh, doma iz Kopra, je napisal takrat več socialnih dram. K tem pa bi omenili še Ivana Vuka, ki je napisal zbirko novel: Zlato tele.
Za takšnim uvodom smo Slovenci dočakali obširnejše in globlje opise lastne resničnosti; napisali so jih: Anton Ingolič, Miško Kranjec in Prežihov Voranc, tik pred vojno se jim je s prvimi črticami pridružil še Ciril Kosmač.
Vsak od zgoraj navedenih je izšel iz svoje pokrajine, jo znal zrcalno točno prikazati in izraziti preko človeka tudi delec občeslovanskega. Najdlje je v tem prizadevanju segel Korošec Prežihov Volane.
Anton Ingolič je z romanom Lukarji pričel z obširno družbeno študijo; pokazal je na življenje viničarjev.
Miško Kranjec je pesnik Prekmurja; segel je še globlje kot Ingolič. Njegove povesti in romani (Težaki, življenje, Sreča na vasi, Pesem ceste, Tri novele) so vse pisane z nekim mehkim močnim čustvom.
Leta 1935 pa je vzbudil pravo zavzetje dotlej neznan pisatelj Korošec Lovro Kuhar • Prežihov Voranc (1893-1950). Pisatelj je vse svoje življenje posvetil delavskemu gibanju. V svojih črticah, novelah in romanih je zajel življenje z najširšim zamahom.
Prežihov Voranc nam je s svojimi Sar morastniki ustvaril nenadkriljive popise neusmiljene borbe izkoriščanih, bajtarskih slovenskih ljudi. Pokazal nam jih je
v vseh njih slabostih in veličini, v plastičnih podobah, ki imajo svoje korenine v nekakšnih praslovencih, v starih izkušnjah vseh tlačanskih rodov, ki so se iz
stoletja v stoletje borili za napredek.
V treh romanih je Prežihov Voranc prvi v obsežni obliki poizkusil podati sliko slovenskih usod. Veliki spopad prvo
svetovno vojno je opisal v Doberdobu. S Požganico je naslikal vso dramatičnost našega boja za Koroško in v Jamnci raz» kroj patriarhalnega, vaškega sveta ob novih družbenih pojavih.
Na stezi te nove resničnosti je storil že pred vojno svoj prvi korak s povestjo »Sin« pisatelj Ivan Potrč.
V obdobju med obema vojnama pa je pisala še cela vrsta pisateljev in pesnikov, ki so vsi prispevali svoj delež v veliko zakladnico naše književnosti. To so; Jože Pahor, doma iz Sežane, pisal je zgodovinske romane; Ivan Vouk novele, Angelo Cerkvenik socialne povesti, Ivan Zorec zgodovinske povesti, Ivan Matičič povesti, Janko Kač povesti in romane, Tone Gaspari povesti, Anton Leskovic socialne drame, Maks šnuderl novele in drame, Stanko Cajnkar drame in povesti, France Novšak romane, Bogomil Far tur pesmi, Ivan Rob pesmi, Josip Ribičič mladinske povesti, tako tudi Gustav Strniša, Fran Roš in Karel Širok pesmi.
Posebno mesto med našimi pisatelji zar vzema ameriški Slovenec Louis Adamič, ki se je v novem svetu uveljavil z vrsto obsežnih del: Smeh v džungli, Dinamit, Domorodčeva vrnitev, Zibelka življenja itd. Adamič je pisal v angleščini ter uspel predstaviti Ameriki ne le slovenskega človeka, temveč evropskega, izseljenca kot poseben družbeni sloj.
že v tem obdobju pa so naši znanstveniki pričeli s proučevanjem naše književnosti. Osnovne temelje naše književne zgodovine sta postavila s svojimi deli Ivan Prijatelj in France Kidrič, profesorja književnosti na Univerzi v Ljubljani.
Na pragu tistih dni, ko smo nato začeli pisati uporniške pesmi po gozdovih, pa se je zboru, ki je pisal med obema vojnama, priključil še novi rod.
9«
m
K
E
E
I
0
Hranilna vrednost mljeka
Mljeko je edino pounovredno živilo, ki uzdaržuje an razvija človješki organizem u parvih dneh življenja. Buj pozno, mljeko kot izključna hrana, ne zadovoljuje organizma, ker ni u njem zadost željeza, bakra an mangana, če večji otroci jedo samo mljeko, postanejo anemični. Če bi tj eli kriti potrjebe po kalorijah u prehrani djeluca, bi mu muorali dati na dan kajšnih pet litru mljeka. S tjem pa bi paršlo u njegovo teluó preveč beljakovin an tud preveč likuida. Tajšna hrana bi bla sevjeda tud preveč draga. Mljeko je emulzija masti, kaloidna raztopina beljakovine an raztopina cukerja an soli.
Stuó gramu mljeka nam da 64 kalorij. U stuó gramu mljeka je tudi 85% vode, 3,4% beljakovin, 4,7 gramu ogljikovih idratou an 4,3 maščob. Med beljakovinami mljeka je tud kazein, u kar tjerem so amidokisline, ki so za razvoj človješkega telesa potrjebne. U kravjem ml j eku je tudi 4,7% laktoze, tuo je mlječ-ni cuker, u materinem mljeku pa po je 6,3%. Zatuo se muora pa fuotranju dojenčka s kravjim mljekom dodat nimar malo cukerja. U mljeku so vitamini A, D, E, BI, B2 an C. Največ je vitaminou A, BI an B2. Vitamin A je potrjeben za zdravje sluznice, an če tega vitamina manjka, nastanejo motnje u vidu (kur-jaslepota). Vitamin A je zlo odporen pruot gorkuoti. Pasterizacija, sterilizacija, sušenje an konzerviranje ne upliva-jo nanj. Vitamin BI an B2 uplivata na rast. Vitamin D je važen za organizem, ker preprečuje rahitis an ga je poljeti štjerikrat več kot pozimi. Vitamin C se uniči u mljeku, če ga kuhate.
Iz zgoraj povjedanih reči vidite, de je mljeko zlo važno živilo za človjeka, posebno za otroka. Otrok potrebuje usak dan približno pou litra mljeka, odrasel človek približno tri decilitre, stari ljudje
pa približno tarkaj kot otroci. Zatuó naj bo mljeko poljeti an pozimi parvo živilo, ki bo nimar na mizi.
tudi par nas. Brez obnove nam naše sadjarstvo ne bo parnašalo dobička. Sa-muó načrtna obnova sadounjakou bo pomagala, de bojo sadne ljetine buojše an de bomo imjeli kualitetno sadje. Se ne izplača sadjarstvo, če imate samuó
Fuotranje piščanceu s kuhanim fuotrom
U dostih krajih fuotrajo piščance razen z zdrobljenim žitom tud s kuhanim fuotrom. Kuhan fuotar ni drag an pomaga rast piščetou. Zatuó že šobit u začetku mješajte u fuotar zelenje, tuo je dje-teljo, koprive, regrad itd. Kar so buj stari jim dajajte solate an ostanke jedi. Par tjem pa muorate bit pravidni, de ne da-jate ostankou mesa, posebno, če so mastni, ker škodujejo piščetom. Tud krompirja jim ne smijete dajat preveč zguodaj, ampak šele u tretjem mjescu. Piščeta, ki ste jih namenil za zakol, pitajte s krompirjem. Ta fuotar zlo radi jedo an se hitro zredijo. Ne smijete tud pozabit, de piščeta zlo hitro rastejo, če jim dajete usak dan malo mljeka. Narbuojš je friš-no mljeko, ker ima u sebi dosti beljako-Vinastih sostane, dobra je pa tud sje-ratva.
usako drugo ali tretje Ijeto sadno Ije-tino an če je sadje slabo.
Na hitro se sevjeda ne more sadounjakou obnovit. Obnova se ulječe več Ijet. Začeti z obnovo je trjeba že Ijetos. že sada gledejte drevesa, katjere bo trjeba odstranit. Sada buj lahko vidite zdravje drevja, kot takrat kar listje odpade, že sada pa je tud trjeba mislit na nakup sadnih dreves, ker sada lahko ušafate suorte, ki jih želite.
Djelo u kljeti an shrambi
Začnite obnavljat
sadounjake
Pleveu - gnoj za traunike
Ljetos je zadost daža, poseuki lepuó rastejo, z njim pa raste tudi pleveu. Plevela je ljetos dost. Nekatjeri ga metajo 7to poteh, drugi ga pa metajo na gnoj. Nekatjeri ga tudi dajejo živini, posebno tisti kmetje, ki jim parmankuje fuotra. Pleveu je pa slab fuotar; čeglih ga dobro otresete, se ga nimar darži malo zemlje. Že več ku kajšnemu je zboljela ali tud poginila živina, ker jo je fuotru z uedlim plevelom, še narbuojš je dat pleveu ovcam; če zboli ovca je usaj škoda buj mala. Narbuojš pa je, če pleveu raztrosite po traunikih, kjer kosite samo enkrat na ljeto. Po plevelu potem potrosite žganega japna u polvarju, buj pozno
pa še Thomazovo žlindro an kalijevo sol. še buojši je ljesni pepel. Pozimi ta gnoj sneg dobro potlači. Par čiščenju trauni-kou ga sevjeda ne smijete pograbit.
Na njivah je dosti plevela, ki vam lahko na trauniku koristi kot gnoj. Tuo so razne trave, djetelje, grahi itd. Ta njiuski pleveu, ki pa so na trauniku zaželjene rastline, se na pognojenem trauniku no malo ukorenini. Zatuó je buojš, de ne gnojite z dušičnimi gnojili, ker se po njih preveč razraste kislica an druga trava. Rajš posejte sjeme raznih djetelj, hmelne lucerne itd. Se parporoča tudi sejat bjelo gorsko djeteljo, ki ne tarpi suše, ker ima globoke korenine.
Kakor pousod u Evropi, je tudi švicarski kmet sadiu sadna drevesa še do ne-daunega brez usakega načrta. Sadiu je pregosto, sorte pa je use mješu med sabo. Zavoj tega je bla kualiteta sadja glih takuó slaba kot je par nas. Ker pardjela Švica dosti sadja, ga muora tud ešportat. Zavoj slabe kualitete švicarski kmet svojega sadja skoraj ni mogu več prodati, ker so kupci dobili buojše sadje iz drugih držau. Sadje mu je gnilo an ga je muoru pcnucati samo še za žganje kuhat, ki pa ni vrglo dosti.
Use tuó je parmuoralo švicarskega kmeta, de je začeu sjekati stare am urejati nove sadounjake. švicarski kmeti imajo dobro organizirane kooperative an sadjarska društva, ki so povezana u centralno organizacijo. S pomočjo tjeh je že večina švicarskih sadounjakou obnovljenih an zlo dobro. Usaka provincija ima samo gotove suorte sadja, ki se obnesejo an jih kupci najrajš kupujejo. S poseka-vanjem preveč gostih dreves so sadounjake razredčili. Gnojenju, rjedčenju vrhou an škropljenju dajajo veliko im-portanco. Usa ta djela naredi na račun sadjarja sadjarska kooperativa, ki imai potrjebne specialiste za to djelo.
Donàs pardjela švicarski kmetijski sadjar veliko kualitetnega sadja, ki ga domači radi kupujejo an je tudi buj pou-prašeno po drugih državah.
Ista obnova sadounjakou je potrjebna
Gledajte, de se vino ne skisa. Zatuó naj bojo sodi nimar zamašeni, flaše pa dobro zataknjene. Pou prazno an prazno vinsko posodo muorate dobro zažveplat ali zakadit, de se vino an posoda ne bosta kvarila, če je vino že kislasto, ponu-cajte ga prej ku morete, če imate tega več, ustavite u njem usaj začasno nadaljnje kisanje z metabisolfitom (10 gramu na hektoliter vina). Kis, sadje, krompir an drugi pardjelki ne smijejo biti skupaj; u vinski kljeti.
U tjelim času muorate dižinfetat shrambe z tetrakloridom ali z DDT preparati, ker se prau sada razmnožujejo razni škodliuci pardjelkou. Shramba naj bo tudi zračena an takuó tud novi pardjelki.
Kalij u sadjarstvu
Kmetje so spoznal, de je ljesni pepel, ki ima u sebi kalij, potrjeben za rinfor-čat ljes, ki ob koncu rastnega časa pravo-časno dozori. Naši kmetje pepel trosijo f okuol slabo rastočega drevja, ker so se prepričal, de tuó pomaga. Sadno drevje, ki mu pognojite s pepelom ali s kalijevo soljo, ima zdrau, močan ljes, odporan pruot pozebi, rodi ljepo sadje an ne uša-fa hitro boljezni. Odraslemu, dobro razvitemu drevesu lahko pognojite s tremi do šterimi kilogrami kalijevega gnojila.
CJEPLJENJE U SPEČE OKO
Paršii je čas, kar lahko ejepite u speče oko. Tuo je oko, ki bo med ljetom spalo in pognalo šele drugo pomlad. Na to vižo lahko ejepite venjike in skoraj use sadne suorte.
Par venjikah je important, katjero suorto ejepite. že večkrat smo povjedali, de muorate ejepit nimar samo žlahtne suorte. še enkrat parporočamo tuó našim kmetom.
Odgovorni urednik: Tedoldt Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
FRANGE BEVK:
PRVO
iiiiiiimiiHiiitiiiiiiHimiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiciiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Ko je Ivanček Hladnik nekega jutra stopil iz šole, je vedel, da je ne bo več prestopil. V tujem jeziku napisano spričevalo je imel v žepu, let pa toliko, da je že klobuk urasel in so se mu krajci čudno zvežiii.
Kot vsi dečki, ki so v tisti dobi, je mislil tudi on, da zna za življenje več kakor dosti. Knjige je prešerno vrgel v kot, z zvezki je podkuril tleče poleno, ki se je kadilo na ognjišču; pri spričevalu je pomislil, da bi mu utegnilo prav priti, zato ga je vrgel na polico.
Tri dni ga je oče pustil v miru, četrti dan je deževalo in, ker je ob takih dneh čas za razmišljanje, je razmislil tudi oče. Postavil se je pred Ivančka in dejal:
»Naša hiša je majhna in redi le na pol. če ne misliš le na pol jesti, uči se rokodelstva! Zdaj veš dosti, pa premisli.«
Ivančku je bilo pogodu, da govori oče z njim kot z možem, in je pomislil zaradi spodobnosti, vedel pa je, da je očetova želja že povelje, čez nekaj hipov je dejal:
»Učil se bom.«
Nasmeh zadovoljstva se je pomaknil čez očetov obraz in izginil v brke. »Ali si pa že pomislil, kaj bi bilo zate?«
Ivanček ni nikoli pomislil na to. Ta hip je obstal v zadregi pred samim seboj. Oče mu je pomagal razmišljati:
»Vsako rokodelstvo je lepo, gledati moraš, katero bo tebi in naši vasi koristno, čevljarja imamo, krojača tudi, mizarja celo dva. čemu bi drug drugemu zaslužek odjedali?«
Na te besede je zdajci Ivančku nekaj šinilo v glavo: »Stroje bi rad delal.«
Skrivnost kolesja se mu je zdela največja; mehanizem, ki se pregibi je in deluje kot živa stvar, ga je zanimal. Kot nevidni prsti je potrkala želja na njegovo srce, plašno je gledal očeta, kako bo razsodil.
Ta pa je dejal, ko je uprl oči v tla, ko da je v grčavih deskah poda rešiterv vseh vprašanj :
»Za ključavničarja pojdi! Spoznal boš tudi stroje.«
Ivanček je zatrepetal v srcu, tudi očetu
se je tresla beseda, polna resne ginjenosti.
»Kdaj grem?«
Bal se je, kot se bojimo vsega neznanega, in obenem se ga je polastilo neučaka-no hrepenenje.
Oče pa je zamahnil z roko : »Počaka j ! Teti napišeš pismo, da ti kaj priskrbi. Potem greš kadarkoli.«
Ivanček je uprl pogled v očeta. Njego va beseda, da naj napiše nismo, ga je neprijetno vznemirila. Kravo je znal na pamet opisati v laškem jeziku in hišo tudi pa še ovco in kozo. Pisma pa še nikoli ni napisal. Tudi laškega ne. Kot da ne verjame, je vprašal:
»Jaz naj pišem?«
»Saj si končal šolo. Meni se trese roka.«
Ivančka je zbodlo v srce. Kakor da mu je kdo naložil breme, ki ga ne more nesti. Osem let se le učil na pamet tujih besed kot papiga in je mislil, da zna zadosti. Zdaj je spoznal, da nič ne zna.
Obotavljaje se je sedel za mizo in vzel črnilo in papir. Gledal je v očeta, kaj mu poreče.
Ta je meril izbo po dolgem in počez, kot da v mislih sestavlja besedo za besedo, ki jo bo narekoval, in je dejal:
»Piši!« Nato je znova pomolčal in znova premeril izbo do kota in se obrnil. »Piši, kar ti bom narekoval!«
Ivanček je pomočil pero in napisal z laškim pravopisom izkvarjeno slovensko pismo, kot se je učil v šoli:
Draga teta,
pruo uass ussi lepu posrauimo in uass pruossimo de nam na tuo pismo...
Oče je narekoval in meril izbo, •ivanček je počasi pisal besedo za besedo, z muko prelival očetove besede na papir, da mu je znoj zalival lica.
Nenadoma se je ustavil, pero je prenehalo škripati. Konec peresnika je vtaknil v usta, oči so gledale osramočeno. Oče je narekoval besedico »če«, ki je ivanček ni znal zapisati in več naslednjih besed tudi ne.
Oče je obstal sredi sobe in pogledal na dečka: »Ali si vse napisal?«
Ivanček je zanikal z glavo in ni odmaknil peresnika od ust.
Tedaj pa je oče stopil do mize in vzel v roke pisanje: »Pokaži, kje si končal?«
Ko je zagledal, kar je bilo napisanega, je spreletelo nekaj čudnega, bridkosti in nevolji podobnega njegov obraz. Očitek, ki je bil več kakor očitek, je ležal v njegovi besedi: »Fant, kaj pa sl se naučil v šoli?«
Sin je gledal nepremično in ni vedel kaj reči. Čuden sram in grenkost sta mu napolnila dušo, v oči mu je stopilo nekaj kot žerjavica žgočega.
Ali je oče to videl ali pa se je drugače zmehčalo v njem; pomečkal je list med trdimi prsti, njegova beseda je bila toplejša in je vonjala po usmiljenju:
»Pa po laško napiši', če ne znaš p® naše !«
Vrnil mu je papir. Ivanček je nastavil pero, a ni rekel besede. Čakal je nekaj minut, nato je zapisal besedico: »Čara!«
Več ni mogel. Znal je opisati kravo i*> hišo, znal deklamirati pesmi; da bi sv®" je misli izrazil v besedi, četudi tuji, »u ni bilo dano. Oblila ga je rdečica, tresel se je in strah pred očetom ga je obšel.
Ta pa je stal ob mizi in dejal, da bi izpodbudil sina: »No!«
Ivanček je položil pero na mizo, ustnice so zatrepetale in težko, kakor da so s svincem obložene, so se mu izvile be' sede:
»Saj ne znam.«
Oče ga je strmo gledal nekaj trenutkov, glava mu je za spoznanje klonil»-Nato je sedel za mizo in odrinil s komolcem sina. Molče je vzel pero v trdo, ne®" kretno roko, molče je pisal pismo. Nat® ga je molče zaprl in niti besedice ni zinil, ko je stopil iz hiše.
Ivanček je obsedel za mizo kot obsojenec in ni vedel, kaj je zakrivil. Debel* solzi sta se mu potočili po licih; obrisal si jih je z rokavom in zatrl jok...