Izhaja vsak četrtek. Nniutrmrn* za ce,° leto. . Din SO1— mesečno .... Din 5'— lIBl DLlItlsli. za pol leta.. „ 25-— za inozemstvo „ 80 — Uredništvo in upravntštvo: Ljubljana, BrGg 12. Nefranldrana pisme se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ogtasi se računajo po tarifu. — Poštno - čekovni račun št. 13.236. Kmetijska družba in SLS. Kakor je znano, je važna ustanova za naš slovenski kmetski stan Kmetijska družba za Slovenijo že več mesecev brez pravega vodstva, brez pravilno izvoljenega odbora. Kmetijsko družbo za Slovenijo vodi vladni komisar in članom Kmetijske družbe je bilo onemogočeno izvoliti na rednem ali pa izrednem občnem zboru nov odbor, ker tega vsled in-trigiranja nekaterih voditeljev SLS vlada ni dopustila. Tako se je poteptala avtonomija ene najvažnejših strokovnih ustanov slovenskega kmeta. Ozrimo se nekoliko nazaj ha razvoj dogodkov v Kmetijski družbi za Slovenijo. Kmetijska družba je dosegla višek svojega razvoja v času, ko ji je predsedoval pokojni dr. Lampe in ko je bil njen ravnatelj Gustav Pirc. Po dr. Lampetu, čegar prezgodnjo smrt je v veliki meri zakrivila proti njemu naperjena brezvestna gonja sedanjih voditeljev SLS, je bil izvoljen za predsednika Kmetijske družbe Gustav Pirc. Tudi smrt tega odličnega kmetijskega strokovnjaka je zakrivila strankarsko-politična gonja sedanjih voditeljev SLS, ki so jim strankarski uspehi več kakor pa koristi slovenskega kmeta. Letos meseca januarja je prinesel „Ljudski tednik" članek izpod peresa odličnega kmetijskega stro^ kovnjaka pod naslovom „Sodbe ljudstva se boje“, iz katerega ponovno navajamo tale odstavek: „Po smrti pok. G. Pirca je prevzel vodstvo Kmetijske družbe prof. Jarc kot njen prvi podpredsednik. Prof. Jarc je pristaš SLS in vsakdo je pričakoval, da bodo pristaši SLS skrbeli predvsem za to, da se čim-prej skliče občni zbor, na katerem bi pred vso javnostjo prišli na dan s svojimi odkritji o nerednostih pri Kmetijski družbi, ki da so se baje po njihovem zatrdilu vršile. Če bi ti voditelji SLS imeli odkrite in poštene namene, bi stopili pred člane Kmetijske družbe ter zahtevali njihovo sodbo. To se ni zgodilo. Preprečili so že lansko leto občni zbor Kmetiske družbe. Z intrigiranjem so ga dvakrat onemogočili in končen njihov usneh je bil, da je vlada imenovala Kmetijski družbi komisarja z nalogo, da naj čimprej razpiše in izvede občni zborv“ Kakor znano je lani glavni odbor „Kmetijske družbe" sklenil, da se v zmislu društvenih pravil vrši koncem lanskega leta redni občni zbor. Takratni podpreds. prof. Jarc, ki je namesto umrlega Gustava Pirca vodil posle „Kmetijske družbe", se je temu sklepu iz strankarskih ozirov uprl. Glavni odbor je vztrajal na svojem stališču, prof. Jarc se pa njegove sklepe ni oziral ter začel gospodariti popolnoma samolastno. Prišel je v urad družbe, samovoljno odslovil tajnika, kmetijskega svetnika Rohrmana ter na njegovo mesto postavil od glavnega odbora suspendiranega prejšnjega tajnika inž. Laha. Prof. Jarc je nadalje zahteval vse ključe in tudi one od glavne blagaj- ne. Na ta način je hotel „Kmetijsko družbo" že takrat osvojiti samo za svoje pristaše. Drugi dan so prišli v „Kmetijsko družbo" člani glavnega odbora, ki so tvorili večino. Suspendirali so podpredsednika prof. Jarca ter na njegovo mesto postavili II. podpredsednika Pipana. Tudi so razveljavili vse nepravilne odredbe prof jarca Zastopniki SLS v Kmetijski družbi, ki so se izogibali občnemu zboru najvišjemu razsodišču Kmetijske družbe, so šli in se pritožili na — vladi. Že s tem korakom so kršili avtonomijo Kmetijske družbe. Na vladi so se pričela pogajanja, ki pa niso uspela, kar je imelo za posledico, da je vlada razpustila stari odbor in imenovala za svojega komisarja g. Župneka. S svojim intriganjem in ker so takrat iskali v Belgradu voditelji SLS politične zaslombe pri radikalni stranki, so dosegli od tedanjega notranjega ministra odredbo, po kateri naj bi vladni komisar sklical občni zbor Kmetijske družbe z novimi delegati, izvoljenih od nanovo priglašenih članov, za katere je plačalo tajništvo SLS pristopnino. Člani prejšnjega glavnega odbora so se pritožili radi tega na državni svet, in prejšnja vlada je nato odredila, naj se počaka na razsodbo državnega sveta. Taka je bila zadeva ob času, ko je prišla na krmilo sedanja vlada. Komaj so minuli prvi tedni po vladni izjavi, da hoče varovati red in zakone, so voditelji SLS, ki ima v vladi štiri ministre, izposlovali, da se je odstavil od Kmetijske družbe dosedanji vladni komisar g. Župnek in da se je imenoval na njegovo mesto za vladnega komisarja profesor Evrren Jarc, ki je kot bivši podpredsednik zakrivil sedanji nered pri Kmetijski družbi, ki je onemogočil, da se že lani ni vršil redni občni zbor Kmetijske družbe, na katerem bi njeni člani no svobodnem prevdar-ku imeli izvoliti odbor iz svoje srede. Imenovanje profesorja Janca za vladnega komisarja pri Kmetijski družbi za Slovenijo pomenja kršitev načela nepristranosti, ki ga je sedanja vlada proglasila v svoji izjavi ob svojem nastonu ter bije v obraz najenostavnejšemu pojmovanju pravičnosti. Prejšni vladni komisar g. Župnek je bil Jz vrst državnega upravnega uradhištva. Mi smo načelni nasprotniki imenovanju vladnih komisarjev za avtonomne ustanove slovenskega kmeta. Če pa vlada že imenuje vladnega komisarja v slučaju, da res ni drugega izhoda iz položaja, potem je edino umestno, da ga imenuje iz vrst državnega upravnega uradni-štva. Najmanj pa je umestno in nepristransko, da ga imenuje iz vrst neposredno prizadete stranke. Zakaj je vlada odstavila vladnega komisarja Župneka? Nam je njegova oseba postranskega pomena. Res je le, da se njegovemu poslovanju kot vladnemu komisarju ne mo- re ničesar očitati, ker je vršil svoje posle tako, kakor mu je pač vsakokratna vlada predpisovala. Vršil je svoje posle nepristransko. Imenovanje profesorja Jarca za vladnega komisarja pa pomenja radi tega, ker je predstavljal prof. Jarc prizadeto stranko, da se je postavila vlada na pristransko stališče in da bo prof. Jarc kot vladni komisar pri Kmetijski družbi postopal pristransko. Vlada je že s tem pokazala svojo pristranost, da ni počakala na razsodbo državnega sveta, ki je najvišja razsodna instanca v takih sporih in čegar sklepe mora po obstoječi ustavi in zakonih spoštovati tudi vlada sama, predvsem seveda taka vlada, ki razglaša, da hoče biti nepristranska, da hoče varovati red in zakon. Pretekli mesec se je vršil v Du-b, ovniku kongres udruženja jugoslovanskih učiteljev (UJU). Na tem kongresu se je tudi razpravljalo, kdo naj poučuje verouk v ljudski šoli. Nekateri so predlagali, naj poučujejo verouk učitelji sami, mnogi so zahtevali tudi, naj se verouk v ljudski šoli sploh odpravi, učitelji iz Bosne in Dalmacije pa so nastopili proti tem zahtevam in se izrekli' za to, da se naj obdrži sedanje stanje, to se pravi, da naj poučujejo verouk v ljudski šoli kateheti, kakor so ga doslej. Kljub temu je končno prodrl predlog, da se naj poveri verouk učiteljem. Dvomimo, da se je ta predlog predlagal in sprejel iz pedagoških nagibov, ravno nasprotno sodimo, da so bili odločilni kulturnobojni na-gibL _ Utemeljevanje, da je učitelj boljši pedagog, da pozna otroško dušo bolje kakor duhovnik in da je zato sposoben, razlagati otrokom verouk, je prazno, ker ni nobenega dokaza, da bi duhovnik kot katehet ne mogel biti dober pedagog. Mi si tudi ne moremo predstavljati, da so zborovalci iz same vneme za verouk in za razširjenje svojega delokroga sprejeli predlog, naj prevzame učiteljstvo v ljudski šoli verouk. Ta predlog nosi odkrito kulturnobojno tendenco ter ga mora trezna javnost odločno odkloniti, ker ni sposoben za nič drugo, kakor povzročiti nepotrebno razburjanje duhov. Povodom desetletnice krvave svetovne vojne, ki je zahtevala tisoče žrtev in prinesla človeštvu toliko zla in gorja, se je vršil v nedeljo pod milim nebom na Brezjah sestanek nekdanjih vojakov iz svetovne vojne. Na Brezje so prihitele velike množice fantov in mož — nekdanjih vojakov — iz vseh krajev Slovenije. Bilo jih je okoli 12.000. Brez razlike stanu in nolitičnega mišljenja je vezala vse v spomin na prestane težke dneve trpljenja resnična bratska ljubav. Po desetih letih SO’ si mnogi tovariši z veseljem zopet segli v roke, vzbujali Vemo, da je edini vzrok takega postopanja želja voditeljev SLS, dobiti Kmetijsko družbo za Slovenijo popolnoma v svoje roke. Kmetijska družba za Slovenijo pa je strokovna ustanova, katere namen ni, podpirati strankarske ali pa trgov-sko-špekulativne namene raznih političnih voditeljev, pač pa razvoj umnega kmetovalstva. Tisti, kdor hoče res dobro Kmetijski družbi in slovenskemu kmetu, bo stremel za tem, da pride v Kmetijski družbi do depolitizacije in do tega, da pridejo na njeno čelo ljudje, ki se res razumejo na umno kmetijstvo, na potrebe in koristi slovenskega kmeta, kakor tudi Kmetijske družbe same. Postopanje SLS kaže, da tega noče, zato ga moramo tudi obsojati. Dubrovniški zborovalci so poleg tega pri tem pozabili tudi upoštevati važnega činitelja, ki ima sogovoriti pri vzgoji, — na starše. V naši državi, kjer imamo tri glavne veroizpovedi, katoliško, pravoslavno in muslimansko, rešitev vprašanja verouka v šoli tudi drugače mogoče ni, kakor na dosedanji način, to se pravi, da poučuje otroke ene veroizpovedi duhovnik iste cerkve. Načelo verske strpnosti in enakopravnosti, ki ga proglaša tudi ustava, bo ostalo zavarovano tudi samo tedaj, ako se lajiki ne bodo vtikali v stvari, ki jih pravzaprav nič ne brigajo. Verouk je stvar cerkve in njenih služabnikov, ki ga imajo vršiti, kakor jim to verski in cerkveni predpis določajo. V interesu cerkve same je seveda, da vrši ta verouk po svojih organih na način, ki najbolj odgovarja otroški duši, in niti najmanj ne dvomimo, da cerkev za to ne skrbi. Saj nihče ne more biti bolj poklican za to delo, kakor ravno ona sama. Ta stvar ni v nobeni zvezi s klerikalizmom, ki je povsem nekaj drugega kakor pa verstvo in verske stvari. Pustimo vsakemu svoje! Odločno pa moramo odklanjati vsak poizkus razvnemanja kulturnega boja v naši državi, v kateri imamo še dovolj drugih problemov za temelj medsebojnemu prerekanju. so se veseli in žalostni spomini — vse pa je tlačila težka bol v srcu, spomin na žrtve, ki počivajo širom sveta, ali pa še nosijo vidne znake prestanih vojnih grozot. Sestanka sta se med drugimi udeležila tudi bivši major Colarič in ju-denburški župan g. Kleindienst, ki se je v slovenskem in nemškem jeziku s toplimi besedami spominjal poštenih slovenskih vojakov med vojno v Judenburgu.^ Sodelovala je tudi izvrstna vojaška godba naše Dravske divizije. R. F.: Kdo naj poučuje verouk v šoli? Zborovanje bivših vojakov na Brezjah. invalidski zakon. Po poročilih vladnih listov, se v ministrstvu za socialno politiko približujejo dela za načrt invalidskega zakona k svojemu koncu. Minister dr. Behmen ima redno posvetovanja z zastopniki invalidskih organizacij ter so se že ugotovila temeljna načela o zdravniški oskrbi invalidov, njihovi strokovni izobrazbi, o pre-skrbovanju služb invalidom in podeljevanju podpor. Kar se tiče zdravniške oskrbe, priznava zakonski načrt tudi družinam padlih v vojni ter civilnim osebam, ki so v vojni trpele, pravico do brezplačnega zdravniškega zdravljenja. V kolikor se takim družinam ne more zagotoviti brezplačno zdravljenje, se imajo v to svrho osnovati posebne zadruge, ki jih bo država podpirala. Invalidi, družine padlih v vojni ter civilne vojne žrtve se oproščajo tudi vseh taks v zdraviliščih. Posebna pozornost se posveča otrokom vojnih žrtev. Načrt določa razne ugodnosti, ki bodo vsakemu invalidu omogočile v svrho strokovne izobrazbe vstop v posebne invalidske šole. Načrt priznava invalidom prednost pri podeljevanju služb v državnih podjetjih. Istotako bodo tudi delavske borze dolžne preskrbovati v prvi vrsti službe osebam, ki jih ščiti invalidski zakon. Ako se na ta način ne bo moglo zadostno preskrbeti invalide, potem bo smela država prisiliti tudi razna zasebna podjetja, da bodo morala nastaviti strokovno izobražene invalide. Podjetje, ki.bi tega ne hotelo storiti, bo kaznovano z denarno globo v prid invalidskemu fondu. Organizacijam, ki imajo namen podpirati vojne žrtve, se bo priznala prednost pri podeljevanju posojil v državnih bankah in denarnih zavodih, ki upravljajo državni denar. Za invalide se bo ustanovil tudi poseben fond, ki bo dajal brezobrestna ali pa cenena posojila. Taka posojila se bodo dajala predvsem invalidom, ki se pečajo s kmetijstvom, obrtjo ali trgovino. Invalidi, ki bodo dovršili kako strokovno šolo, bodo dobili na račun tega fonda potrebno orodje. Tobačne trafike se bodo morale v prvi vrsti oddajati invalidom in od vsega dohodka tobačnega monopola se bo morala 14 pro mille odstopiti invalidski organizaciji, ki bo dajala potrebni obratni kapital invalidom za tobačne trafike. Te dni bo minister za socialno politiko razpravljal z zastopniki invalidske organizacije o višini invalidskih podpor. Zadnji čas je, da se uredi invalidsko vprašanje, ki je ostalo do danes nerešeno ravno vsled tega, ker ima naša narodna skupščina zmisel za vsa druga vprašanja, samo za socialna in gospodarska ne. Ako bo ta vlada definitivno rešila vprašanje invalidov, vojnih sirot in žrtev, bomo ta korak tudi mi z veseljem pozdravili. V kritiko podrobnosti invalidskega zakona se seveda ne moremo prej spuščati, dokler ne bo predložen javnosti. Politične vesti. Pred romarsko cerkvijo je bil postavljen ličen oltar. Vojni kurat go-snod Bonač je imel pred službo božjo krasen spominski govor za padlimi žrtvami svetovne vojne, ki je napravil na vse navzoče globok vtis. so pevci zapeli častitljivo nagrob-nico „Blagor mu“, kateri je sledila tragično-vinljiva „Oj Doberdob, ti slovenskih fantov grob“, so se poro-sile oči tisočerim. Ob asistenci številnih duhovnikov se je nato vršil slovesen rekvijem za vse padle slovenske vojake. Po končanih obredih se je pričelo zborovanje, ki ga je otvoril g. Hafner. Nastopilo je več govornikov. Avtor znane knjige „Na krvavih poljanah" g. Matičič se je v poetično zasnovanem govoru spominjal številnih grobov slovenskih sinov in trpinov. Z navdušenjem je bil sprejet tudi govor bivšega jugoslovanskega dobrovoljca v Dobrudži, sedaj patra Stanka Aljančiča. Major Colarič se je v jedrnatem govoru spominjal težkega trpljenja slovenskih fantov po raznih bojiščih in izrazil svojo bol, da nam je zemlje lačni tujec ugrabil lepe dele naše domovine, ki čakajo še odrešenja v naši ljub- Politični Sestanek Pašiča s kraljem. V političnih krogih živahno razpravljajo o nedeljskem sestanku bivšega ministrskega predsednika Nikole Pašiča s kraljem v Nišu. Nikola Pa-šič je potoval v Zaječar k pogrebu svoje umrle sestre. V Nišu ga je kralj nenadoma povabil k sebi ter se ž njim zelo dolgo razgovarjal. O vsebini teh razgovorov sicer ni ničesar znanega, vendar je toliko gotovo, da je šlo za važne politične odločitve: Sklicanje narodne skupščine. Listi so že poročali, da se narodna skupščina sestane na zasedanje 10. t. m. Ta vest se je izkazala kot neresnična, pač pa se sedaj poroča, da namerava vlada sklicati narodno skupščino še le meseca oktobra k rednemu zasedanju v smislu vidovdanske ustave. V prvi vrsti je vlada odločena, da predloži parlamentu v rešitev zakon o korupciji, revizijo uradniškega zakona in invalidski zakon. Glede revizije uradniškega zakona se vrši v pravosodnem ministrstvu seja komisije, ki študira zakon in nje^a spremembe. Delo vlade. Po končanih svečanostih v južni Srbiji, tako v Surdulici kakor v Peči, se nričakuje, da bo vlada začela hitrejše izvajati svoj program. To napovedujejo tudi vladni listi, ki poročajo, da bo min. predsednik Davido-vič izdal vsem ministrstvom navodila za izdelavo potrebnih zakonskih načrtov, kakor tudi v zadevi raznih tekočih vprašanj v posameznih re-sortih. Vladni listi poročajo, da hoče vlada posvetiti posebno pozornost političnemu upravnemu uradništvu, ki se ji zdi premalo zanesljivo. Izmenjava uradništva se ima nadalje- Ijeni domovini Jugoslaviji. G. Ignacij Mihevc je v svojem govoru nagla-šal potrebo miru in pravice. Govorili so še gozdarski uradnik g. Ham, računski svetnik Pirc in trgovec gospod Sturm, ki se je zahvalil prirediteljem za lepo uspelo manifestacijo. Na zborovanju je bil na predlog kaplana Hafnerja izvoljen odbor, obstoječ iz majorja Martina Colariča, vikarja Bonača, kaplana Hafnerja in ge. Matičiča, Wagnerja in Šturma, ki ima nalogo, da propagira oziroma skrbi za postavitev spomenikov in spominskih plošč z imeni padlih vojakov, za ponavljanje podobnih sestankov in ustanovitev zveze vojakov iz svetovne vojne. Vsi zborovalci so se tudi obvezali, da bodo v svoiih krajih delovali v korist invalidov in posebno slepcev. Za predsednika odbora je bil na splošno željo izvoljen g. major Colarič. Na pnnoldanskem sestanku je bilo sklenjeno, da se pošlje vladi energičen poziv, da pospeši izvedbo invalidskega zakona. Lepa manifestacija je potekla v najlepšem redu in splošno zadovoljnost vseh udeležencev. prepled. vati. Kakor poročajo listi, je invalidski zakon skoro že izdelan, pripravlja se baje že tudi novi državni proračun. izpopolnitev uradniškega zakona, načrt novega trgovskega zakona za vso državo itd. Zakon o korupciji. V pravosodnem ministrstvu se vrše posvetovanja komisije za sestavo zakona proti korupciji. Komisija ima nalogo proučiti načrt zakona o- korupciji, ki ima biti do 12. t. m. izgotovljen in predložen ministrskemu svetu v odobrenje. Vlada bo skušala ta zakon čimpreje predložiti narodni skupščini in njega objavo izvršiti. Državni podtajniki. Nova vlada bo imenovala tudi državne podtajnike, dasi so njene stranke svoječasno to ustanovo zelo nanadale. Za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu bo imenovan Milan Grol, bivši upravnik belgrad-skega narodnega gledališča in pristaš Davidovičeve demokratske stranke. Imenovani bodo dalje državni podtajniki za ministrstvo poljedelstva in vode, za ministrstvo agrarne reforme in ministrstvo financ. Preosnova vlade. Na dnevnem redu je tudi vprašanje izpopolnitve vlade, ker so nekatera ministrska mesta še nezasedena. V kratkem času se imajo izpolniti vsa ministrstva. Muslimani so pripravljeni žrtvovati pravosodnega ministra dr. Hrasnico, češ da je ne-obhodno potreben v delu strankine organizacije, vsled česar naj ga nadomesti kaka druga muslimanska osebnost. Kot njegovega naslednika v pravosodnem minstrstvu imenujejo poslanca Saliha Bajiča. + Iz škofijske sinode, ki se je vršila nedavno v Ljubljani, se nam poroča, da je prišla v razgovor tudi znana kupčija s katoliško tiskarno. V obrambo te kupčije je nekdo med navzočimi operiral z docela in gladko izmišljeno trditvijo: „Ravno v pravem času smo jo iztrgali iz rok Šušteršiča"! — Videti je, da straši ime Šusteršičevo celo pri udeležencih škofijskih sinod in povzroča v izvestnih glavah halucinacije. To je že huda bolezen in ne preostaja nam drugo, kot da izrekamo dotičnemu gospodu svoje Iskreno sočutje s željo skorajšnjega ozdravljenja. Mnogokrat je vzrok halucinacij kombinacija slabejšega živčevja in slabe vesti. + Kaj ni korupcija? Belgrajski „Cicvaričev Dnevnik" poroča, da se ni peljal v Ženevo k zborovanju Društva narodov samo naš zunanji minister Marinkovič^ marveč tudi še trgovinski minister Šumenkovič, Razen tega pa je vlada dala iz državne blagajne okoli 500.000 Din za šest vladnih in vladi prijaznih listov, med njimi tudi „Slovencu", da pošljejo v Ženevo svoje poročevalce ter svojim listom na državne troške poročajo o poteku konference. „Cicvaričev Dnevnik" piše, da bi bilo to po-ročevanje mnogo cenejše, če bi poslali v Ženevo le enega sposobnega poročevalca, ki bi lahko poročal za vse jugoslovanske liste. Tega mne- nja smo tudi mi. „Slovenec" seveda piše, da to ni korupcija. + Zboljševanje železniškega prometa. Pretekli teden je „Slovenec" poročal, da se v prometnem ministrstvu pripravljajo velike izpremembe v osobju. Mi smo pričakovali od profesorja Sušnika, da bo kot minister za promet izvršil velike izpremembe na lokomotivah in vagonih in železniških tračnicah. No, začel bo izvrševati izpremembe na osobju. Ali jim bo kupil nove uniforme, ali zamašil usta, da ne bodo vedno vpili po višjih plačah, vladni viri ne povedo. Cuje se pa, da bo dobilo preosnova-no železniško osobje naloeo, nadomestiti na vseh vagonih črke SHS s črkami SLS. Od tega, kako bo kdo znal naslikati to nreljubo ime. bosta odvisna kvalifikacija in napredovanje v službi. + Koliko veljajo počitnice poslancev? Vlada je sklicala narodno skupščino na izredno zasedanje, da je prebrala ob tej priliki svojo izjavo, kaj bo vse naredila. Nato je poslala poslance domov in tudi ne namerava v kratkem sklicati narodne skupščine. Poslanci seveda kljub temu vlečejo po 300 dinarjev na dan in ker jih je 312, znašajo izdatki zanje vsak dan 93.600 dinarjev. Na mesec znaša to 2,708.000 dinarjev. Ako bi skupščina ne bila sklicana na pardnevno izredno zasedanje, bi poslanci ne imeli pravice sedaj vleči .Carmen tSylva: Solnčna dežela. (Pravljica.) Razšli so se palčki po svetu, da vidijo, ali žene! še potrebujejo njihove pomoči, kakor v starih časih. Pred odhodom so se posvetovali, kam naj gredo in so poslušali zelo starega palčka ter njegove tovariše, ki so jim pripovedovali o svojih potih in govorili o pridnih ženah, pri katerih so često bili ter jim pomagali pri delu, ako so utrujene zadremale. In tako so odpotovali vsak v svojo stran: proti jugu in severu, proti zapadu in iztoku. Ni trajalo dolgo: že so se vrnili in bili so zelo žalostni. Celo vzdihovali so. „Oh," je dejal prvi, „ko bi vedeli, kaj sem videl! Bila je velika hiša, hudo grda hiša, ki ni bila prav nič podobna viteškim gradovom, v katerih so žene tkale in oredle. V tej hiši je bučalo in donelo kot potres. Tu so tkale in predle pošasti, in prašne, nepočesane žene so stale poleg njih in jih krmile; bile so trudne in ravnodušne in niti niso marale svobode!" — „In jaz." je vzkliknil drugi, „sem videl množico lepih deklet, ki so šle v grdo hišo; tam je bobneča pošast razrezavala velike, vele liste ki so jih deklice urno zvijale, ves dan z istimi kretnjami. Zvečer pa so šle domov, a ne sramežljivo: temveč šalile in pulile so se s fanti na vseh potih." — . Jaz pa," se je oglasil tretji, „prihajal odondod, kjer sede deklice v dolgih vrstah ob mizah, glasno in kar naprej klopočejo skozi prste dolge papirnate trakove s črtami, ki jih ni razumeti. In peti ne more nihče več pri delu!" — „In jaz sem hote[ najti Sneguljčico in Trnoljčico. Šel sem v star grad. Tu so bile stare dvorane in izbice, a nikjer kolovrata, nikjer statev; nikjer vezenin in lepih žen v mehkih oblačilih in z lepimi lasmi; nikjer pevca, ki bi brenkal na harfo! V grdih suknjah so stopale na neko pošast, ki je sopihala in dirjala z njimi naprej; niti ooažali niso, kako so vozili preko nedolžnih živali!" — „Celo njihove igre so postale grde. Namesto da bi ljubko metale žogo na cvetoči livadi, mečejo žoge preko ograj in mrež po goli zemlji, z golimi rokami in tekajo v grdih oblačilih, ki skvarijo vsako kretnjo, ali sedajo v moških oblekah na kolesa ter se vozijo, namesto bi vzele v roke molitvenik in šle pobožno v cerkev, kakor nekoč. In namesto da bi pisale v svoj pergamentni zvezek le^e stihe, sede po sobah pri glasnih pošastih in klopočejo, klopočejo, klopočejo..." -— Tako so govorili palčki in vzdihovali. Spoznali so, da ne spadajo več v ta svet in so sklenili prositi. da jih Bog oprosti njihove nalove. Zdajci je nekaj priletelo. Ko je prišlo bliže so videli, da je štorklja, na njenem hrbtu pa je veselo sedel palček, okrašen z najlepšimi trakovi in cvetovi. Ko je bil čisto blizu, je skočil na tla, se par- krat prekucnil čez glavo, zagnal v zrak svojo čepico in radostno vzkliknil: „Ne bodite žalostni, tovariši! Prihajam iz solnčne dežele, tam daleč ob Dunavu, tja, v to krasno deželo se izselimo. Naročil sem že štorkljam in zajčkom, da nas kot veter poneso tjakaj. Tam imajo žene obilo sviloprejk, od katerih dobivajo svilo in tko iz nje čudovite preproge, kakor vidite. Trudapolno in težavno je njihovo delo, tu jim lahko pomagamo. In za cvetice, ki jih pleto, ko se vračak) s polj, jim prinesemo na-geljčkov in maka." „V solnčno deželo! V solnčno deželo!" so vzkliknili vsi. „V solnčno deželo,, kjer žene delajo v belih tančicah, z zelenim vrčem na glavi, z vretenom v eni in detetom v drugi roki! Da, da, v solnčno deželo, tja pojdemo!" In sedaj leže v bleščečih izložbah vse lepe^ stvari, pri katerih so pomagali palčki in pripovedujejo o času, ki ga ni več... bogatih dnevnic in vladi bi bilo lažje nakazati podporo za oškodovance pri vremenskih katastrofah. Minister za kmetijstvo je nakazal za poplav-Ijence v polhograjskem pogorju samo 500.000 dinarjev podpore, kolikor bi gospodje poslanci z ozirom na svoje bogate in nezaslužene dnevnice lahko plačali iz svojega žepa, ako bi imeli v prsih res toliko srca za ljudstvo, kolikor ga imajo na jezikih. V resnici — narobe svet! + Minister Vesenjak blamiral „Slovenca". „Slovenec11 je nedavno poročal, da je minister za agrarno reformo Vesenjak prepovedal advokatom, ki intervenirajo, vstop v ministrstvo. Minister Vesenjak pa je zboru belgrajskih advokatov poslal pismo, v katerem odločno zanikuje, da bi izdal tako naredbo'. + Predsednik narodne skupščine o sedanji vladi. Listi poročajo, da je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič na radikalnem shodu v Splitu izjavil, da se po njegovem mnenju sedanja vlada ne bo mogla dolvo vzdržati, ker jo sestavljajo heterogeni elementi, kar napravlja Da-vidoviču velike neprilike, Ljuba Jovanovič je zanikal, da bi obstojal v radikalni stranki kak razkol. + Kaj je resnica? Davidovi-čevo glasilo „Demokratija11 piše, da ima ukinjenje likvidacije hrvatske pokrajinske uprave samo namen pripraviti vse potrebno, da se ta likvidacija izvrši čim prej in čim bolje. Hrvatski listi so pisali, da pomenja ta odredba prvi korak k reviziji ustave. Kdo ima prav? + Radikalna stranka in nova vlada. Radikalna stranka napoveduje v svojem glavnem glasilu „Samo-upravi“ najostrejši boj proti sedanji Vladi. „Samouprava11 napoveduje, da se bosta tekom septembra sestala glavni odbor ter poslanski klub radikalne stranke v svrho posvetovanja o načinu boja proti sedanji vladi. Ta boj se ima vršiti po pisavi „Samouprave11 na dve strani in sicer v parlamentu ter med narodom, da se preprečijo gaženje ustave ter načrti separatistov proti državni skupnosti, Radikalna stranka napoveduje prirejanje shodov po vseh velikih mestih v kraljevini. + Vojvodinska ljudska stranka. Glasilo bunjevsko-šokaške stranke „Hrvatske Novine11 v Subotici poroča, da se je ustanovila „vojvodinska ljudska stranka11, ki ji stoje na čelu dosedanji voditelji Bunjevcev in Sokcev. + Uradniško vprašanje. Nepobitno je dejstvo, da je slabo gmotno stanje našega uradmištva vzrok mnogim pomanjkljivostim naše državne uprave. Nezadostna plača isd-li državne uradnike, da si iščejo v prostih urah postranskega zaslužka, vsled česar je jasno, da ne morejo svojemu glavnemu poMiou posvečati vse skrbi. Skrb za vsakdanje potrebščine, za družino, za obstanek ubija veselje do dela, mnoge moralno manj krepke elemente pa zavaja želja po postranskem zaslužku žal tudi na stranpoita, kar imenujejo nekateri tudi korupcijo. Jasno je,, da more zagotovitev človeka dostojne eksistence poštenemu in kvalificiranemu državnemu uradni-štvu prinesti zboljšanje tudi v državno upravo, radi česar je seveda zelo interesirana na uradniškem vprašanju tudi širša javnost. »Pravica«, glasilo slovenskih krščanskih sociaLcev, je prinesla pretekli teden članek, v katerem razpravlja o gmotnem položaju državnih nameščencev. Pisec članka dokazuje s primerjavo predvojnih in sedanjih plač, da prejema n. pr. sedaj uradnik II. čin. razreda na leto 263.000 dinarjev manj plače kakor pred vojno, v III. čin. raz. 218.000 Din, v IV. č. r. 200.640 Din, v V. č. r. 175.820 Din, v VI. č. r. 96.000 do 115.830 Din, v VII. č. r. 78.299 do 82.000 Din, v VIII. č. r. 57.162 do 64.500 Din, v IX. č. r. 45.000 do 45.760 Din, v X. č. r. 33.164—34.364 dinarjev, v XI. č. r. 27.660—30.000 dinarjev. Poduradniki prejemajo sedaj v razmerju s predvojno plačo po 10 službenih letih 14.720 Din na leto manj, po 20 službenih letih 19.950 Din in po 30 službenih letih 25.360 Din manj. Sluge prejemajo po 10 službenih letih 7200 Din manj kot pred vojno, po 20 službenih letih 9240 Din, po 30 istlužbenih letih pa 15.300 Din manj na leto kot pred vojno. 'Te številke so proračunane na podlagi zlate vrednosti predvojnega in sedanjega denarja. Ker je »Pravica« pravzaprav glasilo Delavske zveze, ki je del politične organizacije 'SLS, ki sedi sedaj v vladi, je njen članek še posebej uvaže-vanja vreden. Nova vlada je obljubila, da bo rešila uradniško vprašanje in zato upamo, da bodo ministri SLS upoštevali argumente svojega pristaša v »Pravici« in da bodo .skrbeli za to, da se ugodi njegovim upravičenim željam, kakor tudi sploh željam državnih nameščencev glede zboljšanja plač. če bo vlada samo napol znižala primanjkljaj državnih uradnikov, kakor ga navaja »Pravica«, si ne bo vzgojila samo zadovoljno, ampak tudi 'hvaležno uradmištvo, katerega radi »politične nezanesljivosti« ne bo treba premeščati in preganjati po svetu. Pomagano bo s tem na vse strani. Treba je samo, da vlada izpolni svoje obljube in da upošteva vsaj želje lasitniih pristašev. — Uradnik. + „Nova pravda", glasilo takozvanih narodnih socialistov, ki so bili zavezniki že vseh mogočih strank, skuša v zadnjem času obrniti nase pozornost s surovimi in podlimi natolcevanji, očitki denuncijan-stva in lopovstva brez navedbe dokazov. Mi se na to polje političnega in žurnalističnega prevračanja kozolcev, ne bomo spuščali, ker smatramo to pod svojo častjo, konstatiramo pa samo, da gospodje okoli „Nove pravde11 doslej še ničesar niso storili pozitivnega za slovenski narod kljub cirkuškemu razglašanju svojera jugoslovanskega patriotizma, med tem ko so ljudje, ki jih napadajo, osiveli v boju za politično', kulturno in gospodarsko povzdigo slovenskega naroda. „Nova pravda11 se zlasti rada zaletava v dr. Šušteršiča. Njeni napadi seveda nimajo drugega namena, kakor priboriti kotiček v senci milosti sedanje vlade, katere zelo potrebuje. Tega ji končno ne zamerimo in „narodnim socialistom11 tudi nagrade nismo nevoščljivi, ker vemo, da so reveži in da bi brez posodi na Češkem ne izhajali. Vrše pa naj svoje prekucevanje na način, ki bo imel vsaj nekoliko videza resnosti. j m Nedvomni znaki »Pravega : FRANCKOVEGA: kavnega pridatka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlin-ček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCK: z mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti, — » laeveeeeaaseMBEBi Domače vesti. — Vsi naročniki našega lista, ki še niso poravnali naročnine za »Ljudski tednik«, se naprošajo, da nam čimpreje nakažejo naročnino. Za nakazilo denarja se naj naši p. n. naročniki poslužujejo svoječasno priloženih poštnih položnic. Kdor potrebuje poštne položnice, naj sporoči naši upravi. — Kongres vseslovanske agrarne omladine. Od 4.—8. septembra se vrši v Ljubljana I. redni kongres »Zveze slovanske agrarne omladine«, ki ima sivoj začasni sedež v Pragi. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se tega kongresa, ki ni važen samo s stališča agrarnega pokreta, temveč tudi s stališča vseslovanske vzajemnosti, udeležijo zastopniki agrarne omladine iz vseh slovanskih držav. Njim se pnidru-žijo tudi razne odlične osebnosti slovanskega agrarnega pokreta. Med drugimi se udeleži kongresa tudi češkoslovaški minister za poljedelstvo, dr. Milan Hodža, ki bo imel na slavnostnem zborovanju v nedeljo, dne 7. septembra, predavanje o temi: »Agrarizem in Slovanstvo«. Na otvoritvenem zborovanju v petek, dne 5. septembra, pa predava bivši bolgarski minister za poljedelstvo v vladi Stambolijskega — Obbov o temi: »Poslanstvo omladine v agrarnem pokretu«. K tem predavanjem ima dostop tudi širša javnost. Inozemski slovanski gostje kongresa vseslovanske agrarne omladine so se pripeljali po večini danes v četrtek popoldne s kraškim brzovlakom v Ljubljano. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem, katerega so se udeležili poleg tukajšnjega pripravljalnega odbora tudi češkoslovaški generalni konzul, zastopniki ljubijanskih oblasti in razne korporacije. Kongresa vse-slovansfce agrarne omladine se udeleži tudi večje število inozemskih novinarjev. Poleg onih iz slovanskih držav so javljeni tudi francoski in angleški. Mi slovanske goste kot zastopnike delovnega kmetskega ljudstva najiskrenejše pozdravljamo. Naj bi našli na naših slovenskih tleh med našim kmetskim ljudstvom najlepši sprejem in odnesli iz Slovenije najlepše spomine, — Umrl je v soboto v Ljubljani, zadet od kapi, delegat italijanskega zunanjega ministrstva g. Umbeirto de Comelli. Pokojnik, ki je bil rodom Goričan in komaj 36 let star, je bil odličen uradnik italijanske diplomacije. Svojo karijero je pričel kot tajnik bivšega italijanskega odpravnika poslov v Belgradu grofa Summonteja, potem pa je prevzel konzularne poisle kraljevine Italije v Ljubljani, kjer je služboval 4 leta. S svojo prijaznostjo in ustrežljivostjo si je v slovenskih krogih pridobil mnogo simpatij. V Ljubljani si je poiskal tudi življensko družico iz znane rodbine K regali j e ve. Pogreb pokojnega delegata se je vršil v torek popoldne. Blag mu spomin. Preostalim naše sožalje. — Občinske volitve na Jesenicah. V nedeljo so se vršile občinske volitve na Jesenicah na Gorenjskem. Izid glasovanja je bil ta-le: Demokratska stranka je dobila 199 glasov in 7 mandatov. SLS 442 glasov, 15 mandatov. NSS (narodni socijalisti) 85 glasov, 3 mandate. Stranka delavcev in kmetov (komunisti) 128 glasov, 4 man- date. Socijalistična stranka Jugoslavija 88 glasov, 3 mandate. Radikalna stranka 43 glasov, 1 mandat. —- Umrl je v noči od nedelje na ponedeljek v Ljubljani šolslki ravnatelj v p., gospod Jakob Dimnik. Na povratku iz Rogaške Slatine v Ljubljano, ga je zadela v Zidanem mostu kap. Prepeljali so ga še v Ljubljano, kjer je ponoči izdihnil. Jakob Dimnik se je rodil leta 1856. v Jaršah pri Ljubljani in se je šolal na gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani. Deloval je polnih 45 let po raznih šolah v Sloveniji, med drugimi v Tunjicah pri Kamnilku, v Šmarju in na Igu pri Ljubljani, v Trnovem na Notranjskem, v Postojni in Ljubljani. Tu je bil na prvi mestni šoli na Ledini 22 let šolski voditelj, poleg te šole pa je vodil še obrtno nadaljevalno šolo za mehanično tehnično obrt in trgovsko gremijalno šolo. R. i. p.! — Razmejitev na Notranjskem. Povodom sestanka zunanjih ministrov male antante v Ljubljani je sprejel naš zunanji minister dr. Marinkovič deputacijo županov notranjskih občin, ki meje na Italijo. Zunanji minister je priznal upravičenost zahtev, M jih izraža obmejno prebivalstvo ,da se meja napram Italiji potegne na podlagi katastrske mape. Zunanji minister De z ozirom na težkoče rešitve tega vprašanja odredil razmejitveni komisiji, da začasno preneha z definitivno razmejitvijo ter je ukrenil korake, da se uvedejo podrobna pogajanja z italijansko vlado v to svrho, da se izvede razmejitev na tem mestu na podlagi katastra, kakor to želi prebivalstvo. — Toča na Dolenjskem. V novomeškem Okraju je prošli teden napravila toča ogromno škodo. Pobila je razen krompirja vse pridelke v občinah Ajdovec, Dvor, Žužemberk in Šmihel-Stopiče. Uničeno je skupno 710 hektarov polja in 80 hektarov vinogradov. Škoda se ceni na okroglo 2,600.000 Din. — Bivši ljubljanski veliki župan dr. Vilko Baltič je imenovan za velikega župana v Sarajevu. — Za westfalske Slovence. Na predlog našega generalnega konzula v Dus-seldorfu je minister za socijalno politiko odobril kredit v znesku 200.000 Din za podporo onim delavcem, ki se žele vrniti v domovino. — Zveza med Ljubljano in Sušakom. Ministrski predsednik Ljuba Da-vidavic je sprejel te dni posebno deputacijo, ki zastopa interese Ljubljane, Dolenjske in hrvatsikaga Primorij a glede zveze Ljubljane s Sušakom. Deputacija je ministrskemu predsedniku pojasnila veliki gospodarski in trgovski pomen te zveze, povdarjajoč, Ljubljani ne zadoščajo sedanje zveze z morjem in je stremljenje vseh vplivnih gospodarskih krogov, da dobi Ljubljana direktno in hitro zvezo s Sušakom in na ta način z moiijem, V tej deputaciji so bili tudi zastopniki Kočevja in Bsrod-Morarvioe. — Otvoritev železniške proge Var-dište-Užice. V soboto je bila na svečan način otvorjena novozgrajena proga Vardište-Užice, ki veže železniško mrežo Bosne in Srbije. Proga še ni popolnoma dograjena, upati pa je, da bo do jeseni stavljena v promet. — Kobilice v Črni gori. V nekaterih krajih Črne gore so se pojavile kobilice v ogromni množim in so uničile vse poljske pridelke. Konjske dirke v št. Jerneju. V nedeljo so se vršile v Št. Jerneju pri Krškem dirke za konje domače reje. Že nad 30 let se vrše^ te za našo domačo konjerejo velevažne prireditve. Zasluga in pohvala gre tamkajšnjemu „Dirkalnemu in jahalnemu društvu11, ki je s svojimi dirkami povzdignilo to velevažno gospodarsko panogo na jako visoko stopnjo-. Dirka se je otvorila ob 14.30 ob zvokih kostanjeviške gasilske godbe. Tekmam je prisostvovalo nad 3500 gledalcev. Izidi so nastopni: I. 3- do 4-letni konji, 1680 m enovprežno: 1. Banič M. na „Riči“ 31. 4:42: 2. Luzar F. na „Furioso“ 31. 4 :42; 3. Babič j. na „Gavran11 31- 4:44; II. 5 in večlet. konji, 2520 m, enovprežni: 1. Bon V., Krško 5 :43 na „Puci“ 9 let; 2. Pungeršič A., Škocijan 6:11 na „Rička“ 7 let: 3. Babič !., Gradišče 6 :12 na „Nonius“ 10 let. Ul. Dvovprežna, 2520 m: 1. Babič J., Gradišče 6 :20 na „Nonius11 10 let- 2 Mencin A., Drama o. Krki 6 :50. IV. Jahalna dirka, 2520 m, domača pasma ne glede na starost in brez izenačenja teže: 1. Blažič J., Kamen vrh 5:45; 2- Vidmar J., Drama o. Krki 5:45; 3. Simeček N., Videm pri Krškem 5 :50. Višek dirke je dosegel g. Fran Ivanc, Krško, s svojim „Treber“, 12 let, ki je prevozil 840 m dolgo progo izven konkurence, v sijajni formi, v času 1 : 30. Potrebno bi bilo-, da naše oblasti dolenjski konjereji posvečajo malo več pozornosti. Konjerejski odsek naj bi delal na to, da bi dobili naši konjerejci zopet državne plemenske kobile kot je bilo to svoječasno vpeljano. Tudi naj bi se izplačevale državne podpore konjerejcem, ki si urejujejo moderne hleve itd. Zopet glad v PovoBju? Iz bajne Rusije prihajajo zopet temne vesti o preteči nevarnosti gladovanja. Koliko jim je verjeti sedaj v času, ko se Rusija konsolidira, naj presoja vsakdo sam, radi zanimivosti pa priobčujemo na tem mestu izvleček proglasa predsedništva osrednjega izvrševalnega odbora in zemskega komiteja ruske komunistične stranke. Proglas potrjuje poročila o slabi letini in sporoča, da so jeli kmetje posamezno in v skupinah prodajati živino ter orodje. Nekateri so že odpotovali iz domačih krajev, drugi pa nakupujejo velike množine živil. Razen tega cene živilom in živini padajo, a špekulacija raste dan za dnem. Vendar ni povoda za strah in obup. Letina in splošno stanje po drugih zveznih državah ni tako brezupno, splošna žetev po vsej Rusiji ni „pod povprečnostjo". Posejana površina je to leto za nekaj milijonov desjatin večja od prejšnjega leta, da ne govorimo o nesrečnem letu 1921., ki so ga vsi kmetje ohranili v žalostnem sno-minu. Na kubanskem ozemlju, v Sibiriji, Ukrajini in drugih pokrajinah se sploh ni ničesar bati. To omogoča osrednji vladi, da že sedaj dovoljuje bankam kredite za nakup krme in drugih potrebščin. Proglas nadalje navaja ukrepe in sredstva, da se prepreči vsakršna nesreča. Vse to pa more uspeti le, če bo prebivalstvo mirno. Kakor je videti, skrbe sovjeti, da bi morebitne lakote ne izkoriščali ev* ropski špekulanti, kakor se je to godilo doslej. Gospodarstvo. 0 sadjevcu. Dobro prirejeno sadno vino ali sadjevec, kakor pravimo, ima često isto vrednost kakor pivo in še večjo vrednost zlasti z ozirom na zdravje. Vino nastane s pretvoritvijo sladkornih sestavin sadja potom vretja v alkohol in oglikovo kislino. V svr-ho pridelovanja sadjevca se mora sadje zrezati na drobne koščke in sprešati. S prešanjem dobljeni sok se mora podvreči naravnemu vretju. Po dovršenem vretju se mora vino, ki se je med tem razčistilo in postalo popolnoma bistro, pretočiti v druge sode, ki se morajo popolnoma napolniti in dobro zapreti. Po prvem ali glavnem vretju sadjevec še ni popolnoma dober za uporabo. Tako pretočeni sadjevec moramo mirno pustiti v sodu še cela dva meseca. Bele potem dobi sadjevec ugoden duh in osvežujoč okus ter izgubi tudi del kisline. Sadjevec se more izdelovati iz vseh vrst sadja. Navadno rabimo v ta namen jabolka in hruške, more pa se uporabiti tudi jagodičasto sadje, zlasti maline. Kdor dela sadjevec za domačo uporabo, ne rabi v ta namen nobenih posebnih priprav in stiskalnic. Vse, kar je potrebno, se more v vsakem gospodarstvu prirediti brez velikih stroškov. Za izdelavo sadjevca iz jabolk in hrušk se rabi večinoma jesensko in zimsko sadje, ki mora ležati, da popolnoma dozori. Čim boljše je sadje, tem boljši je tudi sadjevec. Od jabolk se jemlje za izdelavo sadjevca boljša vrsta, vendar pa se od boljše vrste za prešanje izbere takozvano škartirano sadje. Majhno sadje ima več lupine kakor pa veliko. Te lupine vsebujejo nekake dišeče sestavine. To smo opazili, ko smo pozimi položili na peč jabolčne lupine, pri čemer smo občutili ugoden duh, ki je iz njih izhlapeval. S stiskanjem pride ta duh tudi v mošt. Zaradi tega se v gotovih krajih za izdelovanje sadjevca sade tudi posebne vrste jabolk in hrušk. Radi tega je dobro, da pomešamo med jabolka in hruške, ki jih hočemo prešati, tudi nekaj komadov slabših, vendar pa one od izbrane vrste. Treba je paziti na gnila in črviva jabolka, ki se morajo pred prešanjem izločiti. Mnogo se priporoča mešanica dveh delov jabolk in enega dela hrušk. Sadje, določeno za stiskanje, se nareže v lesene posode. Za prešanje uporabljamo takozvano malo stiskalnico na vijak, ki jo more vsako gospodarstvo nabaviti z malimi stroški. Moštu se doda tri dekagrame sladkorja na liter, ko se napolnijo sodi. Vretje nastopi samoobsebi pri toplini 10 do 15 stopinj. Prostor, v katerem se nahaja v času vretja mošt, ne sme biti preveč topel, ker bi se sadjevec skisal. Iz istega razloga se tudi sod ne sme puščati od- er Podkovska šola. Obvezni polletni tečaj na drž. podkovslki šoli na Selu pri Ljubljani se prione dne 1. oktobra t. 1. Za vstop v tečaj je vložiti do 20. septemihra t. 1. pri upravi drž. podkov-ske šole na Selu pri Ljubljani koleko-vano prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolslko izpričevalo! 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list in 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkoviski šoli je brezplačen. Učenci imajo prosto stanovanje v zavodu, dobivajo redno državne podpore, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. g Živinski potni listi. Finančni minister je odredil, da se pobira od 1 septembra za vise obrazce živinskih potnih listov, ki so bili izdelani pred 15. novembrom 1923., pri prodaji po 0.10 Din za izdelavo obrazca; spotdaj na prvi strani vsakega obrazca pa je treba natisniti besede: »Ta obrazec stane 0.10 Din«. g Uvoz italijanske moke. Zveza vojvodinskih mlinov je imela sejo, na kateri se je sklenilo, da se pošlje vladi spomenica, v kateri se bo zahtevala prepoved uvoza italijanske molke. g Trgovinska pogajanja z Ameriko. V ministrstvu zunanjih zadev se je sestavila posebna komisija, ki proučava načrt za sklenitev konzularne konvencije, konvencije o izročevanju zločincev, konvencije o medsebojni pravni pomoči in načrt trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti z ameriškimi državami. Trgovinska pogodba se ima formalno zaključiti na temelju sedanje trgovinske pogodbe, ki je bila svo-ječasno sklenjena med Srbijo in Združenimi državami Severne Amerike. Ta pogodba je bila sklenjena leta 1881. g Izvoz jajc. V prvi polovici leta se je izvoz jajc pomaknil na drugo mesto .takoj za les. Izvozili smo jajc za 376 milijonov Din, torej dvakrat toliko, kolikor se je izvozilo koruze in sedemikrat toliko, kolikor se je izvozilo pšenice. Meseca julija se je izvozilo jajc za 67 milijonov Din. Z jajci doma ne štedimo, pa jih je ostalo še tako ogromno za izvoz. Produkcija jajc postaja važen gospodarski faktor, kateremu treba posvečati paznoat na vseh poklicanih straneh. Racijonalna reja kokoši bi povečala produkcijo jajc in omogočila tudi izvoz žive in zaklane kurerbine. g Za olajšanje vinske krize. Dne 14. septembra se bo vršila v Belgradu anketa o izvozu naših vin v inozemstvo. Anketi, ki jo sklicuje ministrstvo za poljedelstvo in vode, bo prisostvoval tudi prometni minister, od katerega se bo zahtevalo znižanje tovornih pristojbin pri izvozu Za olajšanje vinske krize je najslavnejše: cenen prevoz po železnici. g Kmetijski krediti. Dne 13. in 14. septembra se bo vršila v ministrstvu za poljcdlstvo anketa o izakonsikem predlogu glede poljedelskih kreditov. Na anketo so predvsem povabljeni delegati zadružnih zvez. g Sadna razstava v Šmartnem ob Paki. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Šmartnem ob Paki priredi v času od 5. do 8. oktobra t. 1. sadno razstavo v večjem obsegu. Razstava v kraju, v čegar okolici se pridela v srednjedobrih sadnih letinah nad 100 vagonov najboljšega n najfinejšega sadja, je za kupce kakor za prodajalce velikega gospodarskega pomena. g Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. Izšla je knjižica s tem naslovom, ki jo je po prof. na visoki šoli za svetovno trgovino dr iur. & dr. phil. & dr. remm politi c, Gra-nich.staedten-Gzenvi za naše razmere priredil in z ozirom na ravnokar ustanovljeno ljubljansko borzo dopolnil dipl. agr. A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in z mnogimi praktičnimi primeri podaja knjižica mnogo, vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaku trgovskih učnih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu prepotrebnih naukov. Knjiživa obsega 192 strani; njena vsebina je: uvod, glavni dobitek, umetnost naložbe kapitala, menica, ček, od česa živijo banike (depozitni, kontokorentni in akceptnokreditni, diskontni in es-komptni, lombardni, ustanavljalni in emisijski, komisijski, menjalniški, devizni, bipotečni in razni 'drugi posli), za kulisami bančništva, razne zanimivosti iz denarnega prometa, bankovci, banka in borza, borza in država, borza in narodno gospodarstvo, banka in hranilnica, banka in industrija, banka in država, praktični nasveti za naložbo kapitala in za špekulacijo, zagonetka premijskih poslov, pralongaeijski posli, kontremine, blagovna ali produktna borza, tolmač tehničnih izrazov. — Je to edino in prvo delo svoje vrste med Slovenci. Knjižica je zelo praktična in poceni ter jo vsakomur najtopleje priporočamo. Stane 20 Din s poštnino vred. Naročila in denar je vpošiljati na g. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Knafljeva ul. 15./I. g Uradni tečaj tujih valut za september; 1 napoleomdor 300; 1 zlata turška lira 340; 1 funt šterling 360; 1 dolar 80; 100 fr. frankov 430; 100 švic. frankov 1500; 100 drahem 148; 100 italijanskih lir 356; 100 Kč 340; 100 mK 0.105; 100 lejev 37; 100 levov 59; 100 peset 1100 100 holandskih forintov 3100; 100 danskih kron 1320; 100 aK 0.113; 1 poljski zlat (zloty) 15.5; 100 belg. frankov 397; 1 zlata nemška marka 19 Dim Tržne cene. Živina. Zagrebške cene preteklega tedna za kg žive teže: voli I. 15—15.75, II. 13—14.5, III. 11—12, bosanski voli I. 12— 13.5, II. 12—12.5, III. 8—9, krave I. 13— 15, II. 12—13, III. 9—10, bosanske krave 11.10—11, III. 8—9, biki 12.5 do 15.5, junice I. 14—15.5, IL 12—13. junci domači I. 14—15.5, II. 13—14, III. 12 do 13.5, teleta I. 21—21,5, IL 17.5—20, svinje sremske 26.5—27.5, nepitane 21—23.75, prasci do 1 leta 22—30, nad 1 letom 18 do 21 Din. Konji po komadu (v tisočih Din): tovorni težki 10—15, 1 ahfci 7 do 9, km očki 6—8, vozni lahki 5.5—7.5, srednji 3—3.5, do 2 leta 4—4.5, do 3 let 4.5—5.5, starejši 6—8 tisoč Din. Konji za klanje 3.75—4.5 Din za kg žive teže. Jajca. Na jugoslovanskih tržiščih se trguje komad od 1.25—1.60 Din. Izvaža se precej v Italijo. Na dunajskem trgu se tnguue komad dobrega blaga do 1700 aK na debelo in do 1850 aK na drobno. Vino. Na vseh glavnih svetovnih vinskih tržiščih so cene čvrste zbog zelo slabih izg! e do v svetovne vinske letine. Francija, Italija in Španska pričakujejo letos jako slabo vinsko trgatev, ki bo za 10 do 20 odst. slabša od lanske. V naši državi bo letos tako slaba letina kakor že ni bila dolgo vrsto let. Spričo izgledov slabe letine se stara vina močno kupujejo. Na borzi v Novem Sadu so prošti teden notirale za vino nastopne cene: sremsko belo vino kmečko 8—9 odst., 400—450 Din foo. po- staja; belo, 10—11 odst., 450—550 Din; sortirano, 11—13 odst, 550—700 Din; rdeče 11—13 odst., 600—800; karlovško belo, 8—10 odst., 450—500, belo 10—11 0'dsit., 500—550; sortirano, rizling, 11 do 13 odst., 600—800; baško belo, 8—10 odist., 350—400; banatsko belo, 8—10 odst., 300 do 400 fco. postaja; vršačko belo, 8—10 odst, 300—400; sortirano belo, 10—12 odst, 400—500; čmo »otelo«, 10—11 odst, 350—450 Din franko Vršac. Žito. Na naših tržiščih so koncem: prošlega tedna cene precej nazadovale, zlasti pšenici. Čvrsta je bila le tur-ščica, ker so zaloge že omejene. Padec cen je v zveizi z zboljšanjem dinarja. Ponudbe v vseh žitnicah so velike. Tekom tedna so padle cene žitu za 10 do 20 par pri kilogramu. Poleg žita beleži tudi moka nazadovanje cen. Umetna gnojila. Približne cene prošlega tedna so bile: apneni dušik 320—330 Dlu za 100 kg Vključno vreče; 17—18 odst Thom asova žlindra 150 do 160 Din za 100 kg, brutto za netto, vključno vreče, postavno postaja naročnika, 10 odst kalijeva sol 155—'165 dinarjev za 100 kg za kompletne vagone, vključno vreče; 16 oidet. super-fosfat 110—115 Din, vključno vreče, brutto za netto, postavno postaja naročnika. PošljitB naročnino! Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasn*a nasl. v Ljubljani. KAR NE VEŠ, VPRAŠAJ Univerzalni Informativni Biro „ A R G U S m Knez Mihailova ul. 35. — Tel. 6.-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) Ceneno češko perje! 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. — Pošiljatve carine prosto, proti povietju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. — Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 73 kot PUzna* Češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. Priporoča se mizarstvo ERMAN & ARHAR St Tii, nad Ijubljano t. za vsa stavbna in pohištvena dela. Stalna zaloga pohištva in tapetniških izdelkev. Cene nizke I Dele solidne I Mačeti in preračuni brezplačno. RISALNE STROJE nejcenejše v Speoljelel mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BBliaBB, Ijubljaia, Šiltnburgma alita št. 6,1. Bsrvse trakove, karkos-papir-isdlgo, ter vse druge pstrebččise. Pisarsička sprema vsdse v zalogi.