Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 2. DECEMBRA 1993
Nadaljevanje seje občinske skupščine
Sedež upravnega okraja mora biti v Kamniku!
Predsednik izvršnega sveta Mihael Novak in predsednik gradbenega odbora Marjan Križnik ob slovesnem odprtju lokalne ceste Špitalič-Nova Reber-Bela (več ob tem na S. strani. (MEJAČ)
Občinska skupščina je v sredo 24. novembra nadaljevala prejšnji teden prekinjeno sejo. Na seji, ki jo je vodil podpredsednik skupščine Igor Podbrežnik, so v okviru odgovorov na delegatska vprašanja poslušali tudi informacijo o poteku priprav na lokalno samoupravo v naši občini in še posebej o pripravi zakona o upravnih okrajih.
Po informacijah, ki jih je na seji predstavil Branko Novak, član IS, je v predlogu tega zakona določen sedež upravnega okraja Domžale-Kamnik v Domžalah in ne v Kamniku, kot je bilo to zapisano v predlogu zakona za prvo branje. Ta informacija je seveda delegate skupščine močno presenetila. Zato je spre-
jela skupščina odločen protest in zaradi pomembnosti uvrščeno ga poslala Vladi Republike Slo- med prve točke dnevnega reda, venije. ne pa šele na 14. mesto. Sicer
Naslednja - zadnja letošnja številka Kamniškega občana bo izšla 16. decembra. V njej bomo objavili božična in novoletna voščila ter želje. Pohitite in nam jih čimprej sporočite. •Prispevke sprejemamo do srede, 8. decembra.
Izvršni svet
mm _m v,    . .. m    >f    m 2Lm Poročilo  o gospodarjenju
Kako oživiti sedezmco na Simnovcu? v obiinL?anu,ik,v prvem por
letju 1993 so delegati sprejeli s pripombo, da bi moralo biti
Protest Skupščine občine Kamnik
1. Skupščina občine Kamnik odločno protestira pri Vladi Republike Slovenije in pri Ministrstvu za pravosodje zaradi spremembe predloga sedeža kamniško-domžalskega upravnega okraja ter neustrezne in nezadostne utemeljitve tega predloga. Sedež okraja mora biti v Kamniku.
2. Ker je predlog zakona že v drugi parlamentarni obravnavi, je potrebno v Državnem zboru in njegovem odboru za notranje zadeve in pravosodje pravočasno vložiti ustrezen spreminjevalni predlog. Zato Skupščina občine Kamnik predlaga svojemu predsedniku Maksimiljanu Lavrincu, da kot poslanec Državnega zbora in član odbora za notranje zadeve in pravosodje vloži ustrezen amandma k Zakonu o območju upravnih okrajev in s tem pomaga uresničiti interes občanov občine Kamnik, da spet dobimo svoj nekdanji upravni okraj s sedežem v Kamniku.
V času, ko nam je pozna jesen nasula kar nenavadno veliko snega, je spet postalo pomembno vprašanje, kako čimprej oživiti sedežnico s Šimnov-ca na Zeleni rob, ki zaradi do-
trajanosti že od spomladi počiva.
Izvršni svet je zato na seji 25. novembra 1993 obravnaval predlog Upravnega odbora podjetja Velika planina d.o.o. in
MIKLAVŽ ŽE KUPUJE V NAPREDKOVIH TRGOVINAH
Blagovnica Vele
NAPREDEK
D O M ŽALE
V pritličju pri oddelku drogerije in cvetličarne smo organizirali veliko PRAZNIČNO TRŽNICO. Tu lahko kupite vse za Miklavža, Božič in Novo leto.
več kot 1.000 je tudi največji
različnih vrst igrač za in najpopolnejši izbor manjka tudi drugega
Na oddelku igrač imamo vse starosti otrok. Tu Lego kock v Sloveniji - LEGOLAND. M blaga za obdaritev otrok.
Na vseh 26 specializiranih oddelkih blagovnice Vele, ki je temeljito preurejena in v kateri smo pred kratkim odprli tudi velik diskont, imamo bogat novoletni izbor domačega in uvoženega blaga po primernih cenah.
Za praznične in novoletne nakupe priporočamo tudi obisk naših trgovin Češminke in Super N v Domžalah ter Zarje v Mengšu. Vse so lepo založene z domačim in uvoženim blagom. Bogat izbor bo zadovoljil še tako zahtevnega kupca.
Praznično okrašena blagovnica Vele in druge Napredkove trgovine vas že pričakujejo.
AKCIJA NAPREDEK SVOJIM KUPCEM še teče in javno žrebanje bo v soboto, 4. 12., ob 10. uri pred blagovnico Vele. Za vsak nakup nad 1.500 SIT kupon za nagradno žrebanje. Bogate nagrade:
pralno sušilni stroj Indesit,
smuči, smučarske vezi in smučarski čevlji (izbira nagrajenec),
garnitura RP posode,
obutev za vso družino (vse po meri),
sesalec Iskra 2000 A
in še 10 nagrad, vsaka v vrednosti približno 5.000 tolarjev.
predlog iniciativne skupine gostincev za rešitev tega problema.
Upravni odbor je predlagal tri možne variante:
obnovitev sedanje enosedež-nice, ki bi zahtevala okrog 210.000 DEM, nadomestitev obstoječe z rabljeno dvosedež-nico, za kar bi potrebovali okrog 447.000 DEM, ali pa postavitev nove dvosedežnice, ki pa bi zahtevala 2.690.000 DEM.
Skupina podjetnikov, ki jo zastopa Miran Šerbel, pa se zavzema za sanacijo obstoječe sedežnice, kar pa bi po oceni firme OVEN-SET stalo brez gradbenih del okrog 160.000 DEM.
Po obsežni razpravi, v kateri je sodeloval tudi republiški inšpektor za žičnice Zlatko Ba-hovec, je izvršni svet sklenil, da ne bo obravnaval reorganizacije vodstva podjetja Velika planina Zaklad narave d.o.o., ker je to v pristojnosti skupščine te družbe. Podprl pa je predlog iniciativne skupine za ponovni zagon sedežnice in predlagal skupščini družbe, naj se sredstva, ki bi jih skupina podjetnikov vložila v sanacijo žičnice, upoštevajo pri preoblikovanju obstoječe družbe Velika planina.
Izvršni svet je poslušal tudi poročilo o delu strokovnega odbora za plinifikacijo, ki ga je predstavil njegov predsednik izr. prof. dr. Igor Janežič, in Nadaljevanje na 2. strani
TRGOVINA GUMENOTEHNIĆNIH IZDELKOV
Kamnik, Kidričeva 64 Tel. Fax: 061/812-962
pa poročilo kaže, da je bila industrijska proizvodnja za 4,6% nižja kot lani v istem času.
Nadaljevanje na 2. strani
»ODAJA VOZIl.
GOLF IZREDNO UGODNO
Testna vožnja z novim Passatom.
Zagotovljen servis in rezervni deli.
SERVIS DEBEVC
Gorenjska c. 13, Mengeš, tel/fax (061) 739-723
BLAGOVNICA
Duplica pri Kamniku tel: 812-332
fhni
/hišo izredne ponudbe, i---/j—
VELIKO KOVOIffiO ŽREBANJE
KI BO 30.12.1993 OB 17.00
NAGRADE: 1. TESTNI MOTOR HONDA
2. BARVNI TELEVIZOR
3. GOSPODINJSKI APARAT
IN VEČ PRAKTIČNIH NAGRAD
V NAGRADNEM ŽREBANJU SODELUJE VSAK, KI BO
V TRGOVINAH IZPOLNIL KUPON, KI GA DOBI ZA VSAKIH 1000 SIT NAKUPA od 15. 11. do 30. 12. 93
3. in 4. decembra ob 17. uri prihod Miklavža 5. decembra ob 15. uri lutkovna Igrica
ob 16. uri Miklavževa obdaritev otrok
ODPRTO: 8-SOBOTA 8-
19" 12"
ŠKORNJI, ANTIFRIZ,
AVTO IN VELOPNEVMATIKA,
AVTOPREVLEKE,
KLINASTI JERMENI,
REZERVNI   DELI  ZA PRALNE
STROJE
Trgovska hiša
HIP - DUPLICA tel.: 812-989
GARNITURE VLAKOV,  LEGO KOCKE,
Seja skupščine občine Kamnik
Sprejet odlok o pokopališčih
Občinska skupščina je imela v sredo, 17. novembra, na dnevnem redu štirinajst dokaj pomembnih zadev, vendar so jih delegati, čeprav so zasedali skoraj sedem ur, spravili pod streho lc dobro polovico. Spet se je namreč, podobno kot pri prejšnji seji, ki so jo to pot končali, zataknilo pri točki o volitvah in imenovanjih. Na prejšnji seji so nastanek nesklepčnosti povzročila razhajanja o imenovanju namestnika komandirja kamniške policijske postaje, ki ga tudi tokrat niso uspeli imenovati. Zdaj pa so bili vzrok za nastalo nesklepčnost na seji različni pogledi na postopek imenovanja ravnateljice Matične knjižnice Kamnik.
Delegati so z nekaterimi dopolnitvami sprejeli nov odlok o pokopališkem redu in javnih pogrebnih svečanostih.
Precej razprave je povzročil osnutek odloka zavarovanju in začasnemu urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev na območju občine Kamnik, ki so ga sprejeli skupaj s sklepom, da se dopolni skupni pomnik vsem vojnim in povojnim žrtvam na Žalah in da se za uresničevanje odloka zagotovi denar v prihodnjem občinskem proračunu.
Kot je pokazala razprava, bo kar precej različnih mnenj sprožal osnutek odloka o reji in registraciji psov predvsem zaradi vprašanja, kako uskladiti sožitje človeka, psa in našo skrb za okolje. Precej različna mnenja so bila npr. o vprašanju, ali je sploh mogoče za bivanje psov v blokovnih stanovanjih zahtevati soglasje vseh stanovalcev.
Kar nekaj pomislekov so imeli tudi ob sprejemanju informacije o študiji ekološke sanacije prometa na Cankarjevi cesti v Kamniku.
Načelno so sicer vsi podprli predlagano rešitev protihrupne zaščite, ki je trenutno najbolj realna, vendar so nekateri predlagali, da bi bilo bolje preučiti še varianto obvoznice ob Kamniški Bistrici, kar je že v teku v okviru priprav zazidalnega načrta za
Graben. Še največ pripomb pa so zlasti podeželski delegati imeli na predlagani sklep, po katerem naj bi v prihodnjem letu iz proračuna zagotovili del denarja za izdelavo projekta sanacije. Pred očmi so imeli nove občine in njihove obveznosti, ki jim jih bo zapustila stara občina.
Ob pojasnilu, da gre za regionalno cesto, ki jo mora financirati republika in da gre samo za nujno potrebno podporo in pobudo občine, so delegati skupaj s študijo potem tudi ta sklep sprejeli.
Ker bo vodovod Studenca - Markovo - Poreber prevzelo v upravljanje komunalno podjetje, je skupščina sprejela osnutek odloka o varovanju območja izvira pitne vode STUDENCA.
Iz obrazložitve Marjete Hu-mar, predsednice komisije za volitve in imenovanja, je bilo razvidno, da predlog za imenovanje nove ravnateljice Matične knjižnice Kamnik ni bil usklajen z vsemi strankami. Zato je kazalo, da razčiščevanje dve leti trajajočega »vedejstva« v kamniški knjižnici tudi to pot ne bo potekalo gladko.
Komisija za volitve in imenovanja je že v pisnem gradivu za sejo predlagala skupščini, naj za ravnateljico MK Kamnik imenuje Bredo Podbrežnik — Vukmir, za čas do prevzema dolžnosti pa naj za vršilko dolžnosti imenuje Sašo KOS. Predsednica komisije je poudarila, da je komisija tak predlog oblikovala tudi zaradi tega, ker je že od 6. novembra 1993 MK Kamnik brez v. d. ravnateljice. Kandidatka Breda Podbrežnik - Vukmir je v svoji obrazložitvi programa dela MK Kamnik predstavila zlasti tri naloge: postopno preoblikovanje MK v informacijski center, izobraževalno dejavnost, kulturno in razstavno dejavnost in oblikovanje domoznanske zbirke (zbiranje in urejanje gradiva, povezanega s Kamnikom).
S predlogom komisije za volitve in imenovanja niso soglašali poslanski klubi Demokratov, Li-
beralno demokratske stranke, Združene liste socialnih demokratov, tem pa se je pridružila tudi izvenparlamentarna Socialistična stranka. Predlagali so, naj bi izmed zaposlenih v MK imenovali vršilca dolžnosti (podoben predlog jc dal tudi izvršni svet), nato naj bi po hitrem postopku odlok o ustanovitvi knjižnice uskladili z Zakonom o knjižničarstvu. Svet MK pa naj bi v 30. dneh po sprejetju odloka o ustanovitvi Matične knjižnice sprejel dopolnjeni statut MK, razveljavil drugi in tretji razpis za ravnate-
lja, komisija za volitve in imenovanja pa naj bi v istem roku razveljavila svoj razpis in v petnajstih dneh po danem soglasju k statutu MK razpisala mesto ravnatelja Matične knjižnice Kamnik.
Ko je Marjeta Humar dodatno pojasnila predlog komisije, je predlagala naj stranke izrazijo svoja stališča z glasovanjem. Pavle Ocepek je predlagal, da je treba ob nastopu novega ravnatelja narediti bilanco finančnega in materialnega stanja MK. Milan Šuštar je menil, da je bil raz-
Volitve in imenovanja
Občinska skupščina je na seji 17. novembra 1993 imenovala za glavnega in odgovornega urednika Kamniškega občana Franca Svetelja.
Razrešila pa je dosedanjega urednika Matica Romšaka, ki je želel odstopiti z mesta glavnega in odgovornega urednika. Za predstavnika občine kot ustanovitelja Lekarne Kamnik je v svet Lekarne imenovana Marica Tajč.
pis s strani občine izveden v skladu z mnenjem vladne službe za zakonodajo in da gre le za izbiro med eno ali drugo kandidatko. Andrej Skodlar je v imenu strank, ki so predlagale nove sklepe, prosil za petminutni odmor, da bi se predstavniki pogovorili o eventualni dopolnitvi svojih stališč.
Vendar se po desetminutnem odmoru v sejno dvorano ni več vrnilo zadostno število delegatov, da bi lahko nadaljevali z delom. Zato je predsednik Maks Lavrinc sporočil, da se bo seja nadaljevala v sredo, 24. novembra.
F. SVETEU
S seje izvršnega sveta
Prostorski akti za plinifikacijo
Trg prijateljstva naj se uredi za enosmerni promet, iz seznama parkirišč pa naj se črta Pot na Poljane. To sta dva izmed predlogov, s katerimi naj bi pristojni upravni organi dopolnili predlog za dopolnitev odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik. Komunalno podjetje pa je dolžno poskrbeti za ustrezne označbe ulic in parkirišč. S temi zaključki je izvršni svet na seji 16. novembra 1993 sprejel poročilo Policijske postaje in inšpektorata občine Kamnik o problematiki mirujočega prometa v Kamniku.
Iz informacije komunalno cestnih nadzornikov je razvidno, da morajo sedanjemu poostrenemu režimu nad parkiranjem motornih vozil v mestu nujno slediti strokovno preverjene tehnične rešitve. Ugotavljajo, da se je uvedba parkirnine na Glavnem trgu in pri avtobusni postaji pokazala kot dobra rešitev. Res je, da bodo morali biti nadzorniki bolj gibčni in pravočasno izstavljati parkirne lističe, namesto da z opozorilnimi listki opozarjajo na nepravilno parkiranje.
Že letos je bila načrtovana fizična zapora Sutne, vendar zaradi pritiska lastnikov in najemnikov lokalov ni bila uresničena. Zato je zlasti v zgornjem delu Šutne pri Lekarni še vedno veliko parkiranih avtomobilov. Inšpektorat se
Okrogla miza o reorganizaciji državne uprave in lokalne samouprave
15. 11. 1993 so Mengšani pripravili zanimivo predavanje o reorganizaciji državne uprave in vzpostavljanju lokalne samouprave. Za govorniško mizo so se zvrstili: g. Ivo Bizjak, podpredsednik SKD in minister za notranje zadeve, g. Brudar, podpredsednik SDSS, in strokovnjaka za lokalno samoupravo g. Stane Vlaj in g. Jože Olup.
Posebej zanimiva je bila predstavitev bavarskih izkušenj o uvajanju lokalne samouprave, ki jih je predstavil g. prof. Fessl-ler in Miinchna. Povezovalec na tej prireditvi je bil g. Tomaž Šte-be. Povezoval je dobro, vendar s preočitno željo prepričati prisotne, da je mestece Domžale tisto, ki ima pravico postati središče kamniškega okraja. G. Brudar je podal svoje pripombe v nekaj točkah, ki jih povzemam:
- Priprava na prehod v lokalno samoupravo je nestrokovna in pomanjkljiva, manjka analiza in ocena stanja.
- Nesporno je, da je trodom-nost skupščine preživeta. DZ naj s sklepom uvede skupno zasedanje zborov, torej enodomnost.
- Izvesti je potrebno analizo stanja in ugotoviti slabosti dosedanje občinske organiziranosti spreminjati moramo z željo, da bi izboljšali sedanje stanje.
- Pristojnosti državne uprave in lokalne samouprave je treba določiti in ločiti, ni dovolj sklicevati se na načelo subsidiarnosti, pomembno je približati občanom vsa opravila, ki se jih neposredno tičejo.
- Nujno je pripraviti strokovne rešitve; politiki naj poiščejo najbolj primerno. Enak kriterij velja za upravne okraje.
- G. Ivo Bizjak je poudaril
pomembnost načela subsidiarnosti v povezavi z delitvijo opravil med lokalno samoupravo in državno upravo. Mnenja je, da naj država opravlja vsa tista opravila, ki morajo biti enotna in enaka za vso državo. Meni, da je nujno pripraviti in sprejemati sočasno oba zakona: to je zakon o državni upravi in zakon o lokalni samoupravi.
Za vzpostavitev lokalne samouprave je zelo pomembna priprava, je rekel g. Stane Vlaj. Občina kot lokalna samoupravna skupnost naj bo skupnost podobnih interesov. Stroka je bila zelo omejevana pri svojem delu, gradivo iz leta 1991 je strokovno boljše kot sedaj po obravnavi v Državnem zboru. Pristojnosti in opravila bodočih lokalnih skupnosti ne bodo določena z zakonom, v zakonu bodo samo navedena. Dosedanja občina opravlja ob osemdesetih odstotkih opravil državnega pomena le dvajset odstotkov občinskih del. G. Jože Olup je menil, da je za razmejitev opravil državne uprave in lokalne samouprave potreben daljši čas. V enem letu bo mogoče pripraviti in sprejeti za to potrebne zakone. Težje bo izvesti vse številne delitvene postopke in uvesti lokalno samoupravo. Za to bo potrebnih nekaj let. Vsa ta opravila bodo tesno povezana z reformo državne uprave, sodstva in gospodarskega sistema (institucij pravne države). Vezani smo na evropsko listino o samoupravi: sprejem te listine je pogoj za pridružitev Evropski skupnosti.
G. Fessller je poudaril, da so na Bavarskem pričeli reorganizirati državno upravo po letu 1970. Vsi postopki so bili pripravljeni
vnaprej in ob uvajanju so jih spremljale upravne institucije. Ugotavljajo, da je zelo pomembno in gospodarno, če na nižjem nivoju opravijo vse tisto, kar so sposobni opraviti, torej tisto, kar zahteva prisotnost občanov. Opravila, ki prisotnosti ne zahtevajo, opravlja država. Za naše pogoje in velikost priporoča dvo-nivojsko lokalno samoupravo.
Optimalna velikost občine je določena z empirično metodo, ki upošteva: gospodarsko zaokroženost, optimalno velikost, gospodarsko moč in zgodovinsko zraščenost kraja. Regionalno načrtovanje izvaja državna uprava ob delnem sodelovanju in soglasju lokalne skupnosti. Lokalno načrtovanje izvaja lokalna skupnost.
Lokalna skupnost ima svoje dohodke: davek na prihodek, na premoženje, lokalne takse in drugo. Država se ne vtika v delovanje lokalne samouprave, nadzira samo zakonitost delovanja.
Zelo zanimivo je bilo razmišljanje predsednika sveta krajevne skupnosti iz Cerkelj na Gorenjskem. Rekel je, da iz korenin rastemo, zato moramo paziti, da ne zastrupimo zemlje in humusa, odkoder te korenine srkajo svoj življenjski sok. Poudaril je, da že stoletja obstajamo in vztrajamo na svoji zemlji tudi zato, ker smo znali misliti s svojo glavo, se prilagajati danostim dežele in si medsebojno pomagali.
Tudi sam pritrjujem klenim besedam klenega Gorenjca. Poudariti želim, da so spremembe smiselne in potrebne samo takrat, ko nam omogočajo boljše pogoje za delo, izboljšajo kvaliteto življenja in razumevanja.
PAVEL OCEPEK
zavzema za čimprejšnjo uvedbo te zapore. Zaradi pritožb stanovalcev in šol bo treba čimprej urediti tudi promet na Kajuhovi poti. Tudi Trg svobode je potreben bolj urejenega parkiranja, Bolj kaže izkoristiti sedaj večkrat prazno parkirišče pri tovarni usnja.
Izvršni svet se je ob udeležbi predstavnikov javne gozdarske službe, komisije za izvajanje ukrepov in gozdarske inšpekcije lotil vzrokov za neizvajanje uredbe o zatiranju podlubnikov in ukrepov, ki jih je v zvezi s tem treba sprejeti.
Čeprav je gozdarski inšpektor ing. Krasnov dejal, da lubadar ne čaka na sodnika za prekrške in da je po njegovem boljša njegova upravna odločba z rokom, do katerega mora lastnik napraviti red v gozdu, sicer bo to storila gozdarska služba, se jc na koncu izkazalo, da gozdarski inšpektor ni dal nobene prijave sodniku za prekrške. Povedal je še, da zanj ni pomembna denarna kazen, pač pa takojšnje ukrepanje na kraju samem. Pri tem ukrepanju pa se spet zapleta, ker Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo kršiteljem doslej še ni izstavilo računov za opravljena dela. Ti pa so nekajkrat večji od denarne kazni, ki znaša največ 15.000 SIT. Torej se je spet pokazalo, da delovanje različnih državnih organov ni dovolj ažurno in medsebojno dovolj usklajeno. Zato je izvršni svet
predlagal pristojnemu ministrstvu, naj redno izstavlja in izterju-je račune od lastnikov gozdov, komisijo za zatiranje lubadarja pa je zadolžil, naj trimesečno poroča, kako se uresničujejo uredba in sprejeti sklepi.
Kdaj bodo prva kamniška gospodinjstva dobila zemeljski plin, ne ve še nihče. Vendar pa so se vsaj na področju priprave potrebnih prostorskih aktov zadeve lc začele premikati.
Izvršni svet je sprejel poročilo o pripravi odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo in ga predložil občinski skupščini.
Sprejel je tudi predbog javnega razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika za izdelavo programskih zasnov za lokacijski načrt plinifikacije. Na podlagi razpisa, ki bo objavljen v Uradnem listu R Slovenije, bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika, ki naj bi v prvem polletju prihodnjega leta pripravil tudi osnutek lokacijskega načrta, tako da bi občinska skupščina lahko odlok sprejela v oktobru ali novembru 1994.
V plinovodnem omrežju Kamnika predvidevajo tri merilno-re-gulacijske postaje: na Duplici pri tovarni Stol, na Spodnjem Pcro-vem južno od SKG, in za center na območju Pod Skalco. Hišne priključke pa bo mogoče graditi hkrati z gradnjo kar 41 km dolgega nizkotlačnega plinovodnega omrežja.
Čeprav   bo   plinifikacija za
Kamnik pomenila veliko pridobitev, saj naj bi se onesnaženost z žveplovim dioksidom zmanjšala kar za 80%, bo treba, preden bo zamisel uresničena, streti še marsikateri precej trd oreh, med katerimi financiranje gotovo ne bo na zadnjem mestu.
Letošnja suša je na kmetijskih pridelkih v naši občini povzročila za več kot 200 milijonov tolarjev škode. Ocenili so, da to pomeni več kot eno tretjino letnega dohodka od kmetijskih pridelkov. Zlasti velik izpad jc bil pri pridelavi sena. Ta škoda seveda ni mogoče v celoti nadomestiti. Za delno ublažitev posledic je izvršni svet namenil 2 milijona tolarjev. S tem denarjem naj bi pomagali posameznim kmetijam v obliki regresa za nabavo osnovne hrane za živino. Višino regresa bo na podlagi meril predlagala izvršnemu svetu pristojna komisija. Krmo pa bosta priskrbeli Kmetijski zadrugi Kamnik in Komenda.
Letošnje decembrske praznične prireditve v Kamniku bodo organizirali koordinacija katoliških organizacij in društev Kamnik ter Mladinski center Kamnik, ki ju jc izvršni svet izbral na podlagi javnega razpisa. Za izvedbo programov obeh izvajalcev je izvršni svet namenil iz proračuna 350.000 tolarjev. Dodatna sredstva pa bosta organizatorja morala pridobiti s prispevki sponzorjev.
Izvršni svet se je odločil, da bo z 2000 DEM sofinanciral tudi za-bavnoglasbeno prireditev Novoletni video meh, ki bo 18. decembra v športni dvorani v Kamniku.
F. S.
Breda Podbrežnik*Vukmir, nova ravnateljica Matične knjižnice v Kamniku
Končno se je delegatom občinske skupščine posrečilo sporazumeti o izbiri nove ravnateljice Matične knjižnice v Kamniku. Potem ko je komisija za volitve in imenovanja umaknila predlog, da se za v.d. ravnateljico do prevzema dolžnosti nove ravnateljice imenuje Saša KOS, je skupščina podprla pr«dlog te komisije in za ravnateljico knjižnice imenovala Bredo Podbrežnik-Vukmir, sedaj profesorico slovenščine na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku._
Sedež upravnega okraja mora biti v Kamniku!
Nadaljevanje s 1. strani
Padec je sicer manjši kot na celotnem državnem nivoju, kjer je znašal 6,6%. V primerjavi z lanskim junijem pa se je letošnjega junija proizvodnja celo povečala za 14%. Največji porast so zabeležili v proizvodnji porcelana in keramike (8,8%), pri žaganem lesu in ploščah ' (68%) in tekstilu (9,9%). Zaloge končnih izdelkov pa so se letos zmanjšale za 15,7%.
Skupščina je naložila izvršnemu svetu, da v prvem trimesečju 1994 pripravi poročilo o gospodarjenju z občinskim premoženjem. Prav tako je treba v tem času pripraviti poročilo o že sprejetih in nameravanih ukrepih za izboljšanje gospodarskega stanja v občini.
Poročilo o ukrepih za sanacijo divjih odlagališč, ki ga je predlagal izvršni svet, je skupščina sprejela brez večje razprave.
Tudi o problematiki mirujočega prometa v občini in v mestu Kamnik se delegati niso preveč razgovorih. Poročilo so sprejeli z dodatkom, da se dopolni z nekaterimi pripombami iz razprave.
Delegati so sicer začeli razpravo o osnutku strategije razvoja turizma v občini Kamnik, ki jo je razložila Judita Mlinar-Kern, članica IS, vendar so jo kasneje prekinili, ker so menili, da bi moral biti pri obravnavi te pomembne problematike navzoč pripravljalec gradiva Marijan Štele, član IS, ki odgo-
varja za področje turizma. Ta Zato bodo o tem osnutku raz-pa se seje zaradi službenega pravljali na prihodnji seji. potovanja ni mogel udeležiti. F. SVETEU
Kako oživiti sedežnico na Šimnovcu?
Nadaljevanje s 1. strani
sprejel povzetek Energetskega koncepta občine Kamnik in predlog aktivnosti za njegovo izvajanje. Strokovni odbor se bo preoblikoval v operativno strokovno telo v okviru sekretariata za okolje in piostor, ker obsežnih nalog pri izvajanju energetskega koncepta ni mogoče več izvajati na voluntari-stični način. Poleg lokacijskega načrta bo treba pripraviti osnutke odlokov, organizirati energetsko svetovalno službo za občane in pripraviti razpis izvedbenega projekta plinifikacije.
Izvršni svet se je zahvalil predsedniku in celotnemu odboru za plinifikacijo za dobro opravljeno delo, prav tako pa tudi pristojnemu ministrstvu za sofinanciranje in strokovno pomoč pri izdelavi projekta.
Ko je izvršni svet obravnaval
pripombe in predloge za osnutek sprememb zazidalnega načrta za Kalcit, je ugotovil, da je bilo v javni obravnavi danih deset pripomb in predlogov, izdelovalec prostorskega akta pa naj upošteva tiste, ki so strokovno sprejemljive. Sklenili so, naj se izdelajo strokovne podlage tudi za območje severno od obrata Kalcit (S 16).
Za nakup socialnih stanovanj je v občinskem stanovanjskem programu za letos predvidenih okrog 30 milijonov tolarjev. Zato se je izvršni svet odločil za nakup dveh stanovanj do 60 nr, petih stanovanj do 45 nr in dveh stanovanj do 30 nr. Stanovanja morajo biti vseljiva do 30. 6. 1994. Možen pa bo tudi nakup stanovanj starejših od pet let in brez centralnega ogrevanja. Javni razpis za nakup teh stanovanj bodo objavili v Delu.
F. S.
Večer z Janezom Janšo
»Ni naključje, da smo se vsi svobodoljubi zbrali prav tu, kjer se je pred petimi leti zbrala peščica zanesenjakov, ki je začela pisati »zgodovino« politične svobode...« S temi besedami je gospod Igor Podbrežnik, predsednik kamniške Socialdemokratske stranke Slovenije, nagovoril vse prisotne, ki so 23. novembra 1993 do zadnjega kotička napolnili dvorano nad Kavarno Veronika. Kako tudi ne, saj je kamniška Socialdemokratska stranka na svoje srečanje, ki ga je namenila tudi občnemu zboru in volitvam zaradi priključitve Narodnih demokratov k svoji stranki, povabila zelo eminentnega gosta - gospoda Janeza JANŠO.
Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije in obrambni minister države je na ogled postavil svoja in strankina razmišljanja o aktualnih dogodkih, ki prevevajo našo mlado državo.
Stranka je izostrila svoj politični program, in ga strnila v resolucijo o slovenski stvarnosti in socialni demokraciji v njej. Moti se, kdor misli, da je Slovenija že postala socialna država ali da bo vsak trenutek to postala. Takšne obljube so utopija in sredstvo za nabiranje volilnih točk. Pot do nje je dolga in vsaj ena generacija bo potrebna za preobrazbo države, ki jo imamo. Žal je osamosvajanje Slovenije in »pisanje« temeljev novi državi v precejšnji meri izčrpalo vse tiste svobodoljubne moči, ki bi bile potrebne tudi pri spremembi ostale zakonodaje. Predvsem je zaskrbljujoče stanje na področju gospodarstva, ki se je
bršni meri ga na najvišjih položajih predstavljajo sodniki, ki so bili lojalni prejšnjemu režimu in so zato lahko tudi napredovali. Od tod tudi odgovori na številna vprašanja, kako država ravna s kršitelji, tako pri divjem lastninjenju (primer HIT in MERCATOR) in odlivanju nacionalnega bogastva v tujino kot pri mariborski aferi z orožjem, kjer sodstvo »lovi« tuje državljane, svoje, ki so vsekakor odgovorni za »nahajališče« orožja, pa pusti na svobodi. Ko so angleški državni organi za celotno leto ugotovili nahajališče 160 pušk »neznanega izvora«, so zagnali pravi vik in krik. Naši državni organi pa nič, čeprav »nahajališče« na mariborskem letališču v primerjavi s tistim v Angliji predstavlja za Slovenijo pravo atomsko bombo. Po dveh mesecih zavlačevanja je končno ustanovljena preiskovalna komisija, ki lahko marsikaj odkrije. A to bodo le politične ugotovitve in brez sodnega epiloga kršitelji ne bodo kaznovani.
Vsa neenotnost slovenske politike se kaže tudi v prevelikih in premajhnih apetitih lokalne samouprave. Volitve v nove občine ne bodo še prav kmalu mogoče. Bodo pa bistveno zakoličile politično stanje v Sloveniji. Kot drugje (v tem trenutku je dober zgled v Italiji) so volivci čedalje manj naklonjeni tradicionalnim strankam. Hočejo stranke in ljudi v njej s konkretnimi, jasnimi in radikalnimi programi.
Najnujnejše v tem trenutku pa je, da slovenski parlament nemudoma stori vse, da prepreči odliv slovenskega naci-
Ob obisku v Kamniku se je Janez Janša pomeril tudi na športnem področju. Na sliki: ekipa ZNANI KAMNIČANI ob pričetku nogometne tekme z gostujočo ekipo JANEZA JANŠE. Rezultat je bil 8:3 za goste. (V. M.)
hudo osiromašilo zaradi »divjega lastninjenja«. Zato je najbolj kritična točka slovenske družbene preobrazbe v uprav-Ijalski moči, ki je v rokah nekdanjih političnih struktur. Res je, da družba »enakih« ni mogoča, je pa mogoča in sprejemljiva družba z razlikami, ki so posledica dela in sposobnosti, ne pa z vidika boljše pozicije, kar se zdaj dogaja. Divje lastninjenje nima nobene zveze s sposobnostjo in poštenim delom.
Vendar »divjim« apetitom tudi sodstvo, ki ga imamo, ne more in noče do živega. V do-
onalnega bogastva v tujino. Če
tega najvišji državni organ ne bo storil, bo slovenska država izropana za svoje bogastvo, ki se bo sicer vračalo, vendar v rokah peščice, ki je znala izkoristiti praznino v slovenski gospodarski zakonodaji - kot privatni kapital. Zato je nujna prednostna sodna obravnava vseh primerov divjega lastninjenja.
Zanimiva razmišljanja je Janez Janša dopolnil z odgovori na vprašanja prisotnih.
Potrdil je, da je slovenska zakonodaja na področju obrtništva, malega podjetništva in
Predsednik Socialdemokratske sttanke Slovenije in obrambni minister države Janez Janša ter predsednik kamniških Socialdemokratov Igor Podbrežnik med pogovorom s poslušalci v razstavišču Veronika* ( V. M.)
turizma cokla razvoja na tem področju, čeprav je eno najperspektivnejših za razvoj države in aktivne politike zaposlovanja. V državi je še vedno živo prisotna težnja, da bi se preko nekaj velikih gospodarskih sistemov obvladoval celotni slovenski prostor. Prisotna je tudi težnja k razprodaji slovenske zemlje. Zakon o zadiužnem lastninjenju je sprejet v glavnem tako, kot se je zanj zavzemala Slovenska ljudska stranka. Vsekakor pa se Socialdemokratska stranka Slovenije zavzema za lastninjenje tudi na tem področju.
Sindikalizem v Sloveniji še ne deluje, kot bi moral. V privilegiranem položaju je Svobodni sindikat Slovenije, v katerem delujejo nekdanji partijski funkcionarji in stavkajo takrat, ko jim to »paše«. Delujejo iz »udobnih pisarn«, ki so jim ostale iz prejšnjega režima. Vendar pa bodo »maske« padle v postopku lastninjenja, kajti zagovorništvo sindikalnega boja in lastništva ne sodi v isti koš.
Se vedno je čutiti apetite in nostalgijo po nekdanjem režimu »jugovine«. Zaradi ohranitve svbobode in suverenosti Slovenije je nujno potreben korak k evropskim in mednarodnim skupnostim. Eden teh je prav gotovo tudi korak k organizaciji NATO. Le tako je možnosti, ki bi dovoljevale posilstvo v stare jugoslovanske okvire, manj.
Čutiti je zavlačevanje države, da bi popravila krivice žrtvam II. svetovne vojne - mo-bilizirancem nemške vojne, ki jih še vedno živi okoli 18.000. Socialdemokratska stanka Slovenije podpira popravljanje krivic »zamolčani generaciji«.
Plebiscit in Zakon o državljanstvu sta bila sprejeta v času, ko se še nismo zavedali posledic liberalizacije pridobivanja državljanstva. Zdaj to vemo in skrajni čas je že bil, da se je popravek zakona o slovenskem državljanstvu, ki zaostruje kriterije za pridobitev državljanstva, znašel na skupščinskih klopeh.
Če je hrvaški obrambni minister v nekem intervjuju izjavil, da je naša slovenska obramba »nepomembna«, je tako tudi prav, dokler so oni doma in mi
doma. Da je zanj slovenska obramba »nepomembna« je razumljivo, saj ima dovolj dela s svojo obrambo.
Po zadnjem njegovem. intervjuju v Mladini se je v javnosti pojavil zapis, da predsednik države gospod Milan Kučan pravi, da se bo soočil z gospodom Janezom Janšem šele, ko bo tudi on imel 63% glasov volivcev. Kot trdi predsednik države, tega on ni izjavil in je to zgolj novinarska izmišljotina. Pa četudi bi, gospod Janša pravi, da ni kandidiral za funkcijo predsednika, zato je takšno razmišljanje brezpredmetno. Bili pa so tudi časi, ko je gospod Kučan dosegal že boljše odstotke.
Častna četa naše države sodeluje le na najpomembnejših državnih praznikih in državniških obiskih. Pač pa je v Novi Gorici sodeloval častni vod in to šele potem, ko je bilo v protokol vključeno tudi obrambno ministrstvo.
Žal je resnica, da v Krškem živi kar nekaj oficirjev bivše JLA, ki so izkoristili »dobro voljo« pridobivanja slovenskega državljanstva. Mnogim je celo uspelo priti do pokojnin, ki so celo večje od plač oficirjev v novi, slovenski vojski. To jim je omogočilo slovensko sodstvo na najvišji stopnji.
Ob očitku, da se državni denar troši za neupravičeno visoke plače funkcionarjev in se ob tem prav nič ne sramujejo nizkih plač državljanov, gospoda Janša ni sram svoje plače v znesku 200.000 SIT, ki se mu ne zdi previsoka za njegovo delo, res pa je, da so delavske plače (pre)nizke. Na vprašanje, kaj meni o tem, da je kamniški državni poslanec v času zasedanja Državnega zbora in obravnavanja predloga Zakona o delovnih razmerjih (konkretno o dolžini odpovedanega roka presežnim delavcem) z njim in njegovo ekipo igral nogomet, pa gospod Janša ni bil konkreten. Prepustil je oceno takšnega ravnanja volivcem na naslednjih volitvah.
Zanimivega večera z gospodom Janezom JANŠEM je bilo prehitro konec. A Socialdemokratska stranka Slovenije — odbor v Kamniku, je z delom še nadaljevala!
IVANA SKAMEN
Breznikovo leto na Križu
Organizacijski odbor za prireditve v letu Antona Breznika je 21. novembra v novem Brezniko-vem domu na Križu pri Komendi pripravil kulturnoumetniško prireditev Križ v Breznikovem letu.
Udeleženci su prisluhnili strokovnemu zapisu prof. Jara Dolarja o zgodovini koledarjev in pratik, črtici pisatelja Ivana Sivca, kako sta s prijateljem v mladih letih posnemala Ikara in De-dala in zgodbi o kriškem grajskem zakladu. Uživali so lahko ob lepih in zanimivih posnetkih, ki jih je s kamero zabeležil snemalec Branimir Bitenc iz Suha-dol pri Komendi, ter drugih številnih pomembnih krajevnih do-
godkih. Nasmejali so se skeču O odnosu med direktorjem in delavcem ter »držali pesti pri kvizu, v katerem je bilo treba pokazati kar precej znanja iz kriške zgodovine, o kriških osebnostih in dogodkih.
Narodne pesmi so peli Nuša Fujan iz Most, Janez Ravnikar iz Komende in Janez Kern s Klanca, na »sintesajzerju« jih je spremljal Robert Petek s Križa.
Na prireditvi so v veliki večini 'nastopali kriški talenti, pomenila pa je predzadnje dejanje v Breznikovem letu - slovesnim sklepom na praznik sv. Štefana. Na ta dan bo na Križu tudi blagoslovitev konj.       JOŽE PAVLIC
Obvestilo čebelarjem
Redni letni občni zbor ČD Kamnik bo v nedeljo, 12. decembra ob 9. uri v gostišču »Repnik« na Vrhpolju pri Kamniku.
Članarina za leto 1994 je 3.000 SIT in vključuje naročnino za revijo Slovenski čebelar ter koledar za prihodnje leto. Ob tej priložnosti pozivamo tudi vse neorganizirane čebelarje, da se udeležijo občnega zbora in pristopijo k našemu društvu. Vsi čebelarji, ki bodo pristopili k društvu, bodo v prihodnje deležni vseh ugodnosti, ki jih društvo lahko nudi: organiziran nakup sladkorja in zdravil, predavanja in strokovni izleti. Naš cilj jc doseči čimboljši pregled nad zdravstvenim stanjem čebel v naši občini. Samo zdrave čebele so lahko v korist in veselje čebelarju in tu nam s svojim sodelovanjem lahko najbolj pomagate.
Upravni odbor ČD Kamnik
Na kratko
Osebna izkaznica našega kmetijstva
Od 28924 ha, kolikor meri površina naše občine, kar 15469 ha, ali več kot polovico, pokrivajo gozdovi, njiv imamo 2924 ha, torej eno desetino, pašnikov pa 3914 ha in travnikov 3128 ha. Sadovnjaki merijo 352 ha, nerodovitnih površin pa je 11% ali 3137 ha.
Treba je povedati, da se obseg kmetijskih zemljišč stalno zmanjšuje, povečuje pa se zaraščanje z gozdom.
Po popisu iz leta 1991 imamo v občini 1327 kmetijskih gospodinjstev, od teh je 209 čistih kmetij. Težave povzroča razdrobljenost kmetijskih zemljišč, saj ima poprečna kmetija v hribovitem predelu skupaj z gozdom le 3,7 ha zemljišč.
Naši kmetje se pretežno ukvarjajo z živinorejo. V nižinskih predelih redijo kmetje okrog 2.500 govedi, ki dajejo letno 2.800.000 litrov mleka in okrog 150 ton mesa. V hribovitih predelih imajo kmetje 1800 govedi in dajo letno na trg 1.800.000 litrov mleka ter 115 ton mesa.
Velja omeniti tudi pridelavo semenskega krompirja, ki prav zaradi bližine KIS Centra v Mostah presega letno 300 ton osnovnega semena.
Javna razsvetljava v Komendi
Za ureditev javne razsvetljave na pokopališču ob cerkvi v Komendi je izvršni svet na pobudo KS Komenda Križ in Moste odobril 1.324.000 tolarjev. Z ureditvijo trga pred cerkvijo po zamisli arhitekta Plečnika in arh. Hribernika je ustrezna ureditev teh površin sestavni del celotne ureditve. Trg služi tako parkiranju avtomobilov kot kombinaciji med cerkvijo in pokopališčem.
Na tržnici ni treba izdajati računov
Na vprašanje kamniške tržne inšpekcije, ali morajo prodajalci na tržnici izdajati račune za prodano blago, je republiški tržni inšpektorat odgovoril, da se po zakonu o prometnem davku obveznost izdajanja računa, paragonskega bloka oziroma regi-
Kamniška tržnica čez teden večinoma sameva. Stojnice se napolnijo le v sobotnih dopoldnevih.
striranje prometa z registrsko blagajno, ne nanaša na prodajo dnevnega tiska in na prodajo tobačnih izdelkov v kioskih in na promet kmetijskih pridelkov na tržnici in drugih odprtih prostorih.
Torej pri prodaji blaga na tržnici trgovcu oz. prodajalcu za prodano blago ni treba izdati računa.
Padalci na Kamniškem vrhu
Zaradi številnih pripomb lastnikov zemljišč na pobočjih pod Kamniškim vrhom, da padalci motijo posest in povzročajo škodo, je občinska kmetijska inšpekcija organizirala več pogovorov s prizadetimi. Vendar se niso mogli dogovoriti za višino odškodnine. Kmetijski inšpektor pa ni pristojen za ukrepanje, ker gre za zadeve civilno-pravne narave. Zato so lastnike zemljišč že nekajkrat napotili na sodišče. Težave-so zaradi tega, ker to področje zakonsko ni urejeno. Pričakujejo, da bo kmalu sprejet zakon, ki bo določal gorske vrhove, s katerih bodo zmajarji in padalci lahko poletali. Ker prek parcel poteka javna pot, sedaj dostopa do mesta vzletanja ni mogoče preprečiti.
V pripravi nova karta mesta Kamnika
Geodetski zavod po naročilu občine Kamnik pripravlja novo karto mesta Kamnika v merilu 1:8000. Na karti bo tudi fotokarta Arboretuma Volčji Potok v merilu 1:6000. Karta bo vsebovala seznam vseh kamniških ulic. Na njej pa bo tudi predstavitveno besedilo o Kamniku in njegovi turistični ponudbi v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Na hrbtni strani bo tudi pregledna turistična karta občine Kamnik in turistične fotografije. Da se ne bi ponovil zaplet z prospektom, bodo tokrat pri izdelavi kart v komisiji sodelovali znani kamniški turistični in kulturni delavci. Komisijo vodi Lado Holcar, direktor geodetske uprave.
Šestina vode izgine
Kamniški vodovodni sistem načrpa letno 2.186.000 m3 vode, s katero poleg podjetij oskrbuje 18.500 prebivalcev. Od načrpane količine je prodane 1.862.700 m3 vode, kar pomeni, da znašajo izgube kar 15% vse količine. Za distribucijo te vode je bilo porabljenih 130.000 kWh na leto. Dolžina primarnega omrežja znaša okrog 10 km, sekundarnih vodov je 73 km, hišnih priključkov pa 28 km. Povprečna starost omrežja je 24 let. ^
O priznanju Samu Vremšaku kasneje
Na predlog predsedstva občinske skupščine je komisija za volitve in imenovanja na seji skupščine umaknila predlog sklepa za dodelitev zlate plakete občine Kamnik g. Samu Vremšaku. Predsedstvo je mnenja, da bi morala komisija najprej objaviti razpis o dodelitvi priznanj občine Kamnik, tako da bi skupščina obravnavala celovit predlog, priznanja pa bodo odlikovancem izročena ob občinskem prazniku v prihodnjem letu. Predsedstvo podpira predlog za podelitev zlate plakete g. Samu Vremšaku, dolgoletnemu dirigentu LIRE, priznanemu slovenskemu skladatelju in glasbenemu pedagogu. Predlaga tudi, naj se v besedilu sklepa navede tudi njegov prispevek h glasbeni zgodovini Slovenije.
(fs)
Pogovor s predsednikom izvršnega sveta Mihaelom Novakom
Delo za
prijazno občino
Za tokratni pogovor sem se najavil pri predsedniku IS občine Kamnik Mihaelu Novaku, članu Slovenskih krščanskih demokratov. Zanimali so me sadovi dela IS pod njegovim vodstvom, način dela, pa tudi načrti za prihodnost.
V prihodnjih dneh bo minilo eno leto, odkar vas je občinska skupščina potrdila za predsednika IS. Kaj ste dosegli in kako ste zadovoljni s tem?
V slabem letu dela, ki je za nami, smo zaorali ledino na nekaterih področjih, ki so bila do zdaj povsem neobdelana. Z imenovanjem na skupščini 9. decembra 1992, smo z novimi ljudmi pristopili k delu. IS se je dokončno oblikoval v začetku letošnjega leta in takoj smo začeli s pripravo in izdelavo proračuna. Konec marca je bil tudi sprejet in je bil tako eden prvih sprejetih občinskih proračunov letos v državi Sloveniji. V delu IS smo dali poudarek področjem obrti, podjetništva, kmetijstva in turizma. Na področju varstva okolja in urejanja prostora smo sprejeli vrsto odlokov in aktov, ki bolj smiselno urejajo te zadeve. Med letom je bilo podeljenih 48 milijonov SIT kreditov za razvoj obrti, podjetništva in turizma, okrog 8 milijonov za razvoj kmetijstva, 20 milijonov pa smo namenili revitalizaciji mesta in obnovi streh na celotni občini. Pomembno je, da so vsi ti krediti zelo ugodni, saj je njihova obrestna mera le 3 do 4 odstotna. Prvič pa se je zgodilo, da je IS namensko dodelil sredstva ljudem, ki so zaradi zaščitenosti svojih stavb v slabšem položaju od drugih. S tem jih je vzpodbudil k obnovi teh objektov. Tudi krediti kmetijstvu so bili dodeljeni prvič; v obrti so obstajali že prej, a so bili letos v primerjavi v letu poprej desetkrat povečani.
Sprejet je bil zazidalni načrt Kemične industrije Kamnik. S tem smo dosegli, da se mora tovarna v dvajsetih letih umakniti z varnostnim pasom za svoje obzidje. Za vsako novo investicijo bo tovarna plačevala rento krajevnim skupnostim. Višina rente bo odvisna od višine investicije. Najvažnejše pa je, da morajo pri vsaki novi investiciji, če želijo, da bo sprejeta, dokazati njen prispevek k izboljšanju ekološkega stanja.
Do konca so pripeljani postopki k Novem trgu, v zadovoljstvo vseh oškodovanih strank. V končni fazi so dogovarjanja v zvezi s Kalcitom. Zdi se, da bodo, za razliko od vročekrvnih in izkjučujočih, vendarle prevladala trezna razmišljanja o omenjeni temi. Na podlagi zakonov in dogovora se zmorejo še tako zapleteni problemi optimalno rešiti. Vodstvo podjetja se je pripravljeno pogovarjati prav o vseh vprašanjih. Ponudili so tudi zemljišče za novo PTT enoto, kot je znano, bodo zaradi neustreznih pogojev dela staro kmalu zaprli, ponujajo odškodnino krajevni skupnosti itd.
Zares si prizadevamo, da ljudje, ki so na kakšrenkoli način iz objektivnih razlogov v slabšem položaju, dobijo zato tudi materialno zadoščanje. Npr. KS Križ in Moste bosta dobili odškodnino zaradi prekladalne postaje odpadkov na njihovem območju. Sicer pa je Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki uveljavil pravičnejše pla-
čevanje odvoza smeti, to je po dejanski količini odpadkov.
Na področju urejanja prostora obstaja že zelo stara želja Kamničanov, da bi se iz strogega središča mesta industrija izselila. Kako je s tem?
V skladu z načrtom o revitalizaciji mestnega jedra je ureditveni projekt za Alprem in Utok že v zaključni fazi. Industrija v klasičnem pomenu besede se umika iz centra. To področje je namenjeno poslov-no-stanovanjskim enotam, turističnim in eventuelnim storitvenim dejavnostim.
Naj omenim, da je končan generalni energetski koncept mesta Kamnik. Vsi podatki, ki so za energetsko podobo nekega mesta potrebni in zahtevani, so zbrani. Objavljen je žar razpis za lokacijski načrt.
Izboljšane so tudi razmere v prometu na ožjem področju mesta. Uredili smo parkirišče za Malog rajski m dvorom, disciplinirah smo parkiranje na avtobusni postaji in na trgu pred banko. V zadnji fazi je ureditev parkiranja pri kavarni Veronika. Naš shod stavbnih zemljišč je namenil sredstva za ureditev prometnih površin na Šutni. Projekti za tlakovanje so že izdelani. Lahko bi že začeli z deli, vendar je prej omenjena energetska študija pokazala, da bo na tem območju potekala linija plinovoda. Tako moramo počakati na lokacijsko dovoljenje, saj nima smisla urediti ulice, čez čas pa jo spet razkopavati. Ko pa bo ulica urejena, menimo, da bo na takšnem nivoju, da parkiranje na njej ne bo pomenilo drugega kot sramoto. Sicer res obstajajo različni ljudje, vendar mislim, da bo poleg kazni na kršitelje vplivalo tudi dejstvo, da so parkirali na območju, ki je podobno parku in ki je namenjeno pešcem.
Potem je rešen problem Ka-juhove. Težki tovornjaki, ki so tam parkirali in povzročali glavobole ljudem, so v dogovoru z Alpetourom umaknjeni na urejeno parkirišče na Duplici. V podpisu je pogodba za ureditev križišča s Kovinarsko, pločnika in kolesarske steze na Ka-juhovi. Nadaljevanje te ulice, mimo starega zdravstvenega doma in do šole, bi bilo lahko že urejeno, vendar se je zataknilo pri lastništvu, tako da se bo moralo to urediti v naslednji fazi. Trg Talcev čaka na prenovo zaradi načrtov Emone o dozidavi in razširitvi samopostrežne trgovine, kar bo potekalo vzporedno. Povem naj še, da želimo v 1. 1994 izpeljati sanacijo in osvetlitev stare sprehajalne poti na Stari grad.
Kaj pa sredstva za krajevne skupnosti?
Občutna sredstva so dobili kraji, ki so bolj oddaljeni od občinskega središča, vse to pa z namenom, da se zagotovi možnost novih investicij po vsem občinskem območju in da se poveča osnovni standard vsem občanom. Pri tem mislim predvsem na nove ceste in vodovode. Letos je bila končana prva faza investicije šole v Komendi, za katero je IS lani in letos zagotovil 1.700.000,00 DEM v tolarski protivrednosti.
Velika pridobitev je pločnik v Mekinjah, kjer je končno poskrbljeno za varno pot otrok v šolo. Od tovarne Svilanit smo odkupili prostore za otroški vrtec, tako da otroci niso več v najemnih prostorih, ampak v svojih. Intenzivno se dogovarjamo s KIK-om za pridobitev dvorane Kina Dom v last občine. Glede na zagotovila vodstva tovarne, so možnosti realne.
Praktično smo izpeljali vse projekte, ki smo jih imeli v programu, z renominacijo proračuna, ki bo v kratkem sprejeta, pa bo razvidno, da bo krajevnim skupnostim namenjeno še enkrat več sredstev, kot jih je bilo prvotno predvideno.
Kako vam je to uspelo?
Najprej moram opozoriti, da je bila pri sprejemanju proračuna predvidena zadolžitev v višini 34 milijonov SIT. Kljub temu da bomo vse programe uresničili, na področju komunalne strukture še presegli, smo to opravili brez zadolžitev. To nam je uspelo predvsem s preudarno politiko trženja mestnih zemljišč, pa tudi z vsemi programi, ki smo jih izvedli v dogovarjanjih z ustreznimi republiškimi ministrstvi.
Če primerjamo proračun iz leta 90 in letošnjega, se je ta realno zmanjšal za 50%. Razlike v rezultatih pa ni. Še več, sodimo, da se je z manjšimi sredstvi naredilo relativno več in bolje. Skrbimo za usklajeno investiranje po vsej občini, s poudarkom na ogroženih in v preteklosti pozabljenih krajih.
Na ureditev še čaka cesta proti Volčjemu potoku, za katero smo hoteli pridobiti res strokovne rešitve. Projekti so narejeni in naslednje leto bo urejeno tudi to.
Preidiva k vračanju odvzetega premoženja, ki očitno buri nekatere duhove. Mislim predvsem na očitke »levih« strank. Očitajo vam, da ni razloga za naglico pri reševanju nekaterih zadev oz. da se zaradi hitenja ne ugotavlja dejansko stanje stvari. Opozarjajo tudi, naj se postopki vodijo v skladu z Zakonom o denacionalizaciji. Poraja se mi občutek, da jih moti bolj vaša strankarska pripadnost kot pa kaj drugega. Dobivate zaradi pripadnosti krščanski demokraciji kaj več polen pod noge ali menite, da so pripombe na delo IS nekorektne in bolj usmerjene v kratkoročne koristi strank kot pa v dobro občanov?
Najprej moram poudariti, da se vsi postopki v zvezi z vračanjem odvzetega premoženja odvijajo v skladu z zakoni. Interese družbenopolitične skupnosti, v primeru lekarne in otroškega vrtca, zastopa pristojni javni pravobranilec v Ljubljani. Za predmetno zahtevo za vodenje postopka denacionalizacije je v teh primerih pristojno Ministrstvo za kulturo. Občina je samo ena od strank, ki so udeležene v postopku. V javnost so bili vrženi tudi očitki, da se večino odločb nanaša na vračanje lastnine Cerkvi. Na IS lahko vsakomur postrežemo s podatki, da je od vseh pravnomočnih odločb, ki so poslane na Zemljiško knjigo, manj kot 10% v zvezi s Cerkvijo. Očitek prehitrega dela nam je v bistvu velika pohvala.
Če strnem: delo poteka zakonito, strokovno in hitro. Prej
Predsednik Izvršnega sveta SO Kamnik Mihael Novak
bomo dobili prave lastnike, prej bodo dane osnove sistema, ki velja v urejenih evropskih demokracijah. Takoimenovane pobude pa na nas naslavljajo prav tiste stranke, ki so dobro seznanjene s širokosrčnim po-darjanjem občinskega premoženja v še ne tako oddaljeni preteklosti.
Poudarim lahko le to, da me pripadnost stranki ne obremenjuje pri strokovnem delu, ne glede na različne poskuse stvari prikazati tudi v tej luči. Res pa je, da me pri delu vodi krščanska etika, ki ne dopušča nobenih nepoštenosti.
Poglej v a še na področje turizma. Nekateri projekti za promocijo Kamnika in njegove okolice so bili sprejeti zelo negativno.
Skoraj vsi projekti, ki so bili na lokalnem nivoju napadani in kritizirani, so bili na državni ravni nagrajeni z najvišjimi od-ličji. Menim, da je to dokaz pravilne usmeritve našega delovanja na tem področju.
Glede nevšečnosti, ki so se dogajale v zvezi z Dnevi narodnih noš, se je IS odločil, da bo v prihodnje organizatorje podobnih prireditev iskal z javnimi razpisi. Tako je bilo storjeno za decembrske prireditve v Kamniku. V interesu IS je, da se kulturne prireditve odvijajo ves mesec, od 5. 12. 93 do 6. 1. 94. Letos bo s prazničnimi lučkami osvetljeno celo mesto in ne samo Glavni trg. Tudi na Mali grad ne bomo pozabili.
Mogoče še kaj o Veliki planini in zadregah v zvezi s smučarskimi napravami.
Letos je z velikim angažiranjem IS Republiška uprava za ceste dokončno uredila cesto v Kamniško Bistrico, kar je gotovo prispevek k razvijanju turizma na tem območju. Obenem se s to Upravo dogovarjamo za saniranje ceste skozi Stranje in naše prizadevanje pri Ministrstvu za promet in zveze je že v letošnjem letu obrodilo sadove pri razrešitvi že leta starega in perečega problema ceste skozi Motnik.
Naj se vrnem k Veliki planini. Bi še kaj dodali za konec?
V veselje mi je delati skupaj z ljudmi, ki vso svojo ustvarjalnost in energijo iz dneva v dan podarjajo svojemu mestu. Marsikaj so pripravljeni žrtvovati za večjo kakovost materialnega in duhovnega življenja občanov. Upam, da bomo vsi skupaj tudi v prihodnosti oblikovali občino in mesto, ki bo prijazno do nas samih in vseh, ki nas bodo obiskali. Naj jih na kamniške kraje veže lep spomin.
Hvala za pogovor.
Pogovarjal se je ANDREJ RIFEL-FELAN
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS...
Petek, 10. decembra '93, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje RAZSTAVE SLIK POLDETA MIHELIČA ob avtorjevi 70-letnici Razstava bo odprta do 31. decembra, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in na Božič pa samo dopoldne.
Sobota, 11. decembra '93, ob 20. uri
Srednja šola R. Maistra, Kamnik PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK ob 95-letnici ustanovitve Mestnega godbenega društva Kamnik Dirigent: Franci LIPIČNIK Vstopnina 300,00 SIT
Četrtek, 16. decembra '93, ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
IGRARIJE za najmlajše: SREČANJE S ČARODEJEM Vstopnina 100,00 SIT
Torek, 21. decembra '93 ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik GLASBENE ISKRICE Nastop najmaljših iz Glasbene šole Kamnik za najmlajše poslušalce
Napovedujemo:
Ponedeljek, 27. decembra '93, ob 20. uri Srednja šola R. Maistra, Kamnik
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALEKAMNIK Dirigent: Aleksander SPASIČ
Informacije In predprodaja vstopnic: ZKO, Glavni trg 6 (Veronika), tel. 831-612
Razpis za promocijo turistične ponudbe Kamnika
KATALOG TURISTIČNE PONUDBE
Da bi bila turistična ponudba čim bolj celovita, vabimo vse tiste, ki želijo biti s svojo dejavnostjo prisotni v katalogu turistične ponudbe občine Kamnik »Kam, kje, kaj«, da nam posredujete podatke o svoji dejavnosti. Če pa ste v katalogu že predstavljeni in je v vaši dejavnosti prišlo do kakršnih koli sprememb, vas pozivamo, da nam to sporočite zato, da bi bile objavljene informacije zares točne.
SPOMINKI
Umetniki, rokodelci, izdelovalci spominkov in vsi, ki bi lahko s svojimi izdelki popestrili zunanjo turistično podobo Kamnika, vabimo vas, da se nam pridružite v prizadevanjih za obogatitev promocije našega kraja. Pošljite nam svoje izdelke: spominke, okrasne predmete in unikatne izdelke, ki bi bili lahko vključeni v našo celovito podobo in ponudbo.
KOLEDAR PRIREDITEV
Prav tako želimo čim bolje sodelovati z vsemi animatorji kulturnega in športnega dogajanja v naši občini. Zato jih vabimo, da nam sporočijo svojo posebno ponudbo v turistični dejavnosti za obdobje do konca leta 1993 in v letu 1994. Prijave, ki bodo vsebinsko ustrezale razpisu, bomo vključili v program brezplačne promocije v lokalnih, regionalnih in državnih medijih, s katerimi imamo poslovne dogovore, ter jih objavili v Turistično inforrnacijski mreži in poslovni borzi.
Vaše predloge sprejema Sekretariat za gospodarstvo občine Kamnik, Glavni trg 24, 61240 Kamnik, do 17. 12.
1993 Občina Kamnik
Sekretariat za gospodarstvo
Sedež upravnega okraja v Domžalah — že odločeno?
Malo za šalo malo zares ali zmedeno razmišljanje kamniškega purgarčka v nemirnih časih.
»Domžale - center ali provinca« je bil naslov članka v domžalskem časopisu, s katerim so šli našli sosedje v boj za oblast nad nami. In so uspeli?!
Kaj pa mi? Mi spimo spanje pravičnega, zaverovani v svoje drobne medsebojne zdrahe. Upravljanje naše prihodnosti pa nam vedno bolj polzi iz naših rok v tuje. In to že nekaj časa. Kakor se govori, se je iz Kamnika že pred časom preselil štab teritorialne obrambe, distribucija pošte in še marsikaj bi se verjetno slišalo, če bi bolj prisluhnili.
Mar res nismo sposobni nadaljevati zgodovinske tradicije Kamnika, mesta, starega več kot tričetrt tisočletja, mesta, ki je bilo nekaj časa celo glavno mesto cele kranjske dežele, drugače pa pod vsemi nesocialističnimi oblastmi v nekaj preteklih sto letih najmanj sedež okraja? Pa tudi v času socializma je bil sedež okraja nekaj let v Kamniku,
preden se je preselil v Ljubljano okolico.
Mar res nimamo dovolj dobrih upravi j alskih osnov, pisarniškega fonda, da bi lahko dali nekaj kvadratnih metrov primernega, reprezentančnega prostora bodočemu okrajnemu glavarstvu?
In res nismo računalniško dovolj sposobni za sodobno upravo, čeprav imamo prave računalniške genije, kot piše Branko Gradišnik v Sobotni prilogi Dela, 20. 11. 1993?
Mar imamo tako slabe ceste in železnico, da smo komunikacijsko odrezani od cestnega križa ali pa smo predaleč od križa?
Res je, da nimamo tako močne zgostitve prebivalstva, pa tudi celotno število je manjše, ker je bilo v preteklosti pač več delov ozemlja dano v upravo Domžalam, kakor so odločili na višji ravni. Tudi aktivnega prebivalstva je tam več, posebej še zaradi tega, ker so Domžale skoraj predmestje Ljubljane in zato še bolj kot Kamnik pripravne za priseljevanje in tudi za delno spalno naselje.
Toda mar niso zato Domžale preblizu centra, tako blizu, da bi bilo vseeno, če bi bil center kar v sami Ljubljani, pardon, Ljubljani-okolici, kot je že bil? Saj po naših krajih še vedno visijo rdeče table, kjer z belimi črkami to prav lepo piše.
Res je tudi, da nimamo nobenega ministra v vladi, čeprav imamo ministrov »spomenik« v Kamniku, kar pa seveda ni dovolj, da bi nas podprl. Kvečjemu obratno, saj bi tako mogoče prevečkrat videval ta svoj spomenik, ko bi prihajal v center oblasti, pa bi mu bilo preveč nerodno.
Bomo kar tako lahko priznali, da je naša doba minila in da oblast prevzemajo sposobnejši? Nam bo tako vladala jara gospoda ? In to iz kraja, ki pravzaprav sploh ni mesto, ki nima mestne duše, ki niti svojega grba nima in zato uporablja kar ljubljanskega? Iz kraja, ki nikoli v svoji zgodovini ni bil središče in je pravi otrok socializma, otrok preteklih štiridesetih let rdeče oblasti.
Raziskava v mestih Kamnik in Domžale
Ni sprememb v prid invalidom
Od 27. do 29. oktobra je enajst učencev srednje šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku v okviru obveznih izbirnih vsebin raziskovalo arhitektonske ovire v mestih Kamnik in Domžale.
V Kamniku so ovire raziskovali že lani in so letos le preverjali izboljšanje ali poslabšanje. Arhitektonske ovire (pločniki, stopnice, preozka vrata, strmi klanci, korita za rože in podobno) lahko naredijo za invalida vsak    objekt nedostopen.
V Domžalah je letos raziskava takšnih ovir potekala prvič. Z ugotovitvami bodo učenci seznanili ustrezne občinske organe.
V primerjavi z lanskim letom se razmere v Kamniku niso izboljšale. Celo marsikaterih no-
vih lokalov ne gradijo po merilih, ki bi bila prijazna invalidom, in tudi pri adaptacijah starih ne mislijo na dostopnost z vozički ali berglami. Zgledno so urejeni dostopi do knjižnice, zdravstvenega doma, srednje šole, Ljubljanske banke, lokala Pri korobaču - K5. Moti nedostopnost pošte in policije ter slaba dostopnost občine, lekarne in mnogih lokalov, ki bi postali dostopni le z znižanjem praga ali pločnika.
Primerjava obeh mest:
Na splošno so v Domžalah lokali bolj dostopni kot v Kamniku, ker so Domžale mlado mesto, v Kamniku pa so mnogi lokali v starih hišah, kjer med ozkimi vrati ni prostora še za vozičkarsko klančino.
Za primerjavo so si mladi raziskovalci ogledali najnovejšo stavbo v Ljubljani, to je Svetovno trgovsko središče (World Trade Center), kjer pa je invalidom omogočen (z dvigali ali klančinami) dostop do vseh lo-
mesto	nedostopen	težko dostopen	dostopen lokal	skupaj
Kamnik Domžale	38 (34%) 19* (30%)	41 (36%) 19* (30%)	34 (30%) 26* (41%)	113 64*
* v velikem bloku SPB-1 je mnogo lokalov (velika večina dostopnih!), ki smo jih šteli za enega
Zbor krajanov za vsako ceno
kalov in tudi do posebnega stranišča za invalide.
JANEZ ŠKALIČ ZUIM
Novi trg 41 a, Kamnik
Pa kaj potem! Vzemimo stvari športno! Poglejmo stvari z očmi malega človeka: premalo zvez in poznanstev, premalo iobiranja, premalo trgovine, premalo volje, odločnosti in verjetno še česa. Bo pa zato malo manj uspeha, malo manj napredka (mar res?), malo manj denarja. Pa kaj zato. Glavno, da bomo siti, na toplem in živeli v miru?!?
Na koncu se pa spomnimo verza:
»Kamniški purgar je lohka bogat,
'ma tristo beračev, še sam gre fehtat.«
BOJAN POLLAK
NEKAJ PODATKOV
O BREZPOSELNOSTI NA
KAMNIŠKEM
Število iskalcev zaposlitve, ki so bili 20. oktobra 1993 prijavljeni na Uradu za zaposlovanje v Kamniku, je 1937, kar je 13,9% aktivnega (13.907) in 6,7% vsega (28.766) prebivalstva v občini Kamnik.
Med temi je 6,8% delavcev brez poklica, 23% pomožnih delavcev, 13,4% priučenih in polkvalificiranih delavcev, 29,6% kvalificiranih dalavcev, 22,9% tehnikov in diplomantov drugih srednjih šol, 2,1% višjekvalificiranih strokovnjakov in 1,9% visokokvalificiranih strokovnjakov.
Med iskalci zaposlitve najbolj izstopajo:
- usnjarski delavci raznih usmeritev in kvalifikacij (116);
- kvalificirani delavci kovinske stroke (127), mehaniki in avtomehaniki (81), prodajalci (70) in delavci elektro stroke (47);
- ekonomski tehniki (65), elektrotehniki (37), strojni tehniki (36) in gimnazijski maturanti (32).
Podatke objavljamo predvsem z namenom, da bodo šolajoči se otroci in njihovi starši dobili nazornejši pregled nad poklici, ki številčno najbolj presegajo potrebe sedanjega stanja in moči gospodarstva v občini Kamnik in njeni bolj ali manj oddaljeni okolici; hkrati je lahko le to tudi vodilo k tehtnejšim odločitvam za bodoči poklic.
Dr. MARKO ŽEROVNIK
Iz krajevne skupnosti Špitalič
Sodelovanje obrodilo sadove
i......•
Krajani krajevne skupnosti Špitalič so lahko ponosni na novo cestno pridobitev. Kljub močnemu sneženju in mrazu je bilo udeležencem slovesnega odprtja _ asfaltiranega odseka ceste Špitalič — Nova Reber - Bela v soboto, 20. novembra, toplo pri srcu. Slaba dva kilometra posodobljene lokalne ceste pomeni za krajane veliko pridobitev. V načrtuje bila že vrsto let, ker pa ni bilo pravega pristopa k izgradnji, do realizacije ni prišlo. Najprej je gradbeni odbor, ki mu je predsedoval Marjan Križnik, moral zbrati podpise lastnikov zemljišč, čeprav trasa ceste poteka po že obstoječi javni poti. Za izdelavo odvodnjavanja so morali razširiti obstoječo cesto. Dela so se zavlekla zaradi lanskoletnega deževja, ki je povzročilo velik plaz in tako zahtevalo še dodatna sredstva. Sanacijo so opravili tik pred letošnjim jesenskim deževjem, z deli pa zaključili 12. novembra.
Člani gradbenega odbora so bili vsi stalni uporabniki te ceste, nekaj vikendašev in ostalih uporabnikov. Prispevali so finančna sredstva in precej ur prostovoljnega dela. Finačno so jim pomagali tudi ljudje, ki imajo na tej relaciji svoja zemljišča. Del finančnih sredstev je prispevala krajevna skupnost Špitalič, delček pa sta primaknili tudi krajevna skupnost Zgornji Tuhinj in Lovska družina Motnik-Špitalič. S pomočjo občine Kamnik so bila pridobljena tudi republiška sredstva, je ob odprtju povedal Marjan Križnik.
V imenu uporabnikov se je
Ponos kraja je tudi obnovljena fama cerkev. Fasada zvonika pa še čaka obnovitve.
predsednik sveta KS Špitalič Janez Zajec zahvalil občini Kamnik, predvsem predsedniku Izvršnega sveta Mihaelu Novaku in g. Dušanu Jeseniku ter vsem drugim, ki so sodelovali v akciji. Poleg predsednika IS SO Kamnik so se slovesnosti udeležili še predsednik občinske skupščine Maksimiljan Lavrinc, ki je prisotne lepo pozdravil, se jim zahvalil za prizadevno delo in obljubil še nadaljnje sodelovanje, nadzorni občinski organ Lojze Trebušak iz Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja, predstavnika Komunalnega podjetja, predstavnika Podjetja za urejanje hudournikov PUH Ljubljana, predstavniki sveta KS Špitalič, Motnik in Zgornji Tuhinj ter člani gradbenega odbora.
Cesto je odprl predsednik Izvršnega sveta Mihael Novak, ki je ob tej priložnosti dejal: »Narava nam je podarjena; hiše, mostove in ceste pa gradimo ljudje. Še več. Ljudje lahko
zgradimo mostove drug do drugega ali pa jih podiramo. Mi hočemo graditi, dokaz za to je odprtje te ceste, ki je plod dobrega sodelovanja in skupnih naporov občine, izvršnega sveta, krajevne skupnosti in vseh krajanov.«
V nadaljevanju srečanja so krajani, katerim je uspelo kljub visokemu snegu priti do Lovskega doma, snovali nove delovne načrte.
Srečno vožnjo je zaželel tudi domači župnik Franc Hočevar in blagoslovil ta del ceste.
Ko bodo dopuščale vremenske razmere, se bodo krajani spoprijeli z izgradnjo mrliške vežice. Letos so obnovili fasado na znameniti farni cerkvi Svetega Antona. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja je v notranjosti opravil statično sanacijo. Tudi za obnovo cerkve je občina prispevala del sredstev.
Krajani so ponosni tudi na nov Lovski dom, ki so ga zgradili lovci LD Motnik-Špitalič.
VERA MEJAČ
Pravno podlago za ta kritični zapis dajeta 5. in 6. člen Statuta KS Komenda v zvezi z 9. in 10. členom Statuta KS Komenda, kjer piše: »Delo krajevne skupnosti je javno. Krajani-so o vseh dogajanjih in odločitvah obveščeni na Zborih krajanov in v glasilu Kamniški občan.« »Krajani v krajevni skupnosti enakopravno in neposredno razpravljajo, se sporazumevajo in odločajo o zadevah, interesih in nalogah, ki so skupne za življenje v KS, v občini in Republiki.«
»Zbor krajanov sestavljajo vsi polnoletni krajani, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.«
»Krajani obravnavajo na zborih vprašanja, ki so pomembna za njihovo življenje in delo v krajevni skupnosti ter sprejemajo stališča, dajejo pobudo in odločajo o teh vprašanjih z večino glasov navzočih krajanov.« Tega zapisa ne bi bilo. če »bi prejeli vabila za Zbor krajanov vsi krajani in bi se Zbora udeležila večina krajanov.« Tako pa se jc udeležilo zbora 64 občanov, kar jc manj
kot 4% volilnih upravičencev. Predsedujočega sem vljudno opomnil, da ta zbor lahko popolnoma veljavno obravnava vse zadeve, vendar ne more sprejemati sklepov, ker je nesklepčen.
Predsedujoči je odgovoril, da v Statutu »kvorum« ni določen in nadaljeval delo. O vsebini razprave, ki je bila vodena v smislu »vse je dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano«, bo vredno pisati, ko bo zapisnik overovljen. V dneh po Zboru sem se pogovarjal z nekaterimi krajani, ki so mi zatrjevali, da niso vedeli za Zbor krajanov. Krajani, ki niso prejoli vabil, so bili prikrajšani za pravico soodločanja o stvareh, ki so pomembne tudi zanje. Svetu krajevne skupnosti Komenda predlagam, da zaradi teh nepravilnosti razglasi Zbor krajanov z dne 22. 11. 1993 za neveljavnega in v mesecu decembru skliče nov Zbor krajanov z enakim dnevnim redom.
S spoštovanjem
PAVEL OCEPEK, član Sveta KS Komenda
Velik mednarodni uspeh Vinka Petka — kamniškega inovatorja
Po prejemu zlate medalje na domačih razstavah je kamniški inovator VINKO PETEK predstavil svoj nov izdelek SONČNI ZRAČNI KOLEKTOR še na mednarodnih razstavah inovacij.
Na razstavi tehničnih iznajdb, izumov in izboljšav IENA 93 v Nuerenbergu mu je med 520. prikazanimi novostmi iz 18. držav mednarodna žirija podelita zlato priznanje za visoko stopnjo inventivnosti, hkrati pa je dobil vrsto ponudb za poslovno sodelovanje.
Na poslovno komercialni razstavi novih izdelkov, tehnologij in storitev EUREKA 93 v Bruslju je med 780. novostmi iz 24. držav prejel srebrno priznanje za uporabnost in tržnost svojega izdelka. Slovenskih poslovnih dnevov v Nuerbenber-gu in Bruslju so se udeležili
tudi predstavniki Kamniškega podjetniškega kluba. Pri svetovalki za podjetništvo lahko vsi interesenti dobijo poslovne informacije o promociji in tujih
partnerjih, ki želijo sodelovati s slovenskimi partnerji. Vse podjetnike, ki že imajo stalne poslovne stike s tujimi partnerji, pa vabimo, da se vključijo
Sončni zračni kolektor, delo Vinka Petka, na razstavi v Niirn-bergu.
v program JOPP, kjer od Evropske skupnosti lahko v naslednjem letu dobijo nepovratna sredstva za uspešno realiziran posel ali poslovno kooperacijo s partnerjem iz držav Evropske skupnosti.
Ob zaključku letošnje akcije promocije novih izdelkov pa Že sedaj vabimo vse kamniške inovatorje, da prijavijo za brezplačno promocijo na 8. domačih sejmih svoje nove izdelke ali prototipe, ki so jih ali jih bodo razvili v zadnjem letu, pri svetovalki za podjetništvo v Podjetniško informacijskem centru občine Kamnik. Najboljši dosežki pa se bodo brezplačno predstavili tudi v tujini.
Mednarodni projekt promocije inovacij in program pospeševanja inovacijske dejavnosti v okviru evropskega programa SPRINT pa bo v naslednjih dveh letih vodil izvršni direktor programa za Srednjo in Vzhodno Evropo, Kamničan Marijan Štele.
- SM -
Ne le Alprem - ves Kamnik pridobiva
»Naše tekoče poslovanje se je spet ujelo v tirnice, ki zagotavljajo 160 zaposlenim dovolj dela in zgleden zaslužek. Naša vizija je kajpak tujina, saj je domači trg za Alprem že dolgo pretesen. Zato nas marsikje že poznajo, žal (pre) pogosto tudi težave in grehe (dolgove) zadnjih dveh let (izpod taktirke prejšnjih vodstev), ki se nam Se močno otepajo. Prenekaterega dolžnika smo že poplačali, precej poravnav nas še čaka, ob tem pa seveda prav nič ne zapostavljamo posodobitve in razširitve proizvodnje, ki nam edina zagotavlja uspeh,« zagreto opisuje svoje prve korake po marčevskem prevzemu krmila to-nečega Alprema novi direktor Viljem Urh.
Seveda ne pozabi pristaviti, da so Alprem pred potopom — pravzaprav pred direktorjem, ki je podjetje po znanem Markovičevem scenariju močno zadolžil in bi ga skoraj prodal — rešil zaposleni delavci, ki so direktorja (prav nič preprosto, a vendar uspešno) sami »odstavili«. A se je žal tudi po zamenjavi vodstva agonija le stopnjevala in pripeljala do prvih blokad računov — in »marčevske«, v obdobju dveh let že četrte, menjave v vodstvu. Od slednje gre Alpremu ves čas na bolje, tudi na tujem, kjer so že obnovili tradicionalno sodelovanje z Rusijo in Ukrajino (trenutno delajo na petih različnih delo-viščih), odpirajo se posli na Madžarskem,
v Nemčiji naj bi naslednje leto izvozili za kar dva milijona mark materiala...
Sicer pa bo Alprem kmalu proslavljal pol stoletja dela. V najboljših časih je štel 340 zaposlenih. Razvil se je iz ključavničarske obrti in se posvetil predvsem predelavi aluminijastih profilov za potrebe gradbeništva in notranje opreme. Njihovi aluminijasti fasadni elementi bogate vrsto pomembnih slovenskih stavb (od Slovenijalesa do SCT, Cankarjevega doma in Smelta...), svojo trgovinsko opremo pa (po meri) vgrajujejo v vse vrste trgovin. Z novim vodstvom ta uspešen program v celoti ohranjajo, seveda pa to ne pomeni, da ga ne bodo posodobili in razširili še s kakšnim dodatnim programom, morda v podjetju v mešani lasti... »O tem se še pogovarjamo in dogovarjamo,« preseka pogovor o načrtih širitve proizvodnje Viljem Urh in preskoči na prostorske širitve in selitve.
Te so namreč že dogovorjene in ukrojene — ne le Alpremu, marveč celotnem mestu Kamnik v prid, saj bodo proizvodnjo iz mestnega središča, kamor izdelovanje alumnija-stih oken in fasad prav gotovo ne sodi, v kratkem v celoti preselili na Bakovnik, kjer so pred leti kupili Utokovo proizvodno dvorano in jo predelali v obrat aluminij. Nedavno so tja preselili tudi upravne prostore.
Seveda bodo pred selitvijo morali zgraditi še eno proizvodno dvorano in sicer v velikosti 90 krat 30 metrov in s 3.000 kvadratnimi metri (2.500 proizvodnih) površin. Dvorana naj bi bila končana že februarja, za začetek gradnje pa je že vse pripravljeno. Le še kakšen kredit bi si radi prej zagotovili, saj jih trenutno najbolj tarejo prav »sredstva« — likvidnostna, pa tista za poravnave, poleg tega potrebujejo vse več surovin za vse večja naročila ... »Res, sodelovanje z bankami bi se lahko in se bo moralo zboljšati,« ugotavlja Viljem Urh. Ne nazadnje jim na Alprem res ne bi bilo treba gledati kot na zadolženega bosonogega »berača«, saj se poslovni rezultati strmo vzpenjajo in ima ta »berač« zanesljivo jamstvo — seveda, prostore v središču mesta, ki jih bodo ob primernem kreditu zagotovo bolje prodali kot »na vrat na nos« prvemu ponudniku z gotovino.
Na občini pa je tudi že razgrnjen zazidalni načrt območja Alprem Kamnik, ki ga je pripravil Razvojni zavod Domžale — in je, kot ugotavljajo na ljubljanski Fakutleti za arhitekturo, primerno usklajen s smernicami re-vitalizacijskega načrta starega mestnega jedra Kamnika, ki gaje pripravila ista fakulteta. Prav tako je načrt usklajen tudi s konceptom ureditve območja Utoka, s katerim tvori zaokroženo funkcionalno-oblikovalsko celo-
Viljem Urh se je pred uspešnim prevzemom Alpremovega krmila kalil kot finančni strokovnjak r Vodovodu in kanalizaciji, Avto-tehni in Zavarovalnici Triglav.
to. Območje K-7 Alprem obsega (vključujoč še severni in južni predel z obstoječo stanovanjsko zazidavo in Mesom Kamnik) 3,33 hektara površin v mestnem središču ob reki Kamniški Bistrici. S preselitvijo Alprema (in Utoka) bo tod zaživelo živahno trgovsko in poslovno-storitveno središče, ki s široko paleto možnih dejavnosti omogoča učinkovito revitalizacijo območja, ki je že dolgo pomenilo moteč element trgovskim in turističnim ambicijam starodavnega mesta. Tu bodo seveda zrastle tudi zelenice, prostori za počitek, parkovne ureditve, tlakovana pešpot ob reki, brv, tlakovani bodo tudi notranji trgi... Ne le Alprem, vse mesto pridobiva.
A. P.
Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport v Kamniku
Kamniške osnovne šole so se predstavile
Zamisel o širši predstavitvi dela v posameznih osnovnih šolah je nastala v aktivu ravnateljev kamniških šol z namenom, da zainteresirani javnosti podrobneje predstavimo prizadevanja osnovnošolcev in mentorjev ter vodstev šol za kvalitetnejšo in prijaznejšo osnovno šolo. Ob okrogli mizi pa Kam-ničanom razgrniti skrb za nadaljnji razvoj osnovnih šol na eni strani ter možnosti in pripravljenost kamniške občine za ustrezno materialno osnovo temu razvoju.
V sredo, 24. t. m., je bila ob 11. uri v OŠ 27. julija v Kamniku kratka slovesnost ob odprtju skupne razstave z naslovom OSNOVNE ŠOLE SE PREDSTAVIJO. Goste je pozdravil organizator - vodja aktiva ravnateljev kamniških osnovnih šol g. Kamin. Med gosti so bili g. Lavrinc, kamniški župan, g. Novak, predsednik kamniškega IS, ga. Stankovič, svetovalka Zavoda za šolstvp in šport, ga. Znidar, sekretarka občinskega Sekretariata za družbene dejavnosti, ravnatelji in predvsem učitelji posameznih šol. Svetovalka ZŠ je spregovorila o pomenu in bogatem vzgojno-izobraževalnem delu, ki odseva tudi z omenjene razstave in je lahko v ponos vsem - učencem, učiteljem in staršem. V kulturnem programu so nastopili učenci OS Komenda-Moste, ki so imenitno izvedeni recital poimenovali Tod bodo živeli veseli ljudje, osnovo zanj pa dobili v delu D. Kunaverje-ve Slovenska dežela v pripovedki in podobi.
Gostje so si nato lahko ogledali različno razstavno gradivo posameznih šol, ki je nastajalo znotraj rednega učnega programa, v številnih raziskovalnih in projektnih nalogah, kot sestavina dodatnega programa, nemalokrat samoiniciativno, z veliko mero inovativnosti in ustvarjalnega pristopa tako učencev kot njihovih učiteljev. Skupna ugotovitev večine obiskovalcev je bila, da je en dan razstavljanja odločno premalo za tako raznoliko in pestro
predstavitev. Ni moč na kratko popisati vsega, kar se je dalo ogledati, zato naj naštejem po nekaj predstavljenih tem pri vsaki OŠ: OŠ FRANA ALBREHTA
- Mladi planinci raziskujejo, projektna naloga o lubadarju, Z angleščino v svet, Matematika je lahko privlačna, Merjenje onesnaženosti zraka v Kamniku,
OS     TOMA BREJCA
— Vreme in podnebje, Naš domači kraj, Šmartno z okolico, Društvo mladi gasilec v Tuhinju, predstavitev uspešnih modelarjev, zgodovinarjev.
OS MARIJE VERE - sodelovanje v eksperimentalnem modelu Kaj je ekologija, predstavitev likovne, kiparske, klekljarske dejavnosti, delo ŠŠD
OS STRANJE - predstavitev interdisciplinarnega pristopa k posameznim vsebinam, Zdravilne rastline, Kmetije nekoč in danes, Razvoj gospodarstva v šolskem okolju, Kako naredimo papir. Sodelovali so tudi učenci s skeči v angleškem
jeziku, v živo je potekala glasbena delavnica, OŠ KOMENDA-MOSTE
— Otroški ekslibris skozi čas, Šolsko glasilo Prvo klasje skozi čas, Letna šola v naravi, O škodljivosti kajenja, Teden prometne varnosti, Moj prosti čas,
OŠ 27. JULIJ - iz raznovrstne dejavnosti smo videli izsek iz projekta Ni vode, številne izdelke učencev pri lutkovnem, filmskem, pletarskem krožku, pri tehničnem pouku, v oddelku delovnega usposabljanja in domske vzgoje,
GLASBENA ŠOLA - je predstavila kar vso svojo dejavnost, ki zajema poučevanje instrumentov: klavir, kitaro, trobento, citre, klarinet, flavto, violino, violončelo in harmoniko, ter balet.
Najbrž je odveč povedati, da so bili na vseh vidnih mestih predstavljeni tudi dosežki in uspehi  učencev in učiteljev
— mentorjev s posameznih tekmovalnih področij.
V popoldanskem času se je šolskim delavcem in občinskim
funkcionarjem priključil tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Ogledal si [e omenjeno razstavo vseh OS, obiskal učence in delavce Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku ter se z nekaj zamude udeležil okrogle mize v novi šoli Komenda. Zaradi časovne stiske je tudi odpadel načrtovani ogled nove šolske zgradbe, katere hitra izgradnja naj bi med drugim dokazovala tudi skladno akcijo tako krajevnega kot občinskega obračanja namenskega denarja.
Ministru Gabru sta dobrodošlico izrekla učenec in učenka OŠ Komenda in mu predala spominsko darilo, sliko učenke OŠ Komenda-Moste Branke Lesjak. Ob okrogli mizi pred ne prav številnimi obiskovalci so poleg ministra Gabra sodelovali še g. Novak, predsednik kamniškega IS, ga. Žnidar, in g. Andrejašič kot predstavnika občine, dr. Darko Opara, strokovnjak za vprašanje otrok s posebnimi potrebami, ga. Stankovič, svetovalka ZŠ, vo-
dja aktiva ravnateljev g. Kamin, ter moderator okrogle mize g. Pilej, ravnatelj OŠ Marije Vere.
Po uvodnem pozdravu in nagovoru je kot prvi govornik nastopil minister za šolstvo in šport, g. Gaber, ki je kamniškim šolskim delavcem najprej čestital za to, »kar delate in* danes razstavljate«, ter odgovarjal na vprašanje, kakšne so možnosti prihodnjega sofinanciranja prepotrebnega osnovnošolskega prostora tudi z državnimi sredstvi, seveda posebej v kamniški občini. To vprašanje se je še večkrat in različno - glede na posamezne krajevne potrebe po izgradnji ali dokončanju šole - ponavljalo tudi kasneje skozi dveurno razpravo. Še bolj kot ministru je bilo namenjeno tudi občinskim predstavnikom, posebej predsedniku IS g. Novaku. Ne z enim ne z drugim odgovorom navzoči, v večini spet šolski delavci, nismo mogli biti zadovoljni. Posredi je vse preveč če-jev, ki onemogočajo jasno predstavo o investicijski politiki in financiranju na tem področju: z državnega vidika bodo imela še naprej prednost demografsko ogrožena območja v Sloveniji, pri čemer še vedno obstaja problem v definiranju demografsko ogroženega območja; z občinskega vidika se tako pojmuje Tuhinjska dolina in s tem že dolgo odprto vprašanje izgradnje kompletne osemletke v Šmartnem; z vidika že zgrajenih kamniških osnovnih šol pa se izpostavlja močno prisoten dvoizmenski pouk in nedorečenost izgradnje šole na Duplici in zlasti sedaj ob izgradnji 1. faze OŠ Komenda-Moste. To so še posebej izpostavili prisotni krajani iz šolskega okoliša OŠ Komenda-Moste. Med neznankami je financiranje šolskih investicij tudi zato, ker se nova lokalna samo-
uprava šele pripravlja. Po mnenju šolskega ministra pa prevelika drobitev občin ne bo prinesla koristi za šolstvo. Sedanjim občinam odreja finančno rezino državni zbor preko določenega obsega javne porabe, in po besedah predsednika kamniškega IS ni moč pripraviti proračunskega programa za sprejem v občinski skupščini, dokler ni znanih vseh kriterijev oziroma meril. Te so pripravili le v redkih ministrstvih, med temi je to pravočasno in korektno naredilo Ministrstvo za šolstvo in šport.
V kasnejši razpravi na to temo, v katero so se vključevali tudi drugi sogovorniki, je bilo lahko razbrati, da so potrebe po izgradnji osnovnošolskega prostora v naši občini res velike — po oceni iz občinskega sekretariata za družbene dejavnosti gre za 25 učilnic in celo 3 telovadnice, če želimo zadostiti standardu enoizmenskega pouka za vse učence naše občine in ob tem razvijati tudi kvalitetno športno vzgojo.
Razpravljala so v nadaljevanju izpostavili še vrsto drugih vprašanj: kršenje človekovih oz. otrokovih pravic v šoli, delo inšpekcijske službe za šolsko področje, preprečevanje nasilja med otroki, pomen vzgoje ob izobraževanju, preobsežnost učnih načrtov v OS, novo funkcijo Zavoda za šolstvo, integracijo otrok s posebnimi potrebami. Razpravo je zaključil vodja aktiva ravnateljev z optimistično mislijo, da osnovna šola navkljub pomislekom ni v krizi, in da je za prihodnost kamniških OŠ ključnega pomena odgovoren pristop skupščine občine Kamnik do kratkoročnega in dolgoročnega šolskega programa, pripravljenega na podlagi prioritete in strokovnega pristopa, ki ne bo odvisen od dnevne politike.
MARIJA MOJCA MALEŠ
Goste je na otvoritvi razstave OSNOVNE ŠOLE SE PREDSTAVIJO pozdravil organizator - vodja aktiva ravnateljev kamniških osnovnih šol Anton Kamin. (V. M.) .
Agencija mladih - priložnost za mlade kamniške podjetneže
Člani poletne podjetniške šole mladih so ustanovili agencijo mladih, ki opravlja vse vrste podjetniških poslov.
Sedež agencije je pri Podjetniško informacijskem centru občine Kamnik.
Njen namen je vzpodbuditi podjetniško delovanje in poslovnost mladih Kamničanov, ki preko agencije lahko ponudijo svoje storitve.
Ko si bodo zagotovili dovolj velik obseg stalnih poslov, jim bo PIC pomagal pri ustanovitvi lastnega podjetniškega poslovanja. Mladi kamniški poslovneži, pokažite svojo podjetnost!
SM
Miklavž
na Kamniškem
Prelepi Miklavžev čas jc zopet tu. Otroci nestrpno čakajo na dobrega svetnika. Na Kamniškem so Koordinacija katoliških organizacij (Karitas in Skavti) ter Sekcija za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik oz. posamezni krajevni odbori SKD pripravili vrsto Miklavževih prihodov in obdarovanj.
V večini krajev, ki so navedeni v koledarju turističnih prireditev, bo Miklavž obdaroval otroke od 2. do 10. leta z enotnimi darili, ki jih bo pripravil Karitas. Soprispevki bodo v glavnem 500 SIT. Podrobnosti so v vsakem kraju objavljene
na vabilih in letakih. Seveda bo poskrbljeno tudi za tiste, ki tega prispevka ne bi zmogli oz. imajo v družini več otrok. Za te prosijo pri Karitasu, naj jih pravočasno obvestijo po telefonu 813-907 oziroma 831-172.
Miklavž sc zelo veseli, pridnih otrok, tudi z njim lepo okrašenih izložb po naših krajih je zelo vesel. Najlepši sta gotovo v trgovini Mojca Markct na Medvedovi in svečar-stvu Štele. Upa, da bo v prihodnje takšnih šc več, da se bo tako obudil lep običaj izpred vojne. Pa vsi leno vabljeni k Miklavžu!
MILAN VVINDSCHNURER
Miklavžev vlak - muzejski vlak
Slovenske železnice bodo za otroke kamniške in domžalske občine organizirale Miklavžev vlak. S tem vlakom želijo razveseliti otroke in jih popeljati do Ljubljane.
Vlak bo odpeljal iz Kamnika v soboto, 4. decembra 1993, ob 8.20. Med potjo proti Ljubljani se bo vlak ustavil le še v Domžalah.
Po zagotovilih organizatorja, Slovenskih železnic in postajnega načelnika v Kamniku g.
Ivana Takmadžiča, bo Miklavž med vožnjo otroke razveselil z zanimivim zabavnim programom in jih tudi obdaroval.
Odhod prvega Miklavževega vlaka iz Kamnika bodo pospremili z ognjemetom, ki ga bodo pripravili delavci KIK Kamnik.
Za svečanejše razpoloženje bo poskrbela tudi železniška postaja v Kamniku. Te dni so v čakalnici razstavili maketo železnice s Kamnikom. Je nadvse zanimiva za otroke, pa
tudi za starejše. Pri postavitvi sta sodelovala Dušan in Helena Sterle iz Kamnika, za kar se jima osebje železniške postaje iskreno zahvaljuje. Maketo si bodo obiskovalci ogledovali ves december.
Miklavžev vlak bo iz Ljubljane odpeljal še v Novo mesto, Zidani most in drugam. Potniki za Ljubljano se bodo lahko vrnili v Kamnik z rednim ali izrednim vlakom. Cena prevoza (v obe smeri) je za otroke
900 SIT, za odrasle v spremstvu otrok pa 450 SIT.
Zanimanje za Miklavžev vlak je veliko zlasti med otroki. Organizatorji so prepričani, da bo Miklavžev muzejski vlak polno zaseden. To je enkratna priložnost, da se bodo potniki, predvsem otroci, lahko veselili na vlaku. Hkrati pa je to že priprava na novoletno razpoloženje. Otrokom bomo pač privoščili Miklavža v nekoliko drugačni obliki.      s. SIMŠIČ
Nova božično-novoletna kaseta Tanje Zaje Zupan
Ko pride polnoč
Veseli december v Kamniku
Tanja Zaje Zupan je ena najbolj znanih slovenskih citrark, pa tudi edina, ki je izdala kaseti, na katerih so skladbice le v izvedbi tega nežnega zasanjanega inštrumenta, kakršna je tudi Tanja sama.
Citram se je zapisala že pri desetih letih, kar pa sploh ni bilo težko, saj se pri Zajčevih na Viru z glasbo skoraj vsi ukvarjajo. Citre so postale njene stalne spremljevalke, iz katerih dan za dnem izvablja prijetne zvoke. Skladb, ki jih lahko zaigra nanje, ne šteje več. Če so note, zaigra vsako, na pamet jih je za nekaj ur. Tiste, ki jih ima najraje, je zbrala na kaseti SANJARJENJE, ki je bila ena najbolj prodajanih v zadnjem času.
Ravno dober sprejem prve kasete je Tanjo Zaje Zupan (Nožice, Gostičeva 48. 61235 Radomlje), ki ji ob strani vselej stoji mož Bogdan, vzpodbudil, da je pripravila novo božično-novolet-no kaseto, katere nežne in romantične pesmi bodo polepšale praznične dneve pred koncem letošnjega leta.
Čas praznikov, obdarovanj, pa tudi večerov tihe družinske sreče je pred nami. Dolgi zimski večeri bodo ob zvokih kasete KO PRIDE POLNOČ prijetnejši in krajši. Vaši najdražji in znanci bodo
veseli kasete z božično-novolet-nimi pesmimi, ki bodo prav gotovo našle pot tudi v Vaš dom.
Zvoki pesmi Sveta noč, Silver bells, Blue Christmas, Tiho, tiho sneži, Glej zvezdice božje, Silve-strski poljub, Ave Marija, Rajske strune zadonite in še kakšnih bodo v Vašem domu zazveneli izpod prstov Tanje Zaje Zupan, ki je kaseto posnela v Studiu NAPOLEON v Kamniku in ki jo je založila ARIA Rekord. Kupite pa jo lahko v vseh bolje založenih trgovinah. Naročila zbira tudi založnik MAK TRADE d.o.o., Ljubljana Vošnjakova 5. kot sponzorji pa so zlasti sodelovali trgovina KU KU, Domžale, Neskončni tisk Herle in Kalcer, d.o.o. Mengeš.
»Citre so glasbeni inštrument blizu slovenskemu človeku, so inštrument, ki boža slovensko dušo, in ki pesem naredijo še lepšo, še prijetnejšo,« je prepričana Tanja, ki vsem skupaj želi, da bi Vam tudi njena kaseta KO PRIDE POLNOČ polepšala božič-no-novoletne praznične dni in da bi se Vam uresničilo njeno voščilo, zapisano na ovitku kasete:
Naj vam zadnji decembrski večer odnese vse, kar bi želeli pozabiti, in naj Vam prvo januarsko jutro prinese le dve besedi: Bodite srečni! V. M.
V klubu staršev pri MC Kamnik smo si zamislili letošnji december tako, da bi razveselili čimveč otrok, obenem pa pripomogli k prazničnemu razpoloženju na ulicah Kamnika.
Zato smo povabili v Kamnik vse tri prijazne može: Miklav-ža,_Božička in dedka Mraza.
Že v soboto, 4. 12. pride Miklavž kupovat v kamniške trgovine, na Glavnem trgu pa vam od 10. ure dalje pripravlja stojnico presenečenja. Tudi »pošto« zanj boste lahko še oddali.
Dve nedelji, 19. 12. in 26. 12., pa boste lahko na BOLJŠ-JEM TRGU kupovali in menjavali predmete, primerne za darila. Glavni prodajalci in kupci ste otroci, zato začnite brskati po predalih in pisati seznam obdarovancev.
Od 20. do 25. decembra pa bo po trgovinah in ulicah slišati zvončke Božičkov. Če bomo imeli v Kamniku dovolj snega, nam bodo pomagali pri tekmovanju v oblikovanju snežnih figur.
Ti prijazni možički pridejo tudi na dom. Za obisk se dogovorite po telefonu št. 812-083.
V tednu od 27. do 31.12., ko imajo šolarji počitnice, pa je zadnji čas, da napišemo voščila in okrasimo smrečico. Zato vas vabimo v likovno delavnico, kjer bomo izdelovali čestitke in okraske.
Dedek Mraz pa vas vabi v dedkovo igralnico, kjer se bomo igrali z lego kockami. Obe prireditvi bosta v dvorani nad kavarno Veronika, vstopnina je ena barvica ali rabljena igračka.
Ste že bili kdaj na OTROŠKEM GALA PLESU? Ne?
Letos vas vabimo v dvorano TVD Partizan v Mekinje. Da bo vse skupaj še bolj imenitno, vam poleg plesa pripravljamo tudi lepotilnico in česalnico.
SPROTI vas bomo natančno obveščali o kraju in času dogajanja. Vse skupaj pa vas prisrčno vabimo na vse prireditve!
H. S.
Knjige za šolo na Vinskem vrhu
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KAMNIK INŠPEKTORAT
razpisuje prosto delovno mesto
KOMUNALNO CESTNEGA
IN PROMETNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- strokovni izpit v upravi
- preizkus znanja iz ZUP
Kandidat bo izbran za štiri leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni.
Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik - Kadrovska služba.
Osnovna šola Vinski vrh pri Slivnici, ki je v občini Šmarje pri Jelšah, ima samo 50 učencev v štirih oddelkih.
Po potresu na Kozjanskem leta 1974 je bila zgrajena nova šola, brez telovadnice in brez knjižnice. V učiteljski sobi je ena sama omara, v kateri je približno 150 knjig, predvsem starejših. Novih knjig skoraj ne kupujejo, ker šola za to ne dobiva denarja.
Ravnateljica šole, g. Frida Užmah, je izrazila željo, da bi obogatili izbor čtiva za učence in tudi za občane. Vsake knjige bi bili zelo veseli in zanjo tudi hvaležni. Kraj namreč nima nobene druge knjižnice. Občani Kamnika!
Če imate odvečne knjige, primerne za šolarje, mladino in
tudi za odrasle, jih podarite, saj ta šola nima nobene druge možnosti, da bi do njih prišli.
Hvaležni vam bodo za vsako 'knjigo. Morda bo vaša knjiga edino darilo, ki ga bodo dobili od dedka Mraza. Kamniški občan, ki bo vodil akcijo zbiranja knjig, vas bo obvestil o uspehu akcije in objavil seznam darovalcev.
Knjige izročite na uredništvu Kamniškega občana na občini, soba št. 26, do 15. decembra 1993.
Pobudnik akcije DANIJEL ARTIČEK, dipl. oec.
SERVIS
MENGEŠ
1SP73 84 09
Satelitske
antene
dobavim in
montiram
z garancijo.
Ugodne cene! Tel. 832-153
V PRIČAKOVANJU SV. MIKLAVŽA
ZIMSKI ČAS, JE ČAS, KO Z NESTRPNOSTJO PRIČAKUJEMO SV. MIKLAVŽA. TO JE MOŽ, KI PRIDNE OTROKE OBDARUJE, POREDNE OTROKE PA PREPUSTI SVOJIM SPREMLJEVALCEM - PARKELJNOM, ZATO SE OTROCI TRUDIMO, DA SMO CELO LETO PRIDNI.
KO PRIDE 5. DECEMBER, ZVEČER NASTAVIMO OTROCI POSODE, V KATERE NAM PONOČI SV. MIKLAVŽ PRINESE DAROV. KO SE ZJUTRAJ ZBUDIMO, SMO VSI ZELO VESELI, SAJ SO POSODE POLNE.
KER SE NAM TA ČAS PRIBLIŽUJE, SE GA ZELO VESELIM.
URŠKA ŽNIDARŠIČ 2. A RAZRED OŠ KOMENDA-MOSTE
Koledar turističnih prireditev		
Datum in kraj	Prireditev	Informacije
3.12.1993 ob 16.30 Mojca Markct Medvedova ul.	Miklavž	tel. 831-100
4.12.1993 ob 8.20 odhod na spodnji žel. postaji Kamnik	Na potep z Miklavževim vlakom	Železniška postaja g. Tomažič tel. 813-474
4.12.1993 pričetek ob 9. uri zaključek ob 13. uri	Miklavž nakupuje po kamniških trgovinah. Stojnice presenečenja na Glavnem trgu	Mladinski center tel. 812-083
4.12.1993 od 9.-10. ure Diskont Kočna-Perovo	Brezplačno obdarovanje otrok	Kočna - diskont
4.12.1993 ob 15. uri Kulturni dom Motnik	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
4.12.1993 ob 15. uri Telovadnica OŠ Moste	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
4.12.1993 ob 16. uri Kulturni dom Komenda	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
4.12.1993 ob 16. uri OŠ Krivčevo (za otroke Gozda in Čme)	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
4.12.1993 ob 18. uri Dom upokojencev Kamnik	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 11. uri Nevtje, od OŠ do župnišča	Miklavžev sprevod in Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 14. uri Cerkev na Selah	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 14.30 Cerkev v Tuhinju	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 16. uri začetek pri Metalki, po Šutni, Glavnem trgu, zaključek pri Kino domu ob 17.uri Kino dom Kamnik	Miklavžev sprevod Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 16. uri Kulturni dom Šmarca	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 16.30 Spodnja kapela v Stranjah	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
5.12.1993 ob 17. uri Kulturni dom Šmartno	Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
6.12.1993 ob 17. uri Vranja peč	Miklavžev sprevod Miklavževanje	Koordinacija katoliških organizacij tel. 831-716 tel. 812-208
	IS Občine Kamnik področje za turizem	
95 let mestnega godbenega društva
Letos decembra bo preteklo 95 let od ustanovnega občnega zbora MESTNEGA GODBENEGA DRUŠTVA KAMNIK. Začetki godbene dejavnosti v Kamniku sicer segajo še pred leto 1880. Pred tem pa je v Kamniku delovalo godbeno društvo VE-REINS MUSIK KAPELLE IN STEIN, v katerem so kot godbeniki delovali demobilizirani avstrijski vojaki iz Kamnika in Čehi, ki so po demobilizaciji ostali v Kamniku.
Že v osemdesetih letih se je porodila zahteva zavednih Kam-ničanov, da je treba godbenike - Kamničane odtegniti od nemškega vpliva in jim omogočiti delovanje v okviru slovenskega društva. To je Kamničanom tudi uspelo: godbeniki iz Kamnika in nekateri Čehi so se združili in pričeli delovati v okviru Prostovoljne požarne obrambe Kamnik. Vodenje godbene sekcije je prevzel gospod ALOJZIJ VREMŠAK, član Narodne čitalnice v Kamniku. Razumljivo je, da so godbeniki naprej tesno sodelovali z Gasilskim društvom Kamnik, delili pa so si celo prostore.
Leta 1898 so godbeniki sklicali ustanovni občni zbor in ustanovili samostojno godbeno društvo z imenom MESTNO GODBENO DRUŠTVO KAMNIK. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi PRAVILA DRUŠTVA, ki so v tiskanem izvirniku ohranjena še danes.
Ob ustanovitvi je mestna godba štela 20 aktivnih članov in precejšnje število podpornih ter častnih članov.
Kapelniško  palico je tedaj
prevzel Čeh ANTONIN VANI-ČEK, njegov najožji strokovni sodelavec pa jc bil skladatelj VIKTOR PARMA. Od tistih časov pa do danes je godba doživljala različno uspešna obdobja, ki jim je skupno veliko prizadevanje ljubiteljskih glasbenikov in njihovih vodij za žanrsko zvrst glasbe, ki je imela v kamniškem prostoru vseskozi hvaležne privržence.
Od leta 1987 vodi mestno godbo FRANCI LIPIČNIK - ravnatelj Glasbene šole v Kamniku.
V tem času se je število članov
- godbenikov izredno povečalo, saj danes šteje godba 60 aktivnih članov, od tega jih je več kot dve tretjini še učencev, dijakov in študentov, torej so v njej v glavnem mladi godbeniki, ki nadaljujejo tradicijo starejših vrstnikov.
V letošnjem letu, ki je v znamenju 95-letnice slovenske MESTNE GODBE KAMNIK, je bilo izvedenih preko 20 različnih nastopov. Godbeniki so nastopali na raznih prireditvah in proslavah, imeli so štiri celovečerne koncerte, sodelovali so na raznih paradah - celo v Beljaku, na reviji pihalnih orkestrov Gorenjske ter priredili veliko zabav-no-glasbeno prireditev VESELO V KAMNIK na temo Planinske štorije.
Tudi za leto 1994 načrtujemo dokaj pestro delo. Večje aktivnosti in dela, ki jih načrtujemo za naslednje leto, so:
- nabaviti nove obleke - uniforme za nove godbenike, ter manjkajoča glasbila ter zložljiva notna stojala;
- pripraviti koncertne programe za celovečerne in promenadne
koncerte;
- organizirati in izvesti veliko zabavno-glasbeno prireditev VESELO V KAMNIK - tokrat na temo LOVSKE ŠTORIJE;
- organizirati in sodelovati na srečanju Revija pihalnih orkestrov Gorenjske, ki bo tokrat v Kamniku;
- sodelovati na vseh večjih prireditvah v Kamniku in okolici.
PRAZNIČNI KONCERT, ki ga bomo letos priredili ob 95-letnici MESTNE GODBE KAMNIK, bo v soboto, 11. decembra 1993, v Srednji šoli Rudolfa Maistra, ob 20. uri.
Na koncertu bodo godbeniki Mestne godbe Kamnik pod vodstvom FRANCIJA LIPIČNIKA izvedli naslednji program:
1. Henk   Van Lijnschooten
- CHORAL - FIGURE
2. Bojan Adamič - ZGODBICE V ŠTIRIH DELIH
3. arr. Michael Sweney - MU-SIC OF THE BEATLES - solo Mitja Žinič
4. Glenn Miller - MOON-LIGHT SERENADE
5. Johan de Mey - JAMES BOND 007
6. J. Bettis - ONE MOMENT IN TIME
7. E. Morricone - MOMENT FOR MORRICONE
8. V. Youmans - CARIOCA
9. Franci Lipičnik - VAŠKE KLEPETULJE
Upamo in želimo, da se našega PRAZNIČNEGA KONCERTA ob 95-letnici Mestne godbe iz Kamnika udeležite tudi vi!
Ne bo vam žal!
BOŽO MATIČIČ
Mestna godba Kamnik I. 1911.
Še se čuje Lire zvok
V stoenajsto leto z novim dirigentom
Po tridesetih letih se je v pretekli sezoni od aktivnega vodenja zbora poslovil prof. Samo Vremšak, pevovodja in solist, ki je prvemu slovenskemu pevskemu društvu LIRA vtisnil neizbrisen pečat.
Mnogi ljubitelji zborovske glasbe v Kamniku in drugod po Sloveniji so zato društvu napovedovali slabše čase ali pa že kar prenehanje obstoja.
Res se je v poletnih mesecih zazdelo, da se bo uspešna pot za trenutek ustavila, vendar so odborniki društva ob pomoči takrat že bivšega pevovodje storili korak v pravo smer in
Mestna godba Kamnik, 19. 11. 1993.
vodstvo zbora ponudili Marjanu Ribiču, ki je že trideset let tudi naš pevski tovariš. V zadnjih letih je vodil mengeški zbor LEK, še vedno pa vodi tudi Uršulinski zbor v Ljubljani.
Povedal je, da je ponujeno mesto sprejel zaradi globokega spoštovanja do Lire in njenih pevskih uspehov. Lira nikakor ne sme stagnirati, ampak mora na svoji nadaljnji poti le rasti in nadgrajevati svoje uspehe, zato smo že v letošnji sezoni postavili nekaj ambicioznih ciljev, je še povedal.
Po nekaj letih smo se spet resneje vprašali o pomladitvi svojih vrst, saj po besedah Marjana Ribiča zvok zbora ni optimalen, prav tako kot tudi glasovna zasedba ne. Najbolj škriplje pri baritonih in basih, zato bi pevske osvežitve z lepimi in močnimi glasovi prišle še kako prav. Naj povabim vse, ki radi pojete in ste pripravljeni dvakrat na teden obiskovati pevske vaje, da se v torek ali četrtek nekaj minut pred osmo uro zvečer oglasite v Lirini pevski sobi na Maistrovi ulici. Radi vas bomo sprejeli.
V novi sezoni je nekaj nastopov že za nami, sodelovali pa bomo še na svečani akademiji ob stoletnici Planinskega društva Kamnik, ki bo že peti Li-
tin nastop v počastitev tega pomembnega jubileja za planinsko društvo in mesto Kamnik.
Načrtujemo tudi dva stilna koncerta in sicer prvega z naslovom Fantje na vasi, na drugem pa se bomo sprehodili skozi stoletja s pomočjo sakralne glasbe. Pevci že vadimo oba programa. V prvem prevladujejo narodni motivi, zapeli pa bomo tudi nekaj pesmi, ki so jih iz narodne motivike komponisti preoblikovali v umetniško obliko. Posebno pozornost bomo z izvedbami več njunih skladb izkazali Cirilu Vremšaku in Cirilu Preglu.
Med obema koncertoma bomo sodelovali še na močnem mednarodnem tekmovanju v Riva del Garda ob Gardskem jezeru. Tekmovanje bo potekalo v več kategorijah, Lira pa bo sodelovala v obveznem programu in programu proste izbire narodne motivike. Tekmovanje bo zadnje dni marca, povabilo nanj pa smo prejeli zaradi uspešnega nastopa pred dvemi leti v nemškem Sarbrucknu.
Gotovo to ni vse, kar bomo letos počeli. Pa se pustimo presenetiti, tako kot nas je prijetno presenetil novi pevovodja, ki naše poti ni prekinil in začrtal nove, ampak nadaljuje pot Sama Vremšaka. Za to obema hvala!
MATIC ROMŠAK
Kamničani na razstavi del veterinarjev likovnih ustvarjalcev
Slovenska veterinarska zveza je ob I. slovenskem veterinarskem kongresu, ki je potekal v portoroškem Avditoriju, od 17. do 20. novembra 1993
skih in kiparskih del veterinarjev - likovnikov. Obsežna razstava je bila postavljena v Kristalni dvorani Hotela Palače v Portorožu. To je bila že dru-pripravila tudi razstavo slikar-   ga likovna predstavitev veteri-
Maksim Gaspari: portret Josipa Nikolaja Sadnikarja, 1932, risba
narjev likovnikov, saj je bila že leta 1989 v kamniškem razstavišču Veronika likovna razstava, posvečena stoletnici veterinarske službe na Kamniškem. Portoroška razstava je bila seveda obširnejša, saj je na njej sodelovalo kar 11 razstavljal-cev iz vse Slovenije.
Vse pozornosti je bil vreden tudi kamniški delež na prireditvi, saj so bili na razstavi zastopani kar trije kamniški avtorji. Vse razstavljale« in njihovo delo je predstavil prof. dr. Mirko Juteršek, prav tako po rodu iz Kamnika.
Vsekakor so na razstavi, po likovni kvaliteti, presenečale mladostne oljne študije kamniškega živinozdravnika, zbiratelja, mecena in poznavalca umetnin JOSIPA NIKOLAJA SADNIKARJA, ustanovitelja znamenite Sadnikarjeve muzejske zbirke, ki je v mladosti celo želel študirati slikarstvo, a se je kasneje odločil za študij veterine. Sadnikarjeve slike bi lahko mirno podpisal tudi profesionalni slikar tistega časa, zato naj bo naloga umetnostnozgo-
dovinske stroke, da razišče in ovrednoti njegovo slikarsko delo. Tudi njegov sin DEME-TER SADNIKAR, upokojeni veterinar, je nadaljevalec družinske veterinarske in umetniške tradicije. Predstavil je historične vedutne in panoramske poglede na Kamnik in okolico v oljni tehniki. Še bolje pa mu gre od rok rezbarjenje v oblikah okrasne figuralike. Njegovi angeli, putti in kerubi-ni so lahko tudi nadaljevanje bogate kamniške rezbarske in podobarske tradicije (frančiškanska delavnica, mojster Bergant itd). Zanimiva je ugotovitev, da sta si na Kamniškem živinozdravstvo in umetnost velikokrat podajala roke. Poleg Sadnikarjeve družine velja omeniti še družino Rauter-jevih. Kamniški živinozdravnik Jožo Rauter je bil prav tako ljubitelj starin in umetnin. Njegova hčerka Sonja Rauter-Že-lenko je akademska kiparka, zet Karel Zelenko priznani slikar in grafik, vnuk Rok Zelenko tudi akademski slikar, vnukinji Nina Zelenko in Melanija Rauter-Krajina pa oblikovalki in keramičarki. Tudi spodaj podpisani sem po srednješolski izobrazbi veterinarski tehnik, čeprav sem se kasneje odločil
za študij na likovni akademiji. Na razstavi sem sodeloval z dvema vedutama v olju, dvema primorskima krajinama v akvarelu in z ženskim aktom v oljni tehniki.
JANEZ KEBE je razstavljal klorirane risbe na papirju, ki so nadaljevanje ekspresionističnih tendenc v likovni umetnosti, a so hkrati povsem samosvoje obravnavanje figuralne motivike. Cvetlična tihožitja v akvarelu, dela MOJCE BAHAR-PLESTENJAK, so barvno dovolj bogata in tehnično solidno izpeljana. Živalsko motiviko v neproblematičnem realizmu upodablja JURIJ MUKILE-TIČ. Njegove divje živali so podane predvsem s tonsko barvno lestvico v oljni tehniki. Domače živali, pse in konje, upodablja JANEZ PLESTE-NJAK v tehniki risbe s svinčniki in grafitom. Njegova risba je odločna, vehementna, a tudi zanesljiva in prepričljiva. Povsem samosvoje, prepoznavne in izredno zanimive živalske skulpture BOGOMILA KOT-NJEKA. Avtor ustvarja svoje bizarne živali iz odpadnih kovinskih materialov in iz strojnih delov.
JANEZ ZAJC nadaljuje svoja študijsko poglobljena ti-
hožitja z vsakdanjimi predmeti, ki jih realizira v oljni tehniki. Z enim delom se je predstavil še SLAVKO ŠVENDA, kot gost prireditve pa je razstavljal slikar in grafik LEON ZA-KRAJŠEK, sicer samostojni likovnik. Njegove grafike, predvsem v tehniki sitotiska, se spogledujejo s sodobno grafično produkcijo.
Predstavitev likovnih del veterinarjev, ki so v večini ljubiteljski likovniki, nas je opozorila na nekatere manj znane ustvarjalce, ki pa dosegajo dokaj solidno kvalitetno raven.
Vsa zahvala za pomoč velja Slovenski veterinarski zvezi, sponzorju tovarni Lek in glavnemu organizatorju razstave dr. Metodu Kopitarju.
Dušan Lipovec veterinarski tehnik akademski slikar in likovni kritik
SHARP SERVIS
MENGEŠ
33? 73 84 09
S kolesom po deželah Beneluxa (4)
Ko je naš jekleni konjiček jutro pred odhodom iz Amsterdama vžgal kot iz topa, smo zadovoljne zavrtele kolesa proti Den Haagu. Čeprav je sonce obetalo lep dan, nas je tokrat kmalu pustilo na cedilu. Večino poti, dolge 80 kilometrov, smo premagale v dežju, a neprijetne vožnje je bilo po treh urah konec, saj nam je veter močno pihal v hrbet.
Brez večjih težav smo tokrat našle naš hotel Seindun ob čudoviti peščeni obali na plaži Severnega morja v predmestju Scheve-nigen, ki slovi tudi po znamenitem zdravilišču. Pogled na razburkano morje je veličasten.
Zanimivosti Haaga se ne morejo spogledovati s tistimi v Amsterdamu, čeprav so stare palače, parlament in katedrala lepe.
Turobnost deževnega dne je trajala prav do večera. Potem, ko smo si nekaj malega (s čudnim imenom šmuhu šmuhu) privoščile v egiptovski restavraciji, smo premražene in mokre našle toplo zavetišče - v udobnih posteljah.
Tudi naslednje jutro je bilo naše potovanje puščobno zaradi dežja. Mraz nam je segal do kosti, nebo pa ni obetalo izboljšanja vse do Zoetermeerja, prizorišča svetovne razstave cvetja Flo-riada.
Z eno besedo - veličastno! Čeprav je še vedno deževalo in je padala celo toča, nas to ni več
motilo. Pred najhujšim nalivom smo se zatekle v paviljon, kjer smo občudovale poučne in vzgojne eksponate. Z velikim napisom so nas opozarjali, da človek uničuje Zemljo sam! Velikanski globus je simbolno ležal v človeških rokah in ponazarjal, da je usoda Zemlje izključno v naših rokah. Podrobneje o tem smo se poučile z ogledom filma, ki se je vrtel na tekočem traku. Kako škodljiva je lahko nepravilna kurjava in kako odpadki, a osveščeni z odpadki lahko ravnajo tudi drugače. Lahko se predeljujejo v energijo, ki je koristna, pomembno je le, kakšne vrste odpadki so.
Potem nas je pot ponesla med rože, rožice ... Pravzaprav nas je popeljala, saj smo mednje potovale s »stonogo« - vlakom, na katerem smo uživali vsi enako - otroci in odrasli. Med travnatimi gredicami, posutimi s plavica-mi in makom, ki so povešali mokre glavice. O rožah z vsega sveta ni mogoče pisati, kajti bilo jih je preveč in toliko vrst, da bi potrebovale najmanj teden dni, da bi se vse lahko ogledale in zapomnile. Samo visokih nageljnov je bilo preko štiridest vrst.
A niso bile samo rože vredne našega občudovanja. V življenju še nismo videle takšne zelenjave
V parku znamenitega razstavišča najdejo svoj kotiček tudi poročni parčki
- paradižniki, paprika, jajčevci so bili videti, kot da bi jih pobarval slikar. Velikanski primerki so se vzpenjali po vrvicah prav do stropa.
Zelo zanimiv je bil tudi paviljon suhega cvetja, še posebej pa globus iz suhih rožic, na katerem smo našle tudi deželo, v katero bi rade potovale - Argentino.
Prav imenitna je bila tudi stojnica, kjer so prodajali prave ho-landske cokle. Pred njo so bile na dolgem lesenemu tramu pripete cokle vseh velikosti. Vabljiva ponudba, kateri se nismo mogle upreti: pomeriš, izbereš pravo številko zase in kupiš.
Ko smo se odpravljale z znamenite svetovne razstave, je dež pojenjal, izza oblakov pa je celo pokukalo hladno sonce, ki nas je spremljalo na kratki poti do Rot-terdama.
IVANA SKAMEN (se nadaljuje)
Istrske impresije
Nadaljevanje in konec
Pozneje so mi pripovedovali, kako moram biti zelo pazljiv, da ne bom naredil kakšnega prometnega prekrška, pripravljen pa naj bom tudi na nenadno policijsko kontrolo, kjer me bodo že »našli«. Če že drugega ne, pa zato, ker s seboj nimam vlečne vrvi, ki je na Hrvaškem obvezna.
K sreči te kontrole nisem doživel. Opazil pa sem dva fanta, ki sta od časa do časa pregledovala plažo. Verjetno ne zaradi lepšega, ampak zaradi varnosti in sumljivih oseb.
Malce večja dekleta iz kolonije so vzgojiteljicam pripovedovale, da jih je nadlegoval nek moški in se zanimal, če je kakšna od njih še »prosta«. Lahko kar tako, ali pa je bil to eden od »nepridipravov«, ki stika za naivnimi dekleti.
Sicer pa se vzgojitelji in vzgojiteljice niso posebno naprezali, da bi otroke naučili plavanja in drugih veščin, ampak so se precej posvečali tudi občudovanju in približevanju drug drugemu. Združevali so pač prijetno s koristnim.
Ostudna južnaška kletev
Enkrat pa sem se tudi »spozabil«, ne vem pa, če je kaj zaleglo. Ko sta prišla mimo dva fanta, kakšen tretji razred osnovne šole bi jima prisodil, je eden od njiju tako grdo preklel Boga v jeziku enega od nekdanjih »južnih bratskih narodov«, da tega nisem mogel mirno prenesti. Ustavil sem se in ga pošteno nadrl: »Ti, mule ti, tako majhen, pa že tako grdo preklinjaš! Da te ni sram!« Fanta sta kar odrevenela, ne vem pa, če sta bila kaj »težja v hlačah« oziroma če je kaj izpod njih pricurljalo. Upam, da si bo »krivec« to vsaj zapomnil. Tega, da kdo tako grdo preklinja tisto, kar mi je sveto oziroma da ravna tako nekulturno, res ne morem mirno prenesti. »Mogoče bi moral ravnati drugače, vendar me je grda kletev iz tako mladih ust zares šokirala, pa se nisem mogel obvladati.
Po drugi strani pa človek ne sme pričakovati, da bosta drugačna, če prihajata iz okolja, kjer je vsaka četrta ali peta be-
seda kletvica ali opolzka pripomba. To sem tudi sam doživljal v času služenja v »jugoar-miji«.
Ladje so bile za Barbi »čelade«
Zelo sem bil zadovoljen, ker smo vsi družinski člani preživeli skupaj osem dni in smo kljub vsem majhnim nevšečnostim na morju preživeli lepe trenutke. Barbara je še posebej občudovala ladje. Pravila jim je »čelade«. Čeprav je kar najprej hotela na obalo, je nismo spravili v vodo niti do kolen. Tako jo je bilo strah. Sin Klemen se je še izpopolnil in utrdil v plavanju, saj sva na koncu zmogla cel kilometer prek zaliva. Tudi
Veronika je preplavala vsaj »obveznih« 50 metrov, Marija pa kolikor se ji je zljubilo, čeprav bi lahko glede na svoje sposobnosti zmogla veliko več. Žena Marta pa je imela dovolj dela z usklajevanjem in opravljanjem vsega, kar je potrebno ali kar pritične ženi (lahko pa tudi možu, če je spretnejši in bolj talentiran) na takšnem dopustu, tako da ni imela kaj dosti od užitkov, ki jih ponuja morje.
Srečno doma v Sloveniji!
Domov smo se vrnili prepričani, da je morje res slano, veseli, da se nam po vseh govoricah in pisanju, kaj nas lahko
doleti med dopustom na Hrvaškem, ni pripetilo nič hudega, bolj ali manj opečeni, zadovoljni, da smo se v zalivu kljub neugodnemu vremenu in visokim valovom na drugih delih plaže le naplavali, in končno srečni, da živimo v mirni Sloveniji, ki gre kolikor toliko obetavni prihodnosti naproti. Za Hrvaško tega po vsem, kar smo videli in kar vsak dan slišimo, ne bi mogel reči. Videli in občutili pa smo tudi, da je Istra res v drugi državi in da nekdanja skoraj utopična misel o »slovenskih graničarjih« na Kolpi ali Dragonji ni bila iz trte izvita. Še najprej pa velja: najlepše je doma, kdor ga ima.
JOŽE PAVLIC
Uspešno delo računovodskih delavcev Domžale-Kamnik
Društvo finančno računovodskih delavcev občine Domžale-Kamnik je imelo 29. oktobra svoj 19. občni zbor, kije bil v Kulturnem domu v Mengšu.
Predsednica društva Ivanka Kočar iz podjetja Seme-sadika Mengeš je poročala o vsebinsko bogatem delu, ki ga je opravilo društvo v tej mandatni dobi. Veliko skrb so namenjali izobraževanju članstva. Veliko seminarjev so organizirali sami, pa drugi v sodelovanju z ljubljanskim društvom in z Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Tudi na področju lastninjenja je bilo precej napravljenega, v postopku pa so finančno računovodski standardi.
Drugo področje, ki so mu organi društva namenili vso pozornost, so bile strokovne ekskurzije in družabnost. Pripravljenih in organiziranih je bilo nekaj izletov, ki so bili dobro obiskani. Vsak mesec je bil organiziran posvet o finančnih vprašanjih, o novostih na tem področju in problemih.
Za društvo je problematična tudi povezanost finančnih in računovodskih delavcev v osrednje društvo. Trenutno je včlanjenih 614 ljudi, število pa se vsako leto zmanjšuje. Prednostna naloga društva bo zaustaviti padanje članstva in zagotoviti nove člane. Poleg
teh vprašanj je društvo reševalo še vrsto drugih pomembnih zadev, ki se nanašajo na gospodarjenje, zlasti v zadnjih dveh letih, še posebej po njih dveh letih, še posebej po spremembah, ki so nastale v Sloveniji.
Občnega zbora se je udeležilo veliko število članstva, zlasti članic. V celoti so sprejeli poročilo predsednice, poročilo blagajničarke Bože Možina in poročilo nadzornega odbora. Soglasno so sprejeli tudi spremenjena pravila društva. Programska usmeritev za naslednje obdobje je bila v celoti podprta, tudi ustanovitev sekcije upokojencev, ki jih je 10%.
Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Miha Novak, ki je prisotne pozdravil in društvu zaželel uspešnega dela v prihodnje.
Finančno poslovanje je bilo
uspešno in dokaj pozitivno, zato je društvo lahko v celoti realiziralo vse sprejete obveznosti, ki so bile obsežne in odgovorne.
Dosedanjim vodstvenim organom društva je občni zbor zaradi preteka mandata izglasoval razrešnico in izvolil nove. Za predsednico so soglasno izvolili Emo Štupar iz Menine Kamnik. Nekaterim prizadevnim članom so za dolgoletno delo podelili praktična priznanja.
Po zaključenem občnem zboru je bilo organizirano še predavanje o računovodskih standardih, ki ga je pripravil g. Franc Prodnik iz Zveze rač. fin. in revizorjev Slovenije.
Razprava o mnogih vprašanjih se je nadaljevala še med družabnim srečanjem, ki so se ga skoraj vsi udeležili.
STANE SIMŠIČ
Delovno predsedstvo — predsednica Ivanka Kočar poroča o delu društva.
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (IX.)
Gor
vleče
Bajtarji Male planine so se dogovorili, da se bodo dobivali vsak četrtek v Unionski kleti, zato da bi se dogovorili, če bi ob koncu tedna kdo šel na Planino. Za tiste čase je bilo to zelo važno v zimskem času. Če je bilo veliko snega, bi se človek sam s težavo pretil čez sv. Primoža in Sušave na Planino, in tudi zelo nevarno ozir. tvegano bi bilo.
Vsaj dva, trije ali štirje so se dogovorili in si složno utirali pot navzgor. Imeli so tudi seznam vseh najemnikov koč in so prispevali članarino. Pravilnik o članstvu in načinu upravljanja je bil kratek. Najvažnejši člen iz tega Pravilnika je bil: če bi kdo preplačal najemnino za kočo pri kmetu, bi mu ob vsakem prihodu na Planino zamašili dimnik z mahom ali s senom. Po pripovedovanju je bil ta način »prepričevanja« zelo uspešen.
Najemniki koč na Mali planini so bili pretežno iz vodilnih slojev, npr. direktorji in obrtniki ter v podobnih funkcijah zaposleni ljudje, Nekateri so bili rahlo zaverovani vase in nedostopni. A vsemu navkljub je bilo družabno življenje na Mali planini zelo prijetno. No, človek se je moral prilagoditi tej družbi in bilo je zelo lepo.
Kakor da bi jih pobrala slana, so zginjali bajtarji z Male planine. Nekaj jih je še ostalo, a »z glavnino« je odšlo tudi županstvo, Najdlje je bil na Mali planini od starih bajtarjev Maks Skočir z ženo Zvonko v Žagarski koči. Maks je bil bajtar že pred vojno.
Nastal je kratek predah v naseljevanju planinskih koč. Prišli so novi, delovni in veseli ljubitelji narave. Nadaljujejo tradicijo bajtarstva s prijatelji z Gojške in Velike planine.
Na Gojški planini - Stovniški stan - sta bila bajtarja Janez Sadjak in Jože Kuralt 1952. leta v Jankovi koči, ki sta jo poimenovala »Pri makarončkih«. Nato pa jih je bilo vedno več, včasih pa tudi kdo manj kakor na drugih planinah.
Potem sta prišla na Dovjo raven - Gojška planina - predvojna bajtarja Vlasto Kopač in Marjan Vesenjak, za njima pa njihovi hribovski in plezalski tovariši.
Krčmar iz Volčjega potoka (Jankov iz Stolnika) si je na črno postavil pastirsko kočo na Dovji ravni. Občina mu je izdala odločbo o rušenju koče, vendar ni našla tistega, ki bi mu kočo porušil, sam pa je seveda tudi ni hotel. Tako ta koča stoji še danes.
Jeseni leta 1946 je bilo na Veliki planini nastanjenih od 10 - 15 koč. Življenje bajtarjev ni bilo povezano. Razdeljeni so bili v tri skupine: najmlajši do 20 let, malo starejši in še starejši. Kakšnih posebnih stikov med temi skupinami ni bilo, vendar so se dostojanstveno ali pokroviteljsko obnašali drug do drugega — starosti primerno. Mlajši so bili srboriti, kopali so se v lokvah. V srednji skupine so se zaljubljeno gledali in objemali, starejši pa so trezno gledali na življenje in uživali, kar jim je le-to nudilo.
Po vojni leta 1946 je na Veliki planini v Špančevi koži županoval mizar Janez Umek z Viča. Nato je bila županja Mara Trnovec iz Ljubljane. Naslednje leto je županoval Mirko Demšar, tapetnik iz Ljubljane, v Mešetovi koči.
Prihajali so novi najemniki pastirskih koč. Družabnosti in prijateljevanja je bilo vedno več.
Kočo si je po svojih finančnih zmogljivostih urejal vsak sam. Tudi fizične zmogljivosti je moral imeti vsak novi bajtar, saj je bilo treba gor znositi ves material. Za prevoz največkrat ni bilo denarja, pa tudi s konjsko vprego je bilo moč pripeljati na Planino le okoli 200 kg tovora.
V teh časih so bili konji in voz edino prevozno sredstvo na Planini. Torej si je bajtar s pridnostjo in skromnostjo urejal kočico za čez zimo, da bi tam v prelepi naravi s prijatelji preživljal proste dni.
Na Veliki planini je županoval Miha Habjan - Mihol iz Loke pri Mengšu od 1950-1954. leta. Od 1955-1959. leta ni bilo župana na Veliki planini. Prav v tistem obdobju od 1952 do 1962. leta, ko je bilo bajtarstvo na Mali planini na višku svojega družabnega življenja, je na Veliki planini vladalo zatišje. Bajtarji so sicer bili, hodili so na Planino, se smučali in se držali v zaprtih družbah.
Zabavno je bilo, kadar je prišel na Planino čisto »frišen turist« in so ga krstili. Krst so opravili po stari planinski šegi. Krščenec je dobil potrdilo o uspešno opravljenem obredu. Morda je bilo za tako razpoloženje med bajtarji krivo tudi to, da so v tem času na Mali planini dogradili planinske domove. Pot je bila še vedno najkrajša in najboljša s Stahovice ali iz Smrečja. Počitek na Mali planini se je zelo prilegel.
Včasih so turisti z Velike planine posedeli malo dlje in se šele nato odpravili proti Veliki planini. In ko so si opomogli od »mačka«, odšli hitro v dolino. Da, takrat še ni bilo prostih sobot.
Tudi na Veliki planini moramo zopet imeti župana. Tako so se odločili nekateri bajtarji za novo leto 1961. Za župana so določili Štefana. Tedaj je bila navada, da so župana kar določili po vnaprejšnjih dogovorih nekateri vplivni oziroma starejši bajtarji.
Z novim županstvom, ki so ga predstavljali: Štefan kot župan, Herman kot župnik in Oblak kot kulturnik, se je pričelo živahnejše in zabavnejše obdobje bajtarstva na Veliki planini. Ti trije fantje so se trudili po svojih zmožnostih in močeh, da bi zabavnejši del časa, ki ga preživijo bajtarji na Planini, bil res zabaven. Skromen začetek, a malo več živahnosti in stikov med bajtarji je le bilo.
NACE NOVAK (Nadaljevanje v prihodnji it.)
Kolesar Jože Lindič
Trdozivost in vztrajnost
Mnogi ljudje živijo skromno in tiho. V življenju marsikdaj dosegajo zanimive uspehe na različnih področjih, javnost pa s tem ni niti seznanjena. Prav je, da take posameznike predstavimo širši javnosti in spregovorimo o njih. Med take skromne ljudi sodi tudi Jože
Lindič iz Kamnika. Stanuje v Mlakarjevi ulici, po poklicu je avtoklepar in zaposlen v Av-tomontaži v Ljubljani, sicer pa je kolesarjenju predan z vsem srcem. V Kamniku živi od svojega rojstva, 9. 4. 1951. leta. Končal je osnovno šolo in potem še poklicno. S kolesar-
Tenis
Stranje 93
V teniški sezoni 1993 se je g. FRANC KOŠIR, lastnik firme GOLDI-SANSON d.o.o., odločil, da kot pokrovitelj organizira teniške turnirje posameznikov in dvojic na teniških igriščih v Stranjah.
Pravico do nastopa so imeli tekmovalci oziroma uporabniki teniških igrišč pri osnovni šoli Stranje. Ob tem naj omenimo, da je osnovna šola Stranje omogočila brezplačno uporabo teniških igrišč. Na petih turnirjih posamezno je sodelovalo 40 tekmovalcev, medtem ko je na štirih turnirjih dvojic nastopilo 15 dvojic.
Pokrovitelj je za vsak turnir prispeval po eno nagrado, za prve tri nastopajoče pa poleg praktičnih nagrad tudi lične pokale. Med ostale tekmovalce pa so ob zaključku tekmovanja na pikniku izžrebali večje število praktičnih nagrad, ki so jih prispevali: Goldi-Sanson, CIT, Pizza hitra Melita, Pizzerija Napoli, Framat, Bistro Rožle, Pne-umatic center Sitar, Mizar-
stvo Marjan, Urko, Okrepčevalnica Bac, Slovenijašport, Kemostik, Knjigarna Pika, Market Stranje, Avtoprevoz-ništvo Pavle Vidmar, Vita Fit, Pizzerija Jurček, Jamb d.o.o., Ljubljanska banka in še drugi.
Rezultati: KONČNA RAZVRSTITEV PRVIH 5 POSAMEZNO
1. Plevel Dušan
2. Sitar Franc
3. Žagar Dušan
4. Berlec Janez
5. Ribič Bert
95 točk 68 točk 57 točk 52 točk 40 točk
KONČNA RAZVRSTITEV PRVIH 5 DVOJIC
1. Poljanšek J. - Kemprl B.
77 točk
2. Žagar D. - UdovčP.
65 točk
3. Komatar T. — Omovšek A. 40 točk
4. Plevel D. - Korošec M.
33 točk
5. Sitar F. - Košir F. 28 točk
TJAŠA
stvom se je začel ukvarjati leta 1983, kar je precej pozno. Je član kolesarskega društva Kamnik in redno sodeluje na kolesarskih prireditvah in tekmovanjih. Skoraj ni akcije, kjer ga ne bi srečali. Udeležuje se maratonskih in drugih tekmovanj. Redno nastopa na tekmah - na Černivec. Najdaljša letošnja tekma je bil maraton v Mariboru. Večkrat je bil tudi na maratonu Franja in na številnih drugih.
Samo v letošnjem letu je sodeloval na mnogih tekmah na kronometer: v Hrastnici v je osvojil 2. mesto, na Alpini-Žiri je dosegel 4. mesto, na Raki-tovcu je osvojil 2. mesto. Udeležil se je tekme na Stari vrh nad škofjo Loko in osvojil 1. mesto, enak uspeh je dosegel tudi pred dvema letoma na istem tekmovanju. Sodeloval je na tekmi čez Vršič in prav tako osvojil 1. mesto. Tekmuje v kategoriji nad 40 let.
Svoje moči in sposobnosti preizkuša tudi na mednarodnih tekmovanjih. V močni mednarodni konkurenci (20 Slovencev, pa tudi tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Italije in Češke) se je udeležil tekmovanja na Grossglockner in osvojil odlično 2. mesto. Za ta uspeh je prejel izredno lep pokal. Enak uspeh je na takem tekmovanje dosegel tudi v lanskem letu.
V tekmi na Lisci je dosegel 4. mesto (v kategoriji nad 30 let), na Črnivcu je osvojil 2. mesto. Lansko leto je bil prvi na Lokvah. Še bi lahko naštevali, pa je že tega kar dovolj. Številni pokali in priznanja to najbolj zgovorno potrjujejo in ga hkrati vzpodbujajo. Ne so-
deluje samo na tekmovanjih, ampak se udeležuje tudi večdnevnih treningov. Tako je bil v Avstriji, v Dolimitih v Italiji, odpeljal se je na najdaljšo turnejo proti .Grossglocknerju. Kolesarjenje, kot pravi, mu je priraslo k srcu, zato se mu je v celoti predal. Z drugimi športi se ne ukvarja tako intenzivno, ker mu kolesarjenje vzame skoraj ves prosti čas. Včasih zaide v planine, pa še takrat, če je le mogoče s kolesom v dolini pričaka svojo ženo Sašo, ki izredno rada hodi v gore. Mama Mihela gre rada na pohode, pa tudi višje se je že podala, sinova pa se ukvarjata s hojo, tekom, košarko in drugim. Čela družina jc športno usmerjena.
Veliko vzpodbude in opore za kolesarski šport najde med svojimi prijatelji in znanci. Za doseganje vidnejših uspehov je potrebno veliko vaje in treningov. Dvakrat ali trikrat tedensko ga srečamo na treningih, ob vikendih pa na različnih tekmovanjih. Zadovoljen je, ker
Jože Lindič s svojim konjičkom
ga pri tem športu zaposlitev ne ovira, saj ga goji v popoldanskem času. Letos je prevozil že več kot 6000 km. S tem športom, zatrjuje, bo še nadaljeval, ne samo zaradi uspehov, ampak predvsem zaradi notranje nuje in želje, da bi se čim več gibal v naravi.
Kolesarsko pot je pričel z navadnim   Rogovim kolesom.
Brez sodobnega kolesa danes ni mogoče dosegati pomembnejših rezultatov, zato si je kupil pravo dirkalno kolo. Ž njim je zadovoljen.
Tak je naš kolesar Jože Lindič. Tih in skromen, toda trdoživ in vztrajen, to pa je dobra osebna izkaznica za pravega športnika.
STANE SIMŠIČ
Športni uspehi upokojencev
Upokojenci kamniške občine so zelo aktivni in prizadevni. Ob zaključku športno-izlet-niške sezone je že mogoče oceniti dosežke. Med letom so upokojenci organizirali nešteto različnih in zanimivih aktivnosti. Med te je mogoče prišteti športno-rekreativno področje. Po podatkih društev upokojencev (Kamnik, Komenda, Motnik-Špitalič) je letos zelo opazen razvoj kolesarjenja, ki vsako leto številčno narašča. Pla-ninarjenje in pohodništvo se je močno razvilo in po obsegu močno prekaša pretekla leta. Enako velja za izletništvo, ki se prav tako krepi, zlasti zato, ker so organizirali več novih smeri.
Športi kot so kegljanje, balinanje in podobne aktivnosti, ki
so zlasti razvite v poletnih mesecih, so upokojencem prinesli več pomembnih uspehov in zmag. Posamezniki in društvene ekipe so merile moči z drugimi društvi, pri tem pa dosegli lepe rezultate.
Kamniški upokojenci so se udeležili regijskega tekmovanja v Ljubljani in dosegli naslednje uspehe:
— v balinanju je ženska ekipa osvojila I. mesto,
— v streljanju z zračno puško je moška ekipa prav tako osvojila I. mesto,
— v kegljanju je moška ekipa dosegla 3. mesto,
— moška ekipa šahistov pa 4. mesto. Na tem tekmovanju so Kamničani dobili kar 3 pokale.
Na republiškem tekmovanju v kegljanju 9. 10. 1993, ki je bilo v Celju in neposredno za regijskim tekmovanjem, sta obe kamniški ekipi, tako ženska kot moška, v veliki konkurenci upokojencev iz cele Slovenije osvojili odlično 2. mesto član DU Kamnik Rudi Vidic pa je osvojil naslov državnega prvaka.
To je le nekaj vidnejših uspehov naših upokojencev. Le redka so društva, ki se lahko pohvalijo s takimi rezultati. Hkrati -pa to pomeni odgovornost, da ne bi v prihodnjem letu nazadovali. Upajo, da je osnova dovolj trdna in se zato nadejajo še boljših dosežkov.
STANE SIMŠIČ
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
V tej rubriki bomo objavljali največ 2 tipkani strani (60 vrstic) dolga pisma. Nepodpisanih pisem ne bomo objavljali.
Objavljenih pisem ne honoriramo.
Urednik
Eta odgovarja stanovalcem Kajuhove ulice
V pismu Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik, ki je bilo objavljeno v prejšnji, 20. št. Kamniškega občana, stanovalci Kajuhove 1, 3, 5, 7, 9 in 10 navajajo, da je Etin skladiščno-trgovinski objekt črna gradnja.
Kamniški javnosti Eta namenja pojasnilo, da ta trditev nc drži, ker ima Eta za omenjena objekta gradbeno in uporabno dovoljenje. V dokaz so na uredništvo Kamniškega občana poslali fotokopije teh dokumentov:
-r odločbo (dovoljenje) o uporabi regalnega skladišča gotovih izdelkov, ki stoji na parcelni št. 289, je izdala Skupščina občine Kamnik - Oddelek za gospodarstvo in finance 4. 8. 1978;
- odločbo (dovoljenje) Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik z dne 12. 6. 1991 o uporabi industrijske trgovine na parcelni št. 1712, za kar ima Eta tudi urejeno tehnično dokumentacijo in gradbeno dovoljenje št. 351-40/91-5/22 do 4. 4. 1991.
V. M.
Javno pismo poslancu v državnem zboru g. Maksimiljanu Lavrincu
To, kar Vam bom napisal, ni provokacija, ampak je pisanje občana, ki je obstal pred birokratskim zidom, katerega okna in vrata ste zazidali tudi Vi s podporo svoji stranki, stranki, kije na oblasti, torej stranki, ki nosi tudi odgovornost za napake vlade.
Za kaj gre?
Cisto preprosto: gre za problem ocenjevanja kmetovega dohodka - osebnega dohodka, ki ga finančne oblasti dobijo tako, da katastrski dohodek od kmetije in gozda pomnožijo z 22. Tako nastanejo božanski dohodki (ponekod večji od poslanskih) — čisti posmeh revščini na nekaterih kmetijah; s tem izračunom postanejo vsi kmečki otroci neupravičeni do štipendij - med njimi sta tudi moja dva.
No, tu sem se spomnil na Vas, na Vašo enkratno sliko z dojenčkom v naročju. Upam, da je bilo sporočilo s tega predvolilnega plakata iskreno zavzemanje za srečno otroštvo vseh otrok, upam, da tudi kmečkih. Upam in Vas o tem sprašujem. Sprašujem Vas, kaj ste kot poslanec napravili v prid reševanja tega problema in kaj še nameravate storiti. Sprašujem Vas tudi, kaj ste napravili za reševanje posledic letošnje katastrofalne suše in kaj še nameravate storiti. Ali ne mislite, da je prikaz kakršnega koli dohodka na kmetiji ob polovičnem izpadu pridelka zaradi suše navadno posmehovanje nemočnemu?
Sprašujem Vas. ali se zavedate, da vaša stranka LDS
vodi za slovenskega kmeta pogubno politiko, ki bo narod in državo udarila prej ali slej. Ker Vas poznam kot politika, ki jc vsaj pred nami kmeti vedno zagovarjali kmetijstvo. Vas sprašujem, ali ga zagovrjate tudi v stranki in v parlamentu in kakšne uspehe imate.
Ne izgovarjajte se, naj o teh stvareh vprašamo Kmečko zvezo; vaša stranka in vladajoča koalicija se je s kmeti in njihovo Kmečko zvezo pripravljena pogovarjati samo tako, kakor smo sc pogovarjali letos poleti, ko smo s kmečkim uporom spravili državo na rob infakta.
Prosim Vas za jasne odgovore, razumljive vsakemu bralcu, ne zavite v diplomastko leporečje.
ANTON HOČEVAR, kmet
Odgovor na pismo g. Hočevarja
Hote ali nc, g. Hočevar, večina vaših vprašanj in trditev je takšna, da ni mogoče spregledati njihove politične obarvanosti. Poleg tega pa se je pri odgovorih na tako zastavljena vprašanja težko izogniti samohvali. *
Najprej vam moram reči, da ne razumem vaše zamere, ker podpiram politiko svoje stranke. Zdi se mi, da to ljudje običajno počno. Razumem vašo jezo ob zavrnitvi prošenj za štipendije vašima in drugim kmečkim otrokom zaradi preseganja prihodkov na člana družine. Ker kmetom ni mogoče ugotavljati dejanskega dohodka, se jim ta ugotavlja administrativno, to je kot katastrski dohodek. Takšno določanje pa je lahko blizu ali daleč od dejanskega. Zaradi spremenjenega faktorja in pomislekov o nekaterih drugih elementih za izračun bom, tudi po zaslugi vašega opozorila, dal vladi pobudo, da ponovno prouči postopek določanja katastrskega dohodka. Slabost sc zlasti izrazito pokaže pri vodenju drugih postopkov, na primer pri dodeljevanju štipendij. Letos pa jc bila ta razlika še bolj očitna, saj so bili mnogi kmetje prizadeti zaradi suše.
Po prejemu vašega pisma sem se najprej pozanimal, kako so to reševali v Kamniku in ugotovil, da so izpad dohodka zaradi suše upoštevali v pritožbenih postopkih. Ker smo v Državnem zboru ravno v tem času obravnavali tudi Zakon o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 1993, je bil, na predlog poslancev LDS in SKD, sprejet sklep, ki nalaga revizijo vseh postopkov dodeljevanja štipendij, pri katerih je bil kot osnova uporabljen katastrski dohodek.
No, sedaj še nekaj o floskuli, da LDS vodi za slovenskega kmeta pogubno politiko in oni drugi, da sc vlada s kmeti pogovarja lc takrat, kadar jc v to prisiljena. Večkrat jo slišim tudi od predsednika vaše stranke, g. Marjana Podobnika. Za LDS si upam trditi, da si v kmetijstvu prizadeva za dva temeljna cilja. Prvi je stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. Drugi pa je ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo. Prepričan sem, da bosta tudi v politiki, tako kot sta to v nacionalnem programu, oba cilja dobro prepoznavna, saj je sodelovanje Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, ki ga vodi moj strankarski kolega mag. Jože Protner, in Ministrstva za kmetijstvo dobro.
Tako vam, kot vsem drugim, ki bi želeli v prihodnje vprašati, kaj sem v tem primeru, ali kaj bom v podobnih primerih jaz osebno storil, pa želim povedati naslednje. Državni zbor je zgolj ena veja oblasti, tako piše v ustavi.
V Državnem zboru pa sem le eden od devetdesetih. Zato s svojimi najboljšimi močmi skušam prispevati predvsem na področjih, ki jih obravnavajo delovna telesa, katerih član sem. To so Odbor za notranjo politiko in pravosodje in Komisija za raziskavo povojnih pobojev. Na ostalih področjih se ravnam po priporočilih strankarskih kolegov, ki sodelujejo v teh delovnih telesih.
Reči moram, da sem kljub slabostim, ki jih prinaša velika koalicija v smislu uveljavljanja različnih interesov, vesel, da je do nje prišlo, saj jc nedvomno stabilizator sicer zelo razburkanega, heterogenega in na trenutke tudi zastrupljenega političnega življenja v naši državi.
In zakaj sem to zadnje zapisal?
Zato, ker tako iz vaših besed, kot tudi iz besed vaših strankarskih kolegov mnogokrat v ospredje sili misel, da sedanja koalicija zaradi heterogenosti interesov ni sposobna konsistentnega uravnavanja posameznih področij. Jaz pa sem prepričan, da bo veliko bolje, če sc kakšna zadeva reši kak dan kasneje, vendar v zadovoljstvo večjega števila ljudi.
MAKS LAVRINC
Neprimeren delovni čas knjižnice in čitalnice
Številne so pritožbe občanov in podjetnikov na delovni čas knjižnice, še posebno pa čitalnice, ki ni prilagojen sedanjim delovnim pogojem uporabnikov, temveč le zaposlenim v tej ustanovi. Današnji delovni človek ima največ časa prav v soboto in nedeljo.
Zato predlagamo, da se takoj prilagodite zahtevam uporabnikov in spremenite delovni čas.
Čitalnica naj bo odprta vse dni v tednu (sobota in nedelja, vsaj ena izmena), knjižnica pa tudi v soboto vsaj dopoldne. Tako delujejo podobne ustanove po vsej Evropi, pa tudi že pri nas. Ker sedanje delovanje ne upravičuje visoke investicije in stroškov davkoplačevalcev, ki znašajo preko 20 mio tolarjev, bomo v primeru, če pobuda ne bo upoštevana, to zahtevali javno preko Izvršnega sveta in skupščine, ker programski svet na naš predlog sploh ni odgovoril.
- SM -
Kamniška poslovna nemorala
V času Dnevov narodnih noš v Kamniku smo v petek in soboto, 10. in 11. 9. 1993, pozno zvečer s skupino tujih predstavnikov obiskali »prizorišče« - kamniške ulice in trge. Rezultat: več kot 100 mladoletnih, popolnoma pijanih oseb ter nekaj 10 odraslih! Ob tem sta Turistično društvo Kamnik in Organizacijski odbor povzročila po prvem poročilu Izvršnega sveta več kot 2,5 mio tolarjev, po ukrepih in zahtevi Izvršnega sveta pa v drugem poročilu nekaj nad 0,5 mio tolarjev izgube. Kamniški gostinci niso uspeli organizirati nobene prehrane na osrednjem trgu, temveč le lahko, dobičkanosno prodajo žganih, alkoholnih in nealkoholnih pijač z zgornjim rezultatom. Ob tem so organizatorji porabili zase in svoje partnerje za pogostitve 583.000,00 SIT, za zabavo 879.000.00 SIT, za kar niso imeli pokritja v prihodkih. Iz poročila Izvršnega sveta pri prihodkih, kjer so bile organizatorjem očitno osnoven motiv celotne prireditve stojnice, pa ni ustrezne dokumentacije o delu prihodkov, šest stojnic so prodali brez pogodb, za 16 stojnic pa v pogodbah ni zneskov! Pet stojnic so kljub prepovedi postavili na Glavni trg pod »posebnimi« prodajnimi pogoji, ki jih ne morejo pojasniti.
Gre za očitno gospodarsko kriminalno obarvano poslovanje. Zato bomo proti organizatorjem podali kazenske ovadbe, ker tega niso storile ustrezne službe po svoji službeni dolžnosti. Ostaja pa sramota zaradi točenja žganih in alkoholnih pijač mladoletnikom in pijanim osebam in sicer na plečih organizatorjev in gostincev, pa tudi uradnih oseb (Inšpekcijske službe. Postaja milice). Ob tem nekateri lokali, bifeji in kavarne javno, stalno in očitno kršijo zakon, ko točijo alkoholne pijače mladoletnikom in v jutranjem času zastrupljajo delavce. Občinske, državne službe so ne samo neučinkovite, temveč to javno tolerirajo. Povsem enak jc položaj pri trgovcih, kjer nekateri kršijo osnovne pogoje poslovanja, pri tem pa so kamniške inšpekcijske službe povsem neučinkovite. Zato bomo v bodoče prodajali direktne kazenske ovadbe proti kršilcem, ne samo zaradi kršenja moralnih, temveč tudi gospodarsko poslovnih pravil. Zal pa strankarski veljaki na teh položajih trenutno dovoljujejo tudi javno kršenje odlokov, sklepov in celo zakonov brez posledic in odgovornosti, npr. direktor SKD. Ali lahko tudi zastrupljajo in korumpirajo celotno družbo, pa naj odgovori javnost.
MARIJAN ŠTELE Član IS za področje podjetništva, obrti in turizma
Kotna, Titan, Stol - Ne boste nas uničili
Naslov sem si sposodil iz pisma, ki je pred časom krožilo po nekaterih kamniških tovarnah in je imelo namen dokazati, da skupina ljudi iz nekaterih strank in sindikata NEODVISNOST KSS hoče zrušiti dobro stoječa kamniška podjetja.
Podoben namen so imeli tudi nekateri gospodje v KOČNI, ko so preko CATV Impulza konec letošnjega avgusta grmeli v en glas, kako hoče peščica zafrkantov in sindikat KNSS odstraniti njihovega »poštenega in pridnega« g. Jožeta Kopušarja.
Omenjene misli pa najbrž izvirajo z istega mesta, če ne fizično, pa ideološko zagotovo, kot »Odprto pismo javnosti« OD LDS KAMNIK, poslano v javnost v letošnjem juliju. Ko sem bral pismo, sem se nehote spomnil na lanske volitve, katerih obletnica jc te dni, in na predvolilno parolo LDS, gotovo sc je še spominjate, »Ne levo ne desno, na bolje«.
Ampak za koga? Če sodim po omenjenem pismu, bi rekel, da to velja samo za LDS, seveda predvsem tisto »na bolje«. Samo po sebi se ponuja razmišljanje, da očitno samo LDS ve, kaj je »resnica« in kaj ne, kdo je pošten in kdo lopov. V pismu jc navedeno, da neki skrivači podirajo kamniška podjetja. Ni jasno, na koga ste mislili. Na ANTONA PENGOVA, potem ko so ga nagnali iz TITANA in je verjetno zaradi nečednosti v TITANU izgubil službo tudi na ministrstvu. Na TITANU konkurenčno firmo TIKOM in na vseh dvajset ali enaindvajset družbenikov TIKOMA, verjetno niste mislili, saj je eden vaših vplivnih članov tudi družbenik TIKOMA.
Zares, »začel se je boj za lastninjenje, vendar ne tako, kot je predvideno po zakonu,« ugotavljate v svojem »Odprtem pismu javnosti«, spoštovani LDS-ovei. Ne ve se samo, kateri zakon ste imeli v mislih, morda vaš, strankarski. Gotovo niste mislili na prave zakone, saj verjetno ne bi spregledali, da se v KOČNI dogajajo nezakonitosti, ki bi jo lahko podprle.
Lokostrelstvo
Kamničani tretjič osvojili pokal
Lokostrelska zveza Slovenije vsako leto organizira tekmovanja za SLOVENSKI POKAL, in sicer z namenom čim več popularizacije tega športa in ne nazadnje za spodbujanje tekmovalnega duha med strelci. Tekmujejo v vseh lokostrelskih disciplinah, te pa so: indoor (v dvorani), arrowhead (v gozdu in na polju), 900 krogov in fita (na stadionih). V konkurenci 22 slovenskih klubov je z veliko prednostjo že tretjič zapored zmagal LK Kamnik z 2287 krogi pred LK Ankaran s 1578 krogi in LK Šenčur s 1145 krogi.
LK Kamnik si je v pretekli sezoni zastavil več ciljev, ki mu jih je uspelo kljub pomanjkanju finančnih sredstev skoraj povsem uresničiti. Prizadeval si je za vzgojo mladih tekmovalcev, tako v klubu kot v krožkih na osnovnih šolah, saj se zaveda, da klub kot tak nima prihodnosti brez podmladka. Iz tako široke populacije mladih tekmovalcev pa vseskozi vzgajajo tudi lokostrelce, ki so in bodo na-
Del kamniške lokostrelske ekipe.
stopali kot vrhunski športniki. Prvi rezultati pravilne odločitve klubskega vodstva se po nekajletnem neutrudnem delu že
SK Kamnik
Sekcija strokovnih kadrov
organizira
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
v avli Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik v soboto, 11. decembra, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 12. decembra, od 9. do 13. ure.
Na sejmu bo organizirano strokovno svetovanje pri prodaji in nakupu smučarske opreme, SKI servis, smučarski filmi, okrepčevalnica in zimska turistična ponudba   (smučarske   vozovnice, aranžmaji,
12,6,1 • • Vstop je prost!
kažejo, ne samo z osvojeno nagrado slovenskega pokala, temveč tudi z uvistitvijo naših lokostrelcev med najboljše na državnem prvenstvu ter z nastopom najboljših na mednarodnih tekmovanjih za grand prix, evropskem in svetovnem prvenstvu.
Za vse dosedanje uspehe in obetavno prihodnost se moramo zahvaliti celotnemu vodstvu kluba in mladim tekmovalcem, ki so se odločili postaviti lokostrelstvo pred svoje individualne interese; poleg šole in treningov jim res ne ostane veliko prostega časa za druge dejavnosti. Ekipo, ki lahko doseže visoke rezultate, sestavljajo: Danjela Flerin, Polona La-nišek, Tamara Scheikha, Špela Grkman, Jelka Povše, Matej Krumpestar,   Primož Flerin,
Grega Končan, Jure Končan, Sandi Scheikha, Mitja Podgoršek, Tomaž Štupar, Jernej Lenarčič, Matic Gorjup, Andrej Petek, Andrej Žibert, Mitja Dolinšek, Miha Kosec, Dušan Letnar, Emil Andrejka, Ivan Maradin in drugi.
V sezoni, ki prihaja, so si zastavili višje cilje. Delovni načrt naj bi izpolnili in svoje delo okronali z osvojitvijo vsaj 2 naslovov državnih prvakov in z vsaj 5 uvrščenimi med prve tri ter dosegli nekaj državnih rekordov v nižjih kategorijah. Na turnirjih v tujini pa načrtujejo uvrstitev svojih članov v državno reprezentanco v članski in mladinski konkurenci, ki bo zastopala barve Slovenije na mednarodnih turnirjih in v evropskem pokalu.
TJAŠA
RAZPISI
Izvršni svet občine Kamnik turizma
področje podjetništva obrti in
razpisuje naslednje oblike izobraževanja:
TEČAJ ZA TURISTIČNE VODIČE *
Pogoji: starost 18 let, aktivno znanje dveh tujih evropskih jezikov, poznavanje zgodovine in občine Kamnik tridnevna praksa v Turistično informacijskem centru, podpis pogodbe o triletnem delu v občini Kamnik, občan kamniške občine
Tečaj bo v okviru programa PHARE, izbrali bomo 10 do 15 kandidatov na osnovi pisne prijave, poslovnega življenjepisa in tridnevne prakse v Turistično informacijskem centru. Tečaj bo predvidoma trajal 6 dni. Tečajnina znaša 200 DEM v tolarski protivrednosti.
SEMINAR ZA ZELENO TURISTIČNO PATROLO
Po zgledu regij Evropske skupnosti in programa uvajanja EKO TURIZMA bomo v januarju ob pomoči EIC organizirali petdnevni seminar za člane ZELENE TURISTIČNE PATROLE.
Naloga teh je opozarjati na ekološko in turistično problematiko, nepravilnosti, onesnaženje, kontrola delovanja javnih služb (lokalne in regionalne uprave, inšpekcij, policije, komunalnih, infrastrukturnih in poslovnih dejavnosti). Pogoji: starost 18 do 27 let nestrankarska opredeljenost pozitivna opredeljenost do varstva okolja veselje od varstva narave in turizma podpis pogodbe za triletno opravljanje dejavnosti Izobraževanje bo brezplačno. Kandidati prejmejo mednarodno izkaznico GREEN EKO PATROL Evropske skupnosti. Ustanovljena bo sekcija, ki bo članica tega mednarodnega združenja.
TEČAJ
za podjetniške informatorje in projektne vodje programov
pospeševanja malega gospodarstva in turizma v občini Kamnik
Vabimo vse mlade komunikativne občane, da se prijavijo za podjetniške informatorje in projektne vodje podjetniških razvojno pospeševalnih programov.
Tečaj za informatorje bo trajal 5 dni, za projektne vodje pa 10 dni po programu PHARE.
Tečaji bodo brezplačni, kandidati bodo podpisali pogodbo, da bodo 3 leta sodelovali pri teh dejavnostih. Pogoji: starost nad 18 let, aktivno znanje angleščine, osnovno poznavanje dela z osebnim računalnikom, komunikativnost in govorniška spretnost
Rok za vse prijave s poslovnim življenjepisom do 15.12. 1993 sprejema občina Kamnik, sekretariat za gospodarstvo.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Naj naštejem samo nekaj nezakonitosti, ki jih je ugotovila SDK in zaradi katerih že tri mesece stavkajo delavci NOVOTEHNE. Vsi organi upravljanja, vključno z direktorjem, so nezakoniti, ker je za vse posledično kriv delavski svet, kateremu je potekel mandat in katerega predsednik je bil.g. BORUT ĐURAŠEVIČ, sicer poslovodja v PE POHIŠTVO in sedanji predsednik upravnega odbora. V cenitvi za prijavo Agenciji niso upoštevali vseh nepremičnin in s tem oškodovali firmo za skoraj 30 MIO, dobiček so v vrednosti 40 MIO nepravilno razporejali, v okviru ožje skupine direktorjevih privilegirancev so si delili kredite na KOČNIN račun pod ugodnejšimi pogoji, kot je določeno z zakonom, trgovino METKA, Titov trg 9, so podarili SGP GRADITELJU oz. prezplačno prenesli lastništvo in še in še. Za vse te »zakonitosti« ste morali vedeti, ali pa je vaš vplivni član pijan od oblasti, tako kot še nekateri drugi, ki skozi meglo spuščajo demagogijo. Mislim, da bo potrebno nekje v Sloveniji postaviti sanatorij, kjer bodo tako kot dr. Likar zdravi alkoholike, zdravili ljudi, pijane od oblasti. (Naj mi pisatelj »Umiranja na obroke« oprosti, če sem napisal misli, ki jih je izrekel na celovškem radiu.)
UTOK se je zrušil, ker je zanj veljala samo ena resnica, najsi jc bilo po zakonu ali nc. ALPREM je bil zelo na tleh, vendar kaže, da se bo zelo težko, a le pobral. Ampak takrat sta bili tiho, ker je bilo dogajanje v UTOKU in ALPREMU morda po vašem zakonu. Vik in krik ste zagnali ko so se začeli »premiki« v TITANU in KOČNI.
Kot stranka se je LDS lepo predstavila, ker pa so stranka v resnici ljudje, jc prav, da bralce spomnim, kdo so v Kamniku ljudje LDS: g. MAKS LAVRINC, predsednik SO Kamnik in poslanec v Državnem zboru, g. DIMITRIJ PERČIČ, član predsedstva SO Kamnik, zaposlen v TITANU, g. STANE ZARNIK, direktor inšpekcijskih služb v občini Kamnik, g. OLAF GRBEC, poslanec v občinski skupščini, učitelj telesne vzgoje in občinski referent za šport, g. DEBEVC IZTOK, poslanec v občinski skupščini, zaposlen v KOČNI, kjer je med drugim koordinator med predsednikom sindikata SSS in direktorjem. Menim, da so ti gospodje najbolj vplivni v kamniškem LDS-u, o ostalih vplivnih pa drugič. Nc vem, če so se v§i strinjali z omenjenim pismom, je pa to možno sklepati, ker se od pisanja ni nihče ogradil.
Seveda pa ni moj namen propagirati LDS, pač pa opozoriti bralce in someščane, naj sami presodijo o resnici podpiranja podjetij. Ker je bila »revolucija« najprej v TITANU, jc prav, da najprej kaj rečem o TITANU, na katerega sem emocionalno nekoliko ve^an, ker sem se tam izučil in tudi pridobil večino znanja, ki ga imam.
Pred približno pol leta je bil TITAN na najnižji točki v zadnjih treh letih. To je resnica, ki jo je pokazala ekonomska analiza, narejena pred kratkim. Menda jc res tudi, da je bila ekonomska analiza izdelana vsako leto, vendar so avtorju oz. avtorici bivši vodilni očitali pristranskost in nelojalnost.
Kakor koli že, mislim, da so imeli v TITANU veliko srečo, da so tovarno rešili pred propadom ljudje sami. brez revizij in SDK, predvsem po zaslugi preudarnih in sposobnih ljudi, ki so znali ločiti zrno od plev in se odločiti za pravično stran. Nekaj bitk je TITAN na poti k uspešnemu poslovanju že dobil, ni pa še dobil vojne. So sile, ki so s »protirevolucijo« v avgustu pod vodstvom nekaterih preizkušenih kadrov skušale voz vrniti na stare tirnice. Poskus jim jc k sreči spodletel, zato je lahko novi direktor g. JOŽE BRLEČ sestavil ekipo, ki bi z nekaterimi kadrovskimi spremembami in novimi posli, predvsem na
zahodnih trgih, zagotovila zaposlenim miren spanec. Upam, da je TITAN v tem trenutku že sposoben eksisti-rati in se razvijati brez odpuščanja delavcev, kar jc zanje najbolj pomembno, čeprav je ekonomija tudi politika in politika ekonomija, pa naj si to priznamo ali ne. Vsekakor pa »ekonomija ni poezija in ne modna revija prijetno kramljajočih, delovni čas zapravljajočih oseb«, kot je menda v svoji ekonomski analizi TITANA zapisala dipl. oec. MARJETA MAJCENOVIČ.
Na nesrečo zaposlenih v KOČNI pa so tu prevladale takoimenovane zdrave sile, ob nesebični podpori družbenega pravobranilca samoupravljanja g. FRANCA SVE-TELJA, ki jc pravne termine razlagal tako, kot je bilo prav g. Jožetu Kopušarju, opravičuje pa ga dejstvo, da ni pravnik. Kljub temu da so prevladale t. i. zdrave sile. nc bi bilo nobene škode, če bi bila KOČNA pravilno in pošteno lastninjena. Vendar ni bila, še več, družbena lastnina je oškodovana za več deset MIO tolarjev in kraji še ni videti konca. Inšpekcija SDK jc revizijo v KOČNI že končala in obvestila ter zadolžila vodstvo podjetja, naj seznani zaposlene z ugotovitvami revizije. Vodstvo podjetja tega ni storilo, širi celo vesti, da so inšpektorji SDK ugotovili dve manjši nepomembni nepravilnosti.
Torej so se preroške besede predsednika sindikata SSS in delovodje v Kopušarjevem diskontu JANEZA I1U-MARJA V Delavski enotnosti, da »kdor išče, ta najde«, uresničile. SDK je iskala in našla. Zmotil pa se je g. HUMAR v tem, da »kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje«, ker se še ne ve, kdo se bo zadnji smejal. Lahko, se bo kdo celo jokal. Naj še sam dodam nek slovenski pregovor: »Če ne bo za biti, bo pa za iti.«
»Veselica« pa se bo v Kamniku najbrž, šele začela, ko bodo hoteli račune videti tudi delavci drugih podjetij recimo KIK-a, MENINE, STOLA...
Na koncu vam zaželim, da bi vam MIKLAVŽ prinesel darove, ki ste mu jih naročili.
FRANC SITAR Košiše
Prehodno obdobje — kaj je to
Bližamo se tistemu obdobju v letu. mesecu decembru, ko vsakdo tako ali drugače premisli, pregleda ali preračuna, z eno besedo »stehta« leto, ki bo minilo. Če je komu vseeno, kako ga je preživel, potem tak posameznik nima jasnih življenjskih ciljev in je zato lahek plen demagoških obljub in volilnih gesel, kot jc tisto - »Ne levo nc desno, na bolje«, ki pripada LDS.
Komur pa ni vseeno, kaj sc dogaja s kvaliteto življenja in bivanja v novi državi Sloveniji, je lahko kaj hitro ugotovil, da volilno geslo LDS ni bilo mišljeno tako, kot so ga zapisali. Na bolje gre samo nekaj odstotkom privile-girančem, ki so izkoristili (ne)moč (nc)pravne države.
Tisoči delavcev, ki so volilno geslo LDS sprejeli kot upanje tudi za svoj boljši kos kruha, sedaj nemočno pobirajo drobtine z mize, čeprav so mislili, da bodo dobili POŠTENO plačilo za POŠTENO opravljeno delo. Za 100% opravljeno delo dobijo 60-80% plačilo. Kvazi me-nedžerji (naj mi pravi oprostijo) prejmejo letni dohodek, za katerega navadni delavci, ki delajo na normo, potrebujejo 6 let in več. Sramotno jc prepričevanje, zavajanje in posiljevanje državljanov z lažnim izgovorom, da je za vse težave, ki so nastopile, krivo prehodno obdobje.
Kaj je to prehodno obdobje? Je to obdobje kraje družbene lastnine, nespoštovanja zakonov, nedelovanje pravne države, vladanje LDS-a?!
Številni primeri kraje družbenega premoženja so tesno povezani tudi z delovanjem stranke LDS, ki je na oblasti, pa takšna početja bolj prikriva kot razkriva. Tudi na Kamniškem. Upor proti nepoštenemu in nemoralnemu početju dela vodstva podjetja TITAN je kamniški LDS javno imenoval za podiranje podjetij.
Minilo bo pol leta, po svoje zgrešene in zavajajoče ocene niso spremenili niti demantirali. Se s takim stališčem strinja tudi g. župan, član iste stranke, poslanec Državnega zbora, ki ga je sram stavkajočih delavcev KOČNE?Stavkajoči so uspeli v neenakem boju s pristranskimi organi, ki so dobro plačani od davkoplačevalcev. Odgovorne institucije, z zakonom določene, da so državljanom v pomoč pri iskanju njihovih pravic, so odpovedale. Zakaj g. poslanec Državnega zbora niste pomagali ogroženim v boju, tudi za vašo, pravno državo?
Tudi to jc prehodno obdobje, ki bo za vedno zaznamovano z dogodki in osebami, ki so sc različno predstavili svojim volilcem. Če se vam godi bolje kot prej po zaslugi LDS, potem ni razlogov, da ne bi z njimi simpatizirali šc eno prehodno obdobje. Njihova zgodba o uspehu, ki so jo ponujali po svetu, pomeni za Sloven*: gospodarsko zaostajanje in nazadovanje standarda.
Ko bomo v dnevih pred novim letom brali in poslušali do žepa segajoče prisrčne želje LDS-a, se vsaj kislo na-smehnimo.
VALENTIN ZABAVNIK
Košiše
*
Prikrita resnica
Trideset let je minilo, kar aktivno sodelujem s PD Kamnik. Moja poglavitna dejavnost je bila na šoli v Stranjah, kjer sem učila in vzgajala mladi rod polnih 32 let in skupaj z možem Vladom vodila planinsko sekcijo vse do njegove tragične smrti.
Nekaj let je bilo tudi vodenje društvenih izletov v okviru propagandnega odseka predvsem najina skrb.
Nepopisno breme za vso našo družino pa so pomenila leta, koje bil Vlado načelnik gradbenega odseka, to jc od 1980 dalje. Od prvega dne, ko so začeli s podiranjem stare koče na Kamniškem sedlu, do zadnjega trenutka, koje bil nov dom dograjen, je organiziral neštete prostovoljne delovne akcije in na njih prevzemal najtežja fizična dela, pri čemer so mu zavzeto pomagali ostali člani gradbenega odseka in tisti, ki so čutili z njim in mu priskočili na pomoč:
Karel Bcnkovič, sin Danilo, Jule Uršič, Slavko Rajh, Jože Janežič, Vinko Vizovišek, Jože Rozman, Miran Bcč, Drago Jeglič, Miha Laht Stane Simšič, Andro Mejač, Zdravko Markuš, brata Zeleznik, Franc Humar, Franc Uacc, Bojan Pollak, Franc Vettorazzi, Bine Bcnkovič, učenci OS Stranje in še mnogi drugi...
Podobno jc bilo z obnovo društvenih prostorov in gradnjo prizidka na Kokrškem sedlu, kjer jc bil Vladov zadnji garaški dan 12. julij 1986.
Tega dne so mu priskočili na pomoč zmajarji z načelnikom Francem Vettorazzijem. Že priletni zidar Nace Golob in Vlado sta hitela z zidavo oboda, ostali so raztovar-jali material, pripeljan po žičnici, in pripravljali vse potrebno za tretjo ploščo. Zmanjkalo jc maltnega peska. Zaradi okvare na radiooddajniku tega Vlado ni mogel sporočiti žičničarju v dolino, niti se drugače sporazumeti zaradi goste megle. Zato je ob 14. uri sam sedel v voziček tovorne žičnice, da sta na spodnji postaji z žičničarjem
Mirom Gradiškom naložila pesek. Vlado jc sedel nanj ter se vračal na delovišče. Že skoraj pod vrhom sc je utrgala 12 mm debela vlečna vrv in voziček je z vso naglico zdrvel navzdol. Če ne bi voziček na kraju, kjer je žičnica vpeta v obe pobočji, spredaj izskočil iz kolesja, zanihal navzdol in stresel dragoceni tovor v globino 70 m, bi Vlado gotovo ostal živ.
Zakaj se je to zgodilo? Zakaj? Iskanje krivde ali krivca bi bilo nesmiselno, ker nam nihče in nič ne more vrniti ali nadomestiti ljubljenega moža in očeta, ki ga tako pogrešamo.
V letošnjem jubilejnem letu smo imeli vodilni člani društva obilo dela. Med drugim smo nekateri urejali arhiv od 1. 1963 dalje. Na seji propagandnega odseka je neumorni načelnik Stane Simšič predlagal, da bi bilo lepo in prav, če bi društvo za svojo 100-lctnico plodnega dela izdalo svoj zbornik. Seveda je predsednik Slavko Rajh takoj podprl zamisel in že smo posamezniki prevzeli skrb in začeli idejo uresničevati. Jaz sem na 116. straneh A4 formata prikazala celotno kroniko delovanja »Pionirske planinske sekcije OŠ Stranje« s slikovnim materialom za vseh 26 let.
Prav tako sem iz Vladovih zapiskov prostovoljnih delovnih akcij, ki so bile opravljene v času, koje bil načelnik gradbenega odseka, to je od marca 1980 do 12. julija 1986, predložila društvu sveženj podatkov na 110. straneh s slikovnim materialom in raznimi članki iz časopisov. Iz tega je razvidno, kdo jc delal, kaj jc delal, koliko časa in, kar je najpomembnejše za celotno domovino in še posebej gospodarstvo Kamnika, z več tisoč urami prostovoljnega dela, za katerega niso prejeli nikakršnega plačila, v veliki časovni stiski in dostikrat nemogočih vremenskih razmerah so doprinesli ogromen delež, brez katerega bi dom na Kamniškem sedlu ne stal v tem času in v tej obliki. Mar to ne sodi v zgodovino?
To gradivo je že konec junija dobil v vpogled glavni in odgovorni urednik g. Aleksander Sarnavskv. Izgradiva je lahko črpal podatke tudi tisti, ki je pripravljal članek za gradbeno področje. Dodala sem še opis »Doživetja z gora« hčerke Alijane in s tem je bila moja naloga opravljena.
Kaj jc v zborniku, sem lahko videla šele. ko sem prišla na njegovo predstavitev. Ko sem ga malce prelistala, bi ga najraje zalučala po tleh od besa, bolečine in sramu, saj je v njem dovolj prikrite resnice, ki je ponovno prizadela našo preostalo družino. Videti je, kot da Vlado na gradbenem področju ni niti z mezincem pomigal.
Ne iščem krivca in ne potrebujem opravičila!!! Med iskrenimi ljudmi se to nc bi moglo zgoditi.
Ne glede na to, kaj jaz čutim, priporočam vsem, da Zbornik kupite, saj je v njem mnogo zanimivosti iz življenja in dela društva od ustanovitve pa do danes. Vem, da je marsičemu kriva naglica, malo pa je ponagajal tiskarski škrat, zato sami popravite naslednje napake:
- nastrani 196 napišite j>od zgornjo sliko STOL 1980. pod spodnjo pa ŠENTURSKA GORA 1981. leta,
- na strani 335 popravite priimek Zlatnar-Skubin v Zlatnar-Dobrin,
- na strani 336 je pri nesreči sina Danila navedena napačna starost, saj je oktobra 1990 dopolnil 26 let, januarja 91 pa jc omahnil v večnost, kjer ni ne zla in nc zmot...
MARIJA GOLOB (upokojena učiteljica) v imenu hčerk Vladke, Alijane in Marjetke
100-letnica Planinskega društva Kamnik
Zaključna prireditev
8KS
Umnik
Planinsko društvo Kamnik je v jubilejnem letu, ob svoji 100-letnici, pripravilo vrsto pestrih in množičnih prireditev. Zaključno prireditev so imeli v petek, 19. novembra, v Srednji šoli Rudolfa Maistra. Udeležba planincev in drugih ljubiteljev narave je bila zelo dobra. Saj je bilo veliko zanimanje za to prireditev. Udeležili so se je tudi številni drugi predstavniki: Planinska Zveza Slovenije s predsednikom Andrejem Brvarjem, predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev ljubljanskega območja Peter La-vrič, predstavniki sosednjih planinskih društev, predsednik kamniške občinske skupščine Maks Lavrinc, predstavniki gasilcev, pevskega društva Lira, turističnega društva in še mnogi drugi.
V uvodnem delu svečane akademije je nastopila Mestna godba pod vodstvom Francija Lipičnika in pevci prvega slo-
sem, ter še Slovenski zvonovi. Nastopil je še Božo Matičič s svojo harmoniko in pevka Jožica Kališnik, ki je zapela Mrzel veter, Božo in Rok sta predstavila pesem Stara reka, v duetu pa sta Rok in Jožica ob spremljavi harmonike zapela pesem Zabučale gore. Mestna godba Kamnik je zaigrala Cvetje v jeseni in nato še Enio Maricona, za zaključek prireditve pa še Kamniško. Nastopi vseh kamniških umetnikov so bili zelo toplo sprejeti. Ploskanja kar ni bilo konca.
Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, je v svojem nagovoru prehodil 100-letno pot planinstva pri nas, govoril je o doseženih rezultatih in težavah, ki so spremljale planince na tej poti, spomnil se je tudi vseh, ki jih ni več med nami.
Boris Zakrajšek, predsednik častnega odbora, je poročal O vrsti zapletenih nalog, ki jih je odbor moral razrešiti, zlasti
GREGOR KLANČNIK, predsednik Planinskega društva Ljub-Ijana-Matica, je prejel priznanje in zlato društveno odličje.
venskega pevskega društva Lira iz Kamnika, ki so ob spremljavi godbe zapeli Zdravljico.
V nadaljevanju pa so pevci Lire pod vodstvom Marjana Ribiča zapeli Triglav moj dom, D' bi biva lepa ura in nato.še pesem
V hribih se dela dan. Kolcdniki (citrar Tomaž Pla-
hutnik in pevca Rok Lap ter Janez Majcenovič) so predstavili pesmi Od kovača, Iz stolpa
o finančnih vprašanjih, o kritju stroškov za Zbornik, ki je izšel v nakladi 2000 izvodov, o sponzorjih in uspešnem zaključku vseh načrtovanih prireditev.
Planinsko društvo Kamnik je sosednjim planinskim društvom in nekaterim posameznikom, ki so v preteklih letih veliko storili za razvoj planinstva, podelilo posebna priznanja in zlata društvena odličja.
Med programom so spregovorili tudi gostje. Predsednik PZS Andrej Brvar je čestital PD Kamnik za častitljivi jubilej. Gregor Klančnik, predsednik PD Ljubljana - Matica, je kamniškim planincem zaželel še vrsto novih uspehov in zatrdil, da PD Kamnik sodi med najboljša planinska društva v Sloveniji, Jože Berlec se je v imenu kamniških gasilcev pridružil čestitkam in v spomin na ta jubilej izročil predsedniku PD Kamnik Slavku Rajhu, kamniško majolko. Med občinskimi predstavniki se je oglasil k besedi le Marjan Štele, član IS, odgovoren za turizem. Med ostalim je povedal, da je Planinsko društvo Kamnik zelo veliko prispevalo k promociji Kamnika, saj je s svojimi prireditvami dodalo velik delež k tu-ristično-planinskemu utripu v letošnjem letu.
Povedati velja, da je bilo PD Kamnik organizator ali soorga-nizator številnih prireditev, ki so se zvrstila pred letom. V ta okvir sodijo: Rokovnjaški pohod in Planinski tabor na Starem gradu, Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu, v juliju pa so odkrili spominsko ploščo na Kendovi hiši.
V Kamniški Bistrici so pripravili Dan planincev Slovenije, ki se ga je udeležilo nekaj tisoč planincev.
Pozdrave s čestitkami in priložnostna darila so izročili še predstavniki PD Mengeš, Mozirje, Domžale, PTT Ljubljana, Rašica, Kranj, Jezersko, Celje in PD Bajtar Velika planina.
Po zaključni prireditvi so se vsi udeležili družabnega srečanja. Tu je bilo še velika priložnosti za pogovore in razmišljanja.
Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik, se je zahvalil vsem za sodelovanje na prireditvi, pa tudi tistim, ki so kakor koli pomagali, da je bil društveni 100-letni jubilej tako lepo predstavljen. Zahvalil se je vodstvu Srednje šole Rudolfa Maistra za  prijaznost  in brezplačno
Rokometaši jurišaj o na drugo mesto
V sedmem kolu je bil na vrsti derbi med ' domačimi igralci Kodeljeva in Kamničani. Derbi je izpolnil pričakovanja, saj se Kamničani niso zlahka predali. Domači igralci so igrali zelo grobo in so že na začetku začasno onesposobili Tekavčiča in Plankarja, ki pa je preostanek tekme vseeno odigral zelo dobro. Po izenačenem začetku so domači pobegnili za pet golov v prednost in kazalo je na gladko zmago domačih. Vendar se Kamničani niso dali in so se do konca polčasa, ob izrednih obrambah Bergleza, rezultatu približali za dva gola.
Drugi polčas so Kamničani še lovili rezultat, nato pa jim je sreča obrnila hrbet in kljub temu, da so domači zastreljali štiri sedemmetrovke - dve je
branil Berglez, dve pa Lanišek — so na koncu zmagali s šestimi goli razlike. Strelsko so se na tej tekmi najbolj izkazali vedno odlični Andrejič, Špur in Plankar. % Za Kamničane je nato sledilo zelo pomembno gostovanje pri Izoli. Vsak strah pred grobo igro domačih je bil odveč, saj sta tekmo sodila zelo nepristranska sodnika. Kamničani so vodili skozi vso tekmo, zopet pa je ogromno prispeval vratar Berglez, ki spet postaja eden najboljših vratarjev lige. Kamničani so tokrat izredno dobro zaigrali v obrambi, v kateri je »poveljeval« Jeglič, odlično je spet zaigral Špur (Buha), ki je bil tudi najboljši strelec pri Kamničanih, svoj delež je spet prispeval Andrejič, dva
gola je dal Plankar, s svojo igro pa je tokrat navdušil Bremšak. Skratka, za zmago s štirimi goli razlike je potrebno pohvaliti vse igralce, posebno pa še trenerja Pernarja, ki kljub slabemu finančnemu stanju kluba še naprej vodi svojo ekipo odlično in bi bil lahko vzor marsikateremu trenerju.
Medtem so Kamničani v Karavanški ligi v gosteh premagali še Krim: Kamničani, le tako naprej!
Kamniški rokometaši pa vas vabijo na derbi za drugo mesto v ligi, ki bo 11. 12. ob 20.00, z ekipo Preddvora. Vsi ljubitelji ste vabljeni na ta spektakel in rokometaši vam obljubljajo, da vam ne bo žal!
CICO
uporabo prostorov in za vzorno pripravljeno družabno srečanje.
V poznih večernih urah so se udeleženci vračali na svoje domove izredno zadovoljni in prepričani, da bo tudi v prihodnjem obdobju planinstvo deležno take podpore kot doslej. Taka povezanost planinstva s krajani je obenem tudi spodbuda za planince, da se ne bodo ustrašili nalog, ki jih čakajo že jutri.
STANE SIMŠIČ foto: V. MEJAČ
Na slovesni akademiji ob stoletnici Planinskega društva Kamnik je program povezoval načelnik propagandnega odseka STANE SIMŠIČ. Za praznično vzdušje so poskrbeli tudi pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika in Mestna godba Kamnik.
Slovenski alpinisti na K 2 (IV.)
Otožno zmagoslavje
Tako je kmalu stal tabor 2 in do njega napete vrvi. S T 3 smo imeli več težav. Z Davo-tom sva nesla opremo zanj, vendar v megli in snegu nisva našla primernega prostora. Zato sva tik pred nočjo skopala prostor za šotor kar sredi strmine na koncu starih fiksnih vrvi. Zjutraj sva bila tako zasuta s snegom, da sva se komaj izkopala iz šotora. Zato sva šotor podrla in ga zložila v vrečo. Vso opremo sva zložila na kraj, kjer je stal šotor in privezala na vrv. Davota je še posebej skrbelo za smuči in smučarske čevlje. Potem sva sestopila v pravem snežnem viharju. Sončna očala so se mi zarosila in takoj za tem tudi zmrznila. Zamenjal sem jih s smučarskimi očali in si nadel zaščitno masko. Ker mi veter s snežinkami ni mogel več do kože, se mi je deset minut zdelo, kot da ni več viharja. Nato pa so mi očala spet zamrznila in romantike je bilo konec. Naprej sem sestopal kar brez očal, ker sem tako vsaj malo videl. V Bilo-vem kaminu meje zasipal sneg, tako da tudi nog nisem videl. Bila je le snežna belina, ki se je vsepovsod gibala. Hkrati mi je vrv preskočila v uponko, da mi je podrla polbičev vozel, s katerim sem se spuščal. Na srečo sem se držal za skalo. Proti taboru 2 se je vihar umiril, pa tudi megle ni bilo- več. Slabo vreme z meglo je bilo vedno ravno nad T2 pa vse do 8000 m. Sam vrh pa se je kopel v soncu. Pot čez ledenik do baze se nam je vedno zdela dolga. Kadar je bilo v bazi zelo vroče, sončno vreme, se nam je pred bazo udirala kot v močvirju, odkrili pa smo tudi nove razpoke.
Na gori sta bila David in G6-ran. Napenjala sta vrvi proti T3. Potem sta na istem mestu kot midva postavila šotor in v njem prespala. Zjutraj pa sta začela sestopati. Naslednja naveza sta bila Zvonko in Carlos. Napela sta še nekaj vrvi do T3. Zvečer pa sta postavila drugi šotor dobrih 100 m više, kjer je bilo malo ravnine. Naslednji dan sta začela kopati luknjo v sneg. Ta dan sta prišla na T3 Viki in Stipe. Naslednji dan so drzno gazili sneg proti rami in
Druga odbojkarska
v zlati sredini
Druga odbojkarska ekipa je zadnje tri tekme odigrala v gosteh, saj so morali tekmo z Bohinjem zaradi zasedenosti dvorane, v kateri se v novembru in decembru odvijajo raznovrstne veselice in prireditve, ki nimajo zveze s športom, preložiti. Tekmo v gosteh v Bohinju pa so kljub vsemu dobili s 3:2. Nato pa je sledilo gostovanje v Portorožu, pri katerih igra Kamničan Šiftar, ki je tudi državni reprezentant. Kamničani
seveda niso mogli pričakovati večjega uspeha in so izgubili
s 3:0.
V ligi se sedaj že izoblikuje lestvica in lahko zatrdimo, da Kamničani sodijo v zlato sredino, kjer se trenutno nahajajo. Vrh lestvice krojijo ekipe Termo Lubnika, Prvačine in Portoroža za njimi pa so že igralci Triglava, Kamnika, Olimpije III itd.
Kamničani izgubljajo predvsem zaradi svoje neizkušeno-
sti, ki pa bo z leti minila in zaradi dobrega dela trenerja Goleta lahko že v naslednjem letu pričakujemo napad Kam-ničanov na drugo ligo. V teh kolih ne moremo pohvaliti igre nobenega igralca.
Povsem drugačna slika pa je na srednješolskem tekmovanju, saj je ekipa fantov iz SSRM še neporažena in si je že zagotovila nastop na finalnem tekmovanju. Za ta uspeh pa so zaslužni predvsem igralci, ki
trenirajo in igrajo tudi pri drugi ekipi.
Predvsem drugače je pri dekletih, pri katerih je opaziti trenutno nezainteresiranost za odbojko in izgubljajo tekme, pa čeprav bi bile zmožne narediti veliko več (ta ugotovitev ne velja za vse, da ne bo pomote). Upamo, da bodo v kadetskih kvalifikacijah pokazale svoje sposobnosti, saj se drugače ženski odbojki v Kamniku slabo piše. CICO
še naprej proti glavi gore. Tam so pozno popoldne postavili šo-torček na višini 7900 m. Po radijski postaji so nam sporočili, da bodo ob polnoči začeli hoditi proti vrhu. V T3 sta prišla Boštjan in Boris. Boštjan je govoril po radijski postaji, da se Boris ne počuti dobro in da bo verjetno sestopil.
13. 6.1993 sva z Davotom že zgodaj zapustila šotor T2. Ko sva plezala proti taboru 3, sva opazila Borisa, ki je bil komaj nekaj sto metrov nad taborom. V taboru se je Davo splazil v luknjo kot krt. Nič čudnega, saj je bil vhod visok komaj 30 cm in širok 50 cm. V luknji je bilo prostora komaj za dve osebi in nekaj opreme. Skuhala sva si juho in čaj. Med tem se je lepo vreme sprevrglo v meglo, sneženje in veter, ki se je kar stopnjeval. Ta dan sva imela namen iti v T4, kjer naj bi bila že Boštjan in T3 ali v T2. Naslednji dan pa bi šli mi štirje na vrh. Seveda so bila to le najina predvidevanja. Že tedaj se je nekaj začelo zapletati. Ekipa z vrha se že cel dan ni oglasila, Boris se je slabo počutil in še vreme se je pokvarilo. Kljub temu sva si oprtala nahrbtnike. Davo je vzel tudi smuči in čevlje. Sledila sva gazi in markir-nim palicam, ki so bile zapičene vsakih 100 m. Na sredino mednje zapikujeva še po eno. Včasih je bila megla tako gosta, da sva stala tudi po 10 minut, preden sva zagledala naslednjo. V kar precej hudi strmini se mi je snela dereza. Malo sem tudi že preklinjal, ko sem jo nameščal čez protektor in je nikakor nisem mogel zapeti. Ko mi je to uspelo, sem zavihtel nahrbtnik na ramo...
in se pogreznil v ledeniško razpoko.
Še sreča, da ni bila globoka. S težavo sem splezal iz nje, saj je bilo na zgornjem robu več kot pol metra snega, v katerem cepin ne prime. Malo više je bil sneg napihan v kložah. Ko sem hodil po njem me je oblival znoj. Ob vsakem koraku je za-donelo, kot da bi kdo udaril po bobnu. Če bi se zapeljala ne bi imela nobenih možnosti. Okoli 16 ure se je po radijski postaji oglasil Viki in povedal, da so deset minut pod vrhom. Z Davotom sva se začudila, ker niso bili že na vrhu. Bilo je jasno, da ne bodo mogli sestopiti v T3 ali v T2. V T 4 pa tudi ni bilo dovolj prostora za osem ljudi. Nekaj časa sva še hodila navkreber, nakar je Davo ugotovil, da je to brez smisla. Jaz zabijem markirne palice dober meter globoko v sneg, Davo pa smuči vse do zadnjih avtoma-
tov    RADO NADVEŠNIK (Nadaljevanje prihodnjič)
S-—\
Športno društvo Tuhinj vabi vse člane in druge krajane na rekreacijo vsak ponedeljek od 21.30 do 23. ure v športno halo v Kamniku.
Tek trojk na Kostavsko planino
Športno 'društvo Tuhinj organizira tudi letos tek trojk na Kostavsko planino v nedeljo, 26. decembra. Start bo ob 8.30 uri na Lazah. Tekmovanje bo v vsakem vremenu.
Društvo upokojencev Kamnik odda v najem opremljen gostinski lokal
v Kamniku, Kolodvorska 5.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na gornji naslov najkasneje do 15. 12. 1993.
Informacije je možno dobiti vsak torek in petek od 8. do 12. ure v pisarni društva, tel. 831-015. O odločitvi pristojnega organa društva bodo ponudniki (interesenti) obveščeni do konca decembra 1993
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev,
malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.
GOSTILNA »PRI BUNDRU«
Kamnik, Medvedova 24 tel. 831-235
vam v prenovljenih prostorih nudi vse vrste domačih specialitet, poleg vstekleničenih vin tudi priznana kraška in primorska vina iz
SOda.    Prenovljeni prostori omogočajo tudi pogostitev širše družbe do 40 ljudi.
Pridite, ne bo vam tal.       Se priporočamo.
FAJFA
za Korobačem, tel. 812-611 int. 36
Ob bližajočem Novem letu vam nudimo veliko izbiro
* poslovnih daril
* novoletnih svetilk za božično drevo;
-35 kom lučk 1.092 SIT
- 20 kom lučk 936 SIT
- 10 kom lučk z okraski 936 SIT
- žarnica 39 SIT
Ugodne cene pisarniškega materiala!
— računalniški papir (1+0)... 0,88 SIT, (1 +1)... 3,70 SIT, (1 +2)... 5,81 SIT.
Ob letu poslovanja vam s tem oglasom priznamo 5% popusta.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
FRIZER
Marjana Juh
Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Modno striženje in preparacija las z uvoženimi materiali.
Zdravimo tudi poškodovane lase.
Sprejemam rezervacije za friziranje na silvestrovo
VAŠA MARJANA
kOcna
Trgovsko podjetje d.d. Kamnik, Ekslerjeva 8
po sklepu Upravnega odbora družbe OBJAVLJA
LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV
opis izklicna cena
1. tovornjak TAM 110 T 10 letnik 1977 250.000,00
2. tovornjak TAM 110 HL letnik 1979 400.000,00
3. tovornjak ZASTAVA 645 AN letnik 1979 200.000,00
4. počitniška prikolica 73.000,00
Licitacija bo v četrtek, 9. 12. 1993, ob 15. uri, na sedežu podjetja, Ekslerjeva 8 v Kamniku. Ogled vozil in počitniške prikolice bo možen uro pred pričetkom licitacije.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% varščino, ki jo vplačajo na blagajni podjetja Kočna.
Prodaja se bo vršila po sistemu VIDENO - KUPLJENO, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Pravico do udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in polnoletne fizične osebe.
Kupci morajo na licitaciji osebno sodelovati oz. svojega zastopnika pisno pooblastiti. Kupci morajo izlicitirane zneske poravnati najpozneje v 5 dneh po licitaciji, potem lahko kupljeno blago tudi odpeljejo.
Davek na promet plača kupec.
Kupec mora sam poskrbeti za odvoz.
Dodatna pojasnila so vam na voljo po telefonu št.
811-402 od 6. 12. 1993 dalje.
AV SERVIS RTV KONGILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) tel.: 831-383
V novo odprti trgovini vam po reklamnih cenah nudimo:
- video kasete FUJI HQ
- alkalne baterije KODAK
— satelitske antene
Prodaja na obroke:
— TV, videorekorderji, akustika
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Pred nakupom vam bo v naši trgovini svetoval strokovnjak.
0b kamniški obvoznici
ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, tel./fax 812-888
- prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis
- TOPLA akumulatorji-tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
- avtoradiji in avtozvočniki že od 8000 SIT...
- sedežne prevleke in avtotepihi
- antifriz. olia. filtri
- snežne verige
- komplet program svetil Saturnus in avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto.
Pp ugodnih cenah kupuje pri nas. tudi Miklavž!
Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
plesni klub
Plesni klub Life
TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067
ČETRTEK, 2. 12. Srečanje, za osamljene z galo modno revijo 8 butikov.
Za glasbeno vzdušje bo poskrbel CASINO BAND.
PETEK, 3. 12. JASMIN STAVROS s skupino.
PETEK, 10. 12. Video projekcija INKARAOKE (Gostje pojejo ob izbranih videospotih in prikazanem besedilu na ekranu).
KLUB LIFE obvešča vse firme in druge organizacije, da organizira novoletna srečanja In zabave zaprtega tipa. Obseg ponudbe po predhodnem dogovoru.
Vabimo vas vse dni do NOVEGA LETA.
Od 6. decembra dalje si rezervirajte prostor za Silvestrovo.
Novoletne praznike klub LIFE zaključuje na malih zaslonih z direktnim prenosom novoletnega nagradnega žrebanja 3X3, ki bo v KLUBU LIFE v nedeljo, 2. januarja
1994, ob 20. url. M ,    . _
KLUB LIFE je odprt vsak dan,
zato ga lahko vedno obiščete.
LIP RADOMLJE
Pelechova 15, Preserje 61235 Radomlje
Oddaja v najem
PROSTORE OBRATNE AMBULANTE
s pripadajočimi prostori '
- skupna površina prostorov 40m2 (ali 53 m2, 60 m2)
- prostori so primerni za zdravstveno dejavnost (splošno, fizioterapijo, akupunkturo itd.), ali druge namene (npr. kozmetični salon)
- prostori so opremljeni
- cena po dogovoru
Podrobne informacije lahko dobite v splošno kadrovskem sektorju podjetja, tel. 727-122, 727-099.
ZNIDAR - KOMENDA
FITNES &
AEROBIKA
SVETOVANJE &
ŠOLANJE
FINSKA SAVNA PARNA KOPEL
MASAŽA -
SOLARIJ
FIT TOP športni center MENGEŠ
Odprto od 14. do 23. ure,
sobota in nedelja od 10. do 20. ure
Tel. 737-112
Tekstilna trgovina
Moste 74, Komenda
nudi po ugodnih cenah:
* metrsko blago
* tople moške bunde po 4.900 SIT
* otroške in odrasle frotir pižame od 1.500 do 2.300 SIT
* bombažne moške srajce modnih vzorcev po 3.200 SIT
* veliko izbiro igrač po konkurenčnih cenah in še in še...
Prepričajte se sami!
Možnost plačila na več čekov.
Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Dnevni bar DON KIHOT
Zoran Cilenšek Križ 3/d
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, In nedeljah, od 9. do 23. ure.
V petek, 3. decembra, ob 21. uri igra skupina ARCHE.
Sploh pa je pri nas vsak petek žur do jutranjih ur! Sprejemam rezervacije za Silvestrovanje, tel. 882-998.
PRODAMO dokončan poslovno-trgovski lokal v poslovnem centru Perovo.
Tel. 812-400.
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala tovarniške cene za plačila z gotovino
- hidrocol beli 1947 SIT (30 kg)
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški
Material brezplačno pripeljamo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
475
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. (061) 812-608
Po ugodnih cenah lahko pri nas kupite:
olje 139 SIT
sladkor 89 SIT
napolitanke (1 kg) 250 SIT
ribe
čokolada (100 g) lešnik
kava (100 g) bomboni (1 kg) gauda in edamec šunka za pizzo
53 SIT
70 SIT 64 SIT 333 SIT 640 SIT 570 SIT
šunka-prešana
klobase-kranjske
maslo
jajca
šum 11/21
pivo-zaboj viski Balantines in Canadian club bravo sok
750 SIT 360 SIT 110 SIT 12 SIT 77 SIT
978 SIT
1.990 SIT 89 SIT
FARMA DUPLICA
prodaja
v svoji farmi na Duplici od 3. decembra dalje
enoletne nesnice, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol.
Priporočamo ugoden nakupi
SERVIS HLADILNIH IN KLIMA NAPRAV
- popravilo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar
- menjava izolacije v skrinjah in omarah
- popravila aparatov za hlajenje mleka
Za vsa opravljena dela dajemo 1-letno garancijo.
Tel. 815-570 ali 831-435.
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji.
INTERSHOP KAMMELE0N
Sadnikarjeva 4, tel. 832-176
V centru mesta, pri pizzeriji Napoli, smo odprli trgovino popolnoma novega tipa, z novimi pogledi, z novo ponudbo.
Pri nas si boste lahko ogledali in seveda tudi kupili blago po vaši želji.
- intershop artikle (Indija, Kitajska...)
- izdelke iz usnja (torbice, denarnice, etuiji ...)
- izdelke iz svile (kimona, rute...)
- kitajski porcelan
- oblačila iz Indije (krila, brezrokavniki...)
NOVO! NOVOLETNI OKRASKI IZ KITAJSKE!
Vse to vam bomo brezplačno spremenili v lepo darilo.
PRESENEČENI BOSTE NAD NAŠO PONUDBO.
BOUTIQUE MR. FICKO
Kidričeva 35, Kamnik tel. 554-907, 832-563
Ugodna ponudba modne konfekcije in modnih dodatkov.
Odprto od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Dobre stvari so lahko tudi poceni!
TRGOVINA MOJCA
Kamnik, Medvedova 16 (na Grabnu)
preseneča z izjemno nizkimi cenami!
Pri nakupu nad 5.000 SIT dobite za darilo novoletno ikebano.
Trgovina je odprta tudi vsako nedeljo od 8. do 11.30.
V decembru vas vabimo na raznovrstne degusta-cije!
V petek, 3. decembra, ob 16.30 bo trgovino Mojca obiskal Miklavž in obdaril otroke.
Iz naše pestre ponudbe vam lahko pripravimo tudi pakete za Miklavža.
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096, 823-585
vam nudi:
— vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi češki premog)
— kocke
— oreh
— kosi
— premog, pakiran v vreče
— žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča — Jernej Jerman!
JEANS CLUB PALMAS
Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG)
Velika izbira JEANSA. Ponudba jeseni!
kavbojke CASSUCI 3.950 SIT
čevlji medvedki 2.190 SIT
parka jakne-bunde 6.990 SIT
termovelur puloverji 3.300 SIT
Možnost nakupa na dva čeka.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30
TRGOVINA
Tomšičeva 17, Kamnik
(v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
Jupol (25 kg) 1.650 SIT, Belton (10 I) 4.540 SIT, čopiče, lake Krautol za les in parket (5 I) 5.000 SIT; steklenice za vino 5 I, 10 I, 15 I, 23 I, PVC posodo za zelje (50 I) 1.500 SIT, sušilce za perilo, likalne mize 2.890 SIT, alu lestve od 3.820 SIT dalje, gospodinjski strojčki - palič-ni mixer Braun 6.985 SIT, žarnice 65 SIT, krožnike, porcelan, armature Armal, Candv program, sanitarno keramiko, steklo. SNEŽNE VERIGE IN LOPATE ZA SNEG
Prodaja na tri čeke!
Strokovni nasveti iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d. o. o. trgovina VERIGA se priporoča!
gorenjeMu®pTOsp
POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIČ
Domžale, Prešernov TRGOVINA  tel. 722-107
■r/Vir&JJa     StRV,S  Prešernova 1/a,
AKCIJSKA PONUDBA:
- pralni stroji s 30% popustom
- pomivalni stroji za 20% popustom
- sušilec perila 46.800 SIT
- »rostfrei« posoda - kompleti od 10.000 SIT dalje
Celotni program Gorenja. Plačilni pogoji:
1 +5 obrokov brez obresti;
ugodna prodaja tudi na leasing - 25 obrokov;
ob gotovinskem plačilu priznamo od 5 do 30% popusta.
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, V^ob sobotah od 8. do 12. ure.__
Po proizvodnih cenah
vam nudimo  lesene karnise
stropne in stenske, vseh dolžin. KERN   Markovo pri Kamniku, tel. 817-133
SVETOVALNO PRODAJNI STUDIO
Ideja Kamnik, Šutna 35 (Kidričeva)
organizira
BOŽIČNO AKCIJSKO PRODAJO
Kupovali boste lahko:
- blago na kilogram,
- prte in nadprte na kilogram,
- sedežnike na kilogram,
- razne pogrinjke, prtičke in drobna darila za BOŽIČNE PRAZNIKE!
Vse to vam nudimo po izjemno nizkih cenah. Akcija bo potekala od 13. do 24. decembra Telefon: 061-832-563
DOBER NAKUP JE LAHKO TUDI POCENI!
|^|meso
m^PJM KAMNIK
Usnjarska 1 tel. 831-103, 831-275
Tudi letos lahko dobite
vse potrebno za koline
v naši prodala Ini
na Usnjarski 1 v Kamniku.
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so izdelani po izvirnih domačih receptih iz živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan
od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 13. ure.
LOKVANJ
GLAVI TRG 21 KAMNIK, tel. 817-276
(za gostilno Planinka)
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Poleg običajne cvetličarske ponudbe imamo še pestro izbiro
* božično-novoletnih aranžmajev
* suhega in svilenega cvetja
* darila za različne priložnosti
ZASTOPNIK d o o
Trzin
tel. 721-861, 713-149, tax 713-178
Poslovalnica v Kamniku na Kidričevi 64 (pri Korobaču), tel. 812-611 int. 35 od 11. do 19. ure.
NUDIMO VAM UVOŽENO BLAGO PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK IN TUDI CARINSKO ZAPLENJENO BLAGO:
• igrače
• čistila
• kozmetiko
• obutev - usnjeni čevlji 3.000 SIT
Prispeli so Lumberjack čevlji!
• tekstil - otroške trenirke 1.400 SIT
• šolske potrebščine
Velika izbira bund!
POSEBNA PONUDBA:
• plenice Pampers samo 1600 SIT
• likalne deske znižane za 30% 2990 SIT
• stojalo za perilo 1490 SIT
• damski vložki Always 520 SIT
V decembru vam nudimo veliko izbiro igrač, daril, za vsakogar nekaj!
Prinašalcu tega oglasa priznamo 5% popusta.
TUDI BREZ POPUSTA SMO NAJCENEJŠI!
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
KATARINA ŠARC
iz Volčjega Potoka 38
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala osebju Doma upokojencev Kamnik, pevcem iz Naklega za lepo zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem!
Žalujoči: sinovi Jože, Matevž in Albin z družinami ter drugo .sorodstvo
Volčji Potok, Mengeška Loka, Češnjice v Tuhinju, november 1993
ZAHVALA
V A1. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
ALOJZIJ BREZNIK
Hvala vsem, ki ste mu izkazali poslednje spoštovanje, podarili cvetje in sveče ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pevcem in gospodu župniku za lep obred.
Vsi njegovi
Duplica, november 1993
->---nc^gja^oo----<-
Xidriecva 58
LADY
MODNA TRGOVINA*
Kamnik, Kidričeva 58
(nasproti Ideje)
MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA
Ugodna ponudba za Miklavža
pletenin, bund, plaščev, jaken, moških oblek, kostimov, spodnjega perila, pižam, spalnih srajc...
Pri nas boste zagotovo našli kaj zase!
TRGOVINA
KLffS
!
Kamnik, Titov trg 7 tel.: 831-390
Odprto: 8.-12. in 14.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Pestra izbira zdrave prehrane: sojini izdelki, nerafinirana olja, žita in drugo zrnje, suho sadje...
Novo! Sveže kaljeni kalčki!
Velika izbira posebnih vrst kruha in dnevno svežega peciva.
Sprejemamo naročila za potice in domače kekse.
Na Miklavževo soboto in nedeljo pri nas dobite sveže pečene parkeljne.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. tiha. nema je gomila, kjer počivaš mirno ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata
JOŽETA GRAJZARJA
sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, izraze sožalja. podarjeno cvetje, sveče in za maše ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, še posebej dr. Logarju in vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v času njegove hude bolezni. Iskrena hvala cerkvenim pevcem za ganljivo pelje ter duhovnikoma Janezu Grčarju in Alojziju Kočarju za pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Smarca, november 1993
Kakor tiho si živela tako tiho si odšla, hiša prazna je ostala, draga mama. ljubljena.
ZAHVALA
V 84. letu je tiho odšla od nas draga mama
JULI JANA ZUPAN
iz Žebljarske 11
Iskreno- se zahvaljujem vsem, ki ste spremili mojo mamo na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Zahvaljujem se sorodnikom, sosedom in nekdanjim sodelavcem, pevcem za ganljivo zapete pesmi, g. župniku za pogrebni obred, predstavniku Društva upokojencev za poslovilni govor. Posebna zahvala velja g. Emi, g. Francki Miklič in g. Mari Tonin za nesebično pomoč.
Žalujoči sin Vinko v imenu sorodstva
Kamnik, november 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očija, sina, brata in strica
DANILA AVGUŠTINA
iz Kamnika, Zikova 7 >
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju UKC in Onkološkega inštituta Ljubljana, Zdravstvenega doma Kamnik, poebno še dr. Jani Mrak in patronažnima sestrama Nevenki Hribar in Heleni Matoh. Hvala tudi pevcem, godbi, trobentaču in govornikoma.
Njegovi: žena Stanka, hčerka Nuška in drugo sorodstvo
November 1993
FITNESS CL0ftX%%* FIT & SEXY V
Podgorje 56, Kamnik S\ tel., fax: 812-811 \ poned.-petek: sobota: ss
9.-12. in 17.-22. ure        16.-20. ure \
nudi:
* fitness vadbo na TECHNOGYM napravah
* aerobiko
* stepaerobiko
* plesne vaje za najmlajše
* jazz balet
Naše darilo:
20% novoletni popust v mesecu decembru
NI VELIKEGA CILJA BREZ VELIKE ŽRTVE
(Cesarec)
MALI OGLASI Več akviziterjev — zastopnikov
Prodam avto wartburs kara- dobi dobro plačano honorarno
van. Tel. 847-103. del°- Tel- »12-826
Krzneno jakno (domači zajec) Išcem0 varslv0 la dva otroka
za močnejšo postavo, novo, (2. in 4. leta). Tel: 813-556 in
ugodno prodam. Tel. 812-060. 831.470.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
EMA DRESAR
rojena JI K AS
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se spomnili dragocenih sledi, ki jih je zarisala v vsakem od nas. Hvala vam, ker nas v težkih trenutkih niste pustili samih.
Njeni najbližji
Kamnik, Vodice, november 1993
Prekmalu si odšel.
sree moje s seboj si vzel.
Naj ti zemlja lahka bo.
solza moja te zbudila več ne bo.
ZAHVALA
31. oktobra je v 38. letu starosti tiho in za vedno odšel od nas dragi mož, ati, brat in stric
JURIJ TONIN
iz Hruševke 7
Izrekamo najlepšo zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrekli ustna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in tople besede. Zahvala velja tudi g. Albertu Zibcrtu za pomoč in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči vsi njegovi
Hruševka, Šmartno, Bela Peč, november 1993
Ni smrt tisto, kar nas loči. m življenje m. kar druži nas. So vezi močnejše, brez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded in praded
FILIP RESNIK
iz Smaree pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Stola, Tehnouniona, Svilanita in LB Domžale d.d. za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
Šmarca, Kamnik, Vrhoplje, november 1993
Zima je nasula tudi kup težav
Debela snežna odeja je letos kar malce prekmalu prekrila tudi našo občino. Razveselila je najmlajše, odraslim pa povzročila kup težav. Po nekaj zimah, ki so bile s snegom skope, bo očitno letošnja drugačna. Zanimalo nas je, kako so se s snegom spoprijeli kamniški komunalci. Pristojni iz Komunalnega podjetja Kamnik so nam povedali, da so bili na sneg pripravljeni in da so dela normalno potekala. Širšo akcijo so organizirali v noči iz 13. na 14. november, predvsem zaradi poledice, saj je v naši občini precej cest na hribovitih območjih. Stalno dežurstvo imajo organizirano od 19. novembra.
V noči iz 21. na 22. november je zapadlo kar precej snega. Komunalci so šli v akcijo ob enih ponoči. Najprej so poskrbeli za glavne, lokalne in povezovalne ceste, potem za stranske ceste in ulice. Po občinskem odloku so pločnike in nekatere javne površine dolžni čistiti stanovalci in uDorabniki lokalov. Da komunalci svojega dela niso opravili tako, kot bi si želeli, je krivo pomanjkanje finančnih sredstev, ki jim ga občinski proračun namenja iz svojega mošnjička. Za malo denarja, malo muzike, velja tudi v tem primeru. Zato Komunalno podjetje Kamnik kaj več kot toliko ni moglo narediti.
Občane opozarjajo, da so uvedli dežurni telefon, številka je 831-725. Vsake vesti s terena bodo veseli in se bodo takoj spoprijeli s težavami. V občini je 330 km lokalnih in nekategoriziranih cest in ulic. Za pluženje z vlečnimi in čelnimi plugi skrbi za 110 km teh površin 20 delavcev Komunalnega podjetja Kamnik, za 220 km pa 56 kooperantov.
VERA MEJAČ
Večjih težav pri odstranjevanju snega ni bilo, opazili smo le nekaj zastojev v prometu.
Cestarjem so marsikje ovirala delo osebna vozila.
Kljub zapadlemu snegu je bilo treba v službo, šolo, po opravkih... Potrebno je bilo precej spretnosti in napora, da smo se lahko prebili do cilja.
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktor Saša Mejač, oec.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Sve-
telj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
SILVESTROVANJE
z ansamblom Štajerski h 7
¥ športni hali v Kamniku, 31. decembra, s pridelkom ob 20. url.
V ceni vstopnice 2.700 SIT je vračunana silvestrska večerja. Informacije po tel. 831-470 (TIC) in 831-612 (ZKO).
Vstopnice si priskrbite pravočasno!
IcOčna
Kamnik d.d.
MIKLAVŽ KUPUJE
V KOČNI!
IGRAČE V TIP-TOPU, ČENČI, KNJIGARNI IN DISKONTU
OBLEKO V TEKSTILNIH TRGOVINAH NOVA MODA, CICIBAN, ČENČA, OBLAČILA IN KONFEKCIJA
ČOKOLADO, BONBONE, PIŠKOTE, FIGE, OREHE IN OSTALE DOBROTE
V VSEH PREHRAMBENIH POSLOVNIH ENOTAH IN DISKONTU NA PEROVEM (tel. 812-580).
V TRGOVINI TITAN-KOČNA NA LJUBLJANSKI (tel. 812-552) ČAKA MIKLAVŽA BOGATA PONUDBA VEZI TYR0LIA PO IZREDNO UGODNIH CENAH,
V ELEKTRO ŠPORTU NA FUŽINAH 5 (tel. 831-436) PA VSE VRSTE SMUČI
POLEG CELOVITEGA PROGRAMA AKUSTIKE.
V PREDNOVOLETNEM ČASU VAS VLJUDNO VABIMO V VSE NAŠE TRGOVINE, KJER VAS Z VESELJEM PRIČAKUJEMO!
d.o.o.
Attemsov trg 9 Gornji grad
Tel: 083/842-041,842-007 Fax: 003/042-041
Prodaja vozil ŠKODA, rezervnih delov in dodatne opreme.
Pooblaščeni servis. Ugoden nakup - leasing. Dobava takoj.
Potovalna agencija
Kamničanke, Kamničani!
Obveščamo vas, da smo odprli novo
turistično agencijo METULJ na Glavnem trgu v Kamniku.
Organiziramo individualne izlete. Na željo skupin tudi skupinske izlete. Prodajamo vse vrste počitnic in smučanja, posredujemo avionske karte in rent-a-car usluge...
Pri nas lahko vplačate tudi aranžmaje drugih agencij po njihovih cenah. Sodelujemo s Kompasom, Golfturistom, Alpe Adria Tourismom in še mnogimi drugimi agencijami širom Slovenije.
Vabimo vas, da nas obiščete v naši poslovalnici. Odpiramo vsak dan, razen nedelje, ob 9. uri; zapiramo pa ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri, v sredo ob 19. uri in v soboto ob 13. uri. Pokličete nas lahko na telefon, fax, 061/831-249. Vašega obiska bomo veselil
TITAN"
\rgovmy
pom
8I3J77
KOVINARSKA 28, KAMNIK
kGčna
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN
Cenjene stranke obveščamo, da so vse naše trgovine, tudi diskont, odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne:
sobota od 7. do 19. ure,
4/12-1993 (MIKLAVŽEVA SOBOTA)
MARKET KRANJSKA,
KOMENDA 11/12-1993 ZAPRICE, DUPLICA 18/12-1993 BAKOVNIK, MOSTE,
STRANJE, EMONA 25/12-1993 BOŽIČ-DELA PROST
DAN
1/ 1-1994 NOVO LETO-DELA PROST DAN
nedelja od 8. do 11. ure
8/ 1-1994 MARKET KRANJSKA, ŠMARCA
5/12-1993 MARKET KRANJSKA
12/12-1993 ZAPRICE 19/12-1993 BAKOVNIK
26/12-1993 DAN SAMOSTOJNOSTI
MERCATOR, NEVLJE 21 1-1994 NOVO LETO-METKA 9/ 1-1994 MARKET KRANJSKA