Štev. 191. ¥ LInbljani, v sredo, dne 24. avgusta 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28-— i* pol lota » . » IS'— za četrt » » . » 1*50 za en meseo * . » I'M za Nemčijo celoletno » 29-— za ostalo Inozemstva »36"— = V npravnlštvn: ss Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . > 1120 za četrt» » . » 5-60 za en meaeo » . » 1-90 S poilllanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne It. 10 v. VI m 1 t*-.. 'Pi r lnseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . . po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih nottoah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljenja prlmerea popuzt. =Izhaja:; vsak dan, Izvzemat nedelje la praznike, ob 5. nri popoldne. lOT Uredništvo je t Kopitarjevi nltol iter. 8/HI. Bokoplai ae ae vračajo; neirank Irana p lama m ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Koiltarjevt allot štev. S. t« = Sprejema narouu.no, Inserate In reklamaolje. = ■ Upravnlškega telelona štev. 188. == Današnja številka obsega 6 strani. Pozor na ljudsko štetje! Ministrstvo za notranje stvari je izdalo dne 20. t. m. odlok, ki ukazuje ljudsko štetje po stanju z dne 31. decembra t. 1. Uradna »Wiener Zeitung« izvaja, da, se po tem štetju v smislu postave o ljudskem štetju 1. 1869 hočejo dobiti pravi podatki, kako da je sestavljeno prebivalstvo po številkah z ozirom na splošne življenjske in prometne razmere. Ministrstvo naglaša, da se prikroji sedanje ljudsko štetje sedanjim socialnim in gospodarskim potrebam. Pred vsem sc stavljajo vprašanja glede na poklic, ki so važna z ozirom na aktualno vprašanje socialnega zavarovanja. Novo vprašanje zahteva odgovor, kakšne posle je opravljal opi-panec po 31. decembru 1907, da se tako dožene, kako se izpreminja poklic in kako se izpreminja razmerje med samostojnimi in nesamostojnimi osebami. Nadaljno vprašanje hoče tudi toč-nejše dognati postranske posle, kakor se je to zgodilo ob zadnjem ljudskem Jtetju leta 1900. Javno korist zanimajo zdaj pred tsem stanovanjske razmere. O stanovanjskih razmerah se bo poizvedovalo po novem zistemu. Število vprašanj glede na stanovanjske razmere se je omejilo in so tudi enostavnejša, kakor prej, pomnoži se pa zelo izdatno število občin, v katerih se bo poizvedovalo o stanovanjskih razmerah. Z ljudskim štetjem se hoče dobiti širši pregled o tem, kako stanuje prebivalstvo. Doseči se hoče tudi prvič splošna Statistika hiš, ker se bo poizvedovalo o stanju poslopij, v katerih stanujejo ljudje. Z ljudskim štetjem hočejo tudi dognati število slepcev in gluhonemcev, kar je važno za znanost, katere zastopniki naglašajo potrebo take štatistike. V smislu predloga statistične osrednje komisije se bo glede na jezikovno pripadnost uporabljal občevalni jezik, češ, da se tako najbolj označi struktura prebivalstva in razsežnost posameznih jezikov. To utemeljuje vladna izjava sledeče: Znano je, da se je zahtevalo, naj se označi narodnost. Če bi sc to zgodilo, bi se vprašanje sukalo okolu momenta, I . - - ............. ... LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. r— Prevel J. M. (Dalje.) Krasen je bil razgled na mesto in >kolico. Proti jugu so bili zgrajeni mramor-lati dvori in bliščeča poslopja, temp-ja, kjer sc jc še vedno vzdigoval dim laritve proti nebu, dasi so se ljudje am okrog vsak dan bojevali. Odtod sc ¡p razprostiralo Gorenje in Dolen je mesto s tisočerimi hišami, v katerih je bivalo natlačeno polno ljudi, ki so priborili iskajoč zavetišča ali pa ne glede na nevarnosti prišli praznovat Veliko noč. fioti vzhodu se je videla dolina Joza-fat in onstran nje Oljska gora, kjer je ledaj še rastlo mnogo drevja, ki so ga Rimljani pozneje posekali. Proti severu 5p je dvigalo novo mesto Bezcta, obdano s tretjim zidovjem in za njim Nalovita pokrajina. Ne daleč na levo je vzdigoval mogočni stolp Antoni-k sedaj ena izmed trdnjav Janeza iz ^ishale in gorečnikov; proti zapadli ialje pa onstran širokega mostu stolpi '¡•pik, Fasael in Mariamne, in zadaj 'ijajna Herodova palača. Ko so vsi trije radovedno vse to dedovali, pokaže Nchušta na cesto, ki ki se ne da kontrolirati, ker se določa bistveno po pokoljenju, sorodstvu in po raznih okolnostih, ki sc niti znanstveno ne morejo trdno določiti in zato niso primerni za statistično poizvedovanje konkretnih dejstev. Zavzemali so se tucli za poizvedbe o materinem jeziku. Če se smatra za. materinščino tisti jezik, v katerem je navajena posamezna oseba, da. se izraža in misli v svoji mladosti, jezik, vabljen v mladosti mnogokrat izpodrine zaradi življenskih razmer kak drug jezik. Prvotno rabljeni jezik izgubi ak-tuelno korist, materinščino določajo mnogokrat čisto slučajne okolnosti in zato manjka popolnoma tista važnost, ki sc ji pripisuje glede na pripadljivost kakemu rodu. Ljudsko štetje pa za-more računati le s trdnimi aktualnimi dejstvi. S to zadevo se je tudi pečal državni zbor, ki je sklenil v svoji seji dne 23. junija t. 1. resolucijo, ki zahteva, naj vlada poleg občevalnega jezika dožene tudi narodnost prebivalstva. O tej resoluciji je izdala centralna statistična komisija zopet, predlog, naj se obdrži zgolj poizvedba o občevalnem jeziku, češ, da bi poizvedovanje ¡>o narodnosti otežilo končni izid štetja, ker bi bil večkrat občevalni jezik drugačen, kakor narodnost. Končno «e naglaša, da zahteva vlada od oblasti najstrožjo nepristra-nost. Vlada še je lorej odloČila, da ostane glede na določitev narodnosti vse pri starem. Zopet in zopet bodo torej Nemci in Italijani na podlagi občevalnega jezika množili svoje nemške in laške lažnjivc številke. Velevažna zadeva, da se dožene pravo število moči posameznih avstrijskih narodov, so je rešila tako, kakor smo pričakovali pod sedanjo vlado protislovanskcga sistema. Kljub sklepu državnega zbora se bo torej poizvedovalo zgolj po občevalnem jeziku in ne po narodnosti. Vlada je seveda nedolžna! Centralna stat. komisija, tista komisija, ki je podrejena vladi, pomenja več, kakor vlada, mogočnejša je, kakor državni zbor, ker hočejo tako tiste nemške stranke, na katere se naslanja sedanja vlada. Boje se, da bi poizvedovanja po narodnosti n. pr. na Nižjem Avstrijskem pokazale take številke, ki bi dokazale, da razni takozvani čisto nemški kraji dejansko niso tako nemški, kakor to Nemci, a je vodila od trnjeve Doline proti severovzhodu. Mirijam se ozre na cesto in opazi velikansk oblak prahu, ki se je hitro pomikal in bližal mestu. Iz tega prahu so se naenkrat zabliskale sulice in svetli vojaški oklepi. »Rimljani!« je rekla NehušLa prestrašena. V tem so pa bližajoče so rimske vojake opazili tudi v mestu. Po vseh stolpih in strehah je bilo naenkrat vse polno ljudi, ki so begali, roke. vili in kričali. »Gorje, gorje Jeruzalemu!« Ta glas so slišali tucli naši znanci na stolpu. Groza jih je pretresla in zdelo se je, da je groza pretresala tudi vse one tisoče, ki so čuli ta žalostni glas. »Da«, je ponavljal Itijel, »gorje Jeruzalemu, kajti napočil jc zanj dan maščevanja božjega!« Oblak prahu je bil vodno manjši, kolikor bližje so bili Rimljani mestu. Videli so se posamezni oddelki velike armade. Za njimi so stopali vojaki, ki so gradili ceste in postavljali tabore, za temi je prišla redna armada, med njo na konju je jahal Ti t s svojo osebno stražo, poveljniki in konjeniki; od-zadaj pa so korakale nepregledne vrste vojakov. Rimski orel jo plapolal nad njimi. Na koncu pa so prišli nosači vozniki z raznimi živili in bojnim orož jem. Na Savlovi gori se ic ta oeronma tudi Lahi vedno trde. Z občcvalnim jezikom se tako lahko predstavljajo germansko-romanske Potemkinove vasi. V tem tiči zajec, da se ne upajo svetu podati prave slike avstrijskih narodov. Kocka jo padla. Naše somišljenike v širni avstrijski domovini pozivamo, naj prično takoj odločno agitacijo od osebe do osebe, osobito v jezično mešanih krajih, da fjorio naši ljudje pravilno vpisali ob letošnjem ljudskem štetju slovenski občevalni jezik, da jih ne bodo premotili germansko - romanski agitatorji. Slovenski rod, na plan! Domača iniiustrifa. Iver smo Slovenci majhen narod in ker je industrija med nami šele v povojih, zato moramo bilježiti vsak napredek na tem polju z veseljem. V zadnjem desetletju opazujemo, kako se je pričelo nekaj med nami gibali, kako nekaj vstaja in se iz tega vstajenja ču-jejo glasovi po osamosvojitvi in napredku na polju industrije. Prej maio-vredne vodne moči pridobivajo na vrednosti in obeta se nam dež. olekt. centrala, ki bo brezdvomno ne samo v mali domači obrti, temveč tudi v veliki dalekosežnega reformnega pomena. Sa-moobsebi je umevno, da so tla za industrijski napredek najprikladnejša na zemlji, po kateri leče dragocena vodna moč. Zato opazujemo najveselejše poja-vo industrije ravno na Gorenjskem, kjer imamo največja domača industrijska podjetja, bodisi zasnovana na temelju zadružništva, ali pa v lasti posa-meznikov. Skozi romantično kokriško dolino teče voda, ob katere bregu stoje veliko in majhne žage in pa mnogoštevilni mlini, zgrajeni še v časih, ko ni bilo nn Kranjskem nobenega valjčnega mlina. Tudi življenje po teh mlinih je. še tako kot v tistih lepih časih. Samo nekaj leži nad temi domovi. Nekaj težkega. Kolesa govore in pripovedujejo, da se jim bliža konec in da ni daleč čas, ko bodo morala vsled moči konkurence veleindustrije ali ponehati, ali pa sc bo moralo življenje po teh domovih preurediti in ukloniti zahtevam časa elektrike in para. Tako govore starodavna kolesa od mlina do mlina tja doli do Kranja, kjer jim stoji nasproti velik sovražnik v podobi največjega slovenskega valjčnega mlina. vojska ustavila in se utaborila. Uro pozneje sc je iz tega tabora prikazalo kakih pet do šest sto konjenikov in odjezdili so po cesti, ki je vodila v Jeruzalem. »To je Tit«, je rekel Itijel. »Glejte, cesarske prapore nosijo pred njim.« Ne daleč od stolpa, kjer je Ilijel s svojimi vse to opazoval, pa so od dveh strani planili iz zasede judovski vojaki in napadli rimske konjenike. Vnel se je hud boj in mnogo jezdecev jo padlo raz konje. V strahu in trepetu je opazovala Mirijam ta boj, ker jc slutila. da je blizu Tita tudi stotnik Mark. Kdo ve, ali jo on ostal živ ali je padel? Boj je kmalu prenehal, judje so se umaknili in rimski jezdeci — bilo jih je manj, kakor jih je prišlo — so so vrnili v svoj tabor. Mirijam pa je živela v strašni negotovosti, ko jo gledala padle vojake in konje, ki so se borili s snirljo. Ali jo Mark med padlimi ali je odjezdil v tabor? To je bilo vprašanje, ki jo je peklo in morilo. Nezavestno sla jo Itijel in Nchušta le s težavo privedla zopet v votlino. XV. POGLAVJE. Kaj se je zgodilo v stolpu. Štirje meseci so že skoro minuli. V celi svetovni zgodovini morebiti ni bilo nikoli in nikdar ne bode strašnejših grozovitosti, na ških gasivcev, Hrvati so po jezeru navdušeno prepevali lepe narodne in tudi umetne pesmi. Sedaj dohaja na Bled prav posebno veliko Čehov, ki jih Blejci občudujejo vsled njih slovanskega, mišljenja. Ču&-no se odlikujejo n. pr. od gotove kranjske inteligence, ki ne more drugače, nego da vedno meša nemščino v slovensko govorico, kadar sploh slovensko govori. Blejcem Čehi zato tako ugajajo, ker doslej nismo bili vedno navajeni od naše jare gospode prida slovenskega čuta. Tako nastopanje, kakršno Čehi kažejo, tudi naš slovenski čut dviga; naj bi le to navdušenje za slovensko misel, za našo lepo besedo trajno ostalo po cclem Bledu! Prejšnji teden jo utonil pri kopanjil v jezeru 161etni sin železniškega čuvaja« Potegnili so ga sicer še živega, toda brezvestnega iz vode. Vsled srčne slabosti je kljub trudu dveh zdravnikov umrl. Gospod kaplan mu je vendarle še mogel podeliti sveto olje. Zmede v Španiji — francosko maslo. »Neue Freie Presse« se je obrnila na princa Alfonza de Bourbon y da Austria-Estc z vprašanjem, koliko je resnice na poročilu nekega berolin-skega lista, da se on — princ Alfonz — dejansko udeležuje protivladnega gibanja v Španiji ter da je tjc poslal svojega posebnega zaupnika, da mu natančno poroča o položaju in razvoju stvari. Princ v daljšem dopisu obe trditvi odločno zanika; njemu ne pripada vloga, da bi posegel v politiko Španske, ima pa na Španskem dovolj prijateljev, ki mu seveda natančno poročajo o političnih razmerah v domovini. On tudi prav dobro pozna nevaren položaj, ki si ga je vlada ustvarila z nameravanimi reformami na cerkvenem in verskem polju sploh. Te reforme vnamejo brez dvoma meščansko vojno z vsemi njenimi žalostnimi posledicami. Docela zmotna je misel, češ, da se nahaja legitimistična stranka, ki se je skozi 80 let obdržala na enaki višini, v propadanju: močnejša je kakor kdaj prej. Močna pa ni samo v baskiških pokrajinah in Navarri, marveč v enaki meri in še bolj v Kataloniji. Velikansko pa je tudi navdušenje med številnimi Karlisti v Valenciji, kjer ima, najmanjši kraj svoje karlistiško društvo; nič manjše ni razburjenje med Karlisti v Aragoniji, Kastiliji, Galiciji in Astu-riji. Sploh m i najti kraja na Španskem, kjer bi ne bilo Ivurlistov. To je moč. ki se bo v danem trenotku uveljavila, kajti to so ljudje, ki so brezpogojno odločeni darovati premoženje in kri za svojo stvar, ki jo vsebuje geslo: »Bog, domovina in kralj!« Bilo bi silno neino-dro od vlade, ako bi se to ljudi šiloma gnala v meščanski boj; ne gre se jim namreč pri tem le za pretvezo, kakor mnogi mislijo, marveč vlada se bo z reformami dotaknila globokočutenih načel, ki jih s Karlisti deli tudi velika večina španskega ljudstva. 8 Karlisti in ostalim poštenim ljudstvom drže v tem oziru tudi drugi najboljši španski možje visokega rodu in dostojanstva, ki nikakor niso za to, da Španija stopi na pot, ki jo je pod visokodonečimi frazami in obljubami ubrala Francoska, a ocl katere ni ljudstvo imelo najmanjše koristi. In ti možje niso morda reakcionarni, marveč v polnem pomenu besedo napredni in celo moderni. Četudi bi torej v grozeči meščanski vojni ti možje in drugi trezni nekarli-stični elementi vsletl svojih simpatij do vladajoče vladarske hiše ne prijeli za orožje, bi vendar tvorili močno mo-ralično opozicijo proti vladi. Liberalna vlada računa na pomoč socialistov in anarhistov, a to so ne# varni zavezniki, ki bi ob prvi prililfi obrnili ost proti isti vladi sami. Položaj v Španiji je torej jako napet in zmeden in vsa Španija je zaposlena edinole z njim. Medtem pa ima soseda Francija lahko delo v Maroku. V vsi tihoti, a vztrajno in dosledno izpeljuje svoj načrt, da Španijo odreže od vsake trgovske zveze s to deželo. Neopaženo so za španskimi postojankami bliža Fezu, vedno bolj utes-nuje Špance s svojim pasom na malo peci njih maroške posesti in ni daleč čas, ko sc bo polastila vseh poti v Maroko. Potem Španiji ne bo treba graditi nameravanih pristanišč v Mar-cliici in Melilli, kajti ostala bi prazna, ker bi se vsa trgovina vršila po francoskih črtah. To je torej prijazen načrt Francije, ki neti ogenj kulturnega boja v španski hiši, da nje prebivalci nimajo časa gledati ji na prste v Maroku, kjer more nemoteno vršiti svoje delo. Mm ¥ ItaliJ! m Raslih Kolera! Tega klica so se stari Ljubljančani zelo, zelo bali. Spominjamo se, ko smo imeli pred tolikimi leti nekaj slučajev kolere v Ljubljani, ki se je pojavila v prisilni delavnici, a je tudi v mestu samem zahtevala več smrtnih žrtev. Kolera! Kakor mora je grozna beseda kolera pretresala Ljubljančane. Spominjali so se in pripovedovali takrat stari Ljubljančani, kako da je bilo še pred leti, ko je obiskala kolera naše mesto. Neprestano je takrat pol mrtvaški zvoncc, tako, da so končno prepovedali v Ljubljani zvoniti mrličem. »Kakor muhe so cepali ljudje na koleri«, so pripovedovali stari ljudje in vse se je balo grozne azijske gostinje, kolere. Spominjamo se, kako strogo je zadnjič, ko nas je obiskala kolera, postopala oblast. Nabili so letake, ki so pozivali Ljubljančane, naj se zelo varujejo, a ne obupajo. Svetovale so oblasti ljudem, naj ne pijejo druge kakor prekuhane vode, naj se opuste surove jedi, .svarile so nas oblasti, naj opuščamo vpijančljive pijače in naj se vsak, ki Čuti v želodcu kake bolečine, takoj javi pri zdravniku. Magistrat sam je gledal na to, da so nam razkuževali redno, če sc ne motimo, dvakrat tedensko stranišča. Ljubljančani sami smo sc takrat seveda pokorili, kar so nam svetovale oblasti in zasmradili svoja stanovanja z raznimi razkuževalnimi sredstvi. Mesto je bilo takrat zelo slabo preskrbljeno z bolnišnicami. Ljudje, ki so oboleli na koleri, so se zdravili in umirali doma. Mesto je zato hitro gradilo na Ljubljanskem polju za evangeljskim pokopališčem takozvano bolnišnico za nalezljivo bolezni, ki so ji nadali ljudje ime kolera-špital. Žalostni smo bili takrat Ljubljančani, ker so nam oblasti tudi zaprle pokopališče, tako, da nismo smeli spremljati na pokopališče svojih rajnih, kar se je pozneje še enkrat zgodilo, ko so razsajale v Ljubljani črne koze, ki so tudi zahtevale več smrtnih Žrtev. Zakaj obujamo spomine na tiste žalostne dni, ki niso Ljubljančanov nič 'nanj pretresle, kakor poznejši potres. 2uto, ker letos kolera grozno gospodari v Italiji in še hujše v Rusiji. Iz Rima se poroča, da je umrlo zadnjih 24 ur v Italiji zopet 25 oseb, med tem, ko jih je na iiovo obolelo 31. Nekateri avstrijski in inozemski listi poročajo, da imajo kolero že tudi v Trstu, a oblast odločno zanikujc, da bi bil zdaj kdo obolel ali umrl na koleri v Trstu. Pač so pa oblasti ukrenile zelo obširne varnostne odredbe, tako v Trstu kakor tudi v Dubrovniku, da preprečijo obisk Krožnega azijskega gosfa, ki se nam približuje i/ Italije in Rv^ije, torej kar od dveh strani. Lloydovo ravnateljstvo je ukazalo, da bodo Lloydovi parniki v Brin-disiju sprejemali zgolj pošto, ne pa tudi potnikov in blaga. Tudi ogrska vlada je storila vse, da se zabrani nevarnost, ki nam grozi po koleri. Strašno gospodari kolera v Rusiji. Ruska vlada sama priznava, da je od (5. do 13. t. m. obolelo v Rusiji na koleri 23.944 oseb, umrlo jih je pa 10.723. Vseh oseb je pa obolelo za kolero v Rusiji ob tej epidemiji že 112.985, umrlo jih je pa 50.287. V Peterburgu samem je obolelo 2024, umrlo pa 081 oseb, ozdravelo zgolj 589 oseb, ostali se še bore z grozno boleznijo. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva izjavlja, da se po sedanjem stanju ni treba bati kolere, češ da Apulija, kjer divja zdaj kolera, nima rednih zvez s Trstom. Laški delavci prihajajo spomladi v Avstrijo in odhajajo nazaj v Apulijo jeseni. Nevarnost bi obstajala še le, če bi zavladala kolera tudi v Ne-apolju, Rimu, Milanu ali v Benetkah, kar se pa najbrže ne zgodi, ker je italijanska vlada vse storila, da se kolera omeji. V notranjem ministrstvu so, kakor se vidi, precej optimistični. Prav imajo sicer, da nočejo jemati ljudem poguma, a še boljše bi bilo, da skrbe za to, da sc ljudstvo v najširšem slogu pouči, kako naj se varuje kolere. Manj se bojim nevarnosti, če jo poznam, ljudstvo pa kolero zdaj razven zdravnikov prav za prav pozna lc po imenu. ANEKSI J A KOREJE. S štirimi besedami so javili Japonci svetu, da so anektirali Korejo. Koreja sama je že tako bila japonska provinca od japonsko-ruske vojske sem, ko se je v porlmoutliski mirovni pogodbi priznala Japonski prednost pred drugimi državami na Koreji. Japonska je kljub ugovoru korejske vlade prevzela. tudi takoj takrat že vodstvo korejske zunanje politike, po svojem zastopniku markiju Ito je nadzorovala vse korejske polit, zadeve. Korejskega cesarja so zaprli v lastni palači, ker se jo protivil japonskemu varuštvu. Korejski zastopniki so sc brezuspešno pritožili pri mirovni konferenci v llaagu, zato so Japonci prisilili korejskega cesarja, da se je 20. julija 1907 odpovedal prestolu. Vso postavodajo in upravo Koreje je prevzel nato japonski generalni rezident, kar je dobilo tudi mednarodno veljavo po rusko-japonski pogodbi z dne 30. julija 1907. V pogodbi glede na Mandžurijo-je Rusija priznala Japonci pravico, da anektira Korejo. Japonci so nagromadili v Koreji vse polno vojakov, da preprečijo vsako vstajo Korejcev, katere so se bali, ker so, kakor znano, Korejci usmrtili mar-kija Ita. Ni še dolgo, ko so Japonci tudi prevzeli korejsko policijo, kar je po-menjalo, da kmalu tudi formelno pri-klopijo Korejo. Ankesija bo povzročila, da zadobi v Koreji veljavo splošni japonski carinski tarif. Američani so nekoliko jeze, ker so Japonci anektirali Korejo in zahtevajo, naj zadobo vsi narodi na Koreji enake pravice glede na trgovino in industrijo. Z aneksijo Koreje se poveča japonsko cesarstvo za polovico. Japonsko samo meri 417.000 kvadratnih kilometrov, Koreja obsega 218.200 kvadratnih kilometrov. Japonska, ki šteje 53,000.000 prebivalcev, je pridobila z aneksijo Koreje 9,800.000 novih, prej samostojnih državljanov nekdanjega korejskega cesarstva, ki ga ni več! Dnevne novice, + Sijajna zmaga pri občinskih volitvah za celjsko okolico. Celje, 23. (ob 3. pop.) Glavna bitka za občino celjske okolice je bila izvojevana včeraj in da-nez z zmago Slovencev. Udeležba pri volitvah jo bila dosedaj nedosežna. V tretjem razredu so dobili Slovenci 507, Nemci pa 143 glasov, v drugem razredu pa Slovenci 52, Nemci 37 glasov. Slovenci so prišli do zadnjega na volišče. Navdušenje med našim občinstvom nepopisno; nemškutarji pa so se kar poskrili. V prvem razredu so zmagli tudi Slovenci s 13 proti 12 glasovom. Vse liberalno kričanje o nepotr-dltvi Ivana Hribarja kaže tisto nizkost, ki je liberalno slovensko politiko vedno odlikovala. Prejasno sc vidi, da liberalcem ni za stvar, ampak samo za ljubo osebo. Vse najdeš v liberalnem časopisju, lc ne odločnega stališča o občinski avtonomiji. »Narod« n. pr. piše celo o Hribarjevem heroizmu (!) dobesedno: »Odloživši županstvo je Hribar zapustil magistrat in šel — na poroko prijateljeve hčere. Pa naj kdo reče, da to ni občudovanja vreden beroizem .. Tako malenkostno znaju v trenotku, ku vla- da nastopa proti občinski avtonomiji pisati le — liberalci. Da odločujočim faktorjem v liberalni stranki ni nič na stvari, kaže tudi to, da »Narod« z lažni i hoče hujskati svoje pristaše na našo stranko. Kako se čudno čita pod takimi »Narodovimi« strankarskimi izbruhi, da jo treba nastopiti proti vladi, da mora nastopiti vsa slovanska javnost, vsa slovanska parlamentarna delegacija itd. — v istem trenotku pa obsipa glasilo liberalne stranko najmočnejšo slovensko stranko z izmišljenimi lopovščinami - »da je Hribarjeva glava morala pasti, da so odkupi klerikalno obstrukcijo, najostudnejša vseh koncesij je osebna koncesija, žrtev moža, ki naj pade, da se vlada momentano izkoplje iz zagate«, »da jo Hribar moral pasti na pritisk klerikalne stranko«, »da je Hribar moral pasti kot žrtev kranjskih klerikalcev« itcl. Takih izbruhov mrgoli debelo podčrtanih v »Nterodu« na vsaki strani. Kaj liberalcem stvar, kaj stvarno stališče, kaj resnica, tudi to priliko porablja jo za hnj-skarijo z lažmi, ker so za stvarni boj proti krivici nezreli in nesposobni I Lib. časopisje bi bilo tudi v slučaju Hribarjeve potrditve vršilo tako gnjusno taktiko. Tedaj bi pisalo »da vos klerikalni napor ni mogel preprečiti Hribarjeve potrditve«. — Poštenosti liberalci tudi v tako važnih zadevah ne poznajo. V teh »za Ljubljano resnih trenotkih« v teh trenotkih, v katerih je pričakovati vsak hip, »da Ljubljana ne bo hotela več živeti«, — smatra liberalno časopisje za svojo nalojjo lagati slovanskemu časopisju in slovenski javnosti! Naša stranka si bo to početje dobro zapomnila, tem bolj ker vemo, kdo so tiste osebe, ki bi take lopovščine lahko preprečile, pa jih molče trpe! Le laži le naprej — lc kažite, da Vam je samo za Hribarjevo osebo. Mi smo pokazali, tla nam jo za stvar! Mi stojimo kot ljudska stranka na stališču občinske avtonomije, vse eno nam pa je, ali je župan Hribar ali Tavčar — oba sta podpisala nemško - slovensko pogodbo — ali pa Elija Predovič, o katerem se govori, da je narodno v liberalni stranki najbolj čist in da ni nič podpisal, to pa zato, ker pisati ne zna. -f- »Narod« je hud, ker je uradna notica, ki jo jo razposlal o nepotrditvi Ivana Hribarja časnikarski departma ministrskega predsedstva, nazvala Hribarja z J o h a n n Hribar. Takrat pa »Narod« ni bil hud, ko je Joliann Hribar podpisal Nemcem pogodbo! -j- Narobe - Lueger. Kakor smo žo opetovano izjavili, ne odobravamo, da vlada Hribarja ni potrdila za župana, ampak »Narodov« članek 23. t. ni., v katerem našteva vse Hribarjeve zaslugo za Ljubljano ter ga postavlja celo nad Luegerja, jo tako neokusen, da ga ni moč prebaviti. Kdor ima le količkaj dobrega okusa, mora proti toliki neslanosti saj rahlo protestirati. »Narod« povzdiguje Hribarja v nebesa, ker so so .med njegovim županovanjem ukrenile in naredile naprave, ki jih ima vsako, tudi manjše mesto, kakor Ljubljana in ki so jih druga mesta že zdav-nej imela. Take reči vpeljati pač ni nobena zasluga. Hribar je Ljubljano po potresu prenovil. Po liberalni pameti je torej nekaj izrednega, če se župani briga jo za to, da se na mesto podrtih hiš zidajo nove. To zmorejo celo v Kalab-riji! Hribar je poskrbel za vodovod. To bi pa bilo res čudno, če bi prebivalci takega mesta, kakor je Ljubljana, morali namesto dobre vodo piti kapnico, kakor n. pr. v Kolomeji v Galiciji ali pa v Nagy-Kikindi. Velika zasluga bivšega župana jo tudi novo pokopališče. Kam naj bi bili pokopali mrliče, če bi so no bilo napravilo novo, ko jo staro postalo premajhno? Silno livali »Narod« župana, ker je okoli Gradu nasadil drevesa in popravil pota, da pa so ta pota slabo razsvetljena in tako zanemarjena, da malokateri človek hodi na Grad, da no bi si nosu pobil, »Narod« ne omonja. Kar se pa tiče slovanskih časnikarskih kongresov, protestiramo kot žurnalisti, da jih je Hribar napravil, zakaj to je vendar bilo delo časnikarjev. Elektrarna, ki »Narodu« tako imponira, je tako izborna Hribarjeva naprava, da jo ujena elektrika polovico predraga in ne zadošča niti naj-primitivnejšim potrebam in zahtevam obrtnikov ter industrije. Vojašnico za topničarje je Hribar moral napraviti in poprave so bile hitro potrebne, krasni tunel na Svetega Martina cesti jo bil tudi že zdavnej potreben, mestne hranilnice ima skoro vsako mesto in to že veliko prej kakor jo je dobila Ljubljana, šolo pa se morajo zidati, kakor hitro prebivalstvo v gotovem razmerju naraste, saj zahteva to deželna šolska oblast. Državno obrtno šolo jo doseglo parlamentarno zastopstvo, mestna umetniška galerija pa je unikum — za mesten denar je Hribar nakupil 50 slik-karikatur, ki sc jim vsak oineje. Pre- šerna jo Zaje napravil — kako, to vidi vsak, posebno če spomenik — odzadaj pogleda. Da ima Ljubljana za svoje reveže ubožnico, v kateri je marsikaj, kat bi ne smelo biti, in da ima celo rešilno postajo ter ljudsko kopel — ki je pravzaprav le kurnik — se zdi »Narodu« nekaj posebnega, kakor se mu zdi epohal-no, da je magistrat letos nastavil dva šolska zdravnika, kar druga taka mesta kakor je Ljubljana že davnej imajo. Za aprovizacijo Ljubljane pa Hribar ni nič naredil, kar vsak ve, le »Narodu« se tudi o tem sanja. Da »Narod« celo zdaj še ne zna biti resen, se nam zdi res čudno. -f- Dr. Tavčar milo toži o mlajših rodoljubih v svoji stranki, češ, da so lažejo o njem, da delajo z lažmi proti njemu, da se kaj takega ne sme trpeti itd. Kako hitro zna dr. Tavčar tako pisati, kadar se gre — zanj. On pa jo »Narodov« glavar in »Narod« sme lagati o naši stranki in naših moieh. Takrat pa dr. Tavčar miži in cmoka. -f Lepi ljudje. Liberalni učitelji radi naglašajo, da nimajo zoper vero ničesar in zadnji čas celo naglašajo, da sploh le oni prav razumejo verskonrav-110 vzgojo. Koliko je vredno to hinavsko besedičenje, osvetljuje prav drastično nek zmazek v »Soči« ¿3. t. ni., v katerem se liberalen učitelj med drugim takole, sirovo norčuje iz krščanskih učiteljev, ki pobite na Sveto Goro: »Marija, k Tebi. uboge reve, mi zapuščeni vpijemo ... Zakaj pa ne bi vpili? Marijin kult je med Slovenci dandanašnji visoko razvit. K Mariji se zatekajo Marijine hčere in (levičarji, čuvati mora nad čuki in sovami, vsa S. K. S. Z. se jej priporoča ter zahteva od nje pomoči, krščansko delavstvo roma k Mariji — Bog jo pozabljen, Marija stoji v ospredju! Vso mora ona uslišati in prositi za vse. Umevno, da morajo tudi goriški Sloni-škarji iskali zavetja v Marijinem okrilju . . . Al' Vas bomo, mi krščanski možje-učitelji. K Mariji gremo, da Vas bomo. Sveta Gora mora pomagati, da Vas bomo. Mi hočemo v sanjah imeti dobre službe in priboljšek v farovžu. N. pr. Likarju bi izborno pristajalo »šli-felpucarstvo«. Kakšen odpustek bi dobili! Za zveličanje duš bi skrbeli s sna-ženjem čevljev gg. nuncem! Sam Jaklič jih vabi po »Slovencu« v Gorico in na Sv. Goro. In Jaklič je velik pa imeniten gospod. Jaklič jo državni in deželni poslanec, predsednik Slomškarjov, veliko časti in naslovov ima in pod težo teli časti in naslovov se mu je nekoč na Kranjskem »peč podrla«. Če ga primerno počastimo, se mu utegne zgoditi kaj takega tudi na Goriškem. Jutri na Sveto Goro! O presveta Sveta Gora! Vsa krščanska organizacjia hoče izcoprati iz Tebe čudeže. Pa se jim šo ni posrečilo. Morda so posreči nam, Slomškarjem. Če bi šli samo mi, goriški Slomškarji, na Sveto Goro, bi lahko opravili vso »andolit« kar v prvi kapelici. Tako nas bi bilo malo. Toda mi pojdemo v cerkev, v veliko cerkev, tje pred podobo, o kateri pa pravi Gyra, da ni prava, marveč da ima on pravo čudodelno sliko Matere božje s Svete Gore, da bi bili torej svoj čas varuhi svetogorskega svetišča napravili kupčijo ter prodali sliko. Ob, kakšne težavo! Kako pa naj kaj dosežemo. če pa slika ni prava? Morda je pa le res, da je Gyrova slika prava, ker se ne čujo nič, da bi sc pred ono na Sv. Gori zgodilo kaj izrednega! In tudi po katoliških lisliii so prodali pravo Gyro-vo sliko!! .loj, gorje nam! — Morda bi bilo bolje, če bi šli v lvlužet. Neki ferda-man liberalec jo rekel, da naj gremo v Klužet, da izženejo iz nas hudiča, češ, da potem bo izgnan iz vesoljnega človeštva. Kaj takega reči o nas?! A?1 — Jezni smo. smejejo se nam in norce bri-jejo z nami; mi pa pogumno gor, gor! Liberalci, peklu zapisani, pravijo sicer: gora ni nora, ampak tist' je nor, kdor gre gor — toda kdo jili bo poslušal, lc korajžo!« Tako more le lump pisati, pisal je pa to brezdvomno liberalen učitelj. sicer gotovo pristaš »verskonravne vzgoje«. Noben kaznjenec iz Gradiške no bi mogel produeirati gršega pamfle-ta, kakor je ta »Sočin« članek. »Učiteljskega Tovariša« pa, ki tako rad pona-tiskuje »Slovenca«, pozivljcmo, naj ponatisne odpadek svojega goriškega somišljenika. j- Slovenska trgovska šola. Ivarol Javoršek jo imenovan za učitelja na slovenski trgovski šoli. Kot suplcnt je nastavljen Fr. Zeleznik. V okrajni cestni odbor tržiški jc imenoval deželni odbor Ignacija Me-glič-a, župana občine Sv. Katarina in Janeza Golmajer-ja, župana v Kovorju. -f V zdravstveni zastop velikolaški je imenoval deželni odbor Jakoba Mustarja, župana turjaškega. (- V zdravstveni zastop lorjaški je imenoval deželni odbor Fr. Zigona, posestnika v Grčarevcu. '-f Kako so liberalci osla napravili sa »klerikalca«. Če čitaš liberalno čo-sopisje, so ¿klerikalci« krivi, da Hribar ni več potrjen. Krivi so, kakor so čita v liberalnem časopisju, tudi, da je r a z p u š č o n a n a r o d 11 a <1 e -l a v s k a o r g a n i z a c i j a. Kakor se pa čita, je bila ljubljanska narodna delavska organizacija razpuščena radi te-le svoje resolucije: »Narodna delavska organizacija v Ljubljani« na svojem občnem zboru dne 31. julija 1910 tovariški pozdravlja češko mladež, organizirano v narodno socialni stranki, zlasti pa one niučenike narodnega socializma, ki trpe v ječah za svoje prepričanje. Naj bi prišlo nam in njim po Irudapolnih dnevih narodno in socialno osvobojenje.« — Ali je torej tisti osel, ki je spisal to bedasto resolucijo, »klerikalec«?! Kakor se vidi, liberalci sedaj jako hitro mislijo v svojih •polemikah in najboljše svoje »moči«, od dr. Tavčarja priznane dike svoje politične menažerijc, nakladajo nam. Mi jib pa prav hvaležno odklanjamo. Kar je skupaj zrastlo, naj skupaj ostane 1 + Nemška »junaštva«. Nemška celjska fakinaža je kar pobesnela onemogle jeze, da so se občinske volitve okolice Celje tako ugodno za Slovence izvršile in ki so tudi spravile to bando v najvišjo stopinjo podivjanosti. Svojo pangermansko jezo in kri si ohlajajo sedaj nad mirnimi Slovenci. Dne 22. avgusta zvečer so napadle nemške barabe — seveda najete od gotovih ljudi — ilr. Ivana Benkoviča, ko se je vračal ponoči od zaupnega sestanka v Gaberju na svoje stanovanje ter so mu z očitnim namenom stregle po življenju, kar pa se jim je na veliko jezo ponesrečilo, kajti sluge hotela »Pri belem volu« so preprečili večjo nesrečo s tem, da so ga i spremili do doma. Med napadalci se je izkazal najbolj neki Bohinc — najhujši zagrizenec in celjski razgrajač. Seveda nemški kulturonosci brez skrbi napadajo Slovence, saj so čisto varni pod okriljem celjske policije. — Drug slučaj: Nekako ob šesti uri popoldne isti dan, oklofutal je brez vsakega vzroka neki pobalin nekega slovenskega dijaka v Graški ulici v prisotnosti policaja, kateri pa je takoj odkuril, ne da bi se barabi kaj zgodilo. Vse kaže, da si Slovenec ne bo več varen življenja niti pri belem dnevu pred podivjanimi hajlači. Bati se je večjih nemirov, kajti Nemci so čisto iz sobo. Vidi se, da Ambrožičevo klasje dozoreva. Ileil nemška kultura! -+- »Agramer Tagblatt« z dne 22. t. m. zopet ni mogel drugače, kakor da je ugodil »nekomu« in priobčil njegov, vladi služeči izliv v »Narodnem Dnevniku«. Tu piše ta dobroznani »nekdo« natančno po vladinih željah, kako so razdvojeni slovenski štajerski deželno-zborski poslanci radi obstrukcije, kako je med njimi ena struja za in druga proti obstrukciji in kako je tudi pretežna večina spodnještajerskega ljudstva za »pozitivno delo« v Gradcu. Dalje poje znani mož vladi tako ljubo pesem o velikih spremembah, ki se pripravljajo v Slovanski Uniji in o toni, kako so spodkopana tla dr. šusteršiču itd. Same znane, obrabljene »viže« še bolj znanega in še bolj oguljenega vladnega lakaja, ki morajo presedati vsakemu resnemu in poštenemu slovanskemu rodoljubu. Čudimo se le, da se »Agramer Tagblatt« ne ženira izve-šati tako sumljivega blaga. List je sicer tudi opremil to reč z daljšim dostav-kom, iz katerega jasno zveni neprijetni čut, ki so ga imeli ob sprejetju te stvari v uvodne listove predale; nikakor se ne poteza za liberalno klečeplazno politiko, marveč pravi celo, da je neutaj-ljivo dejstvo, da se je ravno odločni taktiki poslancev S. L. S. zahvaliti, da uživajo danes Slovenci tostran Litve tisti respekt, ki ga to odločno in nadarjeno ljudstvo tudi zasluži. Dalje pravi list na liberalno adreso, da Jugoslovani uitj gospodarsko, niti politično nismo tako močni, da bi si mogli dovoljevali luksus kulturnega boja. Posebno pa bi na Dunaju moralo biti vsako streukarstvo izključeno, kadar se gre 7,a skupne jugoslovansko koristi. Lekcijo »Agramer Tagblatta« liberalci zelo zaslužijo naši poslanci so so vedno ravnali po načelih odločne in poštene jugoslovanske politike. Vendar pa pač gotovo tudi »Agramer Tagblatt« ve, za kaj se gre tistemu »nekomu«, komur na ljubo je sprejel gornjo politično maslo iz celjskega »Dnevnika« — ne namreč za kako idejo — pa bilo tudi liberalno, marveč za čisto navadno vladno korito in osebno samoljubje ljudi, ki jim nikdar ni bilo do ljudstva in naroda, marveč so vse lepe besede uporabili le za to, da po ljudskem in narodovem hrbtu splezajo kvišku. Takih se ne manjka ne pri nas, ne pri Čehih, pa tudi ne pri — Hrvatih, posebno — v Dalmaciji. ; Gospodinjski tečaj na JJolenj-sitem. Prošnje za sprejem v gospodinjski tečaj, ki se s 1. oktobrom I. 1. otvori \ samostanu »De Notre Dame« v šmi-helu pri Novem mestu, je do 10. septembra 11)10 vlagati pri vodstvu gospodinjskega tečaja v Šmihelu. Isto velja tudi glede prošenj za dež. ustanove. - Kočevje. V nedeljo zvečer ob 10. uri je našel v zadnjih zdihljejili Ki dni starega otroka Josip Beljan, čevljarski mojster v Kočevju. Nesel ga je domov. Otrok jo ostal pri življenju. Naznanila se jo stvar orožnikom. Nesrečnico, ki jo otroka izpostavila, so še listi večer dobili. Doma je iz Starega Loga pri Kočevju. Pozdrav iz Cerknice v Črni vrh. Ljudska slavnost v Cerknici dne 21. avgusta se je izborno obnesla. Po ganljivem sprejemu Orlov na glavnem trgu in lepem obhodu po z zastavami in mlaji okrašeni Cerknici je bila sveta maša na prostem pri sv. Roku. Po isti je bil ravnotam velik ljudski shod, na katerem se je sklenilo, da se brzojavno pozdravijo slavitelji dr. Lampetovega spomina v Črnem vrhu. Brzojavke poštar Zagorjan ni hotel več sprejeti z izgovorom, da. je prepozno. Zato se tu priobčil je dobesedno: »Polnoštevilno zbrano cerkniško okrožje Orlov ob priliki svoje prve okrožne telovadbe in Orli logaškega okrožja ter velika množica somišljenikov na ljudskem shodu v Cerknici se navdušeno pridružujejo častivcem slovenskega učenjaka. Na zdar! — Podbevšek, voditelj zborovanja.« — Iz Postojne se nam piše, da se je vršila pred nekaj dnevi sporazumno z okrajnim glavarstvom od strani c. kr. kletarskega nadzorništva uradna revizija vin pri vseh gostilničarjih mesta Postojne. Izid revizije je bil v obče povoljen, lo pri nekaterih obrtnikih se je našlo male nedostatke ter vsled tega strogo prepovedalo točili dotična vina. — Umrla je 22. t. m. v Kranju za-sebnica Marija Zliishmann. — Umrl jo 22. t. m. mizar in posestnik g. Franc Nadižar v Krar-ju. — Pri kopanju utonil. 21 t. m. se je popoldne kopalo v Krki pri Mačkovcu, občina št. Peter, več dečkov, med njimi tudi 18 let stari hlapec Franc Žagar iz Nove gore, ki je bil uslužben pri Francetu Peterle v Mačkovcu. Žagar, ki ni znal plavati, jo šel od brega v glo-bokejšo vodo. Zašel je v vrtinec in je utonil, ker ni bilo pravočasne pomoči. Stalsrske novice. š Petrovče. Nedeljo, dne 18. septembra priredi društvo »Gospodar« na vrtu in v notranjih prostorih društvenega doma veliko ljudsko veselico. Na sporedu bo koncert združenih savin-skih pevskih in tamburaškili društev, godba na lok, srečolov, streljanje za. dobitke, otvoritev »Savinskega muzeja« ter mnogo drugih zanimivosti. Prosimo bratska društva, da za ta dan opustijo svojo prireditve ter pobite v Petrovče. Podroben spored še dopošljc-mo. — Odbor. š Požar in samoumor. 19. in 20. avgusta jo popival v Ptuju posestnik in gostilničar Lovro Habjanič iz Kicarja ter se vrnil ponoči pijan domov, kjer so je spri z ženo in jo pretepal. Nato je zažgal hlev, šel v klet in so ustrelil z revolverjem. Ker ni bilo vetra, .je zgorel samo hlev, ostala poslopja pa so ostala nepoškodovana. Habjanič je živel s svojo ženo žo dalje časa v prepiru, kar je bilo bržkone tudi vzrok njegovemu nesrečnemu dejanju. V prerokov! deželi. (Konec.) Z železnico se je nadaljevala pol, v Maev, odkoder se je začelo pravzaprav pravo potovanje raziskovalcev. Vzhodno od Maeva jo kupil dr. Musil v taboru glavarja Avde abu Tajeh sedem lepih jezdnih kamel ter je prehodil deželo mod romarsko potjo in Vadi Sirhunom. Ker se je moralo izvrševati katografič-na dela, se ni moglo potovati kar naravnost, temveč so jo moralo križati po deželi v raznih smereh. Po težavnem delu so izvršili natančen zemljevid cele pokrajine od Maeva severno do Al Ela na jugu in od Rdečega morja v zahodu do Tejinc in Vadi Sirhana v vzhodu. Narisana zemlja je obsegala 135.000 kvadratnih kilometrov. Profesor dr. Musil pripoveduje, da so vsak dan sedeli 10 do 12 ur v sedlu, plezali na najvišjo gore, da so mogli okolic O K c 11'to-grafično posneti, iskati so morali pota za kamele, loviti plašljivc živali, vlačiti za seboj prtljago, stražiti ponoči itd. Temperatura io znašala dostikrat 55 stopinj Celzija, Dežela sama jo bila popolnoma pusta, saj že šiiri lela ni bilo v niej zadostnega dežja. Kamele so trpele lakoto, krvavele so jim noge. Ena izmed kamel je poginila, ostale pa so postale skoro popolnoma nerabne. V tej deželi stanuje roparsko in fanatično prebivalstvo, ki no pozna niti gostoljub. nosi i. Ako koga varuje gostitelj, pa ga oropajo in ubijejo celo njegovi sorodniki ob priliki. Ponosni, da bivajo v domovini preroka, edini izvoljeni Alahovi deželi, ki po njihovem mnenju meji neposredno na paradiž, so skrajno fanatični ljudje. Profesorja dr. Musila so zaradi njegovih obraznih potez imeli skoro povsod za pristnega moliamedanske-ga trgovca, težje pa je bilo z njegovima spremljevalcema, ki kljub beduinski obleki nista bila podobna Arabcem in sta dr. Musila vsled tega dostikrat ovirala pri njegovem raziskavanju. Dostikrat je bila vsled tega vsa ekspedicija v smrtni nevarnosti, enkrat so se rešili gotovi pogubi naravnost čudežno. Dr. Musil pripoveduje o teh dogodkih zelo na kratko ter povdarja, da ni bilo nobeno njegovo potovanje tako nevarno in težavno kot zadnje. Kljub temu pa je rešil svojo nalogo v polni meri in z bogato snovjo se je vrnil učenjak v Damask in na Dunaj. Uspehi potovanja so sledeči. Polog že omenjenega detaj-liranega zemljevida je treba še omeniti: podroben topografski in geološki opis cele severne Hedže z več kot 1200 novimi imeni iz pokrajine, iz katere je bilo doslej znanih komaj 10 imen. Dobili so važne napise v različnih jezikih, med katerimi je zlasti pomemben 2 metra dolgi, 40 cm visoki napis cesarja Marka Avrelija, ki ima 8 vrstic. Našli so nekro-pole, različne svelinje itd. Kar jo pa najvažnejše, kakor pripoveduje prof. dr. Musil, je to, da je našel pravo goro Sina j. Dr. Musil pripoveduje tako-le: »Trdno mislim, da sem našel pravo goro Sinaj. Vedno imam to sliko pred očmi, vedno jo vidim. V rodovitni, precej na vodi bogati ravnini stoji ploščata gora, na kateri se dviguje visoko v nebo črn vulkan. Južno od vulkana je v ravnini ozek lavin izliv novejšega izvora. Severno od gore stoji na ravnini 12 velikih skal, ki služijo kot krvni žr-tveniki. Podobne skale so na zahodni strani gore. Lokalna tradicija kaže tukaj votline »služabnika Mozesa«. O tej najdbi pa je treba še natančnejših preiskav in o teh odkritjih se bo slišalo po-neje več podobnejšega. Dr. Musil pripoveduje tudi končno o izrednem političnem poslanstvu, ki ga je izvršil. Ko se je vrnil v Damask, bi dr. Musil odšel rad k Evfratu, da bi napravil natančen načrt desnega brega reke. Ta namera pa se je morala opustiti, ker je poslal učenjak bolehen in je bil političen položaj v omenjeni pokrajini zelo kritičen. Dr. Musila je veljalo mnogo truda, da je odvrnil svoje stare prijatelje med Beduini od zveze z Druži. Upor Druzov in ž njimi združenih gorskih rodov je izbruhnil dne 27. julija. Potovanje k Evfratu je izostalo in dr. Musil se je vrnil na Dunaj, kamor je prišel dne 18. avgusta dopoldne. Zdravstveno stanje velikega učenjaka ni ugodno. Že več kol mesec dni ga nadleguje mrzlica. Polog tega. pa tudi trpi vsled posledic nezgode, ki so mu je pripetila na potovanju po Arabiji. Kamele so so pri njegovi ekspcdiciji večkrat splašilo. Ko jih je lovil dr. Musil, so mu je njegova spotaknila, padel jo na tla in si zlomil dvoje reber na desni strani prs. Zdravniške pomoči v puščavi gotovo ni bilo. Šele dolgo časa pozneje je, šel v bolnico v Bejrutu. O bolečinah v prsih toži še sedaj. Gotovo, da je katoliški duhovnik dr. Musil izvršil ogromno delo. taginfa mesa. Cena mesa raste od tedna do tedna. Umevno je, da posebno mestni prebiva hi s skrbjo zasledujejo vedno naraščanje cen mesu ter so vprašujejo, kam bo dovedlo to vedno draženje. Avstrija izvaža letno do 10.000 glav živino. Res je, da bi so kousumentoiu znatno pomagalo, ako se prepove izvoz živine iz Avstrije. V tem pa bi nastala nova nevarnost in lahko rečemo, da bi trajno ia. prepoved no koristila. Kmet bi vsled tega, ker bi cene živini padle, znatno opustil živinorejo in potem bi bili zopet na istem stališču. Da imamo v marsikaterih mestih v Avstriji dražje meso, kot pa v Nemčiji, kamor se naša živina izvaža in tudi dražjo prodaja, je vzrok ta, ker v Avstriji nimamo za živino primerno urejenih tržnih razmer in prometnih sredstev. Gotovo je to, da niso to zdrave tržne razmere, ako se izvaža iz Avstrije domača živina, uvaža pa inozemska in prodaja za dražji denar kot pa naša domača na Nemškem. Stremljenja kmetovalcev, tla se omeji uvoz živine, ki je zelo nevaren vsled kuge in hi pri nas cene domači živini znižal, tudi ne smemo obsoditi, I ker hi ravno domači živinorejci omejili produkcijo živine, ako bi se izkazala kot neplodonosna. Vprašanje je, če se v Avstriji redi dovolj živine za domače potrebe in če bo domača živinoreja zadoščala v bodoče tem potrebam. Zadnje štetje živine leta 1907. je izkazalo, da je število glav živine nazadovalo v Avstriji od 9inpol milijonov na 9 milijonov. Razvoj naše živinoreje ni istočasno naraščal z vedno večjim številom prebivalst va in z njegovimi vedno večjimi potrebami. Pomisliti je treba, da se je v zadnjih letih zelo zvišal mesni konsum posameznega prebivalca v Avstriji. Seveda smo tozadevno še precej zadaj za drugimi državami. Med tem, ko znaša poraba mesa na posameznika v Nemčiji 31-6, v Francoski 33-6, v Angleški 47-6, znaša v Avstriji letno le 29 kilogramov na posameznika. Res je, da bi sedanje število živino v Avstriji zadoščalo za vse potrebe kon-sumentov, ako bi bila vsa živina klavna živina. Tudi so kmetijske razmere v posameznih deželah zelo različne. Med prešteto živino je več kot 50 odstotkov krav in pri zadnjih dveh štetjih živino leta 1900. in leta 1907. so je izkazala sledeča slika o položaju ži-vinoreje v Avstriji: V t i S O č i h Leto Skupno Mlada Število živina Telice pod 11. Krave Biki pod 31. Biki nad i) leta 1930 1902 9511 1800 9021 1565 1245 1224 4749 4594 850 670 606 681 Ta statistika nam jasno kaže, da, so je v Avstriji veliko bolj gojila plemenska. in mlečna živina in da izkazuje klavna, živina veliko manjšo odstotno številko, kakor bi bilo za oskrbovanje prebivalstva z mesom potrebno. Ali je to krivda kmetijstva? Živinorejcem ne smemo zameriti, ako so so oprijeli načina živinoreje, ki jim obeta več dobička. Da je do tega prišlo, so krive izredne tržne razmere v naši državi, ki dostikrat onemogočujejo kmetovalcem, da zadoste potrebam konsu-men tov. Domač trg je bil kmetovalcem dostikrat zaprt, izvoz, nakupovanje in prodaja živine je izročena raznim trgovcem in prckupcem, cene živine pa so se umetno določale na razne načine, žalibog tudi na škodo kmetom, ki tudi tožijo, da ne morejo shajati. Prišli smo do nenaravnega razmerja, da Avstrija živino izvaža kljub temu, da potrebuje za domač trg živino, ki se izvaža na tuje. Naravno in zdravo razmerje bi bilo, ako bi se domače potrebe pokrile z domačo produkcijo. Treba bi bilo zato seveda Smiselne organizacije za prodajo živine. V primeri s Švico bi se moglo v Avstriji rediti namesto 9 milijonov glav živine, 15 milijonov. To bi se dalo v Avstriji tudi doseči in zato izjavljajo kmetje, naj se jim omogoči zboljšati njihovo zemljo, potem pa bodo redili tudi več živino in bodo tudi lažje zahtevam zadostili. Daleč smo še zadaj za temi cilji, toda. doseči bi se dalo večjo produkcijsko zmožnost. Seveda bi tudi to ne pomagalo dosti konsumentom, dokler bi obstojalo nenaravno razmerje, da se prodaja domača živina na inozemskih trgih, med tem ko se na naših trgih kupuje tuja živina. Tukaj bi morala posredovati država, državne oblasti bi morale izvesti organizacijo avstrijskih tržnih razmer. Kmet ne izvaža živine iz Avstrije, ker pride to predrago za posameznika, ampak prekupci, ki tržijo na debelo. Po« draženja mesa je krivo oderuštvo! Da bi se pa hipno revnim konsumentom zboljšalo razmere, bi se moralo u polja t i sledeče, kar zahteva v zadnji številki tudi glasilo našega krščan-sko-socialnoga delavstva »Naša Moč«! »Dovoli naj se prosto klanje živine pod nadzorstvom živinozdravnikov. — Dovoli naj se prosta prodaja mesa v mestih in industrijskih krajih. — Vsak kmet ali kmetijska oziroma živinorejska zadruga naj ima pravico klati živino in prodajati meso. S tem bi se doseglo. da bo kmet prodal po pošteni ceni, konsument pa kupil tudi po poštena nizki ceni. Vsako prekupovanjc in me-šotarjenjo pri mesu mora biti izključeno. Pravico klati živino in prodajati meso naj dobe tudi vsa konsumna društva.« S tem hi bilo pomagano konsumentom kakor tudi kmetom. Za nadaljni smiselni razvoj avstrijske živinoreje, kakor tudi za naravne tržne razmere v Avstriji pti bi morala na vsak način skrbeti država, ki ima dolžnost varovali koristi večine prebivalstva. Ljubljanske novice. lj Presvetli gospod knezoškof se je povrnil danes popoldne z oddiha v Goričah zopet v Ljubljano. lj Mestna občina je svojo pritožbo proti odločitvi deželnega odbora glede prodaje sveta vojaškega preskrbovali-šča umaknila. Toliko hrupa je bilo torej — zastonj. lj Nesreča na železnici. Danes zjutraj so našli na železniški progi med Grosupljem in Predovljem truplo nekega neznanca, kateri je ponoči na do-sedaj še nepojasnjen način prišel pod vlak in postal njegova žrtev. lj Z drugega nadstropja padel ter se ubil. Ko je prišel sinoči okoli pol devete ure, 21 let stari, samski zidarski pomočnik Jožef Leitinger iz Št. Petra na Štajerskem domov, v Cerkveno ulico, št. 21, se je v drugem nadstropju nagnil na hodniku čez ograjo, kjer je izgubil ravnotežje, padel na dvorišče in obležal mrtev. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so ponesrečenčevo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Nedopustno pomirjevanje. Pred-sinočnjem so se pred neko gostilno na Poljanski cesti prepirali ponočnjaki. Ko pride iz gostilne nek tamošnji posestnik, naščuje nanje psa. Ko jc eden ponočnjakov zgrabil nato desko in se z njo branil psa, jc njegov gospodar pograbil samokres ter z njim ustrelil, ne da bi zadel. Ne bo prav. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Pokom, sin sobnega slikarja, 2inpol leti. — Josip Leitinger, zidarski pomočnik, 30 let. — Terezija Kokalj, posestnica, 62 let. lj Trdoglavec. Ko je v nedeljo policijski stražnik pati'oliral po Zalokarje-vi cesti proti progi dolenjske železnice, je opazil na progi ležati nekega vinjenega človeka. Pozval ga je, da naj se odstrani, a ta je trdovratno pritiskal svojo vročo glavo na tračnico in trdil, da čaka prihajajočega vlaka. Ker drugače ni šlo, ga je moral varnostni organ s silo odstraniti s tira in odvesti v bližnjo stražnico, kamor so poklicali njegove sorodnike, da so ga potem spravili domov. lj Ponočnjaki. Po Sv. Jakoba trgu so danes že po polnoči štirje nemški junaki tako razgrajali, da jih je morala priti mirit policija. Neubogljivi ponočnjaki so začeli nad varnostnim organom upiti, da lahko razgrajajo kolikor hočejo. Ker le niso mirovali, so morali iti na policijo, kjer so jih legitimirali potem pa izpustili na prosto. lj Konj splašil. Včeraj se je splašil na Zaloški cesti pri Leonišču konj 12 let stari Mariji Anžurjevi in dirjal do bolnišnice, kjer so ga ustavili. Konj se je ustrašil električne železnice. lj S ceste. Ko je včeraj popoldne peljal posestnik Ivan Pečan po Tržaški cesti v mesto žganje, ga je dohitel z vozom nek dragonski stražmojster, ki jc vozil tako naglo in neprevidno, da je zadel v Pečanov voz in se je vsled sunka razbila steklenica, v kateri je bilo za 18 K žganja. Pečan jc na to stražmoj-stra opozoril, ta pa mu je zažugal z bičem in pognal konja dalje. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 93 Slovencev, 40 Makedoncev in 27 Hrvatov. V Heb je šlo 19, v Buks 28, v Ino-mosto 35, v Prago 17, v Bregenc 18, v Bad Gastein pa 25 Hrvatov. lj Na nekem dvorišču na Poljanski cesti se je sprlo več delavcev, med katerimi je bil eden posebno 1 jut. Metal je v svoje nasprotnike kamenje in enega celo zabrusil v pritlično stanovanje. Ker so stranke godrnjale, je tekel v kuhinjo po nož ter ž njim po dvorišču toliko časa rogovilil, da so ga pomirili. — Jeruzalemsko romanje. Prazna sta še dva ženska prostora v 1., dva v II. in eden v III. razredu. Do nedelje je še mogoče sprejeti, kdor takoj pošlje denar in obenem potni list (pos) od okr. glavarstva. Posebnega potnega lista je treba samo onim, ki so se prepozno oglasili; vsem drugim, tudi Galilcjcem, ga ni treba. — Imenik z legitimacijo vred se razpošlje ta teden. Telefonska In brzojavna poročila. KOLERA. Budimpešta, 24. avgusta. Včeraj sta dospeli semkaj dve osebi iz Reke, ki sta na sumu, da sta okuženi. Eno so prijeli, druga je odpotovala dalje. V >'seh pristaniščih ob Jadranskem mor- ju je zavladala velika panika, da se ne zanese kuga iz Spodnje Italije. Tujci trumoma odhajajo. Trst, 24. avgusta. Uradno se izjavlja. z ozirom na. vesti o koleri v Trstu, da v Trstu še ni nihče obolel na tej bolezni. V Trstu se ni pojavil še noben količkaj sumljiv slučaj kolere. — Lloy-dovo ravnateljstvo poroča, da bodo z ozirom na to, ker jc Turška in Grška odredila napram proveniensam iz Italije Sdnevno kvaranteno, odslej Lloydo-vi parniki grške in orientalske linije A in B, kakor tudi carigrajski brzoparni-ki sprejeli bodo v Brindisiju samo pošto; izkrcavalo in ukrcavalo se ne bo potnikov niti blaga. Aleksandrijski in sirijski parniki se preiščejo zdravniško v Aleksandriji. Rim, 24. avgusta. V zadnjih 24. urah je na koleri v Margariti di Savoya zbolelo zopet pet ljudi in umrla dva, v Cerignoli sta dva zbolela, v San Ferdi-nando so trije zboleli in eden umrl, v Trinitapolu so štirje zboleli in trije umrli, v Barletti jih je 8 na novo zbolelo in 7 umrlo. V Trani jih jc zbolelo 9 in 12 umrlo. V ostalih občinah provinc Bari in Foggia se ni pojavil noben nov slučaj kolere. NEMCI DEMOLIRALI ČEŠKO HIŠO. Dunaj, 24. avgusta. Včeraj se je tu vršil nek nemškonacionalni shod. Po shodu so zborovalci demonstrirali, napadli neko Češko hišo in jo demolirali. Policije ni bilo blizu. DAR AVSTRIJSKEGA CESARJA ČRNOGORSKEMU KNEZU. Cetinje, 24. avgusta. Avstro-ogrski poslanik baron Giessel jc izročil knezu dar avstrijskega cesarja, dva. prekrasna konja. KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. Madrid, 24. avgusta. V dvornih krogih se čuje, da nameravajo stari plemiški dvorni dostojanstveniki od-, ložiti svoje visoke časti, kakor hitro bo uradno potrjen razdor med Špansko in Vatikanom. Karlisti sklicujejo na dan 28. avgusta na stotine shodov pod milim nebom, in sicer večinoma v okrajih Catalona in Navara, kakor tudi v deželi Baskov, kjer se zelo širi kar-listično gibanje. Vendar pa sc ni bati vstaje, ker je španska vlada izdala zelo obširne vojaške odredbe. Madrid, 24. avgusta. Na čelo odpora ljudstva zoper liberalno politiko Ca-nalejasa se je postavil sam kardinal Aciera, ki ima velikansk vpliv na Španskem. Kardinal je izdal prokla-macijo, da bodo katoličani branili sv. vero zoper liberalno vlado. LIZBONA PRED VIHARJEM. Lizbona, 24. avgusta. Portugalska vlada je zasledila veliko zaroto, o kateri noče podati nobenih podrobnosti. Glavno mesto je pa tako zastražila z vojaki, kakor mesto še ni bilo zastraženo, odkar je bil umorjen kralj Karel. Pod orožjem jc vsa 1. divizija, po utrdbah so posadke podvojili. Vojnim ladjam jc ukazano, naj bodo pripravljene za boj. SRBSKA KRIZA. Belgrad, 24. avgusta. Iz Belgrada se poroča, da odstopi Pasič in da prevzamejo vlado stari radikalci pod Proti-čevim predsedstvom. I*rotič razpusti zbornico in razpiše nove volitve. Mnenje g. dr. P. I a n u 1 o f f - a Kneza. Gospod J. S e r r a v a 1 o , T r s t. S pričujočim listom Vam potrjujem, ne da bi Vam delal reklame, da sem dosegel z rabo Vašega Serravallo-vega Kina vina z železom jako dobre uspehe, n. pr. v boleznih: malokrvnost, bledica, lahna hipohondrija, malarija. Tudi pri bolnih na trebušnem logarju, ki ga radi jemljejo, jo služil kot krepilo, in jaz sem konstatiral pomnože-nje in zboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki so bili ozdravljeni od gori imenovanih bolezni, katerim sem podal samo eno buteljko tega vina, a zapazil sem, da, so kar sami prepričani o njegovi dobroti nadaljevali zdravljenje z njim in porabili pet, do šest buteljk. Zdi se mi potrebno, da naglasim, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega, in to jo, v njem jc železo v tako asimilirani obliki, da ga lahko vsrka tudi najšibkejši organizem. Sprejmite, gospod, zasluženo pohvalo za izdelovanje toga dragocenega preparata. Kneza, 12. oktobra 1908. Dr. I a n u I o f f. JRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? TKZIfK CK^T;, Cene veljajo za SO kg. Budimpešta 24. avgusta Pšenica za oktober 1910 .... 9 85 Pšenica za april 1911 ..... 10 09 Rž za oktober 1910......7-37 Rž za april 1911......-■- Oves za oktober 1910.....7 68 Koruza za avgust 1910.....5 68 Koruza za september 1910 . . . —— Koruza za maj 1911............5 74 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2/7/, sred. zračni tlak 736 0 mm C|9 opi-zovanja 23 9. zveč. 24 7. zjutr. 2. pop. Sl>n|e barometri » mm 735 4 Temperatura po Celziju Vetrovi 13'2 i sr. sever 36-1 36-0 140 19-8 brezvetr. sr. jjvzh. Nebo i 11 ¡ dež oblačil del, od Srednja včerajšnja temp. 16 7°. norm. 18 1J. Poslano.* Z ozirom na govorico, ki so krožile po Ljubljani o neki tožbi Evgena Susteršiča proti meni, izjavljam, da je Evgen SusterSič odstopil od svoje obtožbe In bode moral plačati vse stroške. Adolf Hauptmann, 2420 nekdanji Evgen Susteršičev hišni gospodar. * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon. 2 učenca sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. Št. Vid nad Ljubljano. 2372 10 Sode Iz belega hrastonega lesa, trpežni, motni o B D N 5 H X C •S V> a o M JC 51 (A Sode od finega špirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar sc jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1GOO litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ccni Iv. A. Hartmanna naslednik Hvg. Tomažit, Ljubljana, Marije Terezije cesta t/i £ H a m u a H tm 5 ff Cene nizke In solidne, foCna postreiba. se sprejmeta proti dobri mesečni plači takoj v službo. - Vpraša se pri I. Kranjski tovarni sodavice, reg. zadrugi v Ljubljani, Slomškova ulica št. 27. 2416 Lokal sc sprejme takoj pri Mart. Klemenčiču, mizarskem mojstru na Vrhniki štev. 112. Prodajalka pridna in poštena, se išče za incsec oktober v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Starejše imajo prednost. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 2412 za prodajalno na Resljevi ccsti štev. 7 sc da za november-termin v najem. Več se izve pri gosp. Reisncrju istotam. 2401 Elektroradiograf „IDEAL" hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte SPORED: 2195 Od srede 24. avgusta do petka 26. avgusta 1. Skozi Norveško. (Po naravi.) — 2. Cola d: Rienzo. (Zgod. drama.) — 3. Gospodična Glarkes, (Variete.) — 4. Ukradeni otrok: (Drama v barvah.) — 5. Nikdar v zadregi. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in '¡29. uri zvečer. — 6. Muha. (Po naravi.) — 7. Zviialec. (Komično.) — 8. Doli s pravicami ženski (Komično.) — 9. Luka bi rad poročil gospodarjevo hčer. (Komično za poč't. — Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na prostem. — Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje slavna Slovenska Filharmonija. Zagrebški efe* —m 'ooooooo^oooooooooooooo '¡ovarnižko inamka pnporočujemo ffriifinltQl" Pridatek / kotprizndno UUJfJUUJl za k<3i/o. rrmi.it) ** » St. 15.100 Za zgradbo Razpis 2418 3 na 47.327 K 50 h proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela za|->opadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj sc predlože do 15. septembra i. I. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovanc s kolkom za jedno krono, doposlati jc zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Naklo z okolico, politični okraj Kranj". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna |)onudnik stavbne pogoje 1)0 vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni. Ravnotako je izrecno izjaviti, odkod hoče ponudnik armature dobaviti. Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih ccn za dela in dobave potrebne pri hišnih vpeljavah. Razventega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati |jonudnika ne glede na višino ironudbene cene, oziroma, čc se mu vidi iiotrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urali ter sc za znesek 10 K tudi lahko dvignejo. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 23. avgusta 1010. 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTSfER, Ljiiu^na, Iffesini trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 TovarniSka varstvena znamka „IKO". 7 I T IKO 707 Kdor zida ali rabi cementne izdelke tvornice cementnih izdelkov naj zahteva cene od r w Dunalsha cesta 67 2330 IZPELJAVA Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa olavna in stranska mesta tu- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA 1 71/1 PT?rTTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: ' U XI * DUNAJ I.f WOLLZEILE 1. PnHrilŽnirP' 9aden' Ceika KamniM'CeSka LiPa. Brno, Du*, Gablonza, N, Graslltz, Krakov, Lltomerice, Moravski 1UU1UZ-111U&. 2ulIlbergi Mid|lngi Merari| Nov| Ji6i|li P|ze[|i Praaai Llbercei Dunajjk0 N0V0n,e8t0i gvitava NHKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., i. t. d. s Zavarovanje proti izlili pri žrebanjih srečk invredn. papirjev ~ Prospekte in cenike premij zastonj in iranko. Deklice iz poštenih rodbin, katere bi rade posečalc vclesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vIč. g. Uršulinke vSkofji Loki, dobe sploh vso oskrbo pri gospej ANI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, tik župnijske cerkvc. 2409 M. lekarna pri,Mariji Pomagal* M. LEUSTEK Ljubljana, Resljeoa cesta l zraven cesarja Franc Jožela jnb. mostu priporoCa ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže Dorševo med. ribje olje Xvir K steklenica 1 K, vcCja 2 K. Tanno-chlnln Mura za lase, gffiSS preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita Melusine ustna in zobna voda ¡zborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseli preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih Casopisili in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. 3 razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Parna opekarna Josip Lavrenčič v Postojni priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini. ]fmwwwwww Za slabokrvne m prebolele : ,KIIC jc zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVAKOVIC, Ljubljane. majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2147 8-1 Frihranite vsak dan g 4'80 do 24 kron, ako za-vživatc železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina žcleznatega vina, ki nc vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola lc škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 H Ivan JlSJL m s Dunajska cesta 17, Ljubljana. 3160 »2 — 1 iz prvih tovarn Avstrije: DQrkopp, Sty ri» (Puoh), Waffencad. v Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno' Adlericvl : ¡saliii stroji. Ceniki zastonj iin franko. Lepa suha soba v visokem parterju s 4 okni, 2 proti vzhodu, 2 proti jugu, lepo mcblovana, z lepim razgledom v neposredni bližini mestne hiše in parlamenta, zelo čista in svetla, se odda v najem pri neki starejši dvojici. Cena z najvestnejšo postrežbo 50 kron mesečno. V stanovanje se želi kak gospod sloven. državni poslanec, ker je lastnik stanovanja c. in kr. vpok. vojaški uradnik in Slovenec po rojstvu in mišljenju. Naslov pove uprava »Slovenca«. 2400 r j)""4""11 ,,wa,B ■ se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijaiifi&fa: crfsssai® poslowniii Smlig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Hotel Tratnik' „Zlata kaplja" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 27. v bližini kolodvora. 2072 lepe zračne sobe. • Priznano fina kuhinja. - Izborne pijače. • Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori In povsem na novo urejen = velik senčnat vrt. = Vsako sredo pri ugodnem vremenu VELIK KONCERTI Anton Breskvar stavbni ključar Ljubljana. Florijanska ulica štev. 9 priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor (udi častili duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ogrne za grobove, križe, obhajilne mize, navadne In žične ograje, vrata. umi y kur|avna in pepeina vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastori na valjcili itd. itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem bltro ln po nizkih cenah. 2130 za razna dela starosti 20 let naprej se sprejme takoj. Tedenska plača 26—30 K. Ponudbe naj sc pošilja na naslov Fran Čuden, Ljubljana. 2393 . C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. ===== Banka in menjalnic a. ===== Manufakturna trgovina na debelo in drobno. Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-fjat1 o in preuajanje elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice vseh vrst. 2073 : Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. 3027 preje Kolben in dr. Vodne turbine vseh sestav, (Frasscis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jekiaren. Za vele-in malo obrt. 02478961