-----    320   -----
Novice
Deželni zbor kranjski.
V četrti seji dne 31. julija t. 1. je poročal poslanec Višnikar v imenu odsekovem o zakonu glede razlastitve zemljišč v stolnem mestu ljubljanskem in povdarjal posebno nujnost in važnost tega zakona. Brez debate je obveljal z veliko veČino glasov nastopni načrt zakona:
§ 1. Izvrševanje razlastitvene pravice v polnem po § 365. občnega državljanskega zakonika dopuščenem obsegu pristaje mestni občini ljubljanski v vsem njenem občinskem ozemlji v toliko, kolikor priznajo v to postavljena državna upravna ob-lastva, da je razlastitev iz javnih ozirov potrebna za v § 3. določene namene.
§ 2. Eazlastitvena pravica obseza zjasti pravico: 1. Do odstopa zemljišč in poslopij ; 2. do priznanja služnosti in drugih stvarnih pravic pri nepremičninah kakor tudi do odstopa, omejitve ali odprave sličnih in takšnih pravic, katerih izvrševanje je vezano na določen kraj; 3. do strpnosti naprav, katere omejujejo izvrševanje lastninske pravice ali drugačne pravice pri zemljišču ali poslopju
§ 3. Pod pogoji, zaznamenovanimi v gorenjih paragrafih, se sme zahtevati razlastitev v vseh takšnih slučajih, v katerih je: 1. Eazširiti, izravnati ali podaljšati že obstoječe, za občni krajni promet že določene ulice, ceste, poti ali trge; 2. napraviti in dovršiti nove takšne ulice, ceste, poti ali trge v zazidanem delu mestnega ozemlja ali zunaj njega; 3. postaviti ali razširiti mostove ; 4. narediti kanale, naprave za odvajanje vode, zapornice in vodovode; 5. narediti obrežne, jezovne in nabrežne stavbe; 6 naiediti občinske električne razsvetljalne in silo prenašajoče naprave, kakor tudi z elektriko ali s kakšno drugo silo obratovane javne prometne naprave; 7. v slučajih v katerih se spozna za nujno potrebno, da je odpraviti zdravstvu kvarne hiše ali hišne skupine.
§ 4. Tisti svet, ki postane prost s tem, da se mora stavbinski gospodar po razmerju določene stavbinske črte pri novih stavbah, prizidavah ali prezidavah umakniti nazaj na mejne črte že obstoječih poslopij ali ne še zazidanega zemljišča, mora lastnik nemudoma odstopiti mestni občini. Kadar pa se mora stavbinski gospodar po razmerji določene stavbinske črte pomakniti naprej čez mejne črte svojega stavbišča, tedaj mu mora občina odstopiti v to potrebni ulični svet. V obeh slučajih je za ta odstop plačati primerno odškodbo.
§ 5. Ako se zahteva razlastitev dela kacega zemljišča, sme razlaščenec tirjati, da se odkupi vse zemljišče, če bi se ostali del zemljišča ne mogel več redno (po navadi) rabiti ter bi posebno ne bil pripraven, da se na njem zgradi zahtevam stavbinskega reda vstrezajoče poslopje.
§ 6. Mestna občina ljubljanska je dolžna, razlaščenca odškcdovati za vse z razlastitvijo provzročene imovinsko-pravne škode, da se doseže določilom § 365. o. drž z. primerna odškodba.
§ 7. O predmetu in obsegu razlastitve, kakor tudi o tem, kako škodo je povrniti, je poskusiti poravnavo med udeleženci. Ako se dogovor iz lepa ne more doseči, razsodi politično deželno oblastvo po določilih tega zakona, in sicer za razlastitev veljavnih zakonov, če in v koliko se razlastitev dopusti.
§ 8. Proti razlastilnemu razsodiiu je vsem udeležencem dovoljen rekurz do ministerstva notranjih stvari, kateri je pa vložiti v štirnajstih dneh pri političnem deželnem oblastvu. Ta rekurz ima odloživno moč. O vprašanji, kateri predmet in v katerem obsegu naj se razlasti, ni dopuščeno nastopiti civilne pravde.
§ 9 Ako je razlastitvi podvrženi predmet zemljišče, vpisano v zemljiško knjigo, naj politično deželno oblastvo, katero o tem razsoja na prvi stopinji, po pravokrepnosti razlastilnega razsodila zaprosi zemljiško knjižno sodišče, priobčivši mu za identifikacijo zemljišča potrebne pripomočke, da zaznamova razlastitev. Zemljiško-knjižno sodišče naj zaznambo izvrši v do-tičnem zemljiško knjižnem vložku. Moč te zaznambe je, da se nihče, ki je pozneje dosegel kak vpis. ne more izgovarjati, da mu razlastitev ni bila znana.
§ 10 Kadar bi se tudi po pravomočaem razlastilnem razsodiiu ne dosegel izlepa dogovor o visokosti odškodninskega zneska, ki ga je povrniti, tedaj se na zahtevo jednega izmed udeležencev dožene mera odškodbe po sodni cenitvi, kateri je privzeti udeležence
§ 11. Sodišče mora vse za ločitev odškodbe merodajne okolnosti po načelih postopanja v nespornih stvareh pozvedeti na lici mesta s pomočjo treh izvedencev. Izvedence naj izvoli sodišče iz imenika za razlastitve namenjenih izvedencev, ki ga višje deželno sodišče, doprašavši politično dež oblastvo, vsako leto sestavi in razglasi, ter naj jednega izmed njih postavi načelnikom Stranke smejo do časa, ko se prične pozvedovanje, ugovarjati proti sposobnosti izvedencev. Na te ugovore mora sodišče gledati uradoma, ako se  mu zde verojetni.
§ 12. Pri določevanji odškodbe ozirati se je tudi na tisto škodo, ki jo po razlastitvi trpe upravičenci do užitka in do rabe, zakupniki, in katerim je razlaščenec dolžan povračilo, v kolikor znesek, ki se da kot povračilo za razlaščeni predmet, ni namenjen v izplačilo odškodninskih pravic, ki komu pristoje do razlaščenca
§ 13 Ako se del zemljiškega posestva razlasti, se je pri določevanji odškodbe ozirati ne samo na vrednost zemljišča, kar se ga odstopi, ampak tudi na to, kolikor se vrednost ostalega dela zemljišča zmanjša, in zlasti tudi na večjo vred nost, katero je imelo zemljišče-- za lastnika vsled tega, da se je na poseben način rabilo.
14. Določujoč odškodbo ni se ozirati na tiste razmere,, o katerih je jasno, da so se napravile z namero, da bi služile za podlago v to, da se zahteva večja odškodba. Večje vrednosti, katero zadobi razlaščeni predmet vsled tistih naprav, v katerih svrho se razlastitev vrši, ni v poštev jemati pri izračunu odškodbe.
§ 15. Sodnik mora izvedence pozvati, da, ogledavši predmet razlastitve, povedo svoje mnenje o škodi, katero je povrniti. Vsak izvedenec je dolžan navesti dejanske pogoje, na katere se opira njegovo mnenje, kakor tudi druge podloge preračuna vrednosti. Posebno morajo izvedenci tedaj, kadar se razlaščuje   samo   del zemljiškega   posestva,   posebej   povedati>
------    321------
kako so izračunili tisto svoto, katero je plačati kot povračilo za to, kar je ostali del posestva na svoji vrednosti izgubil. Kadar se razlaščencem določena odškodba razteza tudi na povračilo take škode, ki jo trpe tretje osebe, katerih tirjatve se ne izplačajo iz povračila dolžnega za razlaščeno zemljišče (§ 12.), treba je posebej naznaniti vsoto, katero je povrniti za to škodo. Kadar nastane spor zaradi dejanskih pogojev, je na zahtevo stranke na podstavi vsake izmej teh spornih podlog oddati posebno mnenje o dolžni odškodbi
§ 16. Ako se stranki ne poravnata, je sodišču, katero ni vezano na dokczna pravila razsoditi o dolžni odškodbi in za slučaj, da nastopi v § 15 , odstavku 4., navedeni pogoj, posebej določiti vsoto, spadajoco na povračilo škode tretjim osebam To razsodilo se more z rekurzom izpodbijati. Eekurzni rok znaša štirnajst dnij. Rekurz je podati v dvojnem izdatku. Jeden izdatek naj se vroči pritožnikovemu nasprotniku, kate remu je dopuščeno, svojo izjavo v štirinajstih duevih vložiti. Kadar se izjava vloži, oziroma ako določeni štirnajstdnevni rok mine ter se izjava ni vlcžila, naj se spisi uradoma pred-lože višjemu deželnemu sodišču. Ta določila veljajo tudi za izpodbijanje razsodila višjega deželnega sodišča.
§ 17. Kadar je po prvi stopinji prisojeni odškodninski znesek plačan ali dan v sodno hrambo, tedaj se v izvršitev razlastilnega razsodila nastopajoče vpotenje v posest, ki se iz-viši političnim upravnim potom, in upravn razlaščena zemljiške ploskve ne more ovirati niti s tem, da se poprime pravnega leka po sodnjih stopinjah, niti s pridržavno civilno pravdo zaradi zahteve do višje odškodbe, nego je bila dognana po sodišču, Eazlaščenec je, nekvarno svoji pravici s civilno pravdo zahtevati večjo odškodnino, upravičen tirjati, da se za predmet razlastitve pravomočno prisojeni odškodninski znesek v dveh mesecih po pravomočnosti odškodninskega razsodila izplača ali da v sodno hrambo.
§ 18. Ta zakon, s katerim se za mesto Ljubljano razveljavlja § 70. zakona z dne 25 oktobra 1875 leta, dež zak. št. 26, stopi v veljavnost z dnevom, ko se razglasi, ter je veljaven do 31. decembra 1899.
§ 19. Mojima ministroma za notranje stvari in za pravosodje je naročeno, izvršiti ta zakon.
Posl. Grrasselli poroča imenom odseka o loterijskem posojilu v znesku 1 milijon gld. za mesto Ljubljano in predlaga: 1. Prošnja mestne občine ljubljanske glede najetja loterijskega posojila v efektivnem znesku 1,000.000 gld se odstopi visoki vladi s prošnjo, naj izimno izposlu e mestni občini ljubljanski za regulacijske in investicijske namene dovoljenje za najetje loterijskega posojila v efektivnem znesku 1,000.000 gld. razdeljenega v delne zadolžnice po 10 gld. 2. Za slučaj, da ugodi visoka vlada mesta ljubljanskega prošnji, deželni zbor kranjski dovoljuje mestni občini ljubljanski, da si najame za regulacijske in investicijske namene gori označ-no loterijsko posojilo v efektivnem znesku 1,000.000 gld. proti temu, da se deželnemu zboru vsako leto predloži račun o porabi in stanji tega posojila. — Predlog se sprejme brez debate. — Posl Murnik poroča o samostalnem predlogu posl. Hribarja glede zgradbe lokalne železnice na Vrhniko in predlaga, da se predlog sprejme, čemur zbornica po priporočilu posl. Lenarčiča tudi potrdi. Posl. baron Schwegel predlaga: Deželni zbor Vojvodine kranjske, prešinjen prepričanja, da dežela po grozni potresni nezgodi ne bi nikdar več mogla okrevati, da jej [ni na pomoč prihitelo Njega Veličanstvo cesar Fran Josip I. z neusahljivo svojo milostjo in očetovsko skrbnostjo-, uporablja to priliko, da kot poklican zastopnik prebivalstva Kranjske izrazi najponižnejšo zahvalo preljubijenemu vladarju ter ponovi slovesno obljubo ne-razrušne homagijalne zvestobe in udanosti. Gfospod deželni predsednik se naprosi tolmačiti ta čutila pred Najvišjim prestolom. Ob jednem sklene deželni zbor, visokemu državnemu zboru in visoki vladi izraziti zahvalo Vojvodine Kranjske za obilno državno podporo. Konečno je izjaviti hvaležno priznanje deželnega
zastopa vsem korporacijam, društvom in zasebnikom, kateri so se udeležili pomožne akcije v korist kranjskemu, po potresu poškodovanemu prebivalstvu. — Predlog se z živahnimi dobro klici sprejme ednoglasno. — Deželni glavar Detela se zahvali poslancem in dež predsedniku na njih delavnosti in zakliče trikrat „ Slava" presvetlemu cesarju čemur poslanci navdušeno pritrdijo, Ko je še poslanec Grrasselli v imenu ljubljanskega mesta izrekel zahvalo deželnemu zboru, na blagonaklonjenosti, katero je izkazal Ljubljani s tem, da je rešil važne stvari za njo ugodne je deželni glavar Detola zaključil izvanredno zasedanje.