Izhaja vsak Četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamomna št* lir 30*- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 189 TRST, ČETRTEK 30. JANUARJA 1958, GORICA LET. VII. PO OBJAVI ČLANKA KARDINALA OTTAVIANIJA Cerke« in Italijanska krščanska demokracija »Cerkvi treba služiti, ne se je posluževati”. - O svobodi in samostojnosti katoličanov v politiki V osrednjem glasilu Ital. Kut. Akcije OuotLdiano je pretekli teden izšel članek Ikar-ditial morajo razprave takega značaja Čiinprej zaključiti. sta pretekli več ko dve leti. preden je sodišče duhovniku vrnilo’ odvzeto čast. V soboto je za g. Kračino najprej spregovoril odvetnik dr. Bruno Panizzo. V več ko enournem govoru je neovržno dnknzal, da so Manzanove trditve lažnive ter plod njegove skvarjene miselnosti, »šentlenartskega župnika obtožujete«, je dejal obtožencem, »da je^izdal Italijo. Toda svoi.ih obtožb niste z ničemer dokazali. Pred sodnike ste pripelja-’t samo nekaj jecljajočih prič«. Njihov edini »dokaz«, je nadaljeval dr. Panizzo. naj bi bil, da g. Kračina govori slovenski in da v ceilkvi pridiga v jeziku vernikov. S številnimi listinami je dr. Panizzo’ nato dokazal, da so duhovniki v Beneški Sloveniji vodno pridigali slovenski. Raba slovenščine se je po-nekod vsaj deloma ohranila celo v dobi fašizma. Saj je pokojni msgr. Nogara še 1. 1934 pisal nekemu slovenskemu duhovniku, naj po nedeljski italijanski pridigi naredi kratek posnetek v slovenščini. To se je dogajalo kljub temu, da je 1. 1933 izšel Mussolinijev odlok, ki je slovenski jezik pregnal iz cerkev7. Tu vendar, je dejal govornik, so Beneški Slovenci ostali zvesti državljani. Vsi Italijani s ponosom ugotavljajo, da ni alpinski bataljon. ki so ga sestavljali sami Beneški Slovenci, imel med vojno nobenega dezerterja. Odvetnik je zahteval, naj sodniki proti časnikarjem izrečejo obsodbo, kot so si jo za svoja obrekovanja zaslužili. Za g. Kračino pa je zahteval 3 milijone lir odškodnine. Slovenske pridige — veleizdaja Zatem je na kratko spregovoril državni pravilnik, ki je obtožence spoznal za krive lei predlagal za Manzana 8 mesecev zapora, za Provinija 5. za De Simoneja pa 6 mesecev. Nato so nastopili branilci dr. Borghi. dr, Centazzo in znani goriški monarhist dr. Pe-droni. Ker jim ni uspelo dobiti otipi ji vili do- (Nadaljevanje na 5. strani) Kardinalov članek je pa povzročil veliiko vznemirjenost tudi v najširših krogih Krščanske demokracije. Mnogi so ga tolmačili kot odkrit napad na vladno stranko in začeli so se celo širiti glasovi, da ho vodstvo stranke v znak protesta odstopilo. Glavni tajnik Fanfani je te glasove sicer uradno najodločneje zanikal, toda že to, da so se sploh mogli pojaviti, dokazuje, kako močno so vplivale izjave kardinala na katoliške kroge v Italiji. STALIŠČE OPOZICIONALNIH STRANK Izjave cerkvenega dostojanstvenika so pa globoko odjeknile tudi v opozicionalnih skupinah. Nekaterim so zlasti ugajala tista mesta, kjer kardinal žigosa tiste duhovnike, ki šo se, namesto da bi se pečali s svojim duhovnim poslanstvom, postavili v službo politike ter se spremenili v »agente posvetnih zadev.« Voditelj liberalcev Malagodi je dejal: »Jaz nisem izrekel niti polovice tega, kar je napisal kardinal Ottaviani. Kot tajnik Sv. Ofi-eija mora biti vsekakor bolje od nas poučen o Kršč. demokraciji.« Tajnik Republikanske stranke Pacciardi ie naglasil, da »je kardinal govoril pošteno, hrabro in resnično.« Saragat je pa v imenu socialnih demokratov svetoval cerkvenim oblastvom in verskim ustanovam, naj v bodoče bolje premislijo, preden nudijo pomoč »politični stranki, sestavljeni iz takih članov, kot je Kršč. demokracija.« Komunisti so ubrali seve drugačne strune. Njihovi očitki so se zgostili v obtožbo, da se je kardinal Ottaviani s Svojim člankom pro-liposlavno vmešal v notranje zadeve države. V ustavi italijanske republike je namreč člen "., ki pravi: »Država in katoliška Cerkev sta vsaka na svojem področju neodvisni in suvereni.« S kakšno pravico se torej kardinal vtik uje v državno politiko Italije? Na shodu. Iki ga je imel v nedeljo Togliatti v Rimu. je strnil napade komunistov v en stavek: »Cerkev7 hoče postati gospodar države.« KAJ PRAVI OSSERVATORE ROMANO Togliatti se jasno zaveda, kolik pomen bi imelo tako geslo, če bi bilo resnično, v bližajočem se volilnem boju za rimski parlament. On dobro' zna. da žive v republiki milijoni ljudi, ki so sicer antikomunisti in hodijo tudi y cerkev, toda nikakor ne marajo, da bi jim v politiki ukazovali duhovniki. To hi se pa utegnilo zgoditi, hoče Togliatti do- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA AVSTRIJA IN' JUGOSLAVIJA Med deželama vladajo na splošno dobri odnošaji. Nerešene »o le nekatere zadeve: tako zaščita jugoslovanskih manjšin na Koroškem in Gradiščanskem in nekatera gospodarska vprašanja. Po mirovni pogodbi ima Jugoslavija pravico, da si kot vojno odškodnino prilasti vso avstrijsko imovino na svojem ozemlju. Pogodba dopušča le nekatere izjeme, a vladi si nista še edini, na kaj naj bi »e te izjeme nanašale. Na Dunaju žele, da bi se Jugoslavija odpovedala premoženju, ki so ga imeli v Jugoslaviji avstrijski dobrodelni zavodi in cerkveni redovi, ter pustila Avstriji tudi počitniške domove v Dalmaciji, češ da bi to pospeševalo tujski promet med sosednima deželama. O teli stvareh se bosta, kot beremo, začeli v kratkem pogajati Dunaj in Beograd in nato bo šele kancler Raab spomladi ali poleti uradno obiskal Jugoslavijo. IZBRUHI NARODNE ZAGRIZENOSTI Pred dnevi so se po Trstu razširili glasovi, da se jc rimska vlada naposled odločila vpeljati na lukajšnjiih sodiščih tudi rabo slovenščine, kol predpisuje londonski sporazum, podpisan od Italije jeseni 1. 1954. V ta namen sta se odpeljala na posvet z vlado v Rim dr. Palamara in prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča. Ko so za to zvedeli tukajšnji nacionalistični nestrpneži, so jih zgrabili spet popadki um obolnosti. Prvi so kajpada »ogorčeno in energično« protestirali misovci, češ da bi pomenila raba našega jezika na sodnijah žalitev »časti tržaških Italijanov«. Nadvse značilno je, da je fašistom neute-goma sledila, razume se, da spet »ogorčeno in energično« s protestom tržaška odvetniška zbornica. Za gospode odvetnike bi bila dvojezičnost napad na »osnovno enakopravnost med italijanskimi državljani« ter bi kršila določila ustave republike. Zahteva po rabi slovenščine je zanje obenem dokaz .-»predrznosti manjšine, ki že tako uživa največje svoboščine v očitno škodo« italijanske večine. To svojo globokoumno modrost učeni gospodje niso objavili samo v Piocolu, temveč so šli dalje: sporočili so jo tudi načelniku vlade, zunanjemu in pravosodnemu ministru ter predsednikoma senata in poslanske zbornice. In to je prav, tako bo vsaj najširša javnost lahko spoznala njihovo ozkoumnost in zagrizeno nestrpnost. SEDAJ SO SE UPRLI TURKI Zadnje čase je imel človek vtis, da se Angleži končno nameravajo pobotati z Grki na Cipru. Na otok so poslali zmernega in pametnega guvernerja Foota, ki je pomilostil politične kaznjenjce, in zdelo se je, da dobi otok za sedaj resnično samovlado, po približno 10 lotih naj bi pa prebivalstvo svobodno odločilo, komu naj pripade Ciper. Ker je vsakomur jasno, da bo velika večina prebivalstva glasovala za zedinjenje z Grčijo, se je sporazumu sedaj pa z vsemi silami uprla turška manjšina Cipra, ki ne mara pod Grčijo. V torek so v glavnem mestu Nikoziji in drugih krajih otoka izbruhnile divje demonstracije, med katerimi je turška mladina napadla s kamni, palicami in steklenicami angleške vojake, ki so odprii na izgrednike ogenj. Na cestah je obležalo petero Turkov, ranjenih je bilo tudi nekaj britanskih vojakov in častnikov. Oblastva so razglasila nad turškimi kraji otoka izjemno stanje. ZASEDANJE BAGDADSKE SKUPNOSTI Ta teden so začela v Ankari, prestolnici Turčije, posvetovanja članic Bagdadske zveze, katerim prisostvuje tudi ameriški zunanji minister Fostetr Dulles. Marsikateri čitatelj se bo vprašal, kaj je pravzaprav Bagdadska skupnost. To je sku-nina držav, in sicer Turčije, Iraka, Perzije in Pakistana, ki leže v sklenjenem pasu ob meji Sovjetske zveze v zapadni Aziji. Njen namen je, se skupno branili pred nevarnostjo komunizma in nastopiti v slučaju potrebe tudi z vojaško silo. Skupnost se imenuje Bagdadska zveza, ker je bila pred nekaj leti ustanovljena v Bagdadu, prestolnici Iraka. Zveza je po številu prebivalcev zelo močna, ker šteje okrog 130 milijonov duš, a bi no irosnodarski in vojaški moči malo pomenila, če bi ne Stali za njo Angleži, ki so jo ustanovili, in Amerikanci, ki jo podpirajo, a se ji nočejo uradno priključiti. Tega no čejo storiti, da bi se ne zamerili odtalim arabskim državam, katere se ne marajo priključiti niti komunističnemu niti zapadnemu taboru, čeprav niso A meni kancem nasprotne. . Tako stanje se lahko vzdrži samo, če bo Amerika prožila članicam ne le izdatno' vojaško, ampak tudi gospodarsko pomoč. Sicer bodo vsaj nekatere odstopile ter se priključile velikemu sklopu nevtralnih držav v Aziji. Ditlles je šel v Ankaro na zasedanje v glavnem zato, da to prepreči. POŠTEN JAKOVIČI V Milanu je policija začela malo bolj strogo pregledovati, kakšno blago prodajajo trgovci. Posebna komisija je preiskala 1108 vzorcev hrane in ugotovila, da jih je bilo 515 ponarejenih. Večina olja, prodanega kot olivno, je bilo vse prej kot olivno; v maslo je bila primešana margarina, v salame goveje in vse mogoče drugo meso. S takim ponarejenim blagom so trgovci prisleparili okrog 400 milijonov lir, ukradenih iz žepov gospodinj. E JA, E JA, AL AL A! Misovci v Veroni so za ir nedeljo sklicali politični shod, ki ga pa kvestura ni dovolila. ker je bila prošnja prekasno vložena. Kljub prepovedi so se zbrali na trgu ter začeli izzivalno sežigali rdeče cunje. Ko jih je policijski komisar Baribagallo pozval, naj sc razidejo, so se fašisti vrgli nanj z gorečimi capami ter ga vsega opalili. Moral je v bolnišnico. Čez nekaj časa se je pretep iznova vnel in odpeljati je bilo treba v bolnico drugega komisarja. — Iz lesa spoznamo, kakšno nasilie bi zavladalo v Italiji, če bi prišli na oblast misovski pretepači. Izum zgodovinske važnosti Fiziki Velilke Britanije in Amerike so v petek sporočili svetovni javnosti, da se jim je s spojitvijo vodikovih atomov posrečilo proizvesti vročino od 5 do 6 milijonov stopinj. V kratkem jim bo, kot upajo, uspelo zvišati toploto na 25 milijonov. Take visoke temperature so potrebne, če naj človek obvlada in s časom izkorišča ogromne energije, ki danes tičijo v strašni vodikovi bombi. V ta namen je pa treba ustvariti mnogo večjo toploto, tako, ki naj doseže 100 do 400 milijonov stopinj. Od tega smo žal še zelo daleč, kajti Rusom se je doslej posrečilo proizvesti toploto 1 milijona stopinj, Angležem na njihovem atomskem zavodu v Harwellu pretekli teden 5 milijonov, Amerikancem pa 6. Od cilja so to* rej vsi šeJprecej oddaljeni. Pomen nove iznajdbe je predvsem v tem, da se je učenjalkom posrečilo ob imenovani visoki toploti vsaj za hip zadržati in nadzirati strahotno silo, ki se sproži ob spojitvi vodikovih atomov. Ta hip je bil silno kratek: pri Angležih je slo le za dvatisoči del sekunde, pri Amerikancih za milijonski del sekunde. Važno pri stvari pa je, da se je dala vodikova sila sploh nadzirati in, čeprav le za neznaten hipec, ukrotiti. Z izumom so zapadni učenjaki vsekakor posekali Ruse. Prava revolucija Znanstveniki upajo, da bodo mogli, ko pridejo do višjih temperatur, nadzirati vodikovo silo čedalje več časa in jo končno za stalno obvladati ter postaviti kot gonilno sredstvo y službo človeštva. Nova pogonska sila bi bila za vse narode neprecenljive vrednosti. Proizvajala bi se namreč iz težkega vodika, ki se nahaja v neizčrpnih množinah v morju ter je povrhu zelo poceni: en gram zahteva samo 170 lir proizvajalnih stroškov, a je po energiji enakovreden 10 tonam premoga. Vsakdo lahko izračuna, (koliko stane tolika količina premoga! Novo pogonsko sredstvo bi bilo' tako rekoč zastonj ter obenem dostopno' vsem državam. Skoro vsaka ima namreč morje ali se ga lahko posluži. »Vsakdo ve« — je izjavil k izumu italijanski minister industrije Gava —»da je gospodarski razvoj odvisen od pogonskih sil in da so odkritja novih virov odločala v veliki meri o blaginji narodov, ki so jiilh imeli. Od tod dvig in propadanje držav«. če to pomislimo, je pristavil, si lahko predstavljamo, kakšna revolucija se začenja v svetovnih gospodarskih odnosih z odkritjem cenene in vsem dostopne gonilne sile, ki je nobena država ali slkupina držav ne bo m otrl a monopolizirati ter izkoristiti kot sredstva politične oblasti. Premog, nafta in ostala pogonska sredstva, ki se že tako čedalje boli izčrpujejo. bodo iz-(rubila svoj pomen, nova cenena sila bo pa države izenačila ter omogočila splošno bla-iripio v svetu. Od tepa cilja smo kainada že zelo oddaljeni. Potrebna so> še dolgntrain« in naporna znanstvena raziskovanja, ki bodo bržkone izpolnila ves drugi del našega stoletja. NOVICE PREBIVALSTVO AMERIKE V Združenih državah se je lani prebivalstvo pomnožilo vsak dan za 8200 duš. Konec 1. 1957 je Amerika štela vsega 172 milijonov in 800 tisoč ljudi, okrog tri milijone več (kot leta 1956. V državi živi poldrugi milijon več žensk nego moških. ŠOLSKE TABLE Črne table, ki jih od nekdaj rabimo v učilnicah, hodo s časom izginile. Skupina francoskih zdravnikov je namreč ugotovila, da zmanjšujejo svetlobo v sobah in da jim je treba dati drugo barvo. Nadomestili naj bi jih z zelenimi, na katere bi pisali z rumeno [kredo. STEKLENA BANKA V New Yorku so zgradili novo banko, katere stene so vse iz jekla in stekla. Mimoidoči lahko opazujejo s ceste vse nameščence od ravnatelja do strežnikov pri delu. Odkar so poslopje sezidali, si ga dnevno ogledujejo stotine ljudi. Notranjost je tako razlkošno opremljena, da ljudje primerjajo stroške za banko s tistima egiptovskih faraonov za piramide v puščavah. CHURCHILL SLIKAR V ameriškem^ mestu Kansas City je 83Jlet-ni Winston Churchill pretekli teden izložil svoje slike. Gre za 35 del, ki jih je državnik v teku let naslikal izvečine med počitnicami. Churchill zna torej sukati ne le peresa, marveč tudi čopič. Razstava ho trajala do 2. februarja. OB POLENTI IN SIRU V soboto je umrla v Ravaselettu najstarej-ša žena Karnije Vincenca Brovedani. Učakala je častitljivo starost 104 let. Do- zadnjega je marljivo delala po hiši in na polju. Ko so jo spraševali za skrivnost trdnega zdravja, je odgovarjala, da je treba vedno delati in skromno jesti. Povečini je uživala polento in sir in zvečer časih popila kozarček vina. Učakala bi bila še kakšno leto, da ni pred ledni nesrečno padla; nastala je pljučnica, ki je starko pobrala. Po svetu Francija — V francoski prestolnici so’ v neki kino dvorani vr\eli film o Sahari. Puščava jc ponos Francije, saj so v njej bogata ležišča nafte, ki naj bi državo osvobodila potrebe, da uvaža nafto’ iz tujine. Vsak obislko-valec kina je obenem z vstopnico dobil ste-kleničico dragocene saharske tekočine. Češkoslovaška — V Benetkah so potegnili na obalo steklenico, v ikateri so' bili 4 listki z besedilom y angleščini, španščini in češčini. Gre za steklenico, ki so jo' v Brnu vrgli v Donavo, od koder je potovala skozi Ogrsko-, Jugoslavijo in Romunijo ter prišla v Črno morje. Od tu jo je zaneslo mimo Grčije v Jadransko morje ter vrglo v Benetkah proti ohali. Na listkih je bila prošnja, naj najditelj sporoči nelkemu znanstvemu zavodu v Brnu dan in turo' najdbe. Francija — V Parizu so zgradili prvo zaklonišče proti atomskim bombam. Njegove stene prenesejo sunek 100-tonske teže na kvadratni meter. Upati je, da pride v svetu do razorožitve ter da Parižanom ne bo treba bežati y zaklonišča. Brazilija — Da hi se mladi rod ne vzgajal v militarističnem duhu, so’ v mestu Sao Pao- lo prepovedali prodajo vojaških igrač, kot so puške, samokresi, topovi in slično. Nemčija —• Rdeči križ Zapad.ne Nemčije je objavil, da je v državi še 16 tisoč otrok, ki zaman iščejo- svoje starše. Gre za deco, katera je y homatijah vojne bila ločena od svojcev. Otroci so takrat bili še zelo majhni, tako da niso vedeli niti za rodbinslka imena. Kako naj sedaj spoznajo starše in starši njih? Združene države — V ameriškem mestu Menphis je neki kaznjenec poslal iz zapora znancu pismo, ki je prišlo nazaj s pripornih o pismonoše: »Naslovljenec se je preselil — novo bivališče neznano.« Nekaj dni kasneje je bilo isto pismo vrnjeno' pošti z opazko: »Pošiljatelj pobegnil — naslov nepoznan!« Amerika — Med zveznimi državami Amerike se po svoji protičrnski gonji posebno odlikuje Alabama. Mržnja do črnopoltih je tolika, da se oblastva ukvarjajo z načrtom preselili črnce v severne, bolj strpne kraje Združenih držav. Cerkev in Italijanska krščanska demokracija ___________(Nadaljevanje s 1. strani) kazovati, ako hi pri volitvah Kršč. demokracija odnesla tako zmago, da hi postala popolna gospodarica v državi: najboljši dokaz vidimo v tem, kako je rimska vlada vzela molče in brez protesta na znanje poseg kardinala Ottavianija v zunanjo politiko Italije. Državljani, ki jim je pri srcu politična svoboda, naj glasujejo zato proti Kršč. demokraciji. V veliko zadoščenje Fanfanija in vlade se je pa v važni zadevi oglasil preteddo soboto k besedi Osservatore Romano, glasilo sv. sto-lice. Najprej je ugotovil, da spis kardinala Ottavianija ne izraža mišljenja Vatikana, temveč le »nekatera njegova osebna razmo-trivanja.v. Vrhovno vodstvo Cerkve se potemtakem ne strinja povsem s kardinalovimi nazori. Osservatore Romano je nadalje smatral za dolžnost vzeti Kršč. demokracijo v zaščito. O njej pravi, kalko je »v težkih trenutkih stala često skoro sama pred nalogo, da brani pravice vere in življenjske koristi krščanske vesti.« O SAMOSTOJNOSTI V POLITIKI »V čisto politične stvari« poudarja glasilo sv. stolice, »se ne maramo spuščati. Na tem področju nastopajo vsi katoličani sleherne dežele - in zato tudi Kršč. demokracija - na lastno odgovornost. Mi zategadelj nismo poklicani izraziti svoje sodbe o delu Kršč. demokracije na takih področjih.« Izjava Osservatora Romana je očitno izrednega pomena. Z njo je namreč naglašeno, da so katoličani v politiki popolnoma svobodni in neodvisni ter da cerkvenim obla-sitvom in duhovnikom ne p riti če pravica se vtikati v njihove čisto po'itične zadeve. O njih odločajo katoliški politiki sami po svoji vesti. Za Cerkev je važno in odločilno le to, da pri tem ne pridejo v navzkrižje s cerkvenim naukom in z načeli krščanske morale. V vsem drugem so politiki popolnoma sa-m ost o j ni . Sv. stolica je s tem zavrgla in izpodbila očitek tistih, ki trde, da namerava Cerkev postati gospodar države, tako da hi duhovniki imeli odločilno besedo tudi v politiki. Z besedami vatikanskega glasila je bilo obenem odobreno stališče, katero je glede politike stalno zagovarjal pokojni De Gasperi in z njim njegovi nasledniki. CERKEV JE ENO, STRANKA DRUGO De Gasperi je bil mišljenja, da nič ne more bolj škoditi veri, nego če je ta ali ona stranka po mnenju ljudstva nekaka predstavnica Cerkve. Tedaj postanejo vse napake in vse krivice, ki jih zagrešijo stranka in njeni voditelji, v očeh ljudi napake in krivice Cerkve. Že koristi vere nam torej narekujejo dolžnost, da odgovornost stranlke strogo ločimo od odgovornosti Cerkve. Politične organizacije naj nastopajo na lastno odgovornost in morajo zategadelj biti neodvisne. »Vere ne smemo uporabljati v politične namerfe« — je dejal nekoč De Gasperi — »iz nje ne smemo narediti orodja. V našem ravnanju in naših izjavah se moramo držati tiste meje, ki nam jo nalaga spoštovanje do vesti drugih državljanov, katerih prepričanje ni isto kot naše.« Enakega mišljenja kot pokojni državnik je njegov naslednik Fanfani. To je razvidno iz govora, ki ga je imel pred kratkim v Bologni, y katerem je naznanil, da se.stranka namerava tudi organizatorično povsem osamosvojiti od verskih združenj in ustanov. »GRDA RAZVADA« Da se vsemu nakljub nekateri ljudje poslužujejo duhovnikov v s’voje politične in osebne namene, je po mnenju lista Kat. Akcije Centro Stampa »grda razvada«, ki jo je kardinal Ottaviani upravičeno zelo strogo grajal. Ravno tako ostro je te dni ožigosal razvado- sloviti jezuit Lombardi. V takih razmerah, je dejal, so za navadne ljudi »tisti duhovniki« pač Cerkev. In morda celo' določeni duhovniki, ki so zagrešili nad verniki to ali oni »brezvestno dejanje« (azionaccia). Cerkev, poudarja oče Lombardi, so ponižali v politično stranko. Kritika, izrečena od kardinala Ottavianija in iezuita Lombardija, je na žalost zelo ute-meljena. O tem se lahko že prepričamo, če z bistrimi očmi premotrimo in razmislimo tudi trenutne razmere v naših krajih in med našo manjšino. Priznavamo, da nekateri gospodje pri tem ravrajo v dobri veri: ne vedo, kaj je pravzaprav bistvo in cilj politike in ne poznajo načel Cerkve na tem področju. V tem posrledu smo pri nas na žalost zelo ozkosrčni in še silno zaostali. Tako ravnanje je pa vsekakor v očitno škodo Cerkve in verskega življenja. Kardinal Ottaviani je o takih ljudeh zapisal, da »ne služijo Cerkvi, temveč se je poslužujejo« ter jo hote ali nehote »vlačijo v blato«. ^r>/ifVi/ b 'T't3nblti>fjn z Še o tržaškem gospodarstvu Predsednik Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto - Fegiz je prejšnji petek pred številnimi gospodarstveniki in časnikarji obširno poročal o gospodarskem položaju našega ozemlja v preteklem letu. Potem ko je obrazložil delovanje posameznih gospodarskih panog, je nakazal smernice, ki naj Trst vodijo v boljšo bodočnost. Tako- kot pred nedavnim generalni komisar Palam ar a je tudi prof. Fegiz ugotovil, da se je splošno gospodarsko stanje ozemlja lani nekoliko zboljšalo, zlasti kar zadeva pristaniški promet. Ta je narastel za 4% in dosegel rekordno število nad 5 milijonov ton. Toda govornik je pri tem poudaril, da se je v ostalih italijanskih lukah promet v isti dobi povečal za 12%, na Reki pa za 15%. O ladjedelnicah, ki predstavljajo hrbtenic® tukajšnje, industrije, je dejal, da jim grozi resna kriza, če jih ne bo država gmotno podprla. Podjetja morajo namreč zelo drago' plačevati najrazličnejše surovine, tako da niso sposobna uspešno tekmovati s cenami’ inozemskih ladjedelnic. Vrh tega imajo zastarele napra-.ve, ki bi jih bilo treba čimprej obnoviti, za kar bi od države poLrebovali 12 milijard lir. Mednarodna trgovina, s katero se je tik pred prvo svetovno vojno bavilo 600 tržaških podjetij, je y zadnjih desetletjih strahovito nazadovala, tako da je danes z njo< zaposlenih le nekaj desetin podjetij. Da se položaj korenito spremeni, strokovnjaki zahtevajo, naj se pomnože pomorske proge in zboljšajo železniške tarife. V Trstu bi zlasti potrebovali samostojen urad za mednarodno trgovino, ki bi hitreje in učinkoviteje posloval kot današnji v Rimu. Nadomestilo za prosto cono Da bi Trstu zagotovili zdravo gospodarsko bodočnost, je večina tržaških poslovnih ljudi že pred 3 leti postavila rimski vladi zahtevo, naj vse naše ozemlje proglasi za carine prosto področje. Ker so to< zahtevo podprli široki sloji tukajšnjega prebivalstva, je Rim poveril posebni komisiji nalogo, naj vprašanje temeljito prouči. Čeprav je komisija svoje delo že davno zaključila, njeni zaključki niso še natančno znani. Vendar vse kaže, da proste cone ne bo. Nasprotuje ji namreč ne samo rimska vlada, temveč celo tukajšnja trgovinska zbornica. Ta namreč predlaga, naj se namesto proste cone nudijo Trstu posebne davčne olajšave, kot jih danes že imajo podjetja v žaveljskem industrijskem pristanišču, nadalje znižanje registrskega davka ter odpravo davka na poslovni promet (IGE). Namesto splošne proste cone zagovarja Trgovinska zbornica samo industrijsko, se pravi, da bi smela industrijska podjetja uvažati surovine iz tujine brez carine, kar bi seveda moralo veljati tudi za izvoz izdelkov. S tem upajo pospešiti nastanek novih podjetij in odpraviti brezposelnost. Rimska vlada in Trst Prof. Luzzatto - Fegiz je v poročilu med drugim tudi odkril javnosti, kako gleda rimska vlada na tržaške gospodarske razmere. Tako smo zvedeli, da je pri predsedništvu vlade poseben urad, ki je odgovoren za tržaška vprašanja in ki mu načeluje senatoT Spallino. Pred nedavnim se je pri njem zglasilo odposlanstvo iz Trsta ter mu izročilo spomenico O' važnih tržaških vprašanjih. Senator Spallino jo je sprejel z naslednjimi besedami: »Tu imam že sedem spomenic o Trstu. Ta je osma. Priložil jo bom ostalim.« Nato je še dodal, da je tržaška pokrajina enaka ostalim in da je treba nehati s privilegiji. Predsednik Fegiz je naglasil, da so mnogi odgovorni ljudje mnenja, da se v Trstu mnogo bolje živi kot v marsikaterem drugem laškem mestu. Zato trde, da bi bilo krivično’, če bi zaostale italijanske pokrajine nudile Trstu še kakšno pomoč. Približno tako misli, je dejal govornik, tudi senator Spallino, od katerega prejema navodila generalni komisar Palainara. Odkrite besede prof. Luzzatta - Fegiza SO' široko odjeknile v vsem mestu ter naletele na splošno odobravanje. Pogodu pa niso bile Kršč. demokraciji, ki je predsednika sedaj začela javno napadati, češ da niti on niti njegovi sodelavci niso naredili svoje dolžnosti, ker niso vladi predložili nobenega načrta o tukajšnjih gospodarskih potrebah. — o — NABREŽINA V soboto srno spremili k večnemu počitku 73-lelnega domačina Josipa Semoliča. Pokojnik je umrl v tržaški bolnišnici, kjer je kljub zdravniški pomoči podlegel srčni bolezni. Pogreba se je udeležila velika množica Nabrežincev in prebivalcev bližnjih vasi, saj so pokojnika zaradi njegovega poštenega in mirnega značaja vsi spoštovali. Po poklicu je bil mesar in lastnik treh trgovin mesnih izdelkov. Naj v miru počiva! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. VIŽOVLJE Smrtna kosa je prejšnji teden pretrgala nit življenja 83-lelnemti domačinu Antonu Klariču. Revež ni mogel preboleti smrti svoje življenjske družice, ki je umrla pred nekaj meseci. Z njegovo smrtjo sta . Sesljan in Vižovlje zgubila enega svojih tipičnih predstavnikov; pokojnik je bil, kakor vsi naši predniki, kmet in ribič. Bil je obenem dolgo let lovski čuvaj. Ohranili ga bomo v dobrem spominu, saj je bil mož vedrega značaja in vse življenje zaveden Slovenec. Naj mu bo lahka domača kraška zemlja. Hudo prizadeti družini naj gre naše iskreno sožalje. V bližnjem Sesljau so prejšnji teden pokopali 74Jlet|nega Jožeta Pahorja. Pogreba se je udeležilo lepo število pokojnikovih prijateljev in znancev, sij je bil vsestransko spoštovan mož. Naj mu Bog da večni mir in pokoj, sorodnikom pa naše iskreno sožalje. BORŠT Še prejšnji teden smo pozvali dolinsko občinsko upravo, naj poskrbi, da sc nam, asfaltirajo vaške poti. Danes pa že lahko' poročamo, da so oblastva odobrila občini 6 milijonov lir, ki jih bodo potrošili za ureditev omenjenih cest. Dela se verjetno prično »spomladi. Me davno lega smo tudi poročali o gradnji novega šolskega poslopja. V lej zvezi smo postavili nekaj predlogov, s katerimi se strinja velika večina vaščanov: stara šola se ne sme porušiti, temveč jo je treba samo tako preurediti, da bo služila drugim važnim namenom. Ker se bliža čas, ko bo treba nekaj odločiti, pozivamo občinske može, naj naš predlog upoštevajo. VELIKI REPEN Ko so nam preteklo jesen asfaltirali in ponekod tudi razširili cesto za Briščike, in sicer samo do meje z zgoniško občino, so> bi- li obcestni zidovi povečini hudo poškodovani ali celo porušeni. Občinska uprava pa je poskrbela, da se tudi ti zidovi popravijo. Dela je pred kratkim prevzelo podjetje Milič in upamo, da jih kmalu izvrši. V zelo slabem stanju pa je tisti del poti, ki spada v zgoniško občino. Cesta je polna lukenj in nujno potrebuje popravila. Zgo-niški občinski možje naj je zato ne prezrejo, ko bodo razporejali dela \ okviru tekočega gospodarskega načrta. POGAJANJA V RIMU Medlem ko pišemo, se v Rimu nadaljujejo pogajanja med zastopniki tržaških kovinarjev in predstavniki ladjedelniške industrije, da bi se končno rešil spor, ki že več ko 7 mesecev vznemirja večin® našega delavstva. V razgovorili prejšnjega tedna niso sicer do-, segli nobenega uspeha, vendar sita obe prizadeti stranki pokazali najboljšo voljo, da se končno sporazumeta. Novost je v tem, da je to pol odločno posegel v pogajanja predstavnik ministrstva za delo, kar je bilo, kot kaže, zelo uspešno’. Nekateri sodijo, da bo sporazum dosežen še la leden. Medlem se je med tržaške delavce kot s strela z vedrega neba razširila vest, da je železarna (ILVA) v torek odpustila z dela 60 starejših uslužbencev. Zoper ukrep so odločno protestirale delavske organizacije. Naprosile so Urad za delo, naj skliče sestanek zastopnikov delavcev in podjetja, ki naj zadevo temeljito proučijo. ZA LASTNIKE PREPUSTNIC Kvestura sporoča. da jo bil z jugoslovanskimi oblasivi v Kopru dosežen sporazum. s katerim so ukinili vidiranje starih prepustnic (brez slike). Odslej jih lahko uporab-'jaš, ne da bi ti jili bilo treba po 4 mesecih obnoviti na policijskem komisariatu, se pravi, da prepustnice veljajo II mesecev. Opozarjamo pa. da boš smel s starimi prepustnicami prekoračili mejo največ do 'II. a v-gtista l.l. ČESTITAMO Te dni jc z uspehom položil prokuratorski izpit dr. Igor Gruden iz Trsta. K uspehu mu iskreno čestitajo vsi,njegovi prijatelji in znanci, čestitkam sc iz srca pridružuje tudi uredništvo Novega lista. OD KOD »AZIJSKA« Francoski zdravnik J ust er. je odkril, da povzročajo radioaktivni oblaki posebno vršilo bolezni: ljudi sc loti glavobol, vročica, splošna utrujenost in nespečnost. Torej isti znaki kot pri azijski. Do istih zaključkov je prišel italijanski zdravnik C osi m ® A mu so. Zanimivo je, da so na takih znakih najprej oboleli ljudje id) obalah Tihega oceana v Az,ijii, kjer so sc delali poskusi z atomskimi razstreljevanji. Od tod se je razširila bolezen po ostalem svetu in dobila ime azijska. iz " IZ DOBERDOBA Obslkrba prebivalstva z vodo povzroča naši občini velike skrbi. Črpalka pri jezeru, ki je zvesto služila že nekaj desetletij, je zastarela. Več vodovodnih cevi je izrabljenih in zalo puščajo vodo, tako da Doberdobci in Poljanci ostanejo kljub najboljši volji občinskih upraviteljev večkrat brez vode. Potem iko je bivša občinska uprava lo vprašanje preučila, je sklenila pristopiti k Vzliodno-furlanskemu vodovodnemu konzorciju. Tako je svoj čas ravnala tudi sovodenjska občina. Čitateljem Novega lista je že znano, da je konzorciji že odobril gradnjo vodovoda za vse sovodenjske občine, zlasti za Vrh, ter gradnjo dob er dobskega vodovoda, iki naj služi tudi Dolu in Jamljam. Na Vrh ho voda s pomočjo črpalk pritekla iz Petovelj. Ena črpalka bo služila za potrebe Vrhovcev, druga bo pa polnila vodni zbiralnik, od katerega pojde voda v bližino Poljan, kjer bo manjši zbiralnik za Doberdob, Dol in Jamlje. Sodijo pa. da bodo ta deda izvedena šele v nekaj letih. Ker pa Doberdob nujno potrebuje vode, ne moire čalkali, dokler se vsa dela zaključijo. Zato je naš župan povabil na sejo občinskih svetovalcev, ki je bila predpreteklo nedeljo, tudi predsednika konzorcija CAFO g. Bressana in ravnatelja ing. Sartori-ja. Skupno so1 razpravljali, kako naj se današnje vodovodno omrežje v Doberdobu in na Poljanah talko popravi, da bo lahko služilo tudi tedaj, ko bo konzorcij že izvedel svoja dva obsežna gradliena načrta. Po temeljiti razpravi so sklenili, da prevzame CAFO takoj v svojo oskrbo doberdob-sko' vodovodno omrežje. Konzorcij naj bi zastarelo črpalko nadomestil z novo, pregledal in obnovil pokvarjene cevi ter postavil števce. Ta obnova pa je mogoča le, če občina dobi od diržave 11-milijonsko posojilo. Vse to bo pa (konzorcij naredil le, če se pristojbina 7ji vodo, ki je doslej znašala le 800 lir letno na prebivalca, poviša na 1200 lir. Za občane hi to povišanje dejansko ne pomenilo večje obremenitve, ker je občinska uprava zaradi nizke pristojbine morala vsako leto dokladati iz občinskih dohodkov, to je iz denarja davkoplačevalcev. Tako je n. pr. v letu 1956 doplačala 1 milijon 200 tisoč in v letu 1957 800 tisoč lir. Novo pristojbino so v četrtek prejšnjega tedna na sestanku odobrili tudi vsi hišni posestniki in družinski poglavarji. S pristankom so izrazili zadovoljstvo s sklepom, da prevzame CAFO takoj upravo doberdobskega ' vodovoda v svoje roke. Vedo pač, da bodo le na ta način zadostno oskrbovani z vodo. IZ PODGORE Tudi pri nas so predpreteklo nedeljo slovesno izročili 30 pokojninskih Iknjižie našim izgaranim, nad 65 let starim kmetovalcem. Knjižice jim ie izročil podžupan dr. Poter-zio, ki se je toplo zahvalil vsem tistim, ki fo se borili za sprejem prevažnega zakona, zlasti še poslancu Bonomiju, predsedniku Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje. Na zadnji seji mestnega svela so občinski možje med drugim sklenili, da se nova mestna hiralnica zgradi v Ločnitku. Nekateri svetovalci so predlagali, naj se ta gradnja odloži, dokler posebna komisija ne ugotovi, da ni zdravstvenih ovir za zidanje hiralnice v Ločniku. To stališče je zagovarjal zlasti liberalni zastopnik grof Attems. Upravičeno je trdil, da je ozračje tudi v Ločniku še vedno f nasičeno s smradom, ki ga povzročajo strupeni plini iz rayon oddelka naše predilnice. Župan pa je izjavil, da je ravnateljstvo predilnice že ukrenilo vse, da se smrad čimbolj zmanjša. V ta namen so nabavili posebne čistilne naprave iz Švice, ki stanejo 40 milijonov lir. Podgorci upamo, da bodo obljubljene čistilne naprave zares učinkovite. V predpreteklem tednu smo pokopali 76-letnega Ivana Kocjančiča, bivšega oskrbnika grofa Attemsa. Istega dne smo položili k večnemu počitku tudi) 66-letnega upokojenca Evgena Sušiča, ki je več let delal v mestni ledenici. Pokojnikoma naj sveti večna luč. Njunima družinama izrekamo iskreno sožalje. IZ KRMINA V Krminu imamo že od nekdaj zelo razvito mizarstvo, ki je v avstrijski dobi tekmovalo s solkansko niizarskrt zadrugo. Njegovemu razvoju in trgovini s pohištvom bo prav gotovo zelo koristilo novo sodobno poslopje, ki bo omogočilo stalno razstavo mizarskih izdelkov iz tovarn in delavnic. Sklep, da se zgradi posebno poslopje za stalno pohištveno razstavo, so soglasno* sprejeli na sestanku mizarskih mojstrov, ki se ga je ude. ležil tudi: naš župan dr. Godeas. Prepotrebni mizarski dom se bo zgradil, kakor vsi Krmi nei živo upamo, v najbližji prihodnosti. Karminska občina bo’ poskrbela za gradbeno zemljišče, primeren prispevek pa ho nudila Goriška trgovinska zbornica. Mizarjem iz srca čestitamo k razmahu njihove obrti, ki je obenem v korist vsega mesta. Saj bo razstavni dom trajno privabljal v Krmin množico radovednežev in kupovalcev. IZ ŠTANDREŽA Standreški kmetje so v velikem številu prijavili svojo udeležbo1 na tekmovalnem natečaju za sodobno obnovo hlevov in skednjev, Iki ga je razpisalo Kmetijsko nadzorni-štvo. Natečaja se bo udeležilo kar 150 kmc-lovalcev iz naše vasi. Veliko tekmovalcev bo, kakor kaže, tudi od drugod. Škoda je le, da bo nagrad sorazmerno malo, tako da bo osta- lo brez nje velilko tekmovalcev, ki bi jo sicer zaslužili. Zato bi po našem bilo bolje, če bi se udeležencem takih akcij, ki ženejo gospodarski stroj k napredku, izplačevali raje državni prispevki in ne negrade. PO RAZPRAVI v VIDMU Kot poročamo na drugem mestu, se je v soboto y Vidmu zaključila razprava proti trem časnikarjem, ki so grobo žalili in obrekovali šentlenartskega župnika g. Kračino. Obsodba je širo'ko odjeknila tudi na Goriškem, ker je eden izmed kaznovanih časnikarjev —• Pasquale De Simone — goriški občinski odbornik. Goriški meščani se sprašujemo, ali more la mož sploh še opravljati nalogo odbornika za kulturne zadeve! Pričakujemo, da bo imel toliko čuta časti in samospoštovanja, da se sam odpove svojemu položaju že na prvi seji mestnega sveta. Če se to ne zgodi, sodimo, da bi morali vsi štirje slovenski svetovalci odločno zahtevati, naj ga občinski svet povabi, da odstopi. Saj obsojeni obrekovalec ne more biti vreden odbornik za kulturo v goriškeim mestu, ker je z grdim pisanjem hudo razžalil čast in ugled našega duhovnika in posredno z njim tudi vse goriške Slovence. GORIŠKI VOLIVCI Volitve se bližajo in občine že pripravljajo sezname volivcev. V goriški občini je na seznamu 30.085 volivcev, med njimi je 16.516 žensk. Te so torej v večini. Od zadnjih volitev je število volivcev narastlo za 1551, ker bodo letos prvič volili, letniki 1936 in 1937. DORNBERŠKI ZBOR Goriške Slovence je silno razveselila vest, da bo v nedeljo, 2. februarja, v Gorici koncert pevskega zbora iz Dornberga. Zbor se je zlasti po zaslugi svojega pevovodje močno uveljavil tudi po Sloveniji. Prireditev bo v dvorani na Korzu Verdi. Ker te izredno požrtvovalne fante in njihovega pevovodjo poznamo od lanskega nastopa, smo prepričani, da bo udeležba zelo velika. * * * SREBRNA POROKA Prejšnji četrtek sta praznovala srebrno poroko goriški župan dr. Bernardis in njegova soproga Vio-letta Štolfa. Svete maše, ki jo je v cerkvi Brezmadežne opravil goriški prošt msgr. Soranzo, so se udeležili le sorodniki in nekateri prijatelji. Slavljencema želimo mnogo božjega blagoslova! Manzano in tovariši obsojeni! ____________(Nadaljevanje s 1. strani) kazov, da je g. Kračina veleizdajalec, so obtožence skušali talkole braniti: Prebivalci Beneške Slovenije niso pravi Slovenci, čeprav govore v narečju slovanskega izvora. Župnik Kračina namerno pridiga v cerkvi v slovenskem jeziku, ker hoče s tem dokazati obstoj Slovencev v videmski pokrajini ter s tem upravičiti zahtevo, naj se ti kraji priključijo Jugoslaviji! V teh silno »logičnih« dokazih se je zlasti odlikoval dr. Pedroni. V svojem zanosu je pa večkrat zašel v očitna protislovja, saj je na primer najprej zanikal sploh obstoj slovenske manjšine, kmalu nato pa govoril o protidržavnem delovanju slovenskih duhovnikov v Italiji. Vsak trezen človek se je pri tem moral vprašati, od kod so se ti slovenski duhovniki vzeli, če .Slovencev pri nas sploh ni! Nekoliko spretnejši je bil sin demokristjanskega videmskega župana dr. Centazzo, ki pa se je, čeprav z lepšimi besedami, v bistvu postavil na Pedronijevo stališče. Toda tudi ta branilec se proti .koncu govora ni mogel toliko brzdati, da bi g. Kračine ne žalil. O njem je dejal, da predstavlja »nevaren tvor na zdravem telesu šentlenartskega italijanskega ljudstva«. Po več ko enournem odmoru so sodniki razglasili Manzana in tovariše za krive ter jih obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora. Obsodba je pogojna in se ne vpiše v kazenski list. Plačati bodo' nadalje morali 44.445 -lir globe, 200 tisoč lir odškodnine g. Kračini ter sodne stroške. Proti obsodbi so novinarji vložili priziv. Zaključek razprave so z zadovoljstvom sprejeli k znanju zlasti slovenski beneški duhovniki, ki so v velikem številu prisostvova- li obravnavi. IZ VIDMA Predpretekla nedeljo je bila v videmski največji cerkvi, ki ji pravijo Tempio Ossa-rio, slovesna sv. maša po vzhodnem obredu, lo je v staroslovanskem jeziku. Tudi letos so to pomembno službo božjo priredili duhovniki iz rimskega zavoda Russicum. Maševal je duhovnik Nilo Cadonna iz Trsta, diakon je bil dr. Placereani, profesor na videmskem liceju, dr. Peter Modesto pa je vodil petje, ki ga je izvajal zbor videmskega semenišča. Čeprav ni biloi za slovesnost nobenih večjih priprav, se je ob 10. uri v -cerlkrvi zbrala velika množica vernikov, med katerimi ni menda manjikal nihče od slovenskih rojakov, ki žive v Vidmu. Vsi, so pozorno sledili ganljivim obredom in pazljivo poslušali koralno petje z vedno ponavljajočim se in pretresljivimi »Gospod in e pomiluj«. Ljudje so se čudili, kalkc morejo bogoslovci tako občuteno peti v staroslovanskem jeziku, ko so vsi pristni Furlani. Bogoslovci in tudi več vernikov so ta dan prejeli sv. obhajila po staroslovanskem obredu, to je pod: podobama kruha in vina. Nenavadna služba božja je na navzoče napravila globok vtis. Prirejena je bila ob dnevu molitev za zedinjenje Cerkva. Namen veličastne sv. maše je bil polkazati tudi videmskimi vernikom vesoljnost katoliške Cerkve, ki je bila ustanovljena za vse narode in vse jezike. V njenem naročju so vsi narodi enakopravni in bratje v Kristusu. Laški duhovniki in bogoslovci, ki so mo* lili in peli v staroslovanskem jeziku, niso izdali svojega naroda, kakor ga ne izdajajo duhovniki, ko molijo in pojo v latinskem1 jeziku. Tega seveda ne more razumeti znani Arturo Manzano, Iki ni poučen v bogoslovnih vedah in ne pozna cerkvene zgodovine. Prav zato je mogel napadati šentlenartskega žup- I nika g. Kračino in ostale duhovnike, češ da I svoje vernike uče moliti v slovenskem jeziku, tako, kakor so ravnali tudi njih predniki. In nihče ne more reči, da so s tem škodovali državi, h kateri pripadajo. Zgodovina priča, da SO' bili Beneški Slovenci vedno zvesti katoliški Cedkvi in svoji državi! Gonja Artura Manzana in njegovih prijateljev more samo' razdražiti naše slovenske vernike in doseči prav nasprotne učinke, kot jih ti časnikarji zasledujejo. IZ BRDA Brdo je najvažnejša vas prelepe Terske do. line nad Tarčentom. Nahaja se ob vznožju gore Mali vrh, in sicer 485 m nad morjem. Iz vasi se ti odpira krasen razgled po vsej Terslki dolini ter na gore pod Kaninom (Mu-zac, Potovčič, Mali vrh, Kvarnan in druge). Brdo je sedež občine, katere prebivalci so sami Slovenci. Njihovo narečje je bolj po^ dolbno rezijanski kot nadiški aovorici. V to občino spadajo vasi Zavrh, Ter, Podbrdo, Muzac, Bedljišča, Njivica in druge. Brdo ima lepo. župnijsko cerkev, ki je posvečena sv. Juriju. S takim svetiščem bi se lahko ponašalo vsako-mesto, kar je živ dokaz, kako je naše ljudstvo verno. Doslej so pri tako lepi cerkvi, ki je bila znova sezidana pred 60 leti, pogrešali samo zvonik. Graditi so ga začeli leta 1937, a so ga dovršili šele letos, in sicer z vladno podpora. Predpreteklo nedelj1® so ga slovesno blagoslovili. Svete obrede je opravil dekani iz. Tar-čenta ob navzočnosti vse olkoliške duhovščine in množice vernikov, ki so prišli tudi iz Tarčenta in drugih furlanskih krajev. Pri slovesnosti je pel tarčentski cerkveni zbor, pri procesiji je pa igrala tudi godba iz Hoje. Vsa vas je bila v slavolokih in zelenju. Zvečer je bil zvonik tudi umetno razsvetljen in raketni ognji so švigali na vse Ik.raje naše lepe doline. Vaščani smo hoteli vsem okoliškim prebivalcem razodeti svoje veseilje, da so žrtve za zidavo zvonika že pozabljene. Veliki zvonovi, ki so prej zamolklo zvonili iz zasilnega lesenega zvonika, bodo odslej mogočno doneli ter vabili vernike v prelep božji liram. IZ ČEDADA Gradnja prepotrebnega sodobnega poštne-ga poslopja v našem mestu je doslej hitro: napredovala. Sezidali so že pritličje in prvo nadstropje. Pred nekaj dnevi pa soi se dela iznenada ustavila, /ker vlada ni še odredila izplačila državnega prispevka za zgradnja drugega nadstropja. Po hitrem: posredovanju občinske uprave, ki ji načeluje senator dr. Pelizzo, je bilo to vprašanje ugodno rešeno. Vlada je sedaj zajamčila izplačilo vsieh stroškov, to je 42 milijonov lir. Zato se bodo v kratkem dela zopet začela. UKVE S tem svojim dopisom simo se precej zakasnili. Pa vendar bo prav, da se spomnimo z nekaj vrsticami mamice Jedirti Eratove, rojene Grilc, ki je bila doma v Žabnicah iz Cuir-kove družine. Umrla je med slovesno sv. maša na Novo> leto. Imela je 72 let. Njen sin Jakob je duhovnik salezijanec, Iki je zadnjič obiskal svoj dom 1953. 'leta Sedaj deluje v lužni Ameriki. Kako smo jo vsi Uk-vanoi in Žabničani pa tudi druga okolica spoštovali, sta pokazala maša zadušmica in njen pogreb, ki se ga je udeležila obilna množica. Naj sveti blagi ženi večna luč, njenim domačimi pa naše iskreno sožalje! Na Sv. Višarj ah je letos prvič zagorela električna luč, a za sedaj le v novi stavbi za vzpenjačo. Ljudje pa upajo, da bo ob začetku romanja v mesecu juniju razsvetljena tudi romarska cerkev in da bo tedaj vzpenjača že delovala. [sij v some« in seaci (Usoda Habsburžanov) R. B. Tako je zgubil en dragocen mesec; medtem so francoske čete pridrle čez Alpe in pobile Avstrijce pri Magenti. Poraženi general Sedaj je mladi cesar sam prevzel poveljstvo v Italiji. Elizabeta se je res težko ločila od moža. Postala je še bolj osamljena. Obiskovala je cerkve, čez dan je tudi brez hrane jezdarila po dunajski okolici, zvečer pa pisarila možu dolga, obupana pisma. Prosila ga je, naj ji dovoli priti v cesarski glavni stan v Verono. Njena okolica in sam policijski minister Kempen so pa v dnevnih poročilih opravljali cesarju mlado vladarico, češ da je sama zase in da je samo pri konjih. V takein razpoloženju je prišlo 24. junija do bitke pri Solferinu. Generali in cesar sam so bili kot brez glave, ko so se ogrslki polki ob prvem navalu začeli umikati. Niso bili navdušeni, da bi jih doma vlada stiskala, na italijanskem bojišču pa da hi za mačehovsko Avstrijo kri prelivali. Zaman je junaški ge- neral Benedek Ikot zadnja straža odbijal napade francoskih grenadirjev. Zmeda je postala splošna. Cesar je pisal ženi: »Jahal sem v strašni nevihti v Valeggio in od tam v Villaframco. Nepopisna noč... naval ranjencev, bežečih čet, konj, voz. Spoznal sem, kaj je občutek poraženega generala. Ostati pa moram še pri armadi. Edini svetli žarek zame je ttpanje, da bom kmalu spet pri Tebi, draga moja Si-si.« Taka pisma so cesarico potisnila v še bolj temen obup. Cesar pa ni prejemal pisma le od žene, ampak tudi od svoje matere, ki je snaho vedno bolj grdila in ji delala očitke. V tej politični in družinski razdvojenosti je avstrijskemu monarhu skoraj prav prišlo, da mu je Napoleon III. ponudil v Villafran-’ chi 11. julija premirje. Pravijo, da se je Franic Jožef razjolkal, ko je prebral mirovne pogoje. Mir si je moral odkupiti z izgubo Lombardije, kar je pomenilo konec avstrijske nadvlade v Italiji. Ni torej zaman jokala Elizabeta ob zadnjem obisku v Milanu, ko je čutila povsod satna mrzla srca. Že takrat je moža svarila, naj ne zaupa preveč ministrskim poročilom o položaju v Italiji. Zdaj je pa bilo že prepozno. Lombardija je bila zgubljena. Vpliv raste in pada Vendar je Franc čutil, da mu je žena pravilneje svetovala kot mati ali »cesar v krilu«, ki je sina učila, da mora hoditi po Metternichovih stopinjah absolutizma. Franc Jožef se je zavedel, da inofa dati ljudstvu Avstrije vsaj videz ustavnih svoboščin. Prej je pa še poiskal tiste kozle, ki bi jim naprtil krivdo za poraz v Italiji. Tudi s tem je nehote spoznal, da sta vpliv Elizabete na dvoru in njen ugled v državi zrastla. Odgovornih za izgubo v Italiji cesar ni iskal tam, kjer bi bilo potrebno, to je v glavnem stanu, ampak pri vojaški upravi in med armadnimi dobavitelji. Cela vrsta generalov in visokih uradnikov je bila zaprta; večinoma po nedolžnem. Marsikateri je zato napravil samomor. (Daljo) 'Še nekaj [2) o slovenski knjigi ZAKAJ NIMAMO »MEŠČANSKEGA« ROMANA IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 0 razstavi slikarja Jožeta Cesarja Od 9. do 20. t. m. je bila v Občinski galeriji v Trstu samostojna razstava našjga tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Obsegala je nad dvajset oljnatih slik, vse iz zadnjega časa, in nekaj osnutkov v olju za scenarijo' raznih uprizoritev Slov. narodnega gledališča. Prvi vtis, ki ga je imel obiskovalec, ko je prestopil prag dvorana, je bil prijetno presenečenje. Ta slikar, ki v svoji skromnosti nikjer ne sili v ospredje in ne ponuja svoje umetnosti, je v te svoje slike zajel toliko lepote in poezije, da v hipu očara človeka. Cesar se ne lovi za »izmi« in slika tako, kakor občuti lepoto in kakor jo vidi, razpolaga pa s takšnim tehničnim znanjem, da jo izraža mojstrsko, brez kakega napora in negotovosti. Večina slik predstavlja kraško in istrsko pokrajino, nekaj pa je portretov. Na žalost je beseda krasno že zelo razvrednotena, drugače bi jo brez pomisleka uporabil, da bi označil z njo lepoto teh njegovih pokrajin, čudovito živih, polnih skoro naivno iskrenega občutja in resničnega doživetja ter barvnega bogastva. Vedno spet se človek vrača pred te slike in se le težko loči od njih. Cesar je slikar v pravem smislu besede, kar pomeni, da zna odkriti in izraziti lepoto in da si je ohranil smisel za barve, v nasprotju s tolikimi modernimi slikarji, ki so bolj modni kot umetniki in se dejansko sramujejo tako barve kol lepote, da ne govorimo o doživetju. Cesar pa je ostal iskren v svoji umetnosti, kar je dokaz, da je resničen, blagoslovljen umetnik. Naj še omenim, da v njegovih slikah ni cenene folklornosti, četudi je slikal pokrajino, ki mu je ljuba in domača. Tako je n. pr. eno najlepših del prav zimska pokrajina »Koli«, ki ima na sebi najmanj kraškega ali istrskega. Cesar ne išče popular- Knjižnice in kultura Ravnatelj goriške Državne knjižnice dr. Guido Manzini se je to poletje mudil v Jugoslaviji na povabilo tamkajšnjih knjižničarjev. Obiskal je razne biblioteke v Sloveniji in v Zagrebu ter se poučil o stanju knjižnic in njih dejavnosti. Svoje vtise je sedaj popisal v knjižici, ki je izšla v Trstu (Itinera-rio jugoslavo fra libri e biblioteche). Manzini poudarja, da pomenijo knjižnice važen kulturni činitelj v Jugoslaviji; da so skrbno negovane in urejene. Osrednje knjižnice skrbc za ustanavljanje knjižnih središč tudi po manjših krajih. Manzini navaja, da skrbijo tudi za nabavo knjig iz inozemstva. Pristavlja pa, da je premalo poskrbljeno za širjenje italijanske knjige po Jugoslaviji, a ne pove, kje leži krivda za to pomanjkljivost. Poziva italijanske kulturne celice, naj tudi z izmenjavo knjig pomagajo širiti medsebojno sporazumevanje med sosednima državama. nosti, temveč želi. izraziti bistveno v pokrajini, občutje, ki ga vzbuja, in prav to se mu je posrečilo v taki meri kakor malokateremu med slovenskimi slikarji po impresionistih. Zato so njegove pokrajine nehote, po občutju, ki ga vzbujajo v gledalcu, tako slovenske, da bi se magnetsko ustavil pred njimi tudi na kaki kolektivni razstavi v čisto tujem mestu, med stotinami drugih slik. Zelo dobri so tudi portreti, zlasti »Tržaški mule« in »Deček iz Benetk«. m. z. Zanimivo odkritje Kemiki in liziki Sovjetske akademije znanosti so odkrili, da je sestava urana v meteoritih, ki padajo na zemljo, ista kot v uranu, ki ga kopljejo na naši Zemlji. Svoje odkritje, ki meče novo luč na sestavo drugih zvezd in planetov v vesoljstvu, so objavili pred kratkim trije sovjetski znanstveniki, Konstantin Pe-trak, Mihail Bak in Igor Denjušin, v knjigi z naslovom Sestava urana v meteoritih, za katero so bili nagrajeni od sovjetske Akademije znanosti. Prirodne vede so zadnja lela v Sovjetski zvezi izredno napredovale, čemur zahodni svet prej ni posvečal prave pozornosti, ker je pod vplivom ameriške propagande metal, vse v en koš: komunizem, narode Sovjetske zveze, njihovo kulturo, znanost, plemenite in neplemenite nagibe sovjetskih ljudi, šele odkar krožita nad našimi glavami ruska »sput-nika«, se je začel zahod mrzlično zanimati za sovjetsko znanosl. V ameriški Kongresni knjižnici je obležalo prej devet desetin sovjetskih znanstvenih revij nerazrezanih, zdaj pa mrzlično iščejo prevajalce. V Nemčiji je začela izhajati celo posebna revija, ki bo prinašala izvlečke samo iz sovjetskih znanstvenih revij. Morala vsega tega je preprosto ta, da propaganda nikoli ne sme zaslepili človeka in ga pripraviti do tega, da bi v slepem zaničevanju in sovraštvu podcenjeval nasprotnika ter mu odrekal sploh vsak plemenit nagib in vsako sposobnost. Razočaranje, ki so ga doživeli Američani, je lahko lep nauk za vse, na obeh straneh tako imenovane »železne zavese«, ki kljub vsem propagandam le postaja, hvala Bogu, vedno bolj tenka in prozorna. KR02EK MLADIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 31. januarja, ob 20.30 v Trstu, Ulica Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše »O HRVATSK1 KNJIŽEVNOSTI« Po predavanju razgovor o bližnjem smučarskem izletu. — Vstop z vabilom! S tem, da je bila v preteklosti in je še danes velika večina slovenskih pisateljev rojena v kmečkih ali delavskih družinah, si je tudi razlagati, da Slovenci še nimamo pravega meščanskega romana. Tudi tisti pisatelji, ki so bili rojeni v mestih, kot n. Dr. Juš Kozak, so prišli iz tistega sloja, ki bi ga lahko označili za »malomeščanskega« ali »predmestnega« m ki je imel malo skupnega z meščanstvom, kakor ga pojmujejo v evropskih literaturah in v politiki. Kozakov »šenpeter« je zato bolj »mesten« kot meščanski roman. Slovenska meščanska plast se je komaj začela oblikovati, ko se ji je z drugo svetovno vojno in izpremembo družbenega reda zrušilo vse na glavo, kar je dotedaj zgradila pri utrjevanju svojih gospodarskih in kulturnih postojank. Mogočni potres socialnega prevrata jo je izravnal vsaj na zunaj z delavsko plastjo naroda. Pri Slovencih so bile zelo redke prave meščanske družine, zlasti takšne, ki bi se že lahko ponašale s tradicijo, in zato je razumljivo, da nam iz slovenskih razmer ni mogel in ne more zrasti pisatelj, ki bi lahko napisal kake slovenske Buddenbrookove ali Sago o Forsy-tih. To seveda ne pomeni, da je lahko pravi epični roman samo meščanski. Lahko ga napiše tudi pisatelj kmečkega ali delavskega pokolenja. Toda dejstvo, da je bilo in je še danes največ slovenskih pisateljev iz kmečkih družin, se pozna tudi v slovenski »socialni« književnosti. Mnogi med njimi so tudi v preteklosti bili naklonjeni delavskemu gibanju in jih je zamikalo, da bi pisali o epičnih bojih delavstva za socialne pravice. Toda malokateri med njimi je intimno doživljal z delavstvom tiste boje in še manj je bilo takih, ki bi se jih bilo delavsko gibanje živo in neposredno tikalo. Zato se je večina slovenskih »socialnih« povesti in romanov izrodila v gostobesedno, frazersko književnost, ki je obravnavala dogajanje čisto shematično, v črnobelem: na eni strani izkoriščani delavec, ki sc iz obupa vdaja pijači, na drugi izkoriščevalski kapitalist brez koščka srca. In ker sta bila oba pisana bolj po predstavah in »po tezi« kot po resničnem življenju, ni čudno, če je bila ta literatura skoraj neužitna in večerniška v najslabšem pomenu besede. Epike je v njej malo, neglede na spopade s policijo in na streljanje, s katerim so navadno taki pisatelji zaključili predzadnje poglavje dela, ki so ga največkrat sami imenovali povest, tudi če je bilo dovolj zajetno po obsegu, ker so čutili, da mora roman vendarle vsebovati kaj drugega. Redkim pisateljem-delavcem pa je manjkalo literarne izobrazbe in njihovo kulturno obzorje je ostalo preozko, da bi lahko napisali resnično dober, epično dozorel in široko zajet roman. (Nadaljevanj« prihodnjič) * V Milanu je začel izhajati časopis Rivista stori-ca del socialismo, ki jo urejujeta Cortese in Merli. Prva številka je posvečena socialističnemu prvaku Filipu Turatiju. Obsega poleg člankov tudi njegovo bibliografijo in neizdana pisma. V DACHAUSKIH BLOKIH 1, Z današnjo številko začenjamo objavljati spomine Slovenca na življenje v koncentracijskem taborišču Dachau blizu Miinchena. Tja so geštapovci, ki so gospodarili med vojno na Slovenskem, in njihovi domači pomočniki poslali na tisoče Slovencev, med njimi tudi mnogo Primorcev. Marsikdo bo morda v teh spominih naletel na ime ali popis svojega znanca in prijatelja. Uredništvo Nekega meglenega in mrzlega februarskega večera lela 1944 sem čakal pred ljubljansko' bolnišnico na tramvaj, ki ga ni bolelo biti od nikoder. Prve redke luči so se prižigale po mestu: v veljavi je 'bila zatemnitev. Ulica je bila tilia in pusta kakor vse mesto. Nikjer ni bilo mladih parov, ki so jo poživljali v predvojnih letih ob lakih urah. vodeč se za podpazduho v kino, nikjer otroškega čebljanja ali žensk, k.i so se nekdaj ob 1 a kom času vračale s polnimi mrežami z nakupovanja. Manjkal je tudi veseli smoli medicincev, ki je nekdaj poživljal ozračje te ulice. Namesto tega je bilo v ozračju nekaj žalostnega in grozečega, nekaj, kar je tlačilo k‘tlom duha • ii napolnjevalo človeka s tesnobo. V listo tišino in mrak so' začele počasi naletavati snežinke. Zaradi mraka jih je bilo videti šele, ko so mehko in igrivo* zaplavale mimo oči in neslišno legle na Ir.da tla. Razveselil sem se jih, morda /alo, ker so vzbujale varljiv občutek varnosti, kakor da morejo s svojim gostim, lihim poplesavanjem kot z belo steno ločiti človeka od okrutne resničnosti listih dni; ali pa morda zato, ker so mi vzbudile spomin na podobne večere nekaj ilet prej, ko smo kot študentje veselo teptali sveži sneg, na katerem so se risali prijazni rumeni pravokotniki razsvetljenih izložb, ter uživali ob pogledu na vrtinčasto vrtenje snežink pred uličnimi svetilkami, od katerih je imela že vsaka svojo belo kapo. in se ozirali v od mraza zardele dekliške obraze pod značilnimi finskimi kapučkami, ki so (bile tedaj v modi. Mnogo dijaških ljubezni se je rodilo v takem opojnem razpoloženju naletavajočih snežink. Kdaj se bodo povrnili tisti časi? mi je prišlo na misel. Tedaj se je še nekdo prikazal iz mraka in zatopotal zraven mene, da bi si otresel sneg s čevljev. Spoznal sem ga šele, ko sva stopila v razsvetljeni tramvaj. Bil je znani slavist J. M. Že dolgo se nisva videla. Bila sva nekdaj v istem dijaškem klubu in srečanja s takimi znanci iz lepših časov so bila vedno prijetna že zato, ker so poživila spomin na lepše dni in vsaj rahlo podpibala plamenček upanja, da bo nekoč spet lepše na svetu. (Dalje) GOSPODARSTVO Evropsko enotno tržišče Dne 1. januarja I. 1. je stopil v veljavo dogovor o ustanovitvi enotnega evropskega tržišča. Italija, Francija, Zapadna Nemčija in države Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburška) so sklenile, da bodo v 12 ali 15 letih na svojem ozemlju odpravile vse carine in sploh vse zapreke, ki ovirajo prosto gibanje ljudi in blaga. Prebivalci ene teh držav bodo' laliko odšli na ozemlje druge države članice in se lam zaposlili. Pri delu bodo imeli enake pravice (kot domačini. Prehod iz sedanjega gospodarskega stanja v novo ne bo lahek, ker je gospodarski ustroj posameznih držav - članic zelo različen. Potrebne bodo mnoge žrtve. Ko pa bo dogovor povsem izveden, to je po 15 letih, bodo v teli državah gotovo dani najboljši pogoji za splošno blaginjo. Evropsko enotno tržišče obsega ozemlje, na katerem živi nad 16(1 milijonov ljudi: v Zapadni Nemčiji jih je 50 milijonov, v Italiji 48, v Franciji 43, na Nizozemskem 11, v Belgiji in Luksemburški pa 9. Sedanji narodni dohodek Navedene države niso enako bogate in v narodnem dohodku so velikanske razlike. L. 1955 je srednji dohodek (računan v ameriških dolarjih) posameznega prebivalca znašal v: Belgiji - Luksemburški 1.073 Franciji 821 Zapadni Nemčiji 602 Nizozemski 581 Italiji 353 Če za dohodek posameznega Italijana vzamemo za podlago številko 100, je dohodek Belgijca in Luksemburžana znašal 305, dohodek Francoza 232, Nemca 170 in Nizozemca 165. Povprečni italijanski državljan ima to'-rej znatno manj dohodkov kol prebivalec ostalih držav. Cene kmetijskih pridelkov Če za podlago vzamemo cene v Italiji in zanje določimo številko 100, so' v obdobju 1955-56 v ostalih državah bile naslednje cene: Pšenica: Zapadna Nemčija 91, Francija 89, Belgija - Luksemburška 82 in Nizozemska 61. Pšenica v Italiji je torej znatno dražja kot v ostalih državah. Krompir: Zapadna Nemčija 101, Francija 92, Nizozemska 90, Belgija • Luksemburška 67. Tudi tu so italijanske cene visoke. Klavni, prašiči: Francija 128, Zapadna Nemčija 102, Belgija - Luksemburška 75, Nizozemska 61. Tu je računati na hudo konkurenco iz Belgije in Nizozemske. Klavna goved: Zapadna Nemčija 100, Nizozemska 96, Belgija - Luksemburška 97, Francija 82. Cene so v Italiji enake kot v Zap. Nemčiji in znatno višje /kot v Franciji. Mleko: Francija 120, Zap. Nemčija 113, Nizozemska 97, Belgija - Luksemburška 96. Glede na cene mleka bo prehod najbrž najlažji. Zaposlenost prebivalstva v kmetijstvu V Italiji je v kmetijstvu zaposlenih 39% prebivalstva. Odstotek se stalno krči, a je kljub temu večji kot v vseh prizadetih državah, 'kjer imajo naslednje odstotke: Francija 35%, Zap. Nemčija 23, Nizozemska 18, Belgija - Luksemburška 12. Najuižji odstotek v Evropi ima Anglija, kjer se bavi s kmetijstvom komaj 5% prebivalstva. Mehanizacija kmetijstva Na ozemlju vseh šestih držav je nekaj nad 1 milijon traktorjev, tako da pride en traktor na 47 ha orne zemlje. Italija ima 105 tisoč traktorjev, se pravi enega na 106 ha; Zapadna Nemčija ima 460 tisoč traktorjev, to je enega na 18 ha; Francija jih ima 330 tisoč (enega na 29 ha orne zemlje). Umetna gnojila Napredno kmetijstvo uporablja vedno več umetnih gnojil, med katerimi prednjačijo dušična. Najmanj jih uporabljajo v Italiji, kjer pride na ha orne zemlje komaj 14 kg umetnih gnojil. Malo bolje je v Franciji (15 kg na ha), kar se ne more primerjati z Nemčijo (51 kg na ha) ali Belgijo (84 kg), še manj pa z Nizozemsko, kjer pride na ha orne zemlje 166 kg dušičnatili gnojil. Podobno sliko dobimo tudi, če proučimo uporabo kalijevih umetnih gnojil. Na prvih mestih so spet Nemčija in države Beneluksa, daleč zadaj je Francija in še dalje Italija. Fosfornih umetnih gnojil pa porabljajo sorazmerno' mnogo več v Italiji in Franciji. Kmetijska proizvodnja . V kmetijski proizvodnji omenjenih 6 držav so velike razlike: Pšenica: Največ žila pridela Francija, kateri sledi Italija, proizvodnja ostalih 4 držav pa je neznatna. Vseh 6 držav ne bo krilo notranje potrebe in bodo zalo morale pšenico uvažati. Italija je vodilna glede proizvodnje riža in koruze. Kar 92% vsega riža pridelajo v Italiji, ostalo pa v Franciji. Italija pridela tudi 75% vse koruze, ostalih 5 držav komaj 25%. Države bodo morale uvažati tudi koruzo, iki jo potrebujejo največ za krmo živini. Največ krompirja pridela Nemčija, in sicer več kot vseh 5 ostalih držav skupaj, a ga tudi največ porabi. Mnogo- krompirja použi-jejo tudi v Beneluksu. Sladkorne pese pridelajo posamezne države skupnosti toliko, kolikor je približno potrebujejo, tako da ni računati ne na znaten uvoz ne na izvoz sladkorja. Mleka in mlečnih izdelkov bo imela skupnost dovolj. Največ mleka proizvaja Francija, ndkaj manj Nemčija, polovico toliko pa Italija. Petina vse proizvodnje je v Beneluksu. Vino: Največ vina na svetu pridela Francija, kateri sledi Italija. Ostale, države skupnosti pridelajo prav malo vina in zato je pričakovati, da bo prodaja vina olajšana in da bodo naši vinogradniki prišli na svoj ra- čun. Seveda bo morala biti kakovost vina laka, kol ustreza ulkusu' prebivalcev Nemčije in držav Beneluksa. Prehrana V omenjenih državah je tudi hrana zelo različna, kar je razvidno iz naslednjih številk, ki se nanašajo na posameznika in na njegovo letno potrošnjo v kg: Žito: Italija 147, Francija 108, Belgija -Luksemburška 104, Nemčija 96, Nizozemska 92. Sadje: Belgija - Luksemburška 85, Italija 70, Nemčija 61, Nizozemska 50, Francija 46. Preseneča velika potrošnja sadja v Belgiji in Luksemburški. Meso: Francija 78, Belgija - Luksemburška 54, Nemčija 47, Nizozemska 38, Italija 20. Tu preseneča potrošnja Francoza, ki zaužije skoraj štirikrat toliko' mesa kot povprečni Italijan. Sladkor: Nizozemska 41, Francija, Zap. Nemčija, Belgija in Luksemburška skoraj enako, in sicer 27 kg, Italija 17. Mleko v litrih: Nizozemska 197, Nemčija 124, Belgija - Luksemburška 93, Francija 89, Italija 53. Skoraj enako (količino sira použijejo vsi prebivalci držav tržne skupnosti, in sicer med 6 in 7 kg. Velika razlika pa je v maslu. Tega porabi posamezni prebivalec Belgije in Luksemburške povprečno nad 9 kg letno, v Italiji pa znaša potrošnja komaj 1,3 kg. Iz zgornjega je razvidno, da je v Italiji najnižja življenjska raven, kjer použijejo sorazmerno mnogo žitaric, malo pa mesa, sladkorja, mleka in masla. Ta bežna slika kaže, kako različni so kmetijslki pogoji v posameznih državah snujoče se tržne skupnosti. Tega se zavedajo tudi politični voditelji, ki to skupnost skušajo uresničiti. Zaradi predvidenih težav je v vsaki državi na delu več komisij, ki proučujejo razmere in slavijo predloge, kalko naj se sprejeti dogovori uresničijo'. Za Italijo je organizacija enotne evropske tržne skupnosti posebno vabljiva, ker upajo, da bodo tako- za vselej odpravili brezposelnost. Za naše zdravje ČAJI OSVEŽUJEJO TELO Staranje ni nič drugega kot upadanje telesnih moči zaradi slabega delovanja raznih organov. Čeprav je staranje prirodni pojav, se mu ljudje upirajo tudi s tem, da uživajo različne čaje. Tako prenašajo grenke snovi čajev v telo in predvsem v kri velike množine klorofila, množe bela in rdeča telesca in povzročajo s tem nekakšno pomlajenje. čaj iz preslice preprečuje vodenico, razne kamne in katarje, ker poživi njena kremenčeva kislina delovanje ledvic. Brinove jagode delujejo ugodno na ledvice in odstranjujejo revmatične bolezni. Pelin učinkuje dobro na jetra in je za obnavljanje krvi velikega pomena. Bezeg deluje na vodo v telesu, jo odstranjuje in pomaga tudi proti vodenici. Uživanje česna je učinkovito proti poapnenju žil. Za krepitev nam služita baldrijanov čaj ali šent-janževa roža. Med najvažnejša hranila, ki naj bi jih uporabljali vsak dan in pri vsaki hrani, štejemo jabolka, korenje in oves. če te uživamo, dovajamo telesu na popolnoma priroden način novih moči, ki osvežujejo telo. Ohranjevanje zdravja torej ne zahteva velikih izdatkov, saj različne zeli naberemo lahko sami ter jih s pridom uporabljamo- ’ WI'£m "it" oprezno Potegnil f 5AMO / " PREMAKNITI k / 30 MORAM, po -k; STRMINI 'BO SAMA V/, i ZDRSNILA’.... uouoho,1 >> 1 PREPRIČANA J BOSTA, DA SEM ' PADEL V PREPAD tnrrCU^Rg ŽE VEM*. POIZKUSIL BOM 03ETI LESTEV', CE NI PRIMRZNILA ,30 BOM LAURO POTEGNIL K SEBI. ILAVBVniU 'JE tfeUAiURAT VRGEL IN TRNEK, 3E ZAGRABIL KLIN... > I303ME.DO VtCERA NEI BOM VZDRŽAL..RO BI IMEL PRI SEBI VSA3 L VRV. TODA LAR0TN1R SE 3E ZMOTIL, ROMAT SE TE ZNOČILO, žE TE SLI6AL PRED KOČO GLASOVE, NlAlKAT neri STIRATA TOD t* OROLI ? 1* UBOGI LAKOTNIK!.... DO SMRTI ME BO PERLA VEST ZARADI N3EGA. NE BI GA SMELA POSTITI TAKO DOLGO VISETI. POMISLI, KARO MO TE MOGLO j BITI PRI SRCU, RO 3E PADAL V / TEMNO GLOBINO! J - SMRR... ^ /ftSf ** -N DA DA ■ N3EG0VA' ko'ča /rr-Tl l - JE OSTALA 4 /T Ijftm^ PRAZNA... 6LIŠIŽ ? NEUDO HODI PO LAROT NIROVl HIŠI! • , DA NI VLOM 1= J F VLOMILEC?! PRII LAROTNIUU ?!BE2l, BEŽI'..GLEJ, OKNA IN VRATA SO , NEPOŠKODOVANA, , SAT NI DUH. DA BI ZLEZEL, SKOZ DIMNIR \ i J DUU?! ^ DA, 1AR0TNIR0V DUR TE'. 7AZ „ SE BOT IM ! f ■k— E. Vtallaoe . R. B. »Ha, ha, lia. saj sem vedel, da se falot ne bo zadovoljil z desetino!« j • »S kakšno desetino?« »Desetino premoženja celotne družbe. Ali niste vedeli? Dru«o desetino je imel tisti Joe...« »In ostalo?« »Ostalo, če Ivančieo zanima, ima pa tale,« se je lopnil po prsih. »Vaš hodoči mož. Nesrečni Jože Bray je precej milijonov dal že očetu tistega lumpa, potem pa Še njemu... Saj sem vedno Pravil, da mu manjka eno kolesce. Pravzaprav bom |>a «e nocoj zvedel, pri čem sem.« Ivanka že ni več poslušala tega samogovora, ker ni tudi ničesar razumela. »Vedeti pa morate,« je Lynne kar na celem nadaljeval, »da sem pravi ustanovitelj družbe jaz. Častitljivi oče Fing-Hoja je dobil samo pravico do izkoriščanja rudnih ležišč na zemljiščih, ki so last 13t stari Joe. Kako bi se obnašal stric Narth, če bi že prvi dan to vedel? Kako bi se bilo vse obrnilo, če bi se-bij pojavil kot mlad. lep in bogat mladenič, kar v resnici tudi je. Ta misel, da je bogat in mogočen, ji je povzročala slkcraj vrtoglavico. Navadila se je že, da se mora žrtvovati za sorodnike in je skoraj z zaprtimi očmi privolila v zakon. Zdaj pa !<.• ni več žrlev. Sicer pa se je v njenem srcu prvotna radovednost do čudaškega, a odkritega Lynna spremenila v občudovanje in v globoko zaupanje. Še več... Ivanka se je dvignila in pristopila k odprtemu oknu. Tam nad vilo v gozdu se je valil gost dim. Spomnila se je, da je Clifford vozil domov zaloge za ves mesec. Morda zdaj že Ikuha, saj zna vse! Pri vili so še vedno delali. Sekali so smreke, ki so po' Lynno-vem mnenju zapirale razgled. K o jih bodo posekal i, bo kar iz svoje sobe lahko videla vso vilo. Ndkdo je potrkal, da se je kar preplašila. »Sein jaz, Letty,« je nestrpno ščebetala, ko je Ivana odklepala. »Čemu se pa zapiraš? Lepa sobica,« se je šobila Letty, ki j«, je le poredkoma zaneslo y podstrešje. »Oče je telefoniral, da ga ne bo b kosilu in naj prideva z Mabel v London. Ali je lebi kaj na tem, če ostaneš sama doma?« Vprašanje je bilo čudno, ker je bila Ivanka vedno vajena osta- li doma, ko so se šle sestrične zabavat. »Morda se bomo malo zakasnili,« je nadaljevala Letty, »ker je oče obljubil, da nas pelje v gledališče, potem pa še v Savoy na ples.« »Pra\. prav! Veselo zabavo!« Lel i j je že hotela oditi, pa se je še nečesa spomnila. ( Dal ji')