Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
Pn. LICEALNA KNJIŽNICA
V
II.dr2.gimn. Ljubljana
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI
ST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
71.
kos.
V LJUBLJANI, dne 14. novembra 1931.
Letnik
II.
VSRBINA:
523.
521.
525.
52«.
527.
528. 52*1.
53t).
5.31.
Otvoritev konzulata	kraljevine	Jugoslavije	v	Lille-u.
Otvoritev konzulata	kraljevine	Jugoslavije	v	Metzu.
Otvoritev konzulata	kraljevine	Jugoslavije	v	Liege-u.
Uredba o razvrstitvi zvanj zvaničnikov	in	služiteljev v
ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi. Pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljeih glede podeljevanja zemlje in kolonizacije.
Pravila o opravljanju profesorskih izpitov.
Izpremembe in dopolnitve v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v ministrstvu za trgovino in industrijo. Izprememba v pravilniku o opravljanju višjega drž. strokovnega izpita davčnih uradnikov.
Izprememba v pravilniku za delo računovodstvenih od-! sekov finančnih direkcij. ,
532. Pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na železnicah io ladjah v državni eksploataciji.
533. Razpisi v carinskih zadevah.
531.	Razpis o uvozni prepovedi	za prašek »Alan«.
535.	Razpisa o potrdilih	glede	izvora blaga iz Poljske	in	O
prepovedi uvoza blaga iz Rusije.
53«. Razpis o potrdilih glede izvora poljskega in jugoslovanskega uvoznega, odnosno izvoznega blaga.
537.	Banovinske ceste II.	reda.
538.	Uredba, s katero se	deloma izpreminja zdraviliški	red	za
letovišče Bled.
539. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
540. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
523.
Ali
ALEKSANDER L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
odločamo*
na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za gradbe, po soglasju s predsednikom Našega ministrskega sveta in na podstavi §§ 30.,
31.,	36. in 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930.:** da se otvori konzulat kraljevine Jugoslavije v Lille-u. Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister za gradbe, naj izvrši tg ukaz.
V Beogradu, dne 15. marca 1931.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister za gradbe dr. K. Kumanudi s. r.
Aleksander s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
Sl.	marca 1931., št. 72/XXI/137.
** Zokpp glej »Uradni lisk št, 260/54 iz letu 1930.
524.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
odločamo*
na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za gradbe, po soglasju s predsednikom Našega ministrskega sveta in na podstavi §§ 30.,
31.,	36. in 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930.:** da se otvori konzulat kraljevine Jugoslavije v Metzu. Namestnik Našega ministra za zunanje posle, Naš minister za gradbe, naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 15. marca 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za zunanjo posle, minister za gradbe dr. K. Kumanudi s. r.
525.
Ml
ALEKSANDER t,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
odločamo***
na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra za gradbe, po soglasju s predsed-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1931., št. 72/XXI/138.
** Zakon glej »Uradni list« St. 260/54 iz leta 1930.
*** »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31, marca 1931., št, 72/XXI/139,
nikom Našega ministrskega sveta in na podstavi §§ 30.,
31.,	38. in 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930.,* da se otvori konzulat kraljevine Jugoslavije v Ličge-u. Namestnik Našega ministra za zunanje posle. Naš minister za gradbe, naj izvrši ta ukaz.
U. Pr. Pov. štev. 1332.
V Beogradu, dne 11. marca 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister za gradbe dr. K. Kumanudi s. r.
m » m ■—
Uredbe osrednje vlade.
526.
Na podstavi § 45. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1981.** se predpisuje ta-le
uredba
o razvrstitvi zvanj zvaničnikov in slu-žiteljev v ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi.**
Clen 1.
Zvaničniki se razvrščajo:
I. skupina:
zvaničnik, cestni nadzornik, rečni nadzornik, tehnični delavec, šofer.
II. skupina:
zvaničnik, cestni nadzornik, rečni nadzornik, tehnični delavec, šofer.
III. skupina:
zvaničnik, cestni nadzornik, rečni nadzornik, tehnični delavec, šofer.
Člen 2.
Slulitelji se razvrščajo:
I.	skupina:
služitelj, rečni čuvaj,
čuvaj tehničnih objektov, cestar.
* Zakon gl. »Uradni list« št. 260/54 iz lela 1930. ** Zakon gl. »Službeni list« št. 133/25 iz leta 1931. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. april« 1831., Štev, 96££XJX£Q6.
II.	skupina:
služitelj, rečni čuvaj,
čuvaj tehničnih objektov, cestar.
V Beogradu, dne 15. aprila 1931., štev. 14822.
Minister za gradbe dr. Kumanudi s. r.
■———----------------
527.
Na podstavi čl. 10. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928., Dj. štev. 26006,* in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o dobrovoljcih z dne 18. septembra 1930., Dj. štev. 22510**, ter v sporazumu z ministrom za vojsko in mornarico in z ministrom za notranje posle predpisujem ta-le
pravilnik
za izvrševanje zakona o dobrovoljcih glede podeljevanja zemlje in koloni-zacije.***
i.
Postopanje z dobrovoljci, katerim se je podelila zemlja.
Člen 1.
Dobrovoljci, ki dobe po zakonu o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928. od ministrstva za vojsko in mornarico dobrovoljsko potrdilo, obdrže prejeto zemljo, Če izpolnjujejo pogoje iz čl. 5. istega zakona, Če pa teh pogojev ne izpolnjujejo, se jim zemlja odvzame in se jim druga ne podeli več.
Člen 2.
S tistimi, ki se jim ne prizna po zakonu svojstvo dobrovoljca, je postopati tako-le:
1. Če so dobili zemljo za naselitev in če se na mestu samem ugotovi, da so se na podeljeni zemlji tudi naselili, se obdrže tudi naprej na zemlji, če za to prosijo, in se prevedejo v koloniste z občimi pogoji. Predpisi, ki veljajo za koloniste, veljajo tudi zanje, vendar z obveznostjo, da plačuje vsak za podeljeno zemljišče zakupnino od poteka tistega gospodarskega leta, v katerem mu je priobčilo ministrstvo za vojsko in mornarico odločbo, da se mu ne prizna svojstvo dobrovoljca po zakonu o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928. Oo-spodarsko leto se računa od 1. oktobra enega do 30. septembra prihodnjega *leta.
2. Če	so dobili zemljo	kot krajevni	dobrovoljci in
če	so jo	osebno obdelovali, se smatrajo za krajevne
agrarne interesente in veljajo zanje vsi tisti predpisi« ki	veljajo	tudi za krajevne	interesente.
Olajšave iz točk 1. in 2.	tega člena ne	morejo uživati
tisti, ki so s pravnomočno razsodbo obsojeni zbog dejanj, določenih v odst. 6. čl. 5. zakona o dobrovoljcih.
*^Zakon gl. »Uradni list« štev. 322/93 iz leta 1928.
** Zakon gl. »Službeni list« št. 179/28 iz leta 1930.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno gfc februarja 1831,2 štev, 43/XU^70,
Če se na mestu samem ugotovi, da niso izpolnili pogojev po točkah 1. in 2. tega člena, se odvzame zemlj|t In se takoj uporabi v zadostitev dobrovoljcev.
Člen 3.
Glede tistih naših podanikov, ki so se zatekli v inozemstvu, preden je dobil moč zakon o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928., in ki so dobili tako zemljo kakor tildi dobrovoljsko potrdilo, se snu. .a. da so izpolnili pogoje po čl. 5. istega zakona, če' obdelujejo njihove rodbine (žena. otroci, starši, bratje in sestre) osebno njihovo zemljo in če so se na njej naselili. V nasprotnem primeru pa se postopa povsem po odst. 3. čl. 5. zakona o dobrovoljcih in po čl. 1. tega pravilnika.
Člen 4.
Postopek, določen v čl. 1., 2. in 3. tega pravilnika, se vrši pri občem upravnem oblastvu prve stopnje. Odločbe izdajo po dovršenem postopku pristojne banske uprave v prvi stopnji, v drugi in zadnji stopnji pa ministrstvo za poljedelstvo.
II.
Postopanje z dobrovoljei, katerim se zemlja ni podelila.
Člen 5.
Zemlja se podeljuje prvenstveno gospodarsko šibkim dobrovoljcetn, v prvi vrsti borcem, nato pa nebor-cem, in sicer v tem-le redu:
a) krajevnim dobrovoljcem-poljedelcem;
b) drugim krajevnim dobrovoljcem;
c) dobrovoljcem-poljedelcem-kolonistom;
č) drugim dobrovoljcem.
Člen 6.
Dobrovoljec-poljedelcc-kolonist se mora naseliti po odredbah odst. 1. in 2. čl. 5. zakona o dobrovoljcih na prejetem zemljišču in ga mora obdelovati osebno ali v lastni režiji, hišo pa mora zgraditi na mestu, ki mu ga določi obče upravno oblastvo.
Krajevni dobrovoljec-poljedelec mora obdelovati podeljeno zemljo osebno ali v lastni režiji, ni pa obvezan zgraditi hiše in mu pristojno obče upravno oblastvo tudi ne podeli stavbnega prostora. Izjemoma se sme podeliti stavbni prostor samo tistemu krajevnemu dobrovoljcu-poljedelcu, ki nima svoje hiše; v tem primeru pa mora na prejetem stavbnem prostoru zgraditi hišo.
V obeh primerih se mora podeljeni stavbni prostor dobrovoljcem šteti v dobrovoljsko kompetenco, ki jim pripada po zakonu."
Člen 7.
Dobrovoljci in krajevni dobrovoljei drugih stalnih poklicev in dobrovoljci-invalidi I. in II. skupine (v smislu invalidskega zakona), kakor tudi nedorasli in za delo nesposobni otroci ter stare in za delo nesposobne osebe v smislu odst. 4. čl. 5. zakona o dobrovoljcih niso zavezani, da se nasele na prejeti zemlji in da jo osebno obdelujejo.
Le-ti se morajo sam6 takoj obrniti s prošnjo na pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje, da jim izda o tem potrebno odobritev. Če ugotovi pristojno oblastvo, da v posameznem primeru ne more dati za-
prošene odobritve, predloži sporno zadevo ministru za poljedelstvo v dokončno odločbo.
Člen 8.
Zemlja s stavbnim prostorom se deli dobrovoljcem v smislu odločb ministrstva za poljedelstvo istočasno v vseh krajih od razpoložljivega in za delitev svobodnega agrarnega zemljišča. Stavbni prostor se ne podeli osebam po členu 7. tega pravilnika, dobrovoljcem-p djedel-cem pa se dš s pogoji, določenimi v čl. 6. tega pravilnika.
Člen 9.
Delitev zemlje se vrši po časovnem vrstnem redu prijav ustrezno čl. 5. tega pravilnika.
Če ostane po zadostitvi vseh dobrovoljcev in krajevnih sirot razpoložljiva zemlja, se sme postopati v smislu odst. 1. čl. 3. zakona o dobrovoljcih in podeliti siromašnim dobrovoljskim poljedelskim rodbinam, ki imajo več kot (5) pet članov, poleg redne kompetence še po eno katastrsko jutro zemlje na vsakega moškega rodbinskega člana, vendar s pogojem, da morajo sprejeti z zemljo tudi vse obveznosti, ki veljajo po zakonu tudi za druge krajevne interesente in koloniste s splošnimi pogoji po odnosnih zakonitih in naredbenih predpisih. Določeni ključ se sme znižati, če ni v najbližji okolici ,ao 10 kilometrov od stanovališča) zadostne za delitev razpoložljive zemlje.
S to olajšavo se ne morejo okoristiti osebe, določene v čl. 7. tega pravilnika,
Člen 10.
Vsak dobrovoljec mora sprejeti tisto zemljo, ki se mu podeli z odločbo, in mora povsem postopati po čl. 5. zakona o dobrovoljcih. V nasprotnem primeru se mu podeljena zemlja odvzame, njegove nove prošnje za podelitev zemlje pa se ne obravnavajo več.
Člen 11.
Dobrovoljcem, ki živijo zunaj domovine in ki dobe dobrovoljsko potrdilo, se podeli zemlja po čl. 5. tega pravilnika s pogojem, da se morajo njihove rodbine po čl. 3. pravilnika naseliti v zakonitem roku in da morajo zemljo osebno obdelovati.
Dobrovoljcem, ki nimajo rodbine in sorodstva po čl. 3. tega pravilnika, se zemlja vobče ne podeli do vrnitve v domovino.
III.
Postopanje c dobrovoljskimi potrdili.
Člen 12.
Obče upravno oblastvo prve stopnje, v čigar ustroj so prešli bivši agrarni uradi in pri katerem se nahajajo tehnični agrarni elaborati, posvedoči potem, ko je predhodno ugotovilo istovetnost dotičnega dobrovoljca, odnosno njegovega naslednika po odredbah čl. 3. zakona o dobrovoljcih, s svojim pečatom in podpisom, da se je dobrovoljcu zemlja podelila in da se je uvedel v posest in označi točno: na katerem posestvu, v kateri občini in v katerem srezu, s katero odločbo, s kako površino zemlje in stavbnim prostorom je dobrovoljec naseljen in kdaj se je uvedel v posest
Posvedočba se mora izvršiti na izvirnem dobro-voljskem potrdilu s posebej izdelanim pečatom v veii kosti 10/7 cm, ki se pritisne na vrhu desne strani potrdila takoj nad besedilom »Potrdilo« tako, da zakrije z majhnim delom tudi besedilo z leve strani potrdila po tem-le obrazcu:
Na podstavi odločbe ministrstva.........................
številka ^ dne................................in	odloka	tega
občega upravnega oblastva z dne.....................št.......
je prejel imenovani dobrovoljec borec-neborec zemljo v izmeri.............ha	in..........arov in stavbni prostor
v izmeri	arov	na posestvu.....
v občini...........................sreza....................banovine .................................................ter se je uvedel v posest
parcele....................in	kat.	parcele.................
V...................................
dne	19	.	.
(M. P.)
Sreski (mestni) načelnik.
Člen 13.
Tisti dobrovoljci, ki so dobili zemljo, morajo takoj predložiti svoja izvirna dobrovoljska potrdila, ki jih dobe od ministrstva za vojsko in mornarico, pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje z bog posve-dočbe po prednjem členu tega pravilnika; za tiste do-brovoljce pa, ki niso dobili zemlje, se izvrši posvedocba po istem predpisu, ko se jim podeli zemlja in ko se uvedejo v posest.
IV.
Preselitev in nabava stavbnega gradiva za gradnjo hiš in drugih potrebnih zgradb.
Člen 14.
Ko dobi dobrovoljec zemljo in stavbni prostor in ko se je uvedel v posest, se mora obrniti do pristojnega obče upravnega oblastva prve stopnje s prošnjo, da se mu izda o tem potrdilo v dvojniku zbog zaprosila za odobritev za brezplačno preselitev in za nabavo stavbnega gradiva za gradnjo hiše in drugih potrebnih prostorov.
Obče upravno oblastvo prve stopnje izda takoj zaprošeno potrdilo in označi v njem poleg drugega: da je prosilec dobil zemljo kot dobrovoljec in da je dokazal svojo dobrovoljsko pravico z uradnim dobrovoljskim potrdilom, ki mu ga je izdalo pristojno oblastvo po čl. 2.
zakona o dobrovoljcih pod štev z dne Tako
potrdilo služi dobrovoljcu pri pristojni oblastni železniški direkciji in pri ministrstvu za šume in rudnike kot popoln dokaz za njegovo pravico do brezplačne preselitve in za prejem stavbnega gradiva za gradnjo hiše in drugih potrebnih zgradb in mu poleg teh potrdil pri predložitvi prošnje za preselitev in za odobritev stavbnega gradiva ni treba predložiti tudi svojega dobroveljskega potrdila v izvirniku ali v overjenem prepisu.
Člen 15.
Zbog preselitve in nabave stavbnega gradiva se mora dobrovoljec obrniti s posebnima prošnjama na pristojno oblastno železniško direkcijo in na ministrstvo za šume in rudnike ter mora priložiti tej prošnji potrdilo, ki ga je dobil po prednjem členu tega pravilnika. Prošnji predloži po občem upravnem oblastvu prve stopnje, ki je pristojno za kraj, kjer je dobrovoljec dobil zemljo, le-to pa ju predloži ministrstvu za poljedelstvo, ki ju pošlje v pristojno postopanje;
a) ministrstvu za šume in rudnike radi brezplačnega stavbnega gradiva za gradnjo hiše in drugih potrebnih prostorov in
b) pristojni oblastni direkciji državnih železnic radi prevoza rodbine, živega in mrtvega inventarja in dobljenega stavbnega gradiva.
Prošnji, katero predloži dobrovoljec ministrstvu za šume in rudnike, mora predložiti poleg potrdila iz odst.
1.	tega člena tudi potrdila, ki so predpisana v pravilniku ministrstva za šume in rudnike. Prošnji, katero predloži pristojni oblastni direkciji državnih železnic, pa mora priložiti poleg potrdila iz odst. 1. tega člena tudi še potrdila, ki so predpisana v pravilniku ministrstva za promet.
Ministrstvo za poljedelstvo potrdi, ko pošlje prošnjo oblastni direkciji državnih železnic, da ni prosilec poprej izkoristil pravice do brezplačne preselitve rodbine in prevoza živega in mrtvega inventarja, kakor tudi prevoza stavbnega gradiva.
V.
Zamenjava podeljenega zemljišča med dobrovoljci.
Člen 16.
Zamenjavo podeljenega zemljišča med dobrovoljci dovoljuje minister za poljedelstvo samo v neodložljivo potrebnih primerih in po ugodni izjavi in po obrazloženem predlogu pristojnih organov.
VI.
Pravica naslednikov do zemljišča padlih ali umrlih dobrovoljecv.
Člen 17.
Nasledniki padlih ali umrlih dobrovoljcev imajo pravico, da dobe zemljo, odnosno lastninsko pravico do podeljene zemlje po odredbah toč. 1., 2. in 3. odstavka 2. čl. 3. zakona o dobrovoljcih.
Naslednik po toč. 2. mora dokazati, da. mu je bil padli ali umrli dobrovoljec edini hranitelj. Za tako dokazilo ne zadošča potrdilo pristojnega občinskega oblastva (suda), v katerem se kratkomalo ugotavlja, oa je bil padli ali umrli dobrovoljec hranitelj osebe, na koje prošnje se izdaje tako potrdilo,’ temveč mora vsebovati dokazano obrazložitev: kdaj je bil padli ali umrli dobrovoljec, na kak način in za kateri čas edini hranitelj zainteresirane osebe, kakor tudi kolikšen je bil v tem času povprečni zaslužek hraniteljev in kakšen in kolikšen zainteresirane osebe; koliko je bil hranitelj v danem času star, koliko oseb je vzdrževal in koliko je hranitelj dajal taki osebi iz naslova stalne ali občasne preživnine in drugih potrebščin radi primernega vzdrževanja.
Za naslednike po toč. 3. odst. 2. čl. 3. zakona o dobrovoljcih je potrebno, da se poleg tega, kar je v prejšnjem odstavku tega člena navedeno, s potrdilom pristojnega občinskega oblastva nedvomljivo ugotovi, da je umrlega dobrovoljca zatekla smrt v svojstvu edinega hranitelja.
VII.
Pridobitev lastninske pravice dobrovoljcev in njili naslednikov na prejeto zemljo.
Člen 18.
Pravica dobrovoljcev do vknjižbe po predpisal odst, .1, in 2. čl. 7« zakona 0 dobrovoljcih jo odvisna od
ninske pravice, ki obstoji na predmetnem zemljišču v trenutku zaprošene vknjižbe.
Če je dobil dobrovoljec državno zemljo, se sme nanjo takoj vknjižiti, dočim se sme, če je dobil zemljo zasebnega lastnika, nanjo vknjižiti šele tedaj, ko uredi država odkup take zemlje dokončno z zakonom.
Dobrovoljci - poljedelci ne smejo odsvojiti prejete državne zemlje pet let po vknjižbi, prejete zemlje zasebnih posestnikov pa ne pet let od dne, ko dobi moč zakon, s katerim se dokončno uredi vprašanje zemljiških odnošajev med državo in privatnim posestnikom.
Podeljeno zemljo smejo dobrovoljci, ki niso poljedelci, odsvojiti po Čl. 7. tega pravilnika takoj po vknjižbi, odnosno ko preide v njih last po odredbah člena 7. zakona o dobrovoljcih.
Člen 19.
Niti eno dobrovoljsko zemljišče se ne sme odsvojiti brez predhodne odobritve ministra za poljedelstvo, ki je obvezna fudi za vsako nadaljnjo odsvojitev takega zemljišča.
Člen ‘20.
Pri vsakem zemljiškem prenosu, odnosno pn prenosu tapije na osebo, ki je kupila dobrovoljsko zemljišče, mora pristojno oblastvo v smislu predpisa odst. 5. čl. 7 zakona o dobrovoljcih postavili klavzulo o odsvojilni prepovedi »agrarnega dobrovoijskega zemljišča« brez predhodne odobritve ministra za poljedelstvo.
VIII.
Kdaj smejo dobiDvoljci prejeto zemljo zamenjati z zemljo druge osebe ali odstopiti kakemu članu svoje
rodbine.
Člen 21.
Dobrovoljcu-poljedelcu, ki bi ulrpel zbog preselitve posebno gospodarsko škodo, sme minister za poljedelstvo izjemoma odobriti zamenjavo prejete zemlje z zemljo kake druge osebe ali da jo odstopi kakemu članu rodbine, če ugotovi, da je predložena prošnja dobrovoljca popolnoma upravičena in da bi bil glede na svoje imo-vinsko stanje in druge razmere radi preselitve posebno oškodovan v svojem gospodarskem napredku.
Tako prošnjo sme dobrovoljec vložiti s potrebnimi dokazili takoj po prejemu zemlje, najkesneje pa 6 mesecev pred potekom zakonitega roka za naselitev.
IX.
Posvetovalni odbor.
n
Člen 22.
Posvetovalni odbor, ki se ustanovi pri ministrstvu za poljedelstvo v smislu čl. 8. zakona o dobrovoljcih, ima nalogo: a) da izdela razdelilni načrt zemlje za dobro-voljce po načelih naše notranje kolonizacije; b) da daje ministru za poljedelstvo strokovne izjave glede vseh poslov delitve, določitve in izkoriščanja potrebnih površin zemlje za namene agrarne reforme; c) da predlaga ministrstvu za poljedelstvo glede izbere elementa, ki naj se kolonizira v posameznih krajih in glede določitve niest in kompleksov, na katerih naj se izvrši kolonizacija dobrovoljcev, kakor to najbolj ustreza občim in nacionalnim interesom; č) da deluje pri pristojnih ministrstvih in drugih civilnih n vojaških oblastvih in usta-
novah, da se dajo na razpolago potrebna sredstva, se nudijo potrebne podpore in sodelovanje, in se izvrši in podpira naseljevanje dobrovoljcev,
Celokupno administracijo (zbiranje poročil, izdelovanje načrtov, nadziranje, posredovanje pri drugih ministrstvih in drugo) vrši posvetovalni odbor potem ministrstva za poljedelstvo.
X.
Končne odredbo.
Člen 23.
Dobrovoljci, ki so odkupili fakultativno prej :o zemljišče, ne morejo več dobiti zemlje po predpisih agrarnih zakonov in zakona o dobrovoljcih in morajo postopati po čl. 13. tega pravilnika.
Radi evidence glede dobrovoljcev, ki so odkupili zemljo fakultativno, se ustanove potrebne knjige pri pristojnih občih upravnih oblastvih prve stopnje ministrstva za poljedelstvo.
člen 24.
Vso potrebno evidenco, kako izpolnjujejo dobrovoljci svoje obveznosti, določene v zakonu o dobrovoljcih, vodijo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje, banske uprave in ministrstvo za poljedelstvo, potrebno nadzorstvo glede izvrševanja predpisanih obveznosti pa vrše obča upravna oblastva prve stopnje, ki morajo poročati o vsaki neizpolnitvi takih obvez redoma pristojnim banskim upravam in ministrstvu za poljedelstvo zbog potrebnega zakonitega postopka.
Člen 25.
Dobrovoljci, ki še niso prejeli zemlje, morajo predložiti prošnje - prijave za zemljo ministrstvu za poljedelstvo po pristojnih občih upravnih oblastvih prve stopnje.
Prošnje za podelitev zemlje kakor tudi potrebna potrdila za prošnjo so oproščene takse po toč. 7. čl. 5. zakona o taksah.
Člen 26.
Ta pravilnik dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, z istim dnem pa preneha veljati pravilnik z dne 15. marca 1930., štev. 14769/V-h
V Beogradu, dne ID februarja 1931., štev. 8850/VI-b.
Minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik s. r.
528.
Na podstavi § 27. zakona o izprememhah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. in § 53. zakona o učiteljiščih in po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju profesorskih izpitov.*
Člen 1.
Za izpraševanje kandidatov, ki žele opravljati profesorski izpit, poslujejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani stalne izpraševalne komisije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	oktobra 1931., št. 239/LXXIV/490,
Clen 2.
V vsaki izpraševalni komisiji je toliko članov, kolikor je predmetov, iz katerih se opravlja profesorski izpit. Po možnosti se postavi za vsak predmet po več članov. Ob postavitvi se označi, za kateri predmet je član postavljen.
Člen 3.
Za člana komisije se postavljajo strokovne osebe, aktivne ali upokojene: redni in izredni profesorji in docenti vseučilišč, višjih pedagoških šol in višjih umetniških šol; direktorji srednjih šol in srednjih strokovnih šol, profesorji teh šol, ki se odlikujejo po strokovni izobrazbi in z nastavniškim delovanjem; pomočniki ministra za prosveto, načelniki in inšpektorji ministrstva za prosveto, načelniki in inšpektorji za prosveto pri banovinah; vseučiliščni tajniki, upravniki in uradniki znanstvenih zavodov, bibliotek in arhivov.
Člen 4.
Članom se postavljajo tudi namestniki iz istih kategorij, iz katerih so člani; namestniki vrše s polno veljavnostjo posle članov, kadarkoli so ti zadržani, te posle sami vršiti.
Člen 5.
Za predsednike komisij se postavljajo osebe iz kategorij, označenih v členu 3. teh pravil. Če obole ali če so daljši čas odsotni, se jim postavljajo namestniki.
Predsednik izpraševalne komisije sprejema prijave kandidatov k izpitom; sestavlja razpored izpitov; sestavlja izpraševalne odbore in jim predseduje; predlaga ministrstvu za prosveto poročila; skrbi, da se vodi zapisnik, in vrši vso administracijo, ki se nanaša na izpite.
Člen 6.
Predsedniki komisij se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto, člani in njih namestniki pa z odločbo ministra za prosveto (člen 27. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929.). Če se izprazni v triletni dobi mesto predsednika ali člana, se postavi po isti poti druga oseba, ki ji traja članstvo v komisiji do preteka te izpraševalne dobe.
Člen 7.
Iz članov komisije, po potrebi iz njih namestnikov, (člen 4.), se sestavijo po skupini predmetov odbori, pred katerimi opravljajo kandidati izpit. Število članov v odboru ne sme biti manjše od 5 niti večje od 9 članov.
Če je predsednik zadržan, da bi predsedoval odboru, ga nadomešča po položaju najstarejši odborov član, čigar mesto se popolni, če je to potrebno, z drugim članom.
Clen 8.
Vsi člani odbora so dolžni prisostvovati izpitom. Odločbe odbora se sklepajo z večino glasov, pri enakem številu glasov odloča pa glas predsednika ali njegovega namestnika v odboru,
Clen 9.
Profesorski izpit se sme opravljati v času od dno 1. oktobra do dne 1. maja.
Clen 10.
Pravico do opravljanja profesorskega izpita imajo suplenti, ki so delovali najmanj dve leti v šoli (§ 73. zakona o stednjih šolah),
Istotako imajo pravico do profesorskega izpita tudi suplenti ali nastavniki učiteljišč, ki so dovršili višji (štiriletni) tečaj in opravili diplomski izpit na višjih pedagoških šolah (§ 93. zakona o učiteljiščih) in po opravljenem diplomskem izpitu delovali najmanj dve leti kot suplenti ali nastavniki na učiteljiščih.
Člen 11.
Kandidat sme polagati profesorski izpit samo iz onih znanstvenih skupin, h katerih ima fakultetno izobrazbo (da je bil vpisan na fakulteti za glavne predmete pod a) in b) in opravil iz njih diplomski izpit), odnosno izobrazbo, predpisano po § 74. zakona o srednjih šolah ali § 93. zakona o učiteljiščih.
Direktorji srednjih šol in srednjih strokovnih šol so dolžni dodeljevati kandidatom za profesorski izpit, da predavajo predmete svoje stroke najmanj v po enem razredu.
Člen 12.
Kandidat za profesorski izpit mora izdelati daljši pismen sestavek: domačo nalogo. Domača naloga se izdeluje iz predmeta glavne skupine, iz katere kandidat izpit opravlja. Če je glavni predmet tuj živi jezik ali latinski jezik, se mora sestaviti domača naloga v tem jeziku.
Clen 13.
Tčmo za domačo nalogo predlaga kandidat sam, odobri pa jo eden izmed članov izpraševalne komisije za dotični predmet, ki ga označi predsednik izpraševalne komisije. Če ne odobri predložene teme, dš ta član drugo tčmo.
Domača naloga mora biti izdelana na podstavi dobrega poznavanja književnosti o predmetu, o katerem se piše, in mora biti napisana v pravilnem knjižnem jeziku čitljivo ali natipkana na pisalnem stroju.
Kandidat mora označiti književnost, ki jo je uporabil pri izdelovanju domače naloge.
Člen 14.
Namesto domače naloge sme predložiti kandidat tudi večje znanstveno delo (če je tiskano, sme biti tudi v tujem jeziku) ali specialno razpravo (doktorsko disertacijo, monografijo in dr.).
Clen 15.
Zaradi opravljanja profesorskega izpita se mora kandidat prijaviti predsedniku komisije s prošnjo (na celi poli s predpisanim kolkom), v kateri mora navesti, iz katese skupine predmetov želi opravljati izpit, kakor tudi, kateri živi jezik hoče opravljati pri občem izpitu.
Prošnji je treba predložiti:
a) izpričevalo o zrelostnem izpitu (v izvirniku ali v overovljenem prepisu) srednje ali strokovne šole, predpisane po § 74. zakona o srednjih šolah, kandidati z višjih pedagoških šol pa izpričevalo učiteljskega zrelostnega izpita;
b) diplomo (v overovljenem prepisu) ali potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu na filozofski fakulteti naših vseučilišč, odnosno na višjih pedagoških šolah ali izpričevalo o dovršenem nastavniškem odseku na višjih umetniških šolah (8 semestrov), vse to po prodpisih § 74. zakona o srednjih šolah.
Diplome kandidatov, ki so dovršili vseučilišče v inozemstvu, morajo biti priznane (nostrificirano) po domačem vseučilišču, izpričevala drugih inozemskih šol pa po
glavnem prosvetnem svetu (§ 78. zakona o srednjih Šolah in § 98. zakona o učiteljiščih);
c) potrdilo direktorja šole, na kateri deluje, da je deloval kot stiplent ali nastavnik najmanj dve leti na državni ali samoupravni šoli (§§ 16. in 78. zakona o srednjih šolah) ali na privatni šoli, priznani po § 127. zakona o srednjih šolah; da je predaval svoje predmete in vodil učence v ekskurzije, če to zahteva pouk predmeta, ki ga predava; da ima moralna in fizična svojstva, ki so neobhodno potrebna za nastavniški poklic in da iz poln ju je vse pogoje, ki se vobče zahtevajo za državnega uradnika;
č) kratek življenjepis, v katerem mora kandidat navesti datum in kraj rojstva, ime obeh roditeljev, očej tov poklic in obrazložiti potek šolanja, pravec in obseg i študij, poročene nastavnice pa tudi, s kom so poročene j (noseče nastavnice se ne pripuščajo k izpitu, dokler so v tem stanju);
d) potrdilo, da je podanik kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali po prirojslvu (naturalizaciji);
e) domačo nalogo in
f) 100 dinarjev v denarju za pregled domače na- i
loge.
Člen 16
Če spozna predsednik izpraševalne komisije soglasno z izpraševalnim odborom za dotično skupino, da je izpolnil kandidat vse predpisane pogoje, izroči njegovo j domačo nalogo v pregled in oceno enemu članu komisi- I je za dotično stroko, predvsem onemu, ki je odobril ali dal tčmo za to nalogo. Drugače odkloni kandidata od izpita in vroči ministrstvu za prosveto obrazloženo odločbo s kandidatovo prijavo in listinami vred. Zoper tako odločbo kandidat nima pravice, pritožiti se.
Člen 17.
Kandidatu, čigar domača naloga je ocenjena za zadostno, določi predsednik komisije, sporazumno s to, čas za opravljanje izpita in sestavi izpraševalni odbor. Kandidatu, čigar domača naloga ne ustreza zahtevam člena 13. teh pravil, se ne dovoli opravljanje izpita. Domača naloga se mu vrne, da jo predela, ali pa se mu da druga tčma.
Člen 18.
Profesorski izpit je sestavljen iz občega dela, iz predavanja in iz strokovnega izpita. Obči izpit se opravlja pred strokovnim izpitom; predavanje in strokovni izpit se smeta opravljati takoj po občem izpitu ali se opravljata ločeno, *če kandidat to želi, toda vedno med istim šolskim letom in v presledku največ do treh mesecev. Če kandidat ne pride v določenem času k strokovnemu izpitu, mora nanovo opravljati tudi obči izpit. Predavanje in strokovni izpit sta ena celota in predavanje se vrši neposredno pred strokovnim izpitom.
Člen 19.
Obči izpit se opravlja samo ustno in traja najmanj .. uri.
Pri tem izpitu mora kandidat dokazati, da v obsegu predpisanih programov:
a) dobro pozna vse dele opisne slovnico srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika in glavne točke zgodovine jugoslovanske književnosti in narodne zgodovine.
Član izpraševatelj te skupine mora pregledati kandidatovo domačo nalogo (če ni pisana v tujem jeziku);
b) da pozna glavne dele psihologije in logike in pozna načela obče pedagogike in metodiko svojih predmetov;
c)	da za svojo stroko dobro in lahko uporablja tuj živi jezik: ruski, francoski, nemški, angleški in italijanski;
č) da pozna šolsko upravo, zakone in uredbe, p» katerih se na srednjih šolah posluje.
Člen 20.
Če opravlja kandidat pri strokovnem izpitu predmet, ki je predpisan za obči izpit, tega predmeta ne , opravlja pri občem izpitu.
Člen 21.
Po občem izpitu odloči izpraševalna komisija, ali se pripusti kandidat k strokovnemu izpitu ali pa se odkloni od nadaljnjega opravljanja izpita.
Kandidat, odklonjen pri tem izpitu, sme ponoviti izpit po treh mesecih; če pa se zopet odkloni, ga sme še enkrat ponavljati, toda šele, ko mine šest mesecev od drugega opravljanja. Če pa se tudi tedaj odkloni, vobče izgubi pravico še opravljati profesorski izpit.
Člen 22.
Strokovni izpit sestavljajo predavanje, pismeni izpit (klavzura) in ustni izpit.
Člen 23.
Predavanje iz enega glavnih predmetov sv#e stroke ima kandidat pred izpraševalnim odborom v razredu srednje šole ali srednje strokovne šole, v katerem se ta predmet predava. Metodična edinica se jemlje iz prihodnjega gradiva. Velikost metodične edinice določi kandidat sam in mora napisati pripravo za njo. Pri predavanju eksperimentalnih predmetov je zlasti paziti na to, ali ima kandidat spretnost in je na svojem mestu pri eksperimentiranju.
Če izpraševalni odbor ne more oceniti kandidatove sposobnosti pri enem predavanju, je dopustno tudi drugo predavanje.
Po predavanju odloči izpraševalni odbor, ali je predavanje uspelo ali ni uspelo: če odbor spojna, da predavanje ni uspelo, se kandidat ne pripusti k opravljanju strokovnega izpita.
Člen 24.
Za pismeni izpit izbere kandidat eno izmed treh vprašanj, ki mu jih dajo pismeno člani izpraševateltl glavnih predmetov. Dve vprašanji se morata dati iz predmeta, iz katerega je kandidat izdelal domačo nalogo, eno pa iz drugega strokovnega predmeta.
Pismena naloga se izdeluje ob neposrednem nadzorstvu enega člana izpraševalnega odbora. Kaudidct ne sme uporabljati književnosti in beležk. Izdelava te naloge sme trajati največ 5 ur. Med delom se kandidat ne sme odstraniti niti dela prekiniti brez odobritve dežurnega člana.
Iz pismene naloge mora biti razvidno, kako zanesljivo je znanje kandidatovo in ali tudi ume to napisati, kar zna.
Člen 25.
Kandidata, ki bi izjavil, da ne more izdelati niti enega izmed danih vprašanj, je odkloniti od nadaljnjega opravljanja izpita. Istotako je odkloniti od nadaljnjega opravljanja izpita kandidata, ki z izdelavo pismene naloge ne pokaže zadostnega strokovnega znanja in književne izobrazbe.
Clen 26.
Ustni izpit opravlja kandidat iz vseh predmetov izbrane skupine, ki jih predpiše ministrstvo za prosveto.
Člen 27,
Skupine za profesorski izpit so te-le:
I.	Za kandidate po § 73. zakona o srednjih šolah:
»	1. skupina: srbsko-hrvatsko-slovenski jezik in jugo-
slovanska književnost kot glavni, narodna zgodovina ali tuj jezik: francoski, nemški ali italijanski s svojo književnostjo kot stranski predmet;
2. skupina: narodna in obča zgodovina kot glavni, srbsko-hrvatsko-slovenski jezik kot stranski predmet;
3. skupina: geografija in geologija z mineralogijo kot glavni, kemija kot stranski predmet;
4. skupina: mineralogija z geologijo in zoologijo kot glavni, botanika kot stranski predmet;
5. skupina: zoologija in botanika kot glavni, mineralogija z geologijo kot stranski predmet (poslednja dva predmeta je smatrati za enega);
6. skupina: kemija in fizika kot glavni, matematika kot stranski predmet;
7. skupina: matematika in fizika kot glavna predmeta;
8. skupina: matematika in opisna geometrija kot glavni, astronomija kot stranski predmet;
9. skupina: francoski ali nemški jezik s svojo književnostjo kot glavni, srbsko-hrvatsko-slovenski kot stranski predmet.
10. skupina: latinski in grški-jezik s svojima knji-ževnostima kot glavni, srbsko-hrvatsko-slovenski kot stranski predmet;
11. skupina: spoznavna teorija, logika, psihologija in zgodovina filozofije kot glavni, pedagogika z metodiko in etiko kot stranski predmet;
12. skupina: pedagogika z metodiko, psihologija in logika kot glavni, zgodovina filozofije in etika kot stranski predmet.
II.	Za kandidate po § 93. zakona o učiteljiščih:
1. skupina: srbsko-hrvatsko-slovenski jezik in jugoslovanska književnost kot glavni, narodna zgodovina ali en tuji jezik (francoski, nemški ali ruski) s svojo književnostjo, kot stranski predmet;
2. skupina: narodna in obča zgodovina kot glavni, geografija (z etnografijo) ali srbsko-hrvatsko-slovenski jezik ali jugoslovanska književnost kot stranski predmet;
3. skupina: geografija, zoologija in botanika kot glavni, mineralogija z geologijo (kot en predmet) ali kemija kot stranski predmet;
4. skupina: geografija in mineralogija z geologijo kot glavni, kemija kot stranski predmet;
5. skupina: zoologija in botanika kot glavni, mineralogija z geologijo in kemija kot stranski predmet;
6. skupina: matematika in fizika kot glavni, kozmo-grafija in opisna geometrija kot stranski predmet;
7. skupina: francoski ali nemški jezik s svojo književnostjo kot glavni, srbsko-hrvatsko-slovenski s svojo književnostjo kot stranski predmet;
8. skupina: pedagogika z metodiko, etika in zgodovina filozofije kot glavni, psihologija (obča in eksperimentalna) in logika kot stranska predmeta^
9. skupina: pedagogika z metodiko in psihologija (obča in eksperimentalna) in narodni jezik ali narodna književnost ali narodna zgodovina ali obča zgodovina ali zoologija ali botanika ali geografija ali matematika ali fizika kot glavni predmet, logika in etika kot stranska predmeta;
10. skupina: psihologija (obča in eksperimentalna) in logika kot glavni, pedagogika z metodiko, etika in zgodovina filozofije kot stranski predmeti;
11. skupina: psihologija (obča in eksperimentalna) in zgodovina filozofije kot glavni, pedagogika z melodiko, etika in logika kot stranski predmeti.
III.	Za kandidate bogoslovnih predmetov
A.	Za pravoslavno veroizpovedovanje:
1. skupina: skupina sv. pisma: uvod v staro in novo zavezo; biblična zgodovina z arheologijo. Tolmačenje sv. pisma stare in nove zaveze;
2. skupina: sistematična skupina: dogmatika s primerjalnim bogoslovjem, apologetika, moralno bogo-slavje;
3. skupina: zgodovinska skupina: zgodovina obče krščanske cerkve, patrdlogija iti zgodovina srbske cerkve;
4. skupina: praktična skupina: liturgika, cerkveno pravo, pastirsko bogoslovje in homiletika.
B. Za katoliško veroizpovedovanje:
a) pregledno in kritično poznanje biblične zgodovine stare in nove zaveze; poznanje vsebine poedinih knjig'sv. pisma stare in nove zaveze; kritično ugotavljanje historicitete teh virov in eksegetično razlaganje izbranih delov (nekoliko poglavij) sv. pisma staro in nove zaveze po besedilu Vulgate;
b) pregledno poznanje apologetične in dogmatično bogoslovne skupine;
c) pregledno poznanje cerkvene zgodovine s posebnim ozirom na domačo cerkveno zgodovino;
č) pregledno poznanje moralnega in pastoralnega bogoslovja, zlasti liturgike.
IV.	Za kandidate za profesorje glasbo na srednjih
šolali (po § 74. zakona o srednjih šolah):
1. skupina: kompozicija (nauk o harmoniji, kontrapunktu, glasbene oblike in instrumentacija) in glasbena zgodovina kot glavni, solistično petje, klavir, gosli ali eno godalo kot stranski predmeti;
2. skupina: solistično petje, zgodovina in estetika glasbe kot glavni, osnove glasbene teorije s solfeggiom, nauk o harmoniji, osnove kontrapunkta, nauk o oblikah in instrumentih, klavir in eno godalo kot stranski predmeti;
3. skupina: klavir, glasbena zgodovina in estetika kot glavni, osnove glasbene teorije s solfeggiom, nauk o harmoniji, osnove kontrapunkta, nauk o oblikah in instrumentih, solistično petje in eno godalo kot stranski predmeti;
4. skupina: orgle, nauk o harmoniji, kontrapunkt, glasbena zgodovina in estetika kot glavni, nauk o oblikah in instrumentih, solistično petje, klavir in eno godalo kot stranski predmeti;
5. skupina: eno godalo, glasbena zgodovina in estetika kot glavni, osnove glasbene teorije s solfeggiom, nauk o harmoniji, osnove kontrapunkta, nauk o oblikah'
in instrumentih, solistično petje in klavir kot stranski predmeti.
V.	Za kandidate za profesorje risanja in modeliranja (§ 74. zakona o srednjih šolah):
1. skupina: slikarstvo in pisanje kot glavni, kiparstvo, ornainentno stiliziranje, geometrično risanje, opisna geometrija, senčanje in perspektiva, plastična anatomija, umetnostna zgodovina, nauk o slogih in arhitektonskih oblikah kot stranski predmeti;
2. skupina: kiparstvo in risanje kot glavna, pisanje, ornainentno stiliziranje, geometrično risanje, opisna geometrija, senčanje in perspektiva, plastična anatomija in umetnostna zgodovina, nauk o slogih in arhitektonskih oblikah kol stranski predmeti,
Člen 28.
listni izpit sme trajali največ tri ure, sme se pa radi odmora prekiniti za krajši čas. Izpraševanje iz tujih živih jezikov se vrši deloma v teh jezikih.
Ta izpit ni javen.
Člen 29.
Po dokončanem izpitu odloči izpraševalni odbor, ali je opravil kandidat ustni strokovni izpit. Ob odločitvi upošteva, ali je dokazal kandidat zadostno in zanesljivo izobrazbo iz vseh predmetov strokovne skupine v obsegu predpisanih programov. Večji uspeh iz enega predmeta se ne sme vzeti kot nadomestilo za slabo izobrazbo iz drugega predmeta.
Člen 80.
Za kandidata, za katerega so sklene, da je opravil ustni strokovni izpit, izda izpraševalni odbor obrazloženo dokončno odločbo o vsem izpitu, stopnjevaje glede na pismene izdelke kandidatove, njegove odgovore pri občem in strokovnem izpitu kakor tudi na opravljeno predavanje takole:
Opravil povsem odlično.
Odlikujoč se s strokovno izobrazbo in predavanjem.
Odlikujoč se s strokovno izobrazbo.
Odlikujoč se s predavanjem.
Opravil soglasno.
Opravil z večino glasov.
Člen 31.
Odločba o izpitu se priobči kandidatu takoj. Ob tem se mu vrnejo izvirna izpričevala, na zahtevo pa tudi domača naloga; referat o nalogi pa se pridrži za arhiv ministrstva za prosveto.
Člen 32.
Če opravi kandidat vse izpite, predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za prosveto poročilo, podpisano po vseh članih izpraševalnega odbora z vsemi spisi vred, ki se nanašajo na ta izpit.
Diplomo o opravljenem profesorskem izpitu izda minister za prosveto.
Člen 33.
Kandidat, za katerega se sklene, da strokovnega tepita bodisi zaradi neuspeha pri predavanju, bodisi te razlogov, navedenih v členu 25. teh pravil, bodisi zaradi slabih odgovorov pri ustnem izpitu ui opravil, opravlja v prihodnjem šolskem letu samo ta izpit, Ven-
dar če ga tudi takrat ne opravi, izgubi za vedno pravico do opravljanja profesorskega izpita.
Člen 34.
O kandidatih, ki morajo ponoviti izpit po členih 21. in 33. teh pravil, predloži predsednik izpraševalne komisije ministrstvu za prosveto samo poročilo o izpitu, prošnjo in vse spise pa obdrži v arhivu komisije do drugega izpita. Na prošnjo teh kandidatov se napiše odločba izpraševalne komisije, ki jo podpišejo vsi člani odbora.
Člen 35.
Če odstopi kandidat od pričetega opravljanja izpita med izpitom samim iz vzrokov, ki po oceni izpraševalnega odbora niso tehtni, se smatra, da je odklonjen od izpita.
Za one kandidate, ki odstopijo od občega izpita, veljajo glede posledic predpisi člena 21., za one pa, ki odstopijo od strokovnega izpita, predpisi čl. 23. teh pravil.
Kako je ravnati s kandidati, ki odstopijo od pričetega opravljanja izpita iz tehtnih razlogov, odloči izpraševalni odbor sam.
Člen 36.
Nagrado (honorar) članom odbora plača kandidat sam, in sicer predsedniku 300 dinarjev, članom po 200 dinarjev. Honorar položi kandidat, ko pride k izpitu, izvzemši 100 dinarjev, ki jih mora položiti ob prijavi (člen 15. teh pravil).
Člen 37.
Kandidati, ki opravljajo v drugič samo strokovni izpit (člen 33. teh pravil), plačajo samo polovico honorarja.
Člen 38.
Kandidatom, odklonjenim od občega izpita (člen 21. teh pravil), kakor tudi kandidatom, ki so odstopili od tega izpita iz tehtnih razlogov (člen 35.), se vrne polovica vplačanega honorarja.
Prehodne odredbe.
Člen 39.
Kandidati, ki so pridobili pravico do opravljanja profesorskega izpita, preden stopijo ta pravila v veljavo, in so se pripravljali za profesorski izpit iz znanstvenih skupin, predpisanih z odločbo S. n. št. 15.607/25, ki jih v teh pravilih ni, opravljajo skupine, ki so jih bili izbrali.
Člen 40	.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinah« in od tega dne prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o opravljanju profesorskega izpita glede vseh vrst profesorjev.
V Beogradu, dne 30. septembra 1931.; S. n. št. 35.449.
Minister za prosveto
B.	Maksimovič s. r.
*!■	n
529.
Po izkazani potrebi in v smislu čl 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih* predpisujem te-le
izpremembe in dopolnitve** v pravilih
o opravljanju državnega strokovnega izpita v ministrstvu za trgovino in industrijo.!
A. V čl. 8., oddelka pod B., se izpremeni odsek: »Za kemike in inženjerje kemije« in se glasi:
Za inženjerje-kemike, inženjerje-tehnologe in kemike.
Splošno znanje iz:
1. vseh gran kemije;
2. kemične tehnologije in mehanične tehnologije:
3. poznavanja domače kemične tehnične industrije.
V čl. 20., odstavku pod b), se postavijo namesto besede »dva« beseda »en«, namesto besede »en« pa beseda »dva« in v predzadnjem odstavku namesto besed »en namestnik inženjer« besede »dva namestnika inže-njerja«.
B. Čl. 31. se izpremeni in se glasi:
Kot nagrado predsedniku, članom komisije in zapisnikarju plačajo	vsakemu:
kandidati	I.	kategorije	po	100	dinarjev,
kandidati	II.	kategorije	po	'80	dinarjev,
kandidati	III.	kategorije	po	50	dinarjev.
Za pregled' domače naloge plača kandidat I. kategorije 200 dinarjev.
C. Za čl. 31. pride nov čl. 32.,- ki se glasi:
»Izpit iz inženjersko-tehnološke in kemične skupine smejo opravljati kandidati-inženjerji tehnologi in inženjerji kemiki, ki imajo po dovršeni tehniški fakulteti najmanj dve leti prakse v državni ali zasebni službi svoje stroke.
Kandidati, ki se žele okoristiti z odredbami začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih z dne
8.	oktobra 1924., štev. 27327,+f morajo to v svoji prošnji izrečno naglasiti in navesti. V tem primeru se zahteva od njih popolno znanje disciplin, ki jih določa ta pravilnik za izpit, domača naloga pa obseza izdelavo projekta kemično-tehničnih industrijskih naprav ali pa kako večjo kemično analizo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo izda takim kandidatom posebna potrdila o opravljenem inženjer-skem izpitu.	•
Č. čl. 32. postane čl. 33.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dneva razglasitve v »Službenih novinali«.
V Beogradu, dne 19. marca 1931., I. štev. 8772/0.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, s. r.
* Zakon gl. »Uradni list« št. 299/86 iz leta 1923.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1931., št. 72/XXI/143.
f Pravila gl. »Uradni list« št. 162/46 iz leta 1925. j-j- Uredbo gl. »Uradni list« št. 328/100 iz leta 1924.
530.	y
Izprememba v pravilniku
o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov.1
Na podstavi § 37., odstavka II., zakona o organizaciji finančne uprave' in § 51. zakona o uradnikih’
odločam:
da se izpremeni pravilnik o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov, kakor sledi:
1. Člen 1. pravilnika se izpremeni in se glasi: »Pravica do opravljanja višjega državnega strokovnega izpita se pridobi po prebitem drugem letu v VIII. položajni skupini.
2. V drugem odstavku člena 3. pravilnika se postavi namesto besede »enkrat« beseda »dvakrat«.
3. Člen 4. pravilnika se izpremeni in se glasi: »Uradniku, ki opravlja višji državni strokovni izpit zunaj svojega službenega kraja, se prizna pravica do potnih stroškov, če opravi izpit.«
Te izpremembe dobijo moč z objavo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 25. maja 1931., štev 36681.
Minister za finance dr. S. Šverljuga, s. r.
•m •	-........
531.
Tzprememba
v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcijo4
Po izkazani potrebi in na podstavi Čl. 127. zakona o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929.’
odločam:
Člen 165. pravilnika za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagaj-niško jSoslovanje davčnih uprav z dne 23. decembra
1930.* se izpremeni in se glasi:
»Davčne uprave vpisujejo tekom meseca izplačane dospele kupone posameznih državnih posojil v seznam-ke, predpisane od oddelka za državne dolgove in državni kredit in jih hranijo v blagajni kot gotovino.
Vsak mesec pošljejo davčne uprave izplačane kupone s predpisno zaključenimi seznamki po denarni pošti pristojni blagajni finančne direkcije v odplačilo dolga.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	junija 1931., štev. 125/XXXVIII/276.
* Zakon gl. »Uradni list« št. 59/16 iz leta 1930.
* Zakon gl. »Službeni list« št. 138/25 iz leta 1931.
* »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1981., št. 72/XXI/142.
* Zakon gl. »Uradni list« št. 56/16 iz leta 1930.
* Pravilnik gl. »Službeni list« št. 73/11 iz leta 1931,
V enem povezku smejo biti samo kuponi enega po- i sojila. Vsaka pošiljka se mora takoj naznaniti finančni direkciji s posebnim poročilom.
Za vrednost poslanih kuponov se razbremene davčne uprave v prometnem dnevniku za vsako pošiljko posebej, finančna direkcija pa prizna davčne uprave ih obremeni račun svoje blagajne.
Blagajne finančne direkcije morajo prejete kupone predpišno urediti in jih poslati po denarni pošti, ločeno po posojilih, oddelku za državne dolgove in državni kredit s spremnim poročilom te-le vsebine:
. V prilogi se pošilja po posojilu........................
kosov .... izplačanih kuponov v vrednosti dinarjev
.•............(z	besedami	....................), s katero
vsoto vas bo obremenil oddelek za državno računovodstvo in proračun po tekočem računu.
Prosimo za prejemno potrdilo.
Za odpremljeno pošiljko obremeni finančna direkcija partijo ministrstva za finance, prizna pa partijo svoje blagajne in to takoj poroča oddelku za državno računovodstvo in proračun.
Če se ugotove ob preštevanju kuponov pri finančni direkciji nedostatki, se obremeni za razliko partija davčne uprave in se ji odredi, naj vloži to vsoto za popolnitev blagajne in se obremeni v prometnem dnevniku.
Izjemno od gornjega postopanja pošiljajo davčne uprave na ozemlju Srbije in Črne gore kupone vojne škode neposredno oddelku za državne dolgove in državni kredit s spremnim poročilom kot denarno vrednost, se razbremene v prometnem dnevniku ter to takoj poročajo svoji finančni direkciji. Finančne direkcije priznajo davčnim upravam izplačane vsote in obremene račun ministrstva za finance ter poročajo to hkratu oddelku za državno računovodstvo in proračun.
Natančnejša navodila za sestavlianje seznamkov o izplačanih kuponih izda oddelek za državne dolgove in državni kredit.«
V Beogradu, dne 14. marca 1931, štev. 34429.
Minister za finance dr. S. šverljuga s. r.
532.
Pravilnik
o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji z dne 1. marca 1930.*
Določitev teritorialno pristojnosti oblastnih direkcij državnih železnic.**
V zvezi s pojasnilom G. d. štev. 47790/30., ki je objavljeno v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« štev. 139/30. (Lil), se obveščajo vsi zainteresirani uradi, društva itd., da je odrejena z odredbo gospoda ministra za promet teritorialna pristojnost oblastnih direkcij državnih železnic glede izdajanja železniških legitimacij,
* Pravilnik gl. »Uradni list« št. 171/37 iz 1. 1929./30
** »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne
31.	marca 1931., štev. 72/XXI/145,
olajšav itd. po mejah obstoječih upravnih ozemelj, in sicer:
Direkcija Beograd je pristojna za ozemlje Moravske in Vardarske banovine, kakor tudi za upravno ozemlje Beograda, Zemuna in Pančeva;
direkcija Zagreb za ozemlje Savske, Vrba-ske in Primorske banovine;
direkcija Ljubljana za ozemlje Dravske banovine;
direkcija Sarajevo za ozemlje Driuske in Zetske banovine;
direkcija Subotica za ozemlje Donavske banovine.
Ta razdelitev teritorialne pristojnosti direkcij državnih železnic velja tudi za druge pravilnike in predpise o brezplačni in znižani vožnji, kjer je odrejena pristojnost posameznih direkcij po njih ozemlju, odnosno po njihovem področju.
G. d. štev. 7363/31. — Iz generalne direkcije državnih železnic z dne 15. marca 1931.
--------- c ».----
533.
Razpisi.*
i.
Pojasnitev raznisa štev. 40500/29 o izdajanju odločb po čl. 78. in 115. carinskega zakona.
Z izrazom »ali kakega drugega dogodka« v razpisu r dne 26. septembra 1929., C. štev. 40500, je razumeti vsak dokazani, upravičeni razlog, na čigar podstavi morejo oddelek carin — ministrstva za finance, odnosno odseki za carine finančnih direkcij oceniti upravičenost nepravočasno vloženih prošenj za podaljšanje rokov.
V drugih primerih se morajo prošnje pravočasno predložiti pred potekom roka, v katerem bi se moralo uvoženo blago izvoziti iz države.
V Beogradu, dne 14. februaria 1931., št. 5400'IV.
Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r.
11.
Donolmtev razpast
štev. 41110/IV -1930. o oprostitvi izvozno carine na briniev les.
Na podstavi obvestila ministrstva za sume in rudnike štev. 393/1931. je odločil gospod minister za finance, da se koncem točke 2. razpisa z dne 3. novembra
1930.,	štev. 41110/IV., po besedi: »debla« napravi vejica namesto pike, in da se nato pristavijo sledeče besede: »če je izdelano iz lesa iz državnih gozdov, s potrdilom pristojnega občega u p r a v n e'g a oblastva prve stopnje, če je izdelano iz lesa iz vseh drugih — nedržavnih gozdo v.«
Štev. 5710/IV. — Iz pisarne ministrstva za finance - oddelka za carine v Beogradu, dne 16. februarja 1031.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1 25. februarja 1931., štev. 43/XII/74,
III.
Železni bobni se smatrajo za priznano za-obalo, če se v njih uvažajo predmeti, ki so oproščeni uvozne carine z odlokom štev. 27821/IV -1930.
Minister za finance je odločil na podstavi čl. 7. in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi, da se v razpisu z dne 29. julija 1930., štev. 28870/IV., pristavi nov odstavek, ki se glasi:
»Za priznano zaobalo v1 smislu čl. 10. pravil o tari se smatrajo železni bobni, v katerih se uvažajo predmeti, oproščeni uvozne carine z odlokom št. 27821/IV.
— 1930.«
Štev. 6500/1V. — Iz pisarne ministrstva za finance
— oddelka za carine v Beogradu, dne 21. februarja 1931.
IV.
Odločba
o oprostitvi uvozne carine za preparat »Karbokrimp«.
Na podstavi čl. 15. predloga zakona o obči carinski fa?jfi in čl. 1. zakona o izpremembi zakonitih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasje finančnega odbora narodne .skupščine, je odločil minister za finance, kateri odločbi je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod štev. 612. z dne 20. marca 1931.:
1. Uvozna carina se ne pobira od preparata »Karbokrimp«, ki služi za škropljenje sadja zoper kaparja po štev. 178 uvQzne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi.
2. Zaobala — bobni iz železne pločevine, v katerih se uvaža preparat »Karbokrimp«, se smatrajo za priznano zaobalo v smislu čl. 10. pravil.o tari.
3. Ta odločba dobi moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Štev. 6669. — Iz pisarne ministrstva za finance — Oddelka za carine v Beogradu, dne 23. februarja 1931.
534.
Razpis/
Prepoved uvoza praška »Alan« za pripravljanje umetnega medu.
Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje je s svojo rešitvijo z dne 23. septembra 1930.,
S.	št. 19.637, prepovedal uvoz in prodajo v kraljevini Jugoslaviji praška »Alan« za pripravljanje umetnega medu. Prepoved tega praška je izšla v soglasnosti z ministrstvoma za trgovino in industrijo in za poljedelstvo.
Carinarnice se morajo odslej držati sprednje rešitve gospbda ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
V Beogradu, dne 17. septembra 1931.; št. 30.921/IV.
Minister za finance dr. Dj. Djurič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. septembra 1931 •, št. 225/LXXI/472.
535.
Razpisa/
i. Potrdila o izvoru za blago iz Poljske.
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi v žvezi s členoma 7. in 14. trgovinske pogodbe, sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko, ter po zaslišanju carinskega sveta rešujem, da se za blago poljskega izvora sprejemajo samo ona potrdila o izvoru, ki so potrjena po diplomatskih in konzularnih predstavništvih kraljevine Jugoslavije v republiki Poljski.
Ta rešitev stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu, dne 17. marca 1931.; št. 9.804/IV.
II.
Rešitev o uvozni prepovedi blaga po izvoru iz Rusije.
Na podstavi člena 13. v predlo, zakona o o’ Si carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločba ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo rešitev, s katero se je izjavil sog asnega tudi predsednik ministrskega sveta pod štev. 811. z dne 7. marca 1931.:
1. Prepoveduje se uvoz v kraljevino Jugoslavijo za naslednje blago po izvoru iz Rusije- lepi (kleji) za mizarje, pleskarje, čevliaije itd. iz točke 3. tar št. 225, natrijev karbonat sirov, pa tudi žgan (kalciniran) — aino-niakova soda — iz točke 1 a) tar. št. 212 in natrijev n kalijev hidrat (kavstična soda) iz točke 4. tar. št. 212 v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
2. Ta rešitev stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 9. marca 1931.; št. 8.584.
(Ta razpis je razglašen v štev. 55. »Službenih no* vin« z dne 11. marca 1931., od katerega dne je tudi v veljavi.^
536.
Razpis
o potrdilih o izvoru blaga ob uvozu poljskega blaga v Jugoslavijo in jugoslovanskega blaga v Poljsko.1
Sporazumno s pristojnimi oblastmi republike Poljske in s posredovanjem ministrstva za zunanje posle, o če-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	marca 1931., št. 62/XVIII/114.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 14 avgusta 1931., št. 184/LX/396.
mer me je to obvestilo s spisoma K. P št. 7605 in 7066 z ( ne zahteva konzularna viza na potrdilih o izvoru blaga, dne 60. .juli.'a 1931., je ugotovljeno, da se ob uvozu polj- ki jih izdajajo carinska oblastva izvozne države po ^boškega biaga v Jugoslavijo in jugoslovanskega v Poljsko | daj navedenem obrazcu.	KlS
Red. št. ........ (carinskega	urada,	ki	izdaja	potrdilo	o
izvoru blaga)
Carinski urad kraljevine Jugoslavije
v .......................................
Potrdilo o izvoru blaga
za uvoz v Poljsko.
Mi spodaj podpisani carinski uslužbenci v ...............
		
trdimo na podstavi verodostojnih	dokumentov,	predlo
ženili on o.		
		
trgovcu,* industrijcu,* stanujočem	v	
da je spodaj označeno blago, ki st	: pošilja v P i	i ' o nn
naslov !j.		
		
		
po železnici,* z ladjo (naziv ladje)	*	
a) jugoslovanskega izvora 			-		-	
b) predelano v Jugoslaviji in da	odpada ne mani jd	
50% njegove skupne vrednosti	na stroške za	prede-
lavo in sirovine \ Jugoslaviji		
Znamka in številka 				
Imenovanie blaua 			
		
Kosmata teža (v kg) 			
Čista teža (v kg)		
Količina in vrsta pošiljke 			
Vrednost
Dne ........................ 193...„
(Podpisi):
(Pečat carinskega urada):
* Nepotrebno prečrtaj!
Gorenji obrazec, dasi se nanaša samo na jugoslovansko blago, je isti za poljsko blago, naravno ob potrebnih izpremembah, da izdaja potrdilo poljski carinski urad, da 'se potrdilo nanaša na uvoz v Jugoslavijo in ob zamenjavi besed v »Poljsko«, »jugoslovanskega« in »v Jugoslaviji« z besedami »v Jugoslavijo«, »poljskega« in »v Poljski«.
Potemtakem in na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi odrejam:
1.	da izdajo vse carinarnice, pri katerih se ocari-nja izvozno blago z namembo za Poljsko, po svoji iniciativi in brez posebnega zahtevka po komerkoli k duplikatu izvozne deklaracije, odnosno uradne priznanice
Wz6r
Nr. porzadkowy ........... (Urz^du	Celnego,	kt6ry wydaje
šwiadectwo pochodzenia).
Urz^d Celny Krdlestvva Jugoslawji
w ....................,..............
/
Swiadectwo pochodzenia
•V ’
na \vw6z do Polski.
My nižej podpisani, kontrolerzy čelni w _____________.r,’„_________
zašwiadczamy na podstawie dokumentdv wiarogodnych,
przedstawionych przez p  ................................
\ . »
kupca,* przemyslowca * zamieszkalego w...............
zč nižej wyszczegolnione tovvary, wyslane do Polski pod
ndresem p................    j...........................   ■-
\v ........  j....................,..........................
kolajn* stntkiem (nazwa statku)*
a)	sa pochodzenia jugoslowianskiego
bi sa przelworzonemi w Jugoslawji i nie mniej jak 50°/« ogdlnej wartošči to\varu przypada na koszty robocizny i surowc6w w Jugoslavvji ...................
Oznaki i numer paczek ...........
Wyszczeg61nienie to\varu
Waga brutto (w kilogr.) .........................
Waga netto (w kilogr.) ..........................
Ilošč i rodzaj przesylek .......................
Dnia ...................   193.;...
(Podpisy);
(Piecz^č urz^du):	•'
* Skrešlič wzmiank§ zbyteczna?
potrdilo o izvoru blaga, opremljeno s pečatom carinarnice in podpisom uradnikov, ki so izvršili izvozno oca-rinjenje;
2. da sestavijo potrdila v dveh enako se glasečih izvodih, od katerega obdrže enega za svoj arhiv, drugega pa predajo prejemniku duplikata deklaracije, odnosno prejemniku duplikata uradne priznanice na podpis izvoda, ki ga obdrže zase;
3. da vpišejo izdano potrdilo v svoj delovodni zapisnik (vložni zapisnik) in številko, pod katero so ga vpisali, vpišejo v razpredelek »red. številka«;
4. da hranijo vse izvode potrdil, ki ostanejo v car* narnicij v posebnem zvezku svojega arhivaj
5.	da za izdajanje teh potrdil ne pobirajo nobene takse, kakor je to odrejeno v členu 33. carinskega postopanja za hranitev in odpremo blaga pod carinskim nadzorstvom.
Obenem opozarjam carinarnice kakor tudi vse prizadete uvoznike blaga iz Poljske in izvoznike blaga v Poljsko, da se konzularna viza samo za to vrsto potrdil o izvoru ne bo zahtevala, da potemtakem veljajo za druge vrste ob uvozu v Jugoslavijo odredbe razpisa št. 9.804/IV z dne 17. majca 1931. (»Službene novine« z dne 19. marca 1931., št. 62)*, ob uvozu v Poljsko pa obveznost, da morajo na njih biti vize poljskih konzularnih oblastev v Jugoslaviji.
Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. avgusta 1931.; št. 28.243/IV.
Minister za finance dr. Dj. Djurič s. r.
537.
Banovinske ceste II. reda.**
Z rešitvijo ministra za gradbe štev. 31.530 z dne 16. oktobra 1931. so se na podstavi § 4. zakona o nedržavnih cestah uvrstile niže navedene ceste med banovinske ceste II. reda, in to:
1. Sv. Jurij—Dramlje—Špitalič—Žice.
2. Odcep državne ceste pri Ostriški vasi — Sv. Jurij ob Taboru—Loke.
3. Turnišče—Genterovci.
4. Gorenje—Soteska.
5. Nazarje—Ribičev most—Prihova.
6. Lukovica—Sv. Vid—Moravče—Peče—Kandrše.
7. Stara cerkev—Gorenje.
8. Konjice—Oplotnica—Čadram.
9. Dražja vas—Tepanje—Oplotnica—Fužine.
(0. Šenčur—Trata (Breg Adergasa).
11. Podrošt—Zgornja Sorica.
12. Zaloke—Smlednik.
13. Krmelj—Gabrijel—kolodvor (Mokronog—Bistrica) z zvezo na banovinsko cesto I. reda št. 20.
14. Rakovnik—Št. Rupert.
15. Odcep na državni cesti—Maliarovce—Draga.
16. Litija—Sava.
17. Vas Zagorje — most pri železniški postaji.
18. Stična kolodvor — Stična kraj.
19. Odcep od državne ceste v Ljubljani—Ig.
20. Vič—Vnanje gorice.
21. Zalog — Sneberje — Hrastje — Obarje — Jarše — Tomačevo — Stožice — državna cesta.
22. Police — Ščavnica — Stavešinci — Očeslavci — Okoslavci — Dragotinci.
23. Ivanjkovci—Radomerščak—Ljutomer.
24. Ljutomer—Cven—Mota.
25. Radislavci—Malanedeljska dolina—Trbegovcl.
26. Kalce—Hrušica.
27. Zveza z banovinsko cesto pod št. 27. Unec — državna meja proti Postojni.
* »Službeni liste št. 535/71 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	oktobra 1931.< št. 252/LXXVIII/540,
28. Rakek—Ivanje selo—Laze.
29. Begunje—Sv. Vid.
30. Stari trg — Skaduljca — Beli malin — Viševek
— Igavaška šola.
31. Sv. Lenart—Sv. Jurij—Maina—Velka.
32. Ščavnica—Nasova—Črnci.
33. Osek—Sv. Benedikt.
34. Slov. Bistrica—Gor. Bistrica—Tinje.
35. Odcep od banovinske ceste št. 131. — Jarenina
— Št. Ilj.
36. Sv. Miklavž—Hoče—Reka.
37. Črnelovci—Dodonci—Gor. Lendava.
38. Bršljin—Gor. Straža — zveza z banovinsko cesto
I.	reda št. 35.
39. Dvor — zveza z banovinsko cesto II. reda št. 72.
40. Žužemberk—Ajdovec.
41. Dravograd—Libeliče—državna meja.
42. Ormož—Koračice.
43. Pavlovci—Sv. Miklavž.
44. Središče—Stanetinci—Štrigova.
45. Moškanjci—Muretinci— (Boj-el).
46. Barbara—Okič—Leskovec.
47. Sv. Janez ob Boh. Jezeru — do odcepa pred hotelom »Zlatorog«.
48. Kranjska gora — državna meja na Vršiču,
49. Velenje—Št. Vid.
50. Šoštanj—Topolšica.
51. Podgorje—Suha dolina.
52. št. Rupert—Parižlje—Braslovče.
53. Loče—Sv. Jernej—Ličenca.
54. Vuzenica—Muta—Gortina.
55. Slov. Bistrica—Sv. Martin na Pohorju.
56. Sv. Kungota—Plač—državna meja.
57. Maribor—Sv. Peter.
58. Cankova—državna meja pri Radgoni.
59. Sv. Anton—Kraljeve!—Sv. Jurij ob Ščavnici in
60. Šmartno—Legen—Slovenjgradec.
Banove uredbe.
538.
II.	No/ 22.905/6.
Uredba,
s katero se deloma izpreminja zdraviliški red za letovišče Bled.
Na osnovi zakona z dne 4. maja 1914., dež. zak. št. 14, izpreminjam §§ 15. in 16. naredbe velikega župana ljubljanske oblasti z dne 17. aprila 1929. (»Uradni list« št. 285/66 iz leta 1929), ki se glasita odslej tako:
§ 15.
Vsak tujec, ki prenoči v zdraviliškem okraju, mora plačati zdraviliško takso. Tujcem se ne prištevajo lastniki vil, ki ne stanujejo stalno na Bledu.
Zdraviliška taksa je dnevna in znaša:
a) v času od 1. septembra do 31. maja za	|
osebo in	noč............................8	Din,
b) v času od 1. junija do 30. junija za osebo
in noč....................................5	Din,
c) v času od 1. julija do 31. avgusta:
I.	v Park-hotelu in v hotelu Toplice-Bel-vedere z dependancami za osebo In
noč.......................................8	Din,
II.	v vseh drugih podjetjih, v vilah in
privatnih hišah...........................6	Din.
§ 16.
Za plačevanje zdraviliških taks veljajo nastopne izjeme in olajšave:
Najvišji kraljevski dvor z vsem osebjem je Izvzet od vsake takse.
Oproščeni so plačevanja zdraviliških taks poslaniki in pooblaščeni ministri tujih držav, dalje zdravniki, otroci izpod 10 let in služinčad, vsi ti v hotelih, penzijah in privatnih stanovanjih.
Polovico zdraviliške takse plačajo Člani zdravnikove rodbine, in sicer v hotelih, penzijah in privatnih stanovanjih, jugoslovanski državni uradniki in njih družine ako bivajo v privatnih hišah, ter družine novinarjev in vojnih invalidov, ako je bil družinski poglavar zdraviliške takse oproščen.
Oproščeni morejo biti s posebnim sklepom zdraviliškega odseka posamezni novinarji, vojni invalidi, sorodniki na Bledu bivajočih domačinov in sorodniki lastnikov vil.
Za oprostitve, znižanja ali odpise v primerih ki tu niso navedeni, je potreben sklep občinskega odbora.
Zdraviliško takso je plačati najkesneje do dneva, katerega se predloži županstvu odjava.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. oktobra 1931.
Za bana pomočnik dr. Pirkmajer s. r.
   —
539.
Izpremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju banske uprave Dravske banovine.
Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. septembra 1931., I. No. 825/5, je bil postavljen Demšar Viktor, banovinski cestni nadzornik, za državnega cestnega nadzornika - uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri tehničnem razdelku Breškega načelstva v Kranju.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. avgusta 1931., I. No. 8212/1, je bila postavljena Gril Marija, zaščitna sestra - uradniška pripravnica v državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, za sestro pomočnico v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. avgusta 1931., I. No. 8216/1, je bila postavljena Hočevar J o s i p i n a, zaščitna sestra-urad-niška pripravnica v državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater ih dece v Ljubljani, za sestro v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. avgusta 1931., I. No. 8217/1, je bila postavljena Jazbinšek Pavla, zaščitna sestra-urad-niška pripravnica v zdravstvenem domu v Cerkljah, za sestro pomočnico v X. položajni skupini s pripadajočimi prejemki no dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralievske banske unrave Dravske banovine z dne 3. 8. 1931., I. No. 5967/1, je bil postavljen K o s m o s Ivan, za drž. cestnega nadzornika-uradn. pripravnika X. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega nač. lstva v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. septembra 1931., I. No. 8103/2, je bil postavljen Lovrečič Bronislav, arhivski uradnik
X.	skupine pri upravi policije v Ljubljani, za arhivskega uradnika v IX. položajni skupini s pripadajočimi prejemki na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. avgusta 1931., I. No. 6964/1, je bil postavljen Rihtaršič Andrej za državnega cestnega nadzornika - uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. avgusta 1931., I. No. 2121 /4, je bil postavljen Sl ek o ve c Josip, banovinski cestni nadzornik, za državnega cestnega nadzornika-uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. oktobra 1931., 1. No. 9504/1, je sprejeta ostavka Stefani Darinke, zvaničnico
2.	položajne skupine pri sreskem načelstvu v Celju,
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne
27.	oktobra 1931., I. No. 3972/4, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal dr. Prodan Josip na službo banovinskega sekundarnega zdravnika v zdravilišču na Golniku.
540.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 235 z dne 9. oktobra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. septembra 1931., I. štev. 30290/0, je bil postavljen pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani za svetnika
V.	položajne skupine dr. Pfeifer Ciril, trgovinski svetnik VI. položajne skupine istega oddelka.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne
8.	septembra 1931., I. štev. 29736/0, je napredoval za kontrolorja mer VIII. položajne skupine pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstvu v Celju Novak Ignacij, kontrolor mer IX. položajne skupine iste kontrole.
Številka 240 z dne 14. oktobra 1931.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle je postavil z odlokom z dne 6. oktobra 1931. po potrebi službe za pregledovalca računov pri krajevni kontroli pri centralni carinski blagajni v Zagrebu VIII. položajne skupine Sterleta Vinka, pregledovalca računov krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani, za pregledovalca računov krajevne kontrole pri direkciji pošte in telegrafa v Zagrebu pa na prošnjo Giirtlerja Josipa, pregledovalca računov VIII. položajne skupine pri krajevni kontroli direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 3. oktobra 1931., III. štev. 55904, sta bila postavljena po potrebi službe in brez pravice do dnevnic za pristava VIII. skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine s službeno pridelitvijo k sreskemu načelstvu sreza Maribor, levi breg, Modrijan Boris, s službeno pridelitvijo k sreskemu načelstvu v Radovljici pa Lenarčič Alojzij, oba pristava iste skupine iste banske uprave.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 30. septembra 1931., III. štev. 55308, je bil postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. položajne skupine pri železniškem in obmejnem komisariatu na Jesenicah Slavujevič M. D j o k a, pomočnik komisarja III. kategorije 2. skupine,
5.	stopnje osnovne plače železniškega in obmejnega komisariata v Koprivnici. — S tem odlokom, ki je izdan v izvršitvi razsodbe državnega sveta z dne 19. avgusta
1931.,	štev. 29088/1931., se nadomešča odlok z dne 18. aprila 1931., III. štev. 23501, kolikor se nanaša na postavitev za upravno-pisarniškega uradnika IX. položajne skupine železniškega in obmejnega komisariata na Jesenicah Slavujeviča M. Djoke, pomočnika komisarja III. kategorije 2. skupine 4. stopnje osnovne plače železniškega in obmejnega komisariata v Koprivnici.
Številka 241 z dne 15. oktobra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. oktobra 1931. so bili postavljeni: za šefa krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Skoplju v V. položajni skupini Oršič Jerko, šef krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani, iste položajne skupine, po potrebi službe; za šefa krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani v V. položajni skupini Zisič H. Miloš, šef krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Dubrovniku, iste položajne skupine, po potrebi službe; za pregledovalca računov pri krajevni kontroli direkcije državnih železnic v Ljubljani VI. položajne skupine šiško Ivan, pregledovalec računov krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Novem Sadu iste položajne skupine, po potrebi službe, in za pregledovalca računov krajevne kontrole pri finančni direkciji v Ljubljani v VI. položajni skupini Mikuš Ivan, pregledovalec računov krajevne
kontrole pri centralni carinski blagajni v Zagrebu isto položajne skupine, na prošnjo.
Odobrena praksa. Minister za gradbe je odobril z odlokom z dne 8. oktobra 1931., štev. 36350, Šoncu Stanislavu, inženjerju iz Ljubljane, da sme vršiti javno prakso v območju kraljevine, specialno iz elektrotehnične stroke.
številka 242 z dne 16. oktobra 1931.
Z odlokom ministra za promet z dne 6. oktobra
1931.	so bili premeščeni po potrebi službe vlakovodje
VIII.	položajne skupine: Kuštrin J, Ivan, Prelc A. Anton, Š č u r k A. Ivan, Božič F. Alojzij, C e r i č J. A d a 1 b e r t, F o r t u n a t J. Jožef, Matevžič J. Janez, Moljka A. Anton in Z i h e r t Franc; vlakovodje IX. položajne skupine: Cesar A. Jernej, Golič J. Janez in Otič P. Pavel; pomožni vlakovodje X. položajne skupine: Bizilj J. .lože f, M a v s e r J. Janez in S t e r n a d A. Bogomir, vsi od postaje Ljubljana gor. kolodvor v postajo Ljubljana gl. kolodvor; Černigoj F. Avgust, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice na Jesenicah pa ■v kurilnico Ljubljana gor. kolodvor.
Številka 243 z dne 17. oktobra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. septembra 1931. sta bila premeščena na prošnjo: k pošti in telegrafu Ptuj kot uradnik VII. položajne skupine Smodič Rafaela, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Ormož, in k pošti in telegrafu Sv. Lenart v Slov. goricah kot uradnik VII. položajne skupine Petrovič Nikola, p. t. uradnik iste položajne skupine pošte in telegrafa Slovenska Bistrica.
Z odlokom ministra pravde z dne 10. oktobra 1931., štev. 121233, sta bila postavljena za notarja, in sicer v Kamniku dr. Zevnik Anton, vršilec dolžnosti notarja v Višnji gori, v Mariboru pa Kogej Jakob, vršilec dolžnosti notarja v Šmarju pri Jelšah.
Številka 245 z dne 20. oktobra 1931.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. septembra
1931.,	P. t. štev. 88901, so bili premeščeni v sedanjem svojstvu: k pošti in telegrafu Ljubljana 1: W i n d i -scher Ivana, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Vič, na prošnjo; k pošti in telegrafu Ljubljana 6 Klacer Marija, p. t. uradnik Vlil. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Vič Klemenčič Miroslava, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telgrafa Ljubljana 1, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Maribor 2 Radovan Terezija, p. L manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Novo mesto, na prošnjo; k pošti in telegrafu Novo mesto C o z Josipi na, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2, na prošnjo; k pošti in telegrafu Tržič Smrdu Roza, p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, na prošnjo; k pošti in telegrafu Ormož Šafarič Avrelija, p. t* manipulant X. položajne skupine pošle in telegrafa Ptuj, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Slovenska Bistrica Štukelj Mara, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Sv. Lenart v Slov. goricah, po potrebi službe.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik ta odgovorni urednik: Pohar Robert % Ljubljani. Siska in zalaga; Tlakama »KUrim*# ■	«•	njen	predata	vodu	Otmar	Jlildilek	s	Ljubljani.