URN_NBN_SI_DOC-Z5W1O17T

Nachrichten für Dokumentation. Zw eim onatsschrift für Forschung in Praxis der D okumentation. F rankfurt a. M. XIX/1968, št. 1—6, 8 + 280 + B 48 str. 4". K ot dosedanja poročila o reviji se bo tudi to omejilo na prikaz tistih člankov, ki zadevajo splošno znanstve­ no knjižničarstvo. Glede na snov obravnavajo nekateri klasifikacijska vprašanja, drugi pa vprašanja m ehani­ zacije in avtom atizacije v splošno znanstvenih knjižnicah. Od prvih naj navedem predavanje, ki ga je imel danski bibliotekar R. Mölgaard-Hansen na m ednarodnem zborovanju dokum entarjev v Tokiju septem bra 1967 z naslovom: DK, DC in LC v tekm i na področju univerzi­ tetne knjižnice. V njem opisuje po­ skus, ki so ga napravili ob ustano­ vitvi nove univerzitetne knjižnice v Odenseju na Danskem. Dva bibliote­ karja, ki poprej še nista uporabljala nobenega od om enjenih klasifikacij­ skih sistemov, sta dobila nalogo, da klasifikacijsko obdelata 225 knjig z različnih strokovnih področij in sicer po sistem u univerzalne decimalne klasifikacije (DK), po sistem u Dewe- yeve decimalne klasifikacije (DC) in še po sistem u kongresne knjižnice v W ashingtonu (LC). Namen poskusa je bil ugotoviti zmogljivost, gospodar­ nost in uporabljivost posam eznih si­ stemov. Rezultate poskusa je p retre­ sala kom isija 20 strokovnjakov, ki je ugotovila, da je osnovna stru k tu ra vseh treh sistem ov zastarela, da pa im a vsak od sistem ov svoje prednosti in slabosti. Poskus je pokazal, da je treba najprej odkloniti sistem LC, ker je preokoren, ker ne pozna hierar­ hične razvrstitve, stvarnega kazala in navodil za uporabo, ter končno tudi zato, ker ne predvideva m ožnosti iz­ meničnih vpisov. Sistem DC pozna hierarhično razvrstitev, a kritike ne prenese njegovo kazalo, zlasti pa ne zapletenost sestavljenih decim alnih vrstilcev, ki otežuje njegovo učinko­ vito uporabo. Rezultati poskusa go­ vore še najbolj v prid sistem a DK, predvsem zaradi njegove izredne p ri­ lagodljivosti. Res je njegova notacija tudi zapletena, vendar jasna in v praksi uporabljiva. Po lastnih izkuš­ njah je podobno analizo istih siste­ mov opravil J. M. P erreault na florid­ ski univerzi in prišel do podobnih sklepov. Zanimiva je podoba, ki jo ta avtor navaja, ko m ed drugim b ra­ ni prednost sistem atskih katalogov pred predm etnim i: sistem atski kata­ log je za inform acijo kot orientacija v m estu s pom očjo karte, predm etni katalog pa je povpraševanje na vsa­ kem vogalu. — Ko se predavatelj vrne k osrednjem u predm etu, poudarja zlasti, da je potrebna tem eljita revi­ zija tudi DK sistem u. Njeno uresniče­ vanje bo m orala voditi misel, ki jo je izrazil A. N. Whitehead: U m etnost napredka je v tem, da v sprem em bah ohranim o red in da v redu dosežemo sprem em be. K onkretneje se je izrazil 140