TRST, petek 19- avgusta 1955 Let0 XI. . Št. 195 (3124) PR[ OK ■ M V* DKEVKIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 k*t37-3^8TVO: UL' MONTECCHI It. «, HI. nad. — TEL — OT.I A GI. — u ‘ 'a .. n,-,. ___________ _, ....__ TELEFON 93-101 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. Ul)ravnMnn I ASI; od 8.-12.30 in od 1J.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-w, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ ra vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul, S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega t'Ska, Državna zalozoa fclovemie, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 7. - 375 - Ižtlaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst ^daljevanje ženevske konference o atomski energiji ttlDIOHKTIVNE THBLETE BODO OMOGOČILE Htotavlianie vseh nerednosti v organizmu Poraba radioaktivnih izotopov v medicinski diagnostiki v bližnji prihodnosti - Raztop-v *** kovine za hlajenje reaktorjev s hitrimi nevtroni - V Ženevi je prišlo do preobrata klečanju na vlogo atomske energije - svečan sprejem švicarskega zveznega sveta Radostno zanimanje italijanskih oblasti za atomska raziskovanja * ž*nena’ !!' ~ Tudi danes 'tljubnj a konferenca o mi-n*rgije ^Porabi atomske e-’"i‘iiah ” aliev«la delo v koli Libby (ZDA) ** bi0lo:.d0Val sei' komisije mediein°.ki '•Vodnji 0 uporabi, pro- ^9*'ttiVn i!' .shranjevanju ta-*° bil 'zptopov. Med se-1'“Vi n ..’ Pfikazani nekateri *lv0ih t-1..1 uP°rabe radioak- It ®neri Libby potopov. Prof. bi že samo uporabe nuklear '‘btavičj Za(io8tovalo, da 3e Obstajatr, raz'skovanje atoma. v _ev'lna nujna in 'z°toPov Praaania v uporabi ■avlja ’ predvsem pa se po-cepenTe^a P° občutljivih nnv 'n merilnih instru- ne,ij X iivo rad •Ran, ki na.i zagotovijo za- HiinlL nt'škodljivo upora- *«ivnih ^ial L^vni i ‘bb izotopov. v, biht, '•■* Potopi — 3»J ^ ~~ b°d° v bližnji AS*e8a v* Pc>sta 1 i sestavni del , e *e bnn? nipSa življenja. « ' kan, k° jutr> počutili sla ,0 radi0..a ^al zdravnik lah- ta° ,.0rn'>gočI|Vn° P'lul°' ki mu . 'iatije j!a natančno ugo-6 delu; ’ le naš organizem )e v redu.,, H?6 r°ke> C pQi° seji t„V ir> &?*rocil» ,'b> tadbT. 0 Praktični upo-i? *hiisi.8 vnib izotopov v 'k raziskovanjih. O so bila Avstralije, "»dat, •6»l Vajanja izotopov ZDA, Anglija in T>ve poročili, ka- 2i rili „ anteriško, pa sta ravnanju z izotopi bil° a"'“ »u* (ta! lo 0 “jeklenih ame-ro- tudi na ki omogo-0s * varno ravna- i, r,ter l0aktivnimi izotopi. Ce|>,etitJe Za‘^',en s steno f..'"*ki \***»vljenih D« >n svinca, «Jekle-n , iive. P'So samo izredno ko Vrst em.VeP imajo tudi >ai,'mažo *tipa» ki ga lah-dbo .. “Perater Ufi ed i . sterv Hi >žia; 0. ki skrit za ga varuje «o ' »ejireVanjem- *» j^Pravl'0.7’isiie 73 fiziko eiement,h to! Prean^em reaktorjev, lik *znih za lastnosti ■‘Sem * sn“vi v zvezi z Fran.c;ja dve Via tri poročila, Ska in PA' Indija, Ho- ‘‘kovCeprav ®Ve?ska pa p0 «e aia I— - ? *a vsa raz‘ •e , -Ja izv-i ... liii, sPet ^ , ena neodvisno, tat * enakos^° j8Zala Presenet-Vi °V- Dist t*°l>Uenih rezul- :ki bda -!esia PQ::rn:ravni’ni pa »Od^^ltive n novosti. Ze- *»bi n°sti so bile v splošn0 praktični ^“„1. neke upo- prenašajo akt0:Ja to *;e_ratUr*- Posebno »'Ji -a razpravljala >d*t18dni' rea°kPt'ienih kovin Č9h, kaže . “ktorjev se po- 1» v del0v"denca Po pove pri . se on, - temperature da Pt pa ecala storilnost ^te^/^snja6 Poiav*-iai0 re.s- nek»rvajanja top’ ;h!*V. >e slabo* Vme re' ,J*‘*ia t0mP* i !Prašanje pri re- ?°tei U reakt!P-*Senimi nev' bl*di ° Ppnr ! namreč ne ^da^^Sa s 8 ,'ifati običajnega v#»ovt,tl*nkut ?! vode' ker ‘be ; llosle Je bitrost nev- P C' b> im ?‘S0 "aŠli k0' J» v„Nti v 8 vse zažele-bjupj )a ti«r^ajVeČ proučeva-v*d g «it*tri,tt in kaliju ter *X>tmh8rp' ki imaJ0 naj >‘!k> Je b lo Sti- Zla3ti r,Voa deu_. 0 poročilo so V'b. iSsti 88ciJe o toplotni "»Vik £SSr oplienih ko- '>')'®gr,'tel'ni'5nih °dkrili nekaj Vejila 0 h "»žel, ki so ^bat:bph nev?n!tev mn°S'h "»•t ? Se ie fhosti. Med ®°Vik P°rabp , Poka7ala mož ?b4rhzli‘in k7,muta ^ nje '< !ra neVu!v bi7mut n< *',jboij1.p0rab0 DPov' Za Pr3k Kak?.1 bstrii t ]e zaenkrat J * * Ai-JM-I '”«v‘»»i nne ie ko-fazpravlj ‘°o>b o*8^rievblnu > v 0 Up0r;,V- Zlasti sr klb ,^,®*katpria .ost' težk jed »lu tipih !'*ti* !)*Vih Pri -rih ter korozi.. v'8°k;h c‘rkoniievih ‘u tenaperatu- «Fir upanja v boljšo prihodnost» Predsednik komisije francoske narodne skupščine za miroljubno uporabo atomske e-nergije Felix Gaillard, ki se je danes vrnil v Pariz, je imel tiskovno konferenco, med katero je poudaril, da glavni pomen ženevske konference ni v poročilih, ki so jih predložile posamezne države. Večina predloženih poročil je samo dokazala, da so vse države, čeprav so delale popolnoma neodvisno in tajno, prišle v svojih raziskovanjih do praktično istih rezultatov. Glavni pomen ženevske konference, je dejal Gaillard, je ta, da je prišlo do preobrata tem, kako posamezne drža-gledajo na atomska raz-kovanja. Mnoga odkritja, ki bila doslej najstrožja tajnost, so bila zdaj objavljena, tjiko da atomska energija, do čeraj samo vir strahu, po-taja zdaj vir upanja v boljšo prihodnost*. Ameriška komisija za atomsko energijo pa je objavila danes poročilo o potrebah a-tomske energije v Zahodni Evropi. Poročilo poudarja, da atomske elektrarne ne bodo adomestile termocentral in hidrocentral, pač pa jih bodo zpopolnile, ko bo premog za-el primanjkovati in ko bodo vse vodne sile izkoriščene. Po tem poročilu bodo Avstrija. Danska, Portugalska in Italija izčrpale svoja ležišča premoga do leta 1980 in v istem času bodo v vsej Zahodni Evropi izkoriščeni tudi vsi uporabni viri vodne sile. Danes zvečer je švicarski zvezni svet priredil sprejem udeležencem konference, ki se ga je udeležilo pet tisoč oseb. Povabljence je sprejemal zvezni svetnik Hollen-stein. Skromna udeleiba ta lij e Na ženevski atomski konferenci sodeluje tudi Italija, vendar v zelo skromni obliki. Italija je predložila vsega skupaj eno samo poročilo izmed 1181; prof. Ippolito je govoril nahajališčih uranove in torijeve rude v Italiji in zaklju-;!. da dosedanja raziskovanja ne dajejo razloga za ((prehud pesimizem*. Pravzaprav je Italija pred začetkom konference predložila štiri poro-ila, toda tri so bila zavrnjena. Opozicijski tisk v Italiji dolži vlado, da se mnogo prema- lo zanima za nuklearna raziskovanja >n da ne daje nobene prave podpore prizadevanjem znanstvenikov, ki jih gotovo tudi v ItaHji ne manjka. Toda v Ženevi, poudarja opozicijski tisk, se je pokazalo, da Italija na tem področju daleč zaostaja ne- le za a-temskimi velesilami, temveč tudi za mnogimi manjšimi državami. Skoraj vse evropske države so predložile več zanimivih poročil in prikazale tudi nekatera originalna odkritja, ki predstavljajo prispevek k splošni nuklearni znanosti. Tudi države, ki jih štejejo med nerazvite, so ng tem področju pokazale marsikaj novega, tako na primer Indija. Presenetila je na primer Jugoslavija s pomembnimi teoretičnimi in praktičnimi študijami, tako o trajanju procesa razbijanja uranovega jedra (kot je priznal član ameriške delegacije prof. Whee-ler, je ta študija ovrgla mnoga dosedanja zmotna mnenja), o novih konstrukcijah Geigerjevih števcev, o uporabi katalizatorjev za pridobivanje težke vode (pokazalo se je, da so v Jugoslaviji in ZDA prišli do istih ugotovitev glede najprimernejših katalizatorjev), o novih metodah za iskanje torija (z vitaminom C) itd. Danes sta najvidnejša člana italijanske delegacije v Ženevi prof. Felice Ippolito in prof. Bruno Ferretti, dala tisku izjavo, v kateri izražata upanje, da bo zakon o dodelitvi kreditov za nuklearna raziskovanja v Italiji v najkrajšem času odobren in da budo dodeljeni nadaljnji krediti do skupne vsote 12.5 milijard letno, ki bi omogočili izžarevanje obširnega nuklearnega programa in dala italijanskim znanstvenikom možnost, da na prihodnji atomski konferenci, ki se bo verjetno sestala čez tri leta, kaj več pokažejo. «Tudi mi razpolagamo z možgani, ki ne zaostajajo za onimi, ki se ukvarjajo z nuklearnimi raziskovanji’ v drugih državah, toda če ti možgani nimajo potrebnih sredstev, se moramo omejiti na vlogo navadnih gledalcev na mednarodnem atomskem prizorišču*, poudarja izjava. razuip, podpisan med italijansko in ameriško vlado, zasebna pogajanja, kot v že obstoječem primeru podjetja FIAT, da pa je za dokončno sklenitev sporazumov potrebna vladna odobritev. Kolikor je mogoče sklepati po dosedanjih poročilih, namerava kupiti Montecatini eksperimentalni reaktor, medtem ko se FIAT pogaja za nakup reaktorja, proizvajalca energije. Vendar bi eksperimentalni reaktor lahko dajal nekaj kalorične energije za kemične tovarne Montecatini in bi lahko služil za proizvodnjo radioaktivnih izotopov, kar pri podjetju FIAT ne bo mogoče. Vesti, da bo FIAT kupil a-tomski reaktor, so še vedno nepotrjene. Tudi v Washing-tonu družba Westinghouse, ki naj bi reaktor dobavila, ve- sti ni hotela ne potrditi ne zanikati. Pač pa poudarjajo v Washingtonu. da je, če je vest resnična, podjetje Westing-house prehitelo Angleže, ki so šli v Ženevo s točnimi načrti in s konkretnimi nameni, da komercialno plasirajo svoje reaktorje. VVestinghouse namerava graditi reaktorje po 10.000 kW (kot se zanj pogaja Fiat) v seriji; odgovarjali naj bi vsem zahtevam lahkega prevoza in montaže. Reaktor dela s težko vodo. Za dokončni nakup bo potrebna o-dobritev ameriške vlade. Glede zanimanja italijanskih oblasti za nuklearna raziskovanja navajajo zanimivo primerjavo, da izda Jugoslavija, ki ima znatno manjši gospodarski potencial kot Italija, sedemkrat več *a atomska raziskovanja kot Italija. Štiritima seja videmske komisije VIDEM, 18. — Današnji sestanek mešane Jugoslovan-sko-italijanske komisije za sklenitev sporazuma o obmejnem prometu Je trajal od 17. do 21. ure. Na sestanku so čitali besedilo prilog sporazuma, o katerem pa predstavniki komisije še vedno nočejo, očitno sporazumno, dajati nikakih uradnih izjav. Zdi se pa. da se komisija bavi izključno s končno tehnično redakcijo besedila sporazuma, zaradi česar se čujejo ponovni optimistični glasovi, da bo sporazum podpisan v kratkem. Vendar pa Je treba pri tem upoštevati, da gre za številne tehnične podrobnosti, ki so sicer manj pomembne, katerih ureditev pa zahteva precej časa. Cankar in Kovačič v madžarščini BUDIMPEŠTA, IH. — Po vesteh madžarske teleyra)ske Ufiencije MTl bodo madžarske založbe letos izdale dve khjipi jugoslovanskih pisateljev in sicer izbor iz proznih del Ivana Cankarja iti zbirko pesmi hrvatskepa pesnika I-vana Gorana Kovačiča. Prihodnje leto nameravajo madžarske založbe objaviti ap-tologijo jugoslovanske proze. PRIPItltVr.Jlil.lVII R(IZGOVORI za hontnrinicu slirih zim mi j ih ministrov Anglija bo baje vztrajala, naj *e taKoj sprejme Edenov načrt »Kupnega nadzorstva nad oboroženimi silami*Be-vanov članeKv zvezi s Konferenco zunanjih ministrov WASHINGTON, 18. — Predstavnik državnega departmaja je sporočil, da sta imela britanski poslanik Sir Roger Makins in francoski poslanik Maurice Couve de Murviile danes nekaj razgovorov v državnem departmaju v zvezi s konferenco štirih zunanjih ministrov, ki bo oktobra v Ženevi. Britanski poslanik se je najprej razgovarjal z državnim tajnikom Posterjem Dul-lesom in nato se je skupno s francoskim poslanikom sestal z namestnikom državnega tajništva za evropske zadeve Merchantom. Predstavnik je dodal, da so ti razgovori nadaljevanje izmenjave misli, ki se je začela po konferenci ((štirih velikih* kot priprava za konferenco štirih zunanjih ministrov. V zveži z bližnjo konferenco o razorožitvi, ki bo te dni v New Yorku. izjavljajo v londonskih krogih, da bo Velika Britanija vztrajala, naj se tačoj sprejme «Edenov načrt*, ki določa sistem skupnega nadzorstva nad oboroženimi Fanfani se izogiba obračunu s kritičnim razdobjem v KD Žalna svečanost za De Gasperijem naj ustvari na zasedanju demokrist-janskega nacionalnega sveta ozračje enotnosti in prepreči vodstvu neljube polemike - Glede rekvizicije zavoda «Rinascita» vlada noče popustiti RIM, 18. Po kratkem bivanju v Rimu sta predsednik republike Gronchi in predsednik vlade Segni danes zopet zapustila glavno me"to. Prvi je odpotoval v Lucanio, kjer bo prisostvoval delu manevrov divizije «Pinerolo» (manevri so povezani s poskusno delno mobilizacijo za izpopolnitev številčnega stanja divizije). Segni pa se je odpeljal v Trident, kjer se bo jutri sestal nacionalni cvet demokristjanske stranke in najprej komemoriral prvo obletnico De Gasperijeve smti, nato pa razpravljal o aktualnih političnih vprašanjih. Pred odhodom je Gronchi podpisal odlok o poenotenju plač državnih nameščencev, ki mu ga je v okviru zakona o pooblastilu včeraj predložil ministrski predsednik. Znano je, da za "mdikalne organizacije državnih nameščencev ta ureditev ni dokončna, ker le premalo upošteva njihove zahteve in ker tudi molče prehaja preko sklepov medparlamentarne komisije, ki je bila ustanovljena, da prouči to vprašanje. Obravnavanje vpra bi Al, Montecatini, in reaktorji Prof. Ippolita eo novinarji vprašali, kaj je resnice na vesti, da bo koncern Monteca- . _ tini kupil atomski reaktor. I sanja se bo verjetno obnovilo, Odgovoril je, da omogoča spo-1 ko se b0 po poletnih počitni- V Casablanci novi izgredi ter spopadi med policijo in demonstranti Grandval odložil svoj odhod v Pariz - Posvetovanje francoske vlade, ki jo je sultanov odgovor spravil v neprijeten položaj CASABLANCA, 18. — Sinoči so v Novi Medini v Casablanci bili hudi izgredi. Oddelki vojske so obkolili del mesta, v katerem živi 6.000 Maročanov. Demonstranti so metali kamenje na vojake, ki so stražili vhode v ta del mesta. Neredi so se začeli okoli 21.30 v neki vasi južnovzhod-no od Casablance. Demonstranti so porušili več telefonskih drogov. Kmalu nato pa je množica skušala napasti neko policijsko stražnico. Oddelki orožništva in vojaštva so obkolili vas; okoli polnoči so se neredi še nadaljevali in demonstranti so še pozno v noč obsipali vojaštvo in orožništvo s kamenjem. Med neredi so bili 4 mrtvi in 7 ranjenih. Policiji je komaj ob 8. uri zjutraj uspelo demonstrante razgnati. Danes popoldne pa so v mestni četrti Derb Chalef v Casablanci nastali novi neredi. Kmalu popoldne so skupine demonstrantov postavile barikade na ulicah. V dveh povorkah pa so na čelu ženske nosile maroške zastave. Demonstranti so metali kamenje na policijske agente ter vzklikali odstavljenemu sultanu Ben Jusefu. Podrli so več telefonskih drogov in razbili žarnice cestne razsvetljave. Policija je skušala demonstrante razgnati, ti pa so se uprli in slišali so se tudi streli. Policiji je prišlo na pomoč vojaštvo. Okoli 17. ure so se neredi ponovili v mestni četrti Derb Uld Aich, med katerimi sta bila dva mrtva in več ranjenih. 1 Medtem Javljajo, da je ge- neralni rezident Grandval odložil svoj odhod v Pariz na jutri. V Parizu se bo raz-govarjai S predsednikom vlade Faureom. Danes zjutraj je bila v Parizu seja ministrskega sveta. Po seji je predstavnik vlade sporočil, da so soglasno sklenili, da ostanejo na stališču, ki ga je zavzel medministrski odbor na svoji seji pretekli petek in pri programu, ki je bil določen na tem sestanku. Predstavnik je dodal, da je predsednik vlade Faure podal dolgo poročilo. Prebral je številne dokumente, med katerimi pisma, ki sta si jih izmenjala predsednik republike Coty in sultan Ben Arafa, ter brzojavke generalnega rezidenta. Dal je razumeti, da je francoska vla-da pripravljena pustiti maroškemu sultanu dovolj časa, da izvede svoj sedanji program. Vendar pa izključujejo, da bi se ta čas preveč zavlekel. Kar se tiče morebitnih stikov predstavniki raznih struj javnega mnenja, so ugotovili, da bo datum za sestanek v ta namen odvisen od tega, kar bo poročal generalni rezident Grandval v zvezi z zadnjimi dogodki. Sklenjeno je tudi bilo, da bo še dalje deloval ožji svet, ki nadzoruje izvajanje vladnih direktiv. V ožjem svetu so predsednik vlade Faure ter ministri za afriške zadeve July. zunanji minister Pinay, pravosodni minister Schuman in obrambni minister Koemg. Ožji svet se je sestal danes popoldne. v pariških političnih krogih je povzročil znatno presenečenje nagel odgovor maroškega sultan* Ben Arafe na priporočila, ki sta mu jih nedavno poslala predsednik francoske republike Coty in ministrski predeednik Faure. Čeprav uradni krogi nočejo ničesar povedati o vsebini sultanovega odgovora, pa izjavljajo v poučenih krogih, da sultan ne nasprotuje granco-skim predlogom, naj bi sestavili vlado, pa čeprav bi maroški nacionalisti odklonili sodelovanje z njim. Da bi to dosegel, zahteva sultan nekaj cdloga, ki pa bi bil vsekakor znatno daljši, kakor rok, ki ga je predvidela francoska vlada. Sujtan Ben Arafa razen tega sodi, da bi tudi vla^ do znatno laže sestavili in da bi le-ta uspešneje izpolnjevala svoje naloge, če bi bili v njej njegovi prijatelji in pristaši. Takšna ureditev bi po njegovem mnenju omogočila obstoj opozicije, v kateri bi bile zastopane tiste struje, ki odklanjajo s-odelovanje s sedanjim sultanom. V francoskih političnih krogih imajo ta sultanov odgovor za zelo značilen. V dejstvu, da je bil odgovor pripravljen, še preden so se začeli maroški predstavniki posvetovati, vidijo ti krogi deloma tudi vpliv francoskih pokroviteljev Ben Arafovih pristašev v Mareku. Ben Arafnv odgovor bo, kakor sodijo, spravil francosko vlado v neprijeten položaj, ker bi sprejem njegovih predlogov pomenil, da se je vlada odrekla ciljem, ki Jih je določila na poslednji seji. ustvariti namref v Maroku široko reprezentativno vlado, v kateri bi bile zastopane vse stranke in skupine, ki morejo edine dobiti široko podporo glede sprejema in uveljavljenja obljubljenih reform. cah spet začelo parlamentarno zasedanje. Ni znano, ali sta Gronchi in Segni govorila tudi o vprašanju doma partizanskih sirot «Rinascita» v Milanu. Znano je, da so 'bile podobne An-dreottijeve rekvizicije izvršene tudi v Florenci kljub odporu župane La l’ire. Ne zdi se verjetno, da bi vlada v tem primeru ravnala drugače. O-staja pa vprašanje diskriminacije proti enemu izmed maloštevilnih laičnih otroških domov v Italiji, ki po svoji načelni strani presega florentinski spor. Zato se zdi, da bo primer «Rinascite» še dolgo časa odmeval v italijanskem političnem življenju. Med drugimi je Segni danes sprejel tudi Andreottija. Pred odhodom iz Rima se je ministrski predsednik razgovarjal danes še z ministri Campilli-jem, De Čarom, Gonello in Colombom. V Tridentu se začne jutri zasedanje nacionalnega sveta demokristjanske stranke. Fanfani bo verjetno poskušal zasedanje obdržati v senci De Ga-sperijevega spomina, v ozračju žalne enotnosti in sloge. Seveda lahko to ustvari samo videz enotnosti v demokristjan-skih vrstah in ne more rešiti nobenega izmed notranjih protislovij — obenem pa lahko omogoči političnemu tajniku, da prebrodi kritično obdobje. Koliko se mu bo posrečilo, bo pokazalo zasedanje. Že zdaj pripisujejo Fanfaniju namen, da se posluži De Gasperijeve počastitve za to, da se izogne polemikam o preteklosti. De-mokristjansko vodstvo upa, da se bodo v tem ozračju morali ublažiti napadi sindikalistov in ostale levice. A. P. nih dejanj proti nasprotnim strankami med volilno kampanjo. Predsednik evropske komisije za referendum senator Fernand Dehausse pa je za jutri zjutraj sklical predsednike posarskih političnih strank, da se z njimi sporazume, kako naj se vodi volilna kampanja, da ne bi prišlo do incidentov. Posarska . vlada je danes objavila poročilo, v kategpm pravi, da so včeraj nekateri demonstranti v Neunkirche-nu metali solzilne bombe, še preden je to storila policija. Poročilo dodaja, da je bilo 19 ranjenih; med temi je 7 policajev. Danes popoldne sta se drugi dve filonemški stranki (demokratična in socialdemokratska stranka) pridružili pozivu demokristjanske zveze ter pozvali svoje člane, naj ne vršijo nasilnih dejanj proti pristašem evropeističnih strank med volilno kampanjo. Simifi o zasedanju liituilainmtn unije BEOGRAD. 18. — Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije ,ki bo jutri odpotovala na 44. zasedanje Inter-parlamentarne unije v Helsinkih, je izjavil danes, da ima to zasedanje poseben pomen. S pristopom Vrhovnega sovjeta in kitajskega Nacionalnega kongresa bo Interpar-lamentarna unija postala najbolj univerzalna mednarodna organizacija. Mednarodni značaj Unije bo vplival na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov. Konferenca bo razpravljala o važnih vprašanjih med drugim o pravnih in moralnih načelih koeksistence, stanju mednarodne varnosti in razorožitve, o razvoju mednarodne gospodarske izmenja ve in o svobodni kulturni izmenjavi in osebnem prometu kot činiteljih mednarodnega sodelovanja in razumevanja V jugoslovanski delegaciji je tudi predsednik zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Maks Snuderl Po zasedanju bo jugoslovan ska delegacija obiskala dansko interparlamentarno skupino v Kopenhagnu. Položaj v Posarju SAARBRUECKEN, 18. — Fi lonemška stranka «Posarska krščanskodemokratska zveza* je pozvala svoje člane in sim patizerje, naj ne vršijo natil- darstva na politiko gospodarske ekspanzije, popolne zaposlitve in dviganja življenjske ravni. Jugoslovanski delegati bodo med drugim govorili o rezultatih kolektivnega gospodarstva v Jugoslaviji. na Bolgarski odgovor iin Švedski orotest Zahodno posredovanje v sporu zaradi Goe? NOVI DELHI, 18. — Iz uradnih virov javljajo, da znaša celotno število ranjenih zaradi incidentov v Goi 225, od katerih je 38 v resnem stanju. Število mrtvih znaša uradno 15 poleg 7 dozdevno mrtvih. Tri osebe pogrešajo. Medtem javljajo, da je odbor za osvoboditev Goe sklenil preklicati splošno protestno stavko, ki je bila napovedana za jutri. Iz Belgauma pa javljajo, da je 1500 prostovoljcev sklenilo, da bodo jutri začeli nenasilen pohod na Goo in se bodo verjetno razdelili na manjše skupine po 100 oseb. V zvezi z objavo vesti, da namerava Nehru pozvati zahodne sile (vštevši Francijo)^ naj posredujejo pri portugalr ski vladi za mirno rešitev spora zaradi Goe. izjavljajo v pariških obveščenih krogih, da francoska vlada ni dobila nobenega takega predloga. V Parizu izražajo upanje, da bosta Indija in Portugalska mirno rešili spor. Tudi v britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da londonska vlada ni dobila indijskega in tudi ne portugalskega predloga, naj bi posredovala v sedanjem sporu. Pripominjajo, da bi podoben predlog z ene ali druge strani spravil londonsko vlado v zadrego, ter upajo, da bosta tako portugftlska kakor indijska vlada to razumeli. PARIZ, 18. — Francoska vlada je dobila od bolgarske vlade odgovor na svoj protest zaradi sestrelitve izraelskega letala, v katerem je bilo tudi več francoskih državljanov. V odgovoru izreka bolgarska vlada obžalovanje zaradi incidenta. Bolgarska vlada je poslala noto tudi švedski vladi. V njej obžaluje sestrelitev izraelskega letala, v katerem so bili tudi nekateri švedski državljani. Vlada obljublja, da bo sprejela vse ukrepe za kaznovanje krivcev in za plačilo odškodnine prizadetim družinam. silami in vojaškimi napravami na obeh straneh demarkacijske črte, ki sedaj v Evropi loči vzhodne in zahodne oborožene sile. Ta načrt, ki ga je britanski ministrski predsednik Eden predložil na ženevski konferenci štirih velikih, pa se ne sme zamenjati z drugim predlogom, ki ga je tudi stavil Eden, in ki se nanaša na ustanovitev ((demilitariziranega področja* med Vzhodom in Zahodom v Evropi. Ta Edenov predlog je vključen pod naslovom ((evropska varnost in združitev Nemčije* v navodilih, ki so jih štirje predsedniki vlad dali štirim zunanjim ministrom. in o njem bodo ne-‘dvornno razpravljali na konferenci štirih zunanjih ministrov, ki bo 27. oktobra v Ženevi. Pododbor OZN za razorožitev, ki se bo sestal v Ne\v Vorku, pa bo moral nadaljevati s proučevanjem sovjet skih predlogov od 10. maju katerim se je pridružil še F.i-senhovverjev predlog, naj bi uvedli letalsko nadzorstvo nad ameriškimi in sovjetski mi vojaškimi napravami. Predsednik Eisenhosver je danes podpisal dokumente, ki formalno spopolnjujejo ameriško odobritev pariških sporazumov, s katerimi se pooblašča zopetna oborožitev Zahodne Nemčije, Voditelj levega krila britanskih laburistov Aneurin Be-van piše v članku, objavljenem v tedniku »Tribune*, naj bi zahodne države še pred sestankom štirih zunanjih ministrov v Ženevi dale tri pobude, med katerimi sprejem Kitajske v OZN. Bevan takole obrazložuje svoje stališče: 1. Velika Britanija lahko takoj napove znižanje vojaškega službenega roka. To bi imelo ugoden vpliv na mednarodne odnose in tudi ugodne gospodarske posledice v trenutku, ko preživlja Velika Britanija težavno razdobje v trgovinski izmenjavi. 2. Zahodne države bi lahko temeljito spremenile sedanje orne jitve trgovine s Kitajsko. Potrebno bi bilo prepričati o tem tudi ZDA, če pa to ne bi bilo mogoče, naj bi Velika Britanija nastopila sama. Z druge strani je verjetno, da bi bilo ameriško javno mne- nje naklonjeno taki politiki in da bi za tem tudi ((uradna Amerika* sprejela angleško stališče. 3. Velika Britanija bi morala predlagati izključitev Cangkajškovega predstavnika iz Varnostnega sveta OZN in nadomestiti bi ga moral predstavnik pekinške vlade. PARIZ, 18. — Bolgarska informacijska agencija javlja, da so danes podpisali obmejni sporazum med Grčijo in Bolgarijo. V Teheranu ustreljenih 6 obsojenih Častnikov TEHERAN, 18. — Danes zjutraj so ustrelili 6 iranskih častnikov, ki so bili 6. novembra 1954 obsojeni na smrt. Častniki so bili zapleteni v zaroto proti vladi, ki so jo odkrili lansko poletje. Do sedaj je bilo ustreljenih 27 častnikov pod obtožbo, da so kovali zaroto proti vladi. Poslanci FLRJ zopet v Moskvi MOSKVA, 18, — Po devetdnevnem potovanju po Sovjetski zvezi in obisku v več mestih, se je jugoslovanska parlamentarna delegacija danes popoldne z letalom vrnila v Moskvo. Delegacija se v nedeljo vrača z letalom v Beograd. Člani delegacije so prispeli v Moskvo iz glavnega mesta Gruzije Tbilisija, kjer so jih pozdravili predsednik Vrhovnega sovjeta Gruzije Kupe-radze, ministri republiške vlade ter »zastopniki javnega 'n kulturnega življenja in številni meščani. Delegacija je v Tbilisiju obiskala predsedstvo gruzijske vlade Posebno prisrčno so pozdravili jugoslovansko delegacijo delavci metalurškega kombinata 30 km daleč od Tbilisija. Po mitingu, ki so ga priredili delavci, so govorili zastopniki kombinata in vodja jugoslovanske delegacije dr. Bakarič. Po obisku kombinata je jugoslovanska delegacija obiskala industrijsko mesto Rustavun in si ogledala znamenitosti Tbilisija, kjer se ie sinoči udeležila svečane večerje. Na številne zdravice je odgovoril vodja jugoslovanske delegacije dr. Bakarič, ki se je zahvalil za sprejem. V Ljubljani kongres luteranskih cerkva LJUBLJANA, 18. Na tiskovni konferenci, ki je bila danes v Ljubljani ob koncu kongresa svetovne federacije luteranskih cerkva, je predsednik nacionalnega luteranskega sveta Zf)A dr. Paul Em-pier poudaril, da je bilo letošnje zasedanje, ki je bilo v Jugoslaviji, eno izmed najprijetnejših. Zastopniki luteranskih cerkva so poudarili, da so se med bivanjem v Jugoslaviji prepričali, da vlada v državi popolna verska svoboda in da je način, kako je v Jugoslaviji rešeno vprašanje, socialnega zavarovanja duhovnikov, edino pravilen. Peronovo opozorilo poli ličnim nasprotnikom Številne aretocije zarodi včerajšnjih incidentov • Objavljene obsodbe proti častnikom, ki so sodelovali pri zadnjem uporu BUENOS AIRES, 18. — Danes ponoči je vlada objavila obsodbe, ki so bile izrečene proti številnim častnikom mornarice in letalstva, ki so se udeležili upora 16. junija. Prvi na seznamu je bivši poveljnik mornariških čet admiral Calderon, ki je bil obsojen na zaporno kazen za nedoločen čas. Bivši minister za mornarico Olivieri pa je bil obsojen na 18 mesecev zapora. Obtožujejo ga, da ni uporabil sredstev, ki jih je imel na razpolago, da zaduši upor. Številni drugi častniki so bili obsojeni na različne zaporne kazni. Včeraj popoldne so med incidenti v središču Buenos Ai- V bolnišnico so prepeljali 52 ranjenih - Delodajalci odklanjajo Izvajanje 2e podpisanega mezdnega sporazuma Pred mednarodnim konoresoui o kolektivnem nospodari BEOGRAD, 18. — Kongresa mednarodnega centra za raziskovanja in informacije na področju kolektivnega gospodarstva, ki bo prihodnji mesec v Liegeu v Belgiji, se bo udeležila tudi petčlanska Jugoslovanska delegacija pod vodstvom Nikole Čobeliča. Glavna točka dnevnega reda bo vpliv kolektivnega gospo- NANTES, 18. — Danes popoldne so bili v Nantesu novi incidenti. Začeli so se na trgu pred katedralo, kjer so se spopadli, delavci in oddelki republikanske garde. Bilo je nekaj ranjenih na obeh straneh. Danes zjutraj so delavci, ki so odšli na delo, našli vrata zaprta, pred njimi pa so stražili oddelki republikanske garde. Lastniki tovarn so namreč sklenili zaporo zaradi včerajšnjih incidentov, Sindikalni voditelji so zaradi tega protestirali pri uradu za delo in so zahtevali, naj se mezdni sporazum, ki je bil sinoči podpisan, začne izvajati. Med spopadom so policijske sile uporabljale solzilne bombe in uspelo jim je demonstrante razgnati, medtem ko so druge skupine skušale priti na trg iz drugih ulic. Med po- resa aretirali 90 oseb. Tudi med večernimi incidenti so več ljudi aretirali. Medtem pa je demokratična stranka (konservativna) objavila poročilo, v katerem protestira proti ravnanju policije, ko je včeraj razgaljala demonstrante. Notranji minister Oscar Al-brieu je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da so zadnji dve nedelji duhovniki v nekaterih cerkvah pozivali vernike, naj ne bodo poslusni vladi. Pripomnil je, da so duhovniki s tem kršili zakon, vendar pa za sedaj niso nastopili proti njim. Zatem je minister izjavil, il* vlada ne more dopustiti, da bt nekaj sto oseb v prestolnici kalilo varnost 19 milijonov prebivalcev Argentine, ter je pripomnil, da pomirjanje za vlado ne pomeni šibkost. licijskimi silami je bilo 15 ranjenih. Uradno poročilo notranjega ministrstva o današnjih incidentih pravi, da so odpeljali v bolnišnico 52 ranjenih, od katerih je 30 članov policije, in 22 demonstrantov. Poročilo zanikuje, da je bil en demonstrant ubit. V zvezi z incidenti pravi poročilo dalje, da je v trenutku, ko je prefekt departmaja Loira sprejel delegacijo delavcev, bil odvržen proti policijskim silam, ki so bile razmeščene okoli prefekture, peklenski stroj. Pri eksploziji je bilo 18 ranjenih in od teh jih j« 5 v resnem stanju. Dalje pravi poročilo, da so tudi danes popoldne skupine delavcev ponovno vdrle v prostore Združenja industrij-cev in povzročila veliko škodo, BEOGRAD. 18. — Delegacija čilske socialistične stranke ki je gost SZDLJ. jP danes obiskala neredni i odbor sindikatov Jugoslavije. Člani delegacije so se v razgovoru s podpredsednikom Božičevičem in člani predsedstva zanimali za delavnost sindikalnih organizacij. delavskih svetov in za druge probleme sindikalnih in gospodarskih organizacij. Blarcom pri Brkiču BEOGRAD, 18. — Državni podtajnik v tajništvu za zunanje zadeve Hasan Brkič je sprejel danes visokega funkcionarja zunanjetrgovinskega ministrstva ZDA Herberta Van Blarcoma, s katerim je razpravljal o vprašanjih v zvezi s povečanjem blagovne izmenjave med Jugoslavijo in ZDA. Blarcom. ki je že nekaj dni v Beogradu, se je zadnje dni razgovarjal z zastopniki zunanjetrgovinske in industrijske zbornice in ugotovil, da so še neizkoriščene možnosti za povečanje trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in ZDA. Blarcom je popoldne obiskal nekatere beograjske tovarne, jutri pa bo odpotoval ia Jugoslavije, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 19. avgusta nPOHINtoKI l)VKVI Na današnji dan so s* leta rite' 1944 pričeli hudi boji koroških partizanov 2 nemškimi motoriziranimi enotami Danes, PETEK 19. »vi*** Ludvik. Ljudevit ^ Sonice vzide ob 5.08 in /j" r Sonce vzide ob 5.08 in 10.08. Dolžina dneva 14.w 1S.VO, iAlir.iiid v»n«-* o . vzide ob 7.05 in zatone 00 Jutri, SOBOTA 20. avg«* Bernard, Zorka ^ OB AVSTRIJSKO - ITALIJANSKI ŽELEZNIŠKI KONFERENCI Vprašanje zvez med Trstom in zaledjem mora rešiti konferenca o pristanišču Obvestilo vinogradnikom Dunajski razgovori se nanašajo na železniške tarife za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga skozi Trbiž - Ugodni sprejem rezultatov železniške konference v Crikvenici Včeraj so se na Dunaju nadaljevali razgovori med delegati avstrijskih in italijanskih državnih železnic- Razgovori potekajo v tajnosti brez javnih uradnih komunikejev; predrtavmki obeh delegacij nočejo dajati nikakih izjav. Do sedaj je bila objavljena samo nekaka poluradna vest, da se razgovori nanašajo na železniške tarife za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga na progi Trst-Trbiž in da se bodo nadaljevali jutri. Kljub temu, da do sedaj delegaciji nista izdali nikakega uradnega poročila, pa kuge, da so razgovori že pri tej začetni fazi naleteli na težave. Kot smo že poročali, je namreč d0 teh razgovorov prišlo na italijanski predlog, po katerem naj bi na Dunaju rešili vprašanje železniških prevozov med Avstrijo in Trstom skozi Trbiž na osnovi bilateralnega sporazuma. Kaže, da so Italijani pripravljeni znižati železniške tarife za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga, vendar pa zahtevajo v zameno, da tudi Avstrijci znižajo svoje tarifne postavke za tranzit CSR in Madžarske na avstrijskih progah do Trbiža. Avstrijcem je seveda všeč prvi del italijanskega predloga, so pa kaj malo navdušeni nad drugim. Poleg tega pa se postavlja v zvezi s temi razgovori tudi načelno vprašanje, ki v nema-li meri zanima Avstrijo in zlasti tržaško pristanišče. Razgovori so namreč bilateralni in na prvi pogled nimajo pri njih nikakega interesa ostale železniške uprave. V resnici pa je vprašanje železniških zvez med tržaškim pristaniščem in zaledjem mnogo bolj zapleteno in ga je nemogoče reševati v okviru samo dveh železniških uprav. Italijanski predlog ne va samo interesov avstrijskih in italijanskih državnih želez-temveč prav tako tudi vskladiti vsa zapletena vprašanja glede železniških zvez med Trštom in zaledjem, internacionalizacije pristanišča itd., tako da bo njih rešitev v največji možni meri koristila tako zalednim državam kot Trstu. Zlasti vprašanje železniških zvez Trsta z zaledjem je tako, da ga ni možno rešiti brez sodelovanja tudi jugoslovanskih državnih železnic. Dobro ,1e znano dejstvo, da razpolaga Trst s tremi železniškimi zvezami za promet vseh najvažnejših zalednih držav. Dve najugodnejši in najkrajši gresta po jugoslovanskem državnem ozemlju ter ju je nem položaju nemogoče z bilateralnimi sporazumi enostavno ignorirati. V tej zvezi tržaški poslovni krogi ugodno sprejemajo včeraj objavljeno vest o zaključku železniške konference v Crikvenici. Za Trst bo namreč nedvomno zelo ugodna vključitev Jugoslavije v železniško zvezo CSR-Trst-preko-mirje. Ta vključitev bo namreč omogočila prevoz tranzitnega blaga CSR tudi po jugoslovanskih železnicah, ki so za večino češkoslovaškega o-zemlja mnogo ugodnejše in krajše kot železniške zveze skozi Trbiž, kar se bo odražalo na povečanju tranzitnega sedanjem svetovnem politič-1 prometa te dežele skozi Trst. Tržaško županstvo sporoča. da morajo vinogradniki (lastniki vinogradov in splovittar-ji), ki pridelujejo grozdje v območju tržaške občine, namenjeno za vino, tri dni po trgatvi predložiti občinskemu trošarinskemu uradu izjavo na posebnem obrazcu, ki mora vsebovali: 1. Imft in priimek lastnika, upravitelja ali spolovinarja, ki obdeluje vinograd. 2. Vrsto in kakovost pridelanega grozdja in kraj, kjer je shranjeno. 3. Zaloge vina iz prejšnjih let, ki je spravljeno v kleti na dan prijaVe. 4. Uporabo viha, ki še bo pridelalo, in sicer ali bo služilo za domačo potrošnjo ali za prodajo. Obrazci se lahko dobe in izpolnjeni izročijo na glavnem trošatinskem uradd v Ul. Tcš-tro 4, pri drugih tfošarinskih uradih in pri sektorskih delegacijah Pridelek morajo prijaviti tudi vsi tisti, ki so oproščeni plačevanja trošarine. Proti kršilcem bodo ukrepali po žakonih. O Zaradi urejevanja cestišča bo Ul. Costa,liirtga zaorta za promet na odseku med št. 151 in St, 163 od 19 t. m. do zaključka del. VPRAŠANJE POSREDNIH POKOJNIN PO UMRLIH SVOJCIH Zakaj različno ravnanja z upokojenci isto ustanovo? Spremeniti bi bilo treba nepravični zakon, ki svojcem upokojenih med l. 1940-1944 ne priznava redne mesečne pokojnine NEKAJ PODATKOV O STANOVANJIH V TRSTU Od skupnega števila 73.420 stanovanj jih je 44.958 samo z eno in dvema sobama V zadnjih Ireh letih so sezidali 3768 stanovanj, to je povprečno 1256 letno, kar je znatno premalo za veliko povpraševanje me, interese državnih železnic CSR, Madžarske in predvsem Jugoslavije. Pri vprašanju u-reditve prometa pa niso železniški interesi niti odločilni, temveč celokupni gospodarski interesi posameznih dežel; v konkretnem primeru zlasti interesi tržaškega pristanišča. Enostranska rešitev tega vprašanja lahko zaradi tega sproži odkrito konkurenčno bitko, v kateri bo zaradi ugodnosti svojih železniških zvez imela premoč Reka na škodo Trsta. 2e včeraj smo zaradi tega napisali, da je treba tudi to vprašanje rešiti v obsežnejšem okviru, katerega predstavlja mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču. Le na tej konferenci bo možno Po uradnih občinskih statističnih podatkih je bilo v tržaški občini 28. februarja letos skupno . 15.292 stanovanjskih his s 73.420 stanovanji. 246.007 sobami, 137.572 pritiklinami in 3859 raznimi prostori (lokali, trgovinami, skladišči itd.). Za sobo se šteje tudi kuhinja ali tako imenovani «ti-nello«, kjer se lahko namesti eno ležišče. Stanovanja niso vsa enaka. Od skupnega števila jih je največ s tremi sobami. in sicčr 20.338, z dvema sobama 20.173. se štirimi sobami 15.740, s petimi sobami 7194, z eno sobo 4447, s šestimi sobami 3332, s sedmimi sobami 1198. z osmimi sobami 551. z. devetimi sobami 198. z več kot 10 sebami pa 229 Stanovanj. Iz gornjih podatkov je razvidno. da je v tržaški občini oziroma v glaVnem v mestu največ malih stanovanj (44 »58 s tremi, dvema in eno sobo. vključno kuhinjo). To dokazuje, da ne vlada stanovanjska stiska samo zaradi pomanjkanja stanovanj ampak tudi zaradi prevelikega števila malih stanovanj, kjer so družine prenatrpane. Toda število stanovanj. ki jih Trst potrebuje ne odgovarja samo številu družin, ki danes nimajo stanovanja ali pa ki živijo v neudobnih stanovanjskih prostorih. To število je mnogo višje, ker je netnogoče zahtevati, da živi DANES NA URADU ZA DELO POGAJANJA ZA GRADBENO STROKO V ponedeljek 24-urna stavka če delodajalci ne popustijo Skupščina kamnoseških delavcev v Nabrežini zahteva izboljšanje inezd - Izid volitev tovarniškega odbora v gradbenem podjetju Maionir.a sili Med gradbenimi delavci se tovarniškega odbora. K«"«11*** " * ti Delavske zveze so dobili 59, kandidati Delavske zbornice pa 48 glasov. Zato bosta v no- > priprave za 24-ur-no stavko, ki so jo progla- nadaljujejo avko, — . - sindikati za ponedeljek Po vseh gradbiščih razpravljajo delavci o stavki in odobravajo sklep sindikatov, ki bo raznim delodajalcem dokazal, da gradbeni delavci ne bodo odnehali od svojih u-pravičenih zahtev po odškod-hini za menzo in po naložitvi 21.7 odst. dodatka v banko. Da se delodajalci boje te stavke, dokazuje tudi dejstvo, da je urad za delo najbrž na njihovo pobudo sklical za danes popoldne sestanek predstavnikov industrijcev in sindikatov, na katerem bodo skušali rešiti spor. Delavci so seveda pripravljeni sprejeti sporazum, toda le s pogojem, da delodajalci ugodijo njihovim zahtevam, ki so konec koncev zelo skromne, saj zahtevajo v glavnem le to, da jim redrio izplačujejo, kar jim pritiče. oziroma redno nalagajo v banko nadomestek za plačano prazniško delo, dopuste, trinajsto plačo itd. Drevi se bo sestal vodilni svet sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze. Na sestanku bodo razpravljali o nastalem sporu. V ponedeljek ob 19. uri pa bo na sedežu Delavske zveze skupščina sindikalnih aktivistov gradbene stroke. Drevi bo pri Sv. Ani sek. tbrski sestanek gradbenih delavcev, na katerem bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih. 4> * * Včeraj so se v Nabrežini sestali na skupščini delavci kamnoseške industrije in razpravljali o zahtevah po izboljšanju mezd in plač. Pooblastili so sindikat klesarjev in kamnosekov, naj formulira zahteve po mezdnem izboljšanju ter naj zahteva, da se čimpvej skliče sestanek pred-stavmkov sindikata in predstavnikov kamnarske industrije. Delavci bodo nato, če bo treba, podprli zahteve sindikatov tudi z borbo. vem tovarniškem odboru dva predstavnika Delavske zveze in en predstavnik Delavske zbornice. večja družina v stanovanju, ki ima samo sobo in kuhinjo ali pa največ dve sobi in kuhinjo. V zadnjih treh letih (od 4. novembra 1951 do 28. februarja letos) je bilo sezidanih 8211 stanovanjskih hiš s 3768 sta-novšhji. Največ stanovanj je bilo sezidanih 1954. leta. in sicer 1382, najmanj pa 1952, ko je bilo sezidanih 890 novih stanovanj. Povprččho je bilo v teh treh letih sezidanih nekaj nad 1200 stanovanj letno. V prvih dveh mesecih letos je Všilh ctonAUnlcAm Olill bilo izročenih stanovalcem 250 novih stanovanj. Pri tem je treba poudariti, da je gradbena dejavnost najbolj razvita v poletnih mesecih in da se stanovanja delijo predvsem v prvem letnem tromesečju. V gornjih podatkih so vključena vsa sezidana in zasedena nova stanovanja v omenjenem roku, in' sicer zasebna, državna in drugih javnih ustanov. Ce pomislimo, dsk je danes nad 13.000 vloženih prošenj za ljudsko stanovanje in upoštevamo dosedanje letno povprečje novih stanovanj, ki so na razpolago (vključno zasebnih), potem se nam odkriie žalostna slika ki nam prikazuje sedanjo resnično stanovanjsko stisko. Po uradnih podatkih je bilo v vseh povojnih letih v tržaški občini sezidanih nekaj nad 10.000 novih stanovanj. Ce bodo odslej zidali z istim tempom, bftdo morali čakati še najmanj 13 let, preden bodo vse družine imele svoje stanovanje. To pa samo pod pogojem, da ostanejo vsa sedanja stanovanja v dobrem stanju, da se ne poveča število družin in podobno. Ker pa smo še ugotovili, da je sedaj v Trstu največ malih stanovanj, se nam ta položaj prikaže za bodočnost še v slabši luči. je so Serafinija odnesli v bližnjo bolnišnico pri Magdaleni, kamor je prišel ponj rešilni avto, s katerim so ga z vso hitrostjo odpeljali v glavno bolnišnico. Trfienje i glavo ob glavo med skuterisfom In pešcem Okoli 8. ure zjutraj se je Zatekel v bolnišnico, kjer so ga napotili na sprejemni od-dMek, 28-letni gasilec Gaetano Cozzi iz Ul. Branriesia, kateremu so zravniki izprali rano nad desnim očesom in razne praske na licu. Preden so ga Odslovili, ga je zaslišal dežurni policijski podčastnik o vzrokih ran. Cozzi Je zadevo takoj pojasnil: izjavil je, da se je malo prej vozil s svojim uku terjem po ulici, v kateri stanuje, in je jznenada opazi) pred seboj pešca, ki je bil tedaj namenjen na nasprotni pločnik. Kljub temu da je takoj zavrl in se mu je posrečilo ustaviti skuter, je Vseeno z glavo trčil ob peščevo glavo, pri.čemer mu je razbil očala. Drobci leč pa so ga ranili. Kmalu po Cozzijevem odhodu se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico pešec, ki se je zdravnikom predstavil za 60-letnega Francesca Suppani-ja iz Ul. Pagliaricci. Možakar je potrdil Cozzijeve izjave in po nudeni zdravniški pomoči so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh na opazovalnem oddelku. Sicer ni nič hudega, a iz previdnosti so ga zdravniki raje pridržali. Cozzi pa se bo moral sam zdraviti in verjetno bo okreval ze v 8 dneh. Ko govorimo o brezposelnosti mladincev, poudarjamo tudi vprašanje upokojitve starih delavcev, ki naj omogoči zaposlitev mladih ljudi. Toda pri tem nastaja vprašanje, kako bodo ti stari delavci živeli. pokojnine Zavoda za socialno zavarovanje (INPS) »o tako nizke, da ne omogočajo upokojenemu delavcu niti skromnega življenja. Ce pa je delavec poročen (in teh je večina), potem v večini primerov n« zadostuje niti za plačevanje najemnine, električne razsvetljave, plina in vode, kaj še za hrano in druge nujne potrebščine! Kako morata sploh živeti mož in žena s povprečno pokojnino od 5000 do 10.000 lir mesečno? Se slabše pa je v tem pogledu za posredne družinske i pokojnine, ki jih uživajo ali bi jih morali uživati družinski člani po smrti upokojenca. TO vprašanje tare mnogo u-bogih vdov, ki jim Zavod za socialno zavarovanje noče izplačevati moževe pokojnine za upokojence, ki so bili, tako trdi Zavod za socialno zavarovanje. upokojeni od 1940. do 1944. leta. Tem vdovam zavračajo izplačevanje pokojnine po možu na osnovi nekega zakona, ki naj bi določal, da se preživelim svojcem upokojenih delavcev v omenjeni dobi izplača le enkratna podpora v znesku enoletne pokojnine pokojnika. Prizadete osebe pa se pritožujejo, da to ni res in da imajo tudi one pravico do posrčdne" pokojnine na osnovi zakona iz 1945. leta. Hkrati se te osebe, ki jim Zavod za socialno zavarovanje odreka pravico do pokojnine, obračajo na državno oblast in druge javne ustanove za zaščito svojih interesov pred domnevno krivičnimi sklepi Zavoda za socialno zavarovanje. Poznamo primer, ki se vleče že mnogo let in za katerega se ni hotel do sedaj noben pristojni urad bolj podrobno zanimati. Na vse vloge in pritožbe prizadete osebe se ti uradi sklicujejo na iste zakonske predpise kot Zavod za socialno zavarovanje, ne da bi se zanimali ali vsaj pojasnili prizadeti stranki tudi druge zakonske predpise, ki govorijo’ o tem vprašanju. Ne glede na ta ali oni zakon je krivično, da se delijo upokojenci istega socialno-zavarovalnega zavoda na dve različni kategoriji. Ce ti zakoni obstajajo, potem jih je trčba odpraviti. Delavec, ki plačuje prispevke za socialno zavarovanje in pokojninski sklad, ima pravico do tega, za kar je plačeval. Ce imajo pravico do posredne pokojnine svojci upokojencev Zavoda za socialno zavarovanje, ki so bili upokojeni pred ali po določenem datumu, zakaj ne bi imeli iste pravice tudi svojci, ki jim jo sedaj odrekajo? Razen tega pa bi morale biti osebe oziroma svojci u-mrlih upokojencev zakonito Zlom noge zaradi padca deske 35-letni mehanik Rabar iz Ul. F. Včnezian je Vččraj po naročilu podjetja «Ruan», kjer je zaposlen, odšel v strojhieo parnika «Kerelia», ki je Zasidran v našem pristanišču, in začel popravljati nekatere o-kvare. Med delom pa mu je s precejšnjo lilo padla na lev« ‘nogo debel« deska, ki ga j« vrgla oh tla. Kčr Je bilb jas* Vreča in mo! zletela na ovinku s tovornika na cesto 21-letni Eugenio Crosara iz Ul. Peschčri« se j« včeraj, kakor pač vsak dan. usedel na vrh vreč z mokami in se odpeljal s tovornikom, ki ga je šofiral 30-lelrtl Celčštln Šuligoj iz Ul. Geppa. Sofčr je bil s tovorom moke namenjen v mlin V Ul. Valmartinapa in v trenutku, ko je tovornik zavil okoli ovinka, je z vozila odletela vreča ter potegnila s seboj na pločnik tudi Crošaro. Za njim so se seveda usule tudi druge vreče, vendar ga k sreči niso zadele. Bolničarji Rdečega križa, ki so bili o nezgodi telefonsko obveščeni, so odšli na mesto, kjer jih je mladenič stoje čakal, da bi ga odpeljšli V bolnišnico. Tu pa so mu samo izprali razne manjše rane in raške in ga nato odslovili. ,’setno pa bo moral počivati In s« sim zdraviti kakih 8 dni. no, da je poškodb«, ki mu jo je povzročil« d«ska, pretejš-nja. se Je Rabar ž dtlodajal- čevim avtom zatekel v bolnišnico, kjer SO ga zaradi Zloma noge pridržali s prognozo Okrevanja v 20 ali 30 drtčh na ortopedskem oddelku, Kakor so ugotovili, je deska, ki se je odtrgala od tovora, ki ga je prenašal ladijski žerjav, padla z višine 10 metrov. Steklarleva smola med prenašanjem šip V gradbenem podjetju Ma-jonica so bil« te dni volitve 33-letni steklar Angelo Salerno iz Ul. dtlla Cattedrale tudi ni imel sreče pri delu: včeraj se je namreč med prenašanjem zaboja s šipami ena izmed teh sesula na drobne kose in smola je hotela, da jo črepinje Salerna pošteno porezale po roki. Mož. ki je krvavel, ni hotel izgubljati časa, zaradi če sar je po telefonu poklical o-sebje Rdečega križa, ki je prišlo ponj in ga odpeljalo le na postajo za prvo pomoč, kjer so mu izprali rane in ugotovili, da so te le lažjega zna čaja. Zaradi tega so ga odslovili, a mož bo moral vseeno nekaj dni počivati. Huda nezeoda mladega dijaka Snoči se je zopet dogodila huda prometna nesreča, zaradi kfcter« l«ži mlad dijak v bolnišnici, kjer se bori s smrtjo. Je to 18-letni Fulvio- Sera-fini iz Ul. del Veltro 69, ki so ga morali nujno sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer so mu zdravniki ugotovili možganski pretres, hud udarec na čelu, zlom desne ključnice in razne udarce po drugih delih telesa. Kljub upanju, da se bo Serafini rešil, so si zdravniki pridržali pro- Z zadnjo noti Eda in Noreja gnozo. O nesreči je policija, ki je takoj uvedla preiskavo, izdala poročilo, iz katerega sledi, da je okoli 20.30 ure 40-letni u-radnik Ettore Rossi iz Ul. Pa-duina vozil s svojim avtom «Fiat 1100» po Reški cesti proti Katinari. V višini stavbe it. 2 se je Rossi premaknil na levo stran ceste, da bi tako prehitel ob pločniku stoječi avtobus. Prav v istem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozil s svojo lam-breto Serafini, ki je prepozno opazil Rossijev avto, zaradi česar je bilo trčenje neizbežno. Sunek je fanta vrgel nekaj metrov stran od mesta trčenja in nekaj minut kasne- S pogreba tragično preminulih nabrežinskih mladeničev Eda in Nerejo katerih prerana smrt. je grenko odjeknila in presunila ves Kras, objavljamo gornji dve sliki. Na prvi sliki del žalnega sprevoda s krsto s posmrtnimi ostanki, nesrečnega Eda. na drugi pa pogled pred hišo žalosti s krsto, v kateri počiva njegov prijatelj Nerej. Nabrežinski fantje, vrstniki in prijatelji pokojnikov, nesejo krsti, kateri spremljajo nabrezinska dekleta v belih oblekah in narodnih nošah z lepimi šopi cvetja. Za krstami stopajo od žalosti potrti starši, svojci in sorodniki; za njimi pa reka ljudi, ki je spremila na zadnji poti dve mladi žrtvi. 'zaščiteni in bi jim morali o-mogočiti brezplačne prizive na sodno oblast, če se jim zdi, da zavarovalni zavod krivično ravna. To vprašanje je zelo važno, ker živi večina vdov upokojencev INPS v pomanjkanju in ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi se pritoževale proti sklepom zavarovalnega zavoda po zasebni legalni poti in se obrnile na odvetnike. Delovati bi moralo takšno razsodišče ali pa urad, ki bi vse te pritožbe zakonito pregledal in jih v skrajnem primeru predložil sodišču v razpravo, ne da bi imela prizadeta stranka odvetniških ali sodnih stroškov. Prav zaradi strahu pred temi stroški se večina vdov vda sklepu zavarovalnega zavoda in se ne pritoži. Sicer bi bila dolžnost Zavoda za socialno zavarovanje, nuditi zavarovancem tudi legalno zaščito oziroma tako imenovani patronat. kot ga nudijo svojim zavarovancem drugi socialno-zavarovalni zavodi. To zaščito pdreka omenjeni zavod tudi osebi, ki nam je omenila svoj primer in ki se že mnogo let obrača na najrazličnejše urade in ustanove, da bi dobila borno pokojnino po možu. Neroden padec ženske Z rešilnim avtom so včeraj zjutraj odpeljali v bolnico 47-letno Amalijo Klun od Sp. Magdalene, ki je izjavila, da je med hoj0 po Ul. S. Giorgio nerodno padla in , se udarila v koleno. Zaradi verjetnega zloma kosti so žensko pridržali na ortopedskem oddelku. Kulturna prireditev na Opčinah Prosvetno društvo na Opčinah. ho imelo v nedeljo 21. t.m. na vrtu oh svojem prosvetnem domu veliko kulturno prireditev s pomembnim in zanimivim snoredom. Sodelovali bodn pevski zbori iz Krila. Bazovice, od Banov, oktet s Proseka-Kontnvela in aodba iz Trebi. Domača dramska skupina bo podala priložnostno «Slovenska mladina oovorin in Finžgarjevo aNaša krin (drugo dejanje). Po prireditvi bo ples na prostem. Ker bo prireditev v znamenju obrambe na rodnih pravic. vabi društvo k udeležbi vse Slovence. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Predstave na gradu Drevi ob 21. url bo po znižanih cenah zadnja predstava «Pie-sa v Savoyu» z ioto zasedbo. Jutri zvečer pa bo poslovilni večer igralske družine z uprizoritvijo drugega dejanja «Ma-dame iz Teb». aGrofice Marice« in ((Plesa v Savoyu». Tudi za to predstavo bodo veljale znižane cene. Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se začne danes prodaja vstopnic za jutrišnjo predstavo. Zaradi nenadne slabosti z roko ob tovornik Medtem ko je 21-letna Laura Agostini por. Borri s Trga C. Alberto včeraj malo po 17. uri prekoračila Ul. Car-ducci v višini pokritega trga. ji je na eredi ceste nepričakovano postalo slabo in sesedla se je na tla. Pri padcu pa je z roko udarila ob lažji tovornik, s katerim se je tedaj 25-letni Lino Bonazza od Spodnje Magdalene vozil mimo in malo je manjkalo, da ni mlade žene povozil. Ker se je Borrijeva ranila na desni roki, se je zatekla v bolnico, od koder pa so jo s prognozo okrevanja v tednu dni odnlovili. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Najprej je nadlegoval potnike nato pa oklofutal nadzornika Toda možakarje bil pijan, kar je sodišče tudi upoštevalo in qa obsodilo le na 4 mesece zapora, ki jih bo pa moral presedeti Dne 26. preteklega meseca, nekaj minut po 16. uri, je neki možakar, katerega so noge le s težavo držale pokonci, stopil na filobus št. 10. Ce bi miroval, bi mu nihče ničesar ne rekel, vendar je možakar začel nadlegovati ljudi, ki so se začeli glasno pritoževati. Acegatov nadzornik, ki je stal poleg vozila, je spočetka mirno opazoval moža, a ko je prešel vse meje dostojnosti, je dežurni nadzornik v svojstvu javnega funkcionarja pozval pijanca, naj izstopi. Kaj še! Pijancu niti v glavo ni padlo, da bi ga ubogal in to je dokazal s krepkim ne. Slučajno pa je bil v bližini r.eki karabinjer in na tega se je obrnil nadzornik s proshjo, da pijanca spravi iz vozila. Karabinjer je takoj izvršil svojo nalogo. Morda bi se vre tam končalo, da ni pijanec, katerega so identificirali za 54-letnega Luigija Barba iz Ul. Bellosguardo, zaklical za oddaljujočim se nadzornikom »lutka«, kar je moža seveda razjezilo. Karabinjerja je obvestil, da namerava Barba tožiti, zaradi česar ga je naprosil, naj ga aretira.. Ta Vest, katere pa pijanec nikakor rti pričakoval, ga je še bolj razjezila in prvi besedi sta sledili še dva. kot baraba in podobno . in vrhu tega. je nadzorniku, ki je hotel tedaj oditi do bližnjega jelefona, od koder je hotbl poklicati policijo, privolil dve tako krepki zaušnici, da bi ga kmalu vrgel iz ravnotežja. Takoj nato se je iztrgal karabinjerju in začel bežati. Med potjo pa se je verjetno premislil in se vrnil ter krotko sledil možu postave na poveljstvo. In lz zapora,, kjer je do sedaj sčdel. so ga pripeljali na zatožno klop, kjer ga je predsednik opozoril, da je obtožen pijanovti in tudi žaljenja javnega funkcionarja Ferrtic-cia Nazmana. Obtoženi Barbo je ponovil isti izgovor, ki ga je dal že preiskovalnemu sodniku, češ da je bil res pijan, vendar da se ne spominja, d« bi koga udaril ali celo žalil. Ce pa nadzornik trdi to, je skesano dodal obtoženi, je možno, da se je to tudi zgodilo. Čeprav je tožilec zahteval razmeroma hudo kazen, je sodišče izreklo milo obsodbo, zaradi čes-ar bo moral Barbo presedeti 4 mesece zapora zaradi žalitve in I mesec v priporu zaradi pijanosti. Seveda bo moral tudi plačati vse sodne stroške. Preds. Ostoich, tož. Amodeo, zap. Magliacca, obramba odv. Strudhoff. » » * primes vo morali včeraj o ravnavati pred prizivnim sodiščem. Nekaj je obtoženi vseeno dosegel, kajti sodišče mu je spremenilo prvo obtožbo v poskus poltenih dejanj, zaradi česar mu je kazen znižalo od 2 let na 9 mesecev. Potrdilo pa mu je kazen za drugo točko obtožnice, kar pomeni, da bo moral skupno sedeti leto dni. To pa še ni dovolj, kajti Bevilacqua je bil že predčasno obsojen za po dobna dejanja na precejšnjo zaporno kazen, ki se je zaradi pomilostitve znižala za cela tri leta. Prvotno sodišče je obsojencu preklicalo pomilostitev, kar je sedaj tudi prizivno sodišče potrdilo. .Preds. Forziati. tož. Colotti, zap. D'Andri, obramba odv. Antonini. Kos železa na pete Med nakladanjem železa na tovornik je 27-letnemu težaku Giovanniju Valentiju od Sp. Magdalene, ki je delal v tovarni Italcementi, padel precej velik kos kovine na peto in ga tako prisili), da se je z rešilnim avtom Rdečega križa zatekel v bdlhlšnicb-Valentiju so tu ugotovili razne, k sreči le lažje poškdd-be, Zaradi česat en ga zdravniki po nudeni pomoči sklenili odsloviti. Mož Pa ne bo mogel kakih 10 dni delati, ker so mu zdravniki predpisali počitek. S prstom med grelec in steno Ilossettt. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: »Osvojitev vse-mira«. Fenlce. 16.00: »Naga,na«. B. Laa-ge. R. Ba-ldini Nazionale. 16.00: ((Zadnji odipor«, B Cravvford Fllodrammaticb. 16.30: »Ježa ha Zahodu«, R. Francis. Supemdema. Zaprlo zaradi ob-nove. Arcobaleno. 16.30: «Sat8nk. puščica. ki ubija«, J. Pa.yne, Astra Rojan. 16 00: »Teodora«, G M. Canale, G Ma-rshal. Capltol. 16.30: «Sijajnl pustolo- vec«. G. CooTMT. Cristalk). 16.00: Primuta Rossa z JUga J. Pa.vrte. Grattacielo. 16.30: «Pet dezerter-lev«, Mc Carthv. Alabarda. 16.00: «Vellka grož- nja«. L Ha.vvvtrd. Afiston. 16.00: ((Divji Ples«. Cooper. Armonta, 15.00; «Titanic», C. Webb. Aurora. 16.30: ((Tunika«, R. Bur- . mf), ((Odgovori mi« - P°)e . iti Laine; 7.30 Za naše žen«. in 12.50 Glasba po f itf . H-.45 Ppfej Glasba po željah: Skl zbor JLA iz Bt-ogr30 ' jji ki IM* W Glasbeni mozaik; 1 afx,uvi,ti - L, ji' rodne pesmi; 19.15 Lris*r-l Dve rapeodili op. 79; 19.15 a majhnimi^ V ritmu z _________... zabavne glasbe; 20.40 Siti*1** skladbe Jugoslovanskih ljev. n 1.0 v 1*: 1* • J ^ 327.1 m. 202,1 m. 2]2d —~ b.uu* Poročila ob 5,00, b-jj* 12.30. 15.00. 17.00 Irt 22.W 12.00 Koralne predigre. $ Johanna Sebastiana Bach*4.30'' F * ton Garibaldi. 16.30: ((Neutolažljivi konjenik«. C Wtlde. Ideale. 16.30: »Kako bi se poro-čila z rnijijonarjein«. M. Monroe. Impero. 16.30; «Veliki bič«, G. Johrts. Ilalia. 16.30: «Podjethi gospod Dick«, M. Loy. S. Marco. 16.00: «Nemirna mladost«, F. Soler. Mladini izdod 18 let prepovedano. Kino ob morju. 16.30: «Cudež v Milanu«. V. De Sira. Moderno, 16.30: «Dogaja se v Berlinu«, J. Mavson Savbna. 16.00: »Dvoboj v džungli«. J. Crain. Viale. 16.00: ((Razbojnik brez krivde«. J. Ba-rrvmore. Vittorio Veneto, zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 16.00: «Carodet Houdi-ni«. T. Curtls. Belvedere. 16.00: «Zgodba o Glen-nu Millerju«, J. Allison. Marconi. 16,30: ((Raziskovalci neskončnosti«, M. H,yer. Massimo, 16.00: «Tarzan v prepovedani džungli«. G. Scott. Novo dne. 16.00: «Cudovit vrt«, Gianni in Pinotto. Odeon. 16.00: «Stiri v medicini«. Venezia. 16.00: «Ivan», N. Gray. Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino »a Opčinah. 20.00: »Pol- žaste stopnice«. G. Brent. • POLETNI KINO Arena del flori. 20.00: «Sanje Bohtme«. K. Grayrx>n, Ariston. 20.30: ((Divji ples«, G. Cooper. Garibaldi. 20.15: »Neutolažljivi konjenik«, C. Wilde Paradno. 19.45: »Oddaljeni bobni«. G. Cooper. Parco delle rose. 20.00: «Za staro zastavo«. R. Scott. Ponziana. 20.00: #Morskl ropar Kidd«, C. LaUghton. Rojan. 19.45: »Neznani zaročen- ci« V. Johnson. Secolo. 20 30: «Pošast črne lagune«, R. Carlson. PETEK, 11. avgusta 1955 'lltSI' Poe. 1.4.1 A A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Iz ftehniabgu »vet« iHalO1 »tA -vsakogar nekaj; 12.45 Kuttbrnl obč zornik; 12.55 Jugoslovanski mo-jr-flVi; n.<0 GlasbtT po -Željah; K?.00 Plesna čajanka; 18.00 SaintSaens; Koncert St. 3 za violino in orkester; 18.26 Beethoven: Scherzo Iz kvarteta v F-duru; 18.30 Z začarane police; 18.40 Priljubljene lahke ineiodije; 19.15 Poletni športi; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Veseli ritmi; 20.30 Brahms:- Akademska uvertura; 20.40 Koncert violinista Ali Der-meija; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Kramer in Zuccheri; 21.30 Vokalni kvintet; 21.50 Gabor Radič In njegov ciganski orkester; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Rossini-Respighi: Fantastični bazar; 22.41 Veččrni plee: 23.30 Polnočna glasba. T K M I I. 12.00 Komorna glasba: 12.13 Orkester C. Savine; 17.45 Koncert tenorista A. Bianchinija; 20.00 Napolitanski orkesičr D. v. G. Anepeta: 21.15 Simfonični koncert; 22.30 Orkester G. Cer-gollja. k p i<: it Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13,30. 14 30. 10.30 in 23.30. Iirvatska poročila: vsak dan ob 20.20 Italijanska poročila: 6.15, 12.30 19.00 iu 23.00,-6.40 Jutranja glasba: 7.00 Koledar - vremenska napoved a napoved časa; 7,05 Glasba za ao-bro Jutro; 7.25 Slgmau-Winkler ucerai do ms ROJSTVA. SMRTI 4N POROKU Tisoč zabavnih zvokov; .. športu in športnikih: 1 v0|j' rodne pesmi poje ženski f kvintet: 15.15 Želeli ste. |g slušajte!; 16,00 Utrinki rature; 16.20 Iz sodobne » -nične glasbe; 17.15 ZaMK«i plenila glasba; 18.10 Z8at*.1 » be velikih mojstrov: *'IVnistl1 bavna glasba; 20.00 S0Pr* (IF Janine Mlchean l-n .t*8or#%( " rln D čl Monaro noifta .... -j slavnih oper; 20.40 i charda Rodgersa; 21.30 ‘P;.jj, ni orkester radia Ljubija«*' Nočni komorni koncert. fhekvikija . 17.30 Film »Lahko naf y zen«; 21.00 TV dnevnik. » li—i. ..r7lni*in " T. Stearns Eliot: »Zločin tedrali«, televizijska isra' Darovi iti prisfi^ Namesto cvetia na 8r<^»t - -•I*1'J Ksenije Mihelič por. rujtta Milena in Anton Čič 3.000 lir za DijaškO Izvršni odbor Sloven«W|f , J*-1 svetne zveze z Trstu bo l*SY stanek danes 19. t. m. op.1 na sedežu v Ul. Roma < Prosvetno društvo Bark0*J . . rta -m bi vse pevce In pevke na 11 Sestanek, ki bo danes l^y - • M Stanku o bližnjih dveh n-r,f ob 21. uri v društvenih Ker se bo sklepalo i Stanku o bližnjih dve Je nujno potrebno, da in da se medsebojno Mali oglasi ,ii ISCEM dvo- ali trisobno f vanje po možnosti z vrt01 ’ lefohlra-tl na št. 31-857 T H S \ Ul. sv Fran. čiska 20/111 tel. J?-33k sprejema tu serate. mat« ' y oglase, osmrtnic« u> H (. od 8. do 12.30 ln od 15' 18. Ure. IS*1 \i ZOBOZDHAVN. . AMHULATOHd.- Dr. A. Sane " zobozdravnik- Ustne in zobne b«1* zobne proteze- )J, Sprejema od 10. in od 15. do 19-Ulica Torrebianca 'J) (vogal z Ul. uardu tel. 37-118 ADRIA EXFBl? TRST - Ulica cicer -on* tel. 29-243 -o~ P O C I T N 1 L BgjH-OB MORJU, V HR|P OB JEZKR1” RADE Predstavništv" za zdravili5^1,r|^ ENSKA SlAj.) Vrt DOBRNA lCejfcf penzion po 1700 lir Apiš"1 ni so všteti zdrk .pl in zdrav*1 pregledi ureditve) 11. maja letos je kazensko eodišče izreklo proti 41-letne-mu Amletu Bevilacqui iz Ro- jana izredno hudo obsodbo, po tateri bi moral mož presedeti v zaporu 2 leti in 3 mesece Moža je namreč policija obtožila poltenih dejanj z nekim Il-letnim otrokom in spolzkih dejanj med kino predstavo. Pr vo sodišče ga je spoznalo zn krivega in po razpravi za zaprtimi vrati ga je tudi obsodilo. Možakar se je sedaj pritožil proti hudi in po njegovem krivični obsodbi in njegov Zaradi globoke rane na kazalcu desne roke so morali včeraj, 15 minut po 16. uri, pridržati na II. kirurškem oddelku splošne bolnice 45-let-ngga mehanika Ludvika Peterlina iz Ul. iS. Davis. Peterlin, ki se je zatekel v bolnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je obrazložil, da mu je poškodbo povzročil težak železni grelec centralne kurjave. Grelec bi moral namreč vzidati v steno neke sobe v etavbi, ki jo neko gradbeno podjetje gradi v Ul. Ghirlan-daio. Ker pa so oporniki, na katerih je slonel grelec, popustili, se je ta nagnil in mu stisnil prst ob steno. Na njegov krik so prihiteli njegovi delovni tovariši, ki’ so o nezgodi obvestili osebje Rdečega križa. VREME VČERAJ Naivišia temperatura 27,5, najnižja 20.7. ob 17. uri 26,6 stopinj, zračni tjak 1017,5 stanoviten, veter 14 km na uro z vzhoda-se-verovzhoda, vlaga 44 odst., nebo 4 desetine pooblačCno, morje rahlo razgibano, temperatur« morja 22,6. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul, Roma 15; Croce Verde, Ul Settelorvtane 39; Gmei. ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Oroldgto 6; Signori, Trg Ospe-dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC A11’Alabarda, Ul. Istria 7, Bla-soletto. Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Berni-ni 4. Godina Enea. Ul. Gin-nasti-ca 6, Mu-llo, Ul. Buonar-roti 11. Mizzan, Trg Venezia 2 Zanetti, Ul. Commerclale-. Testa doro. Ul. Mazzini 43. Dne 18. avgusta se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je 6110 14, umrlp Pa je 8 oseb. POROČILI 30 SE: mehanik Ivan Bizjak in prodajalka Roza Kosmač, mectni stražnik Alberto Uraida in gos-ccdlnja Olga Gher-bassl, narednik am. voj.ke Jcse Zuniga In gospodinja Giulia-ia Mosiano. odvetnik Luigi Castel-lana in gospodinja Uona Topim, uradnik Giorgio Soncinl in gospodinja Germana Smalla, ke-milk Vittorio Pači in šivilja ulo-vanna Cimarostl, Šofer K emisij Knez in gospodinja Sabina Danieli, de-lavfc Carlo Schillani in gospodinja Maria Crlsafulli, mr-htmik Alvise Biasuitl in gospo-dlhja Liana Pironio, mehanik Antonio Romeo In uradnica Ama-lia Russi, prodajalec Sergio Cor-dini lil gospodinja Nevla Fer-foglla. šofer Ignac Križman in gospodinja Lucijana Pregare, pomorščak Silvio Viscovich in gospodinja Emma Tomicich. pomorščak Gldrgio Fragiacomo lil gospodinja Ester Fonda. UMRLI SO: 88-1 etni Ivan Vrše, 82-1 etni Dom-enico Fracassa. 70-letna Ersllia Gravenigo, 67-let- na Eleonora Calegar vd. Mon-a-co, 67-letni Francesco Pizziga, 86-!etna Marija Cuk vd, Perocčl, 43-le-tni Virgilio Milani. 43-letna Elda Kosovel por, Milani Preskrba trgovskif1- i< vadnih, turistič«"' v tranzitnih vizuit'*' JUGOSLAVIJA * ullfv Prodaja voznih "L11 za Avtobusne Pr TRSTA v v«1; VRBA (Velden). d/oA SKO JEZERO^,# r l t) ther See) - CB-b GRADEC (Gražh ,i hodi v četrtkih botah ob 7.45 TOLMEZZO • ‘j >li /-»U ♦rtrkl**' I COMO ——, ,h - hodi ob torkih-kih, sobotah tn i| Ijah ob 21 d n«;!1 VIDEM (Udine) • goA odhodi ob 6.3D- • ( BELLUNO • ' duhovniku, pevskemu zboru »Igo-Gruden«, r0yl'‘ . it1 nu in občinskim svetovalcem, delodajalcu, cem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvov^ spremili našega preljubega Edija na njegpV zgodnji zadnji poti. Žalujoča družina P*f Nabrežina, 19. avg. 1955 to* « $ primorski dnevnik 19. avgušt* 19S5 lf„J 1 1 1 •! • 1.1 OB OSMI OBLETNICI INDIJSKE NEODVISNOSTI mednarodna zveza svobodnih sindikatov,^----------------;— : i i T j.. Indije na pozicijah nerazumevanja in nazadnjaštva Cilii ll m naloge: opora blokovski politiki, stroga delitev sindikalnega gibanja v dva tabora in ostra protikomunistična propaganda tonu In a rt a »» n'J.J.razeeP ie bil nuj ** se i® svetov- munističričm stališču, ki ga '»Pila t 3 f*deracij )a raz- PoUtfvtf^103 hegemonistične M, w D ol">v in hladne voj-»* razv„SU Sloboko vplivali lavsltf. ^ mednarodnega de-cepu it.8ibania- P° tem raz-k*Ini or n*stali dve sihdi-S*n^kaln*an'Zac'J'5 Svetovna 'n Medna* federacija (SSK) "‘k sina u° zveza svobod-Rszee at°V (MZSS)-dl ie utioill bU tako Klohok, ,V°j medi. Vplival na laz-svetnv rodnib sindikatov. rjcije s ne sindikalne fede-®indikati .lzstoP'l>: angleški Citacije Vnldustr‘lske orSa-‘Jikitj in - holandski sin-{»'nih 0roSe drugih 14 sindikat,, ki «anizacij. Vsi sindi-sinj:, ’z.sfpP*U iz Sve-federacije, ta 0,n Smdikalne v ,‘noVali 9 ,vobodl uMe(lnai0(lno z^e- Vllft •, flnih S i H H i Ir u ♦ rvir decembra 1949 Vilo 89|''tacih,nV t sindikalne or-vi've na j ° njene ustano-ki ? ..č?lrte8a kongresu i„ t. mai» na >. j 0 v stalnem po-^ --e M Sati:' sindikatov. Ste- l8l>ih v T. f°nov članov, iaacijgh sindikalnih orje lz 33 držav. Le- na vH ?rasl° 109 n P°l, vpisartih «rj,v ®aniz6cijah iz 75 O4 i* M?.vctan°vitv no MW7°vttve do danes v" ^tila «l,ISpe*0, da je stalni 4j le °J0 dejavnost, ta-tn V( sv« Zajela skoro vse r« • °Waiv' V njenem okvi-^*!°nalne )0 danes sledeče v Us,ahovia^''n* Vahod je bi-SirJena maja ,95, v 8m »čila z*lska regionalna (i/hSltj ' v Ameriki medni'• gl°nalna organiza-2*8i klS:. v Reteri so včla- nvganizacije: za ■V'ril* A mer,t,! JuŽne in Se‘ Mii IiAi-W4hnt.il"' * u,e« i®) , a evropsk Meje dar?anizaciia MŽSS' Poleg tega je ki fl0y Msnov*165 nad 33 milljo- . -£Sg !lflvani, neP°sredno nadzira OlCrlnonnrlniVi i*trA- , '“*ro°Hrgani kndiltatovne zveze svobodnih ii0”" je zavzela ameriška federacija dela. teh načekh MZSS razvija svoje politične in sindikalne dejavnosti, ir teh načel pa je razvidno, da stoji MZSS na stališču stroge razdelitve sveta, na stališču u-metne razdelitve mednarodnega sindikalnega gibanja in na stališču borbe proti »totalitarizmu«, kar naj bi bil predvsem komunizem. Takoj po n.icni ustanovitvi je MZSS začela aktivno delovati, da bi mednarodno sindikalno gibanje čintprej razdvojila in ni do danes napravila niti enega koraka, ki bi omogočil združi,tev sindikalnih organizacij' ali vsaj enotno sindikalno borbo v mednarodnem merilu. Od ustanovitve te organizacije je že minilo več let. V tem razdobju je v mednarodni politiki prišlo do globokih sprememb. Politika hladite vojne, razdelitve sve- •ta na blpk^ in- ideološke ne-strpnigiti se je umaknila novemu ozracj ti, ozračju miru ut ^odAltu^PJ3 med narodi-Pfclitfka aktivnega in mirnega sožitja je že pokazala svoje prve uspehe. Zato bi bilo razumljivo, da bi morala ta načela v mednatodnih odnosih začeti vplivati tudi na delovanje mednarodnih sindikalnih brganizacij. Zal pa voditelji mednarodnih organizacij ne kažejb, da bi čutili nujnost take spremembe. V tem pogledu so najznačilnejši referati in resolucije s IV. kongresa MZ8S, ki je bil letos maja na Dunaju. Čeprav se je na tem kongresu že slišal glas naprednih sindikalnih predstavnikov, kot je bil govor indijskega ptedstavnika, ne moremo še trditi, da je ta glas naletel na razumevanje v vodilnih krogih te organizacije. Deklaracija, ki jo je dunajski kongres sprejel, nazorno kaže nazadnjaški in statičen značgj te sindikalne organizacije. V deklaraciji ni nič novega, precej pa je starega-«V zadnjih petih letih — pravi deklaracija — se je pokazala vsa življenska moč našega svobodnega gibanja. Totalitarna svetovna organizacija nima nobene podlage v delavskem svetu. Mi smo se obvezali, da bomo razširili dejavnost svobodnega sindikalnega gibanja povsod po svetu, tudi v državah, kjer totalitarizem pritiska na delavske organizacije. Mi pa nc delamo nobene razlike med komunizmom in fašizmom«. Kakšno perspektivo odpira ta deklaracija nadaljnjemu razvoju mednarodnega sindikalnega gibanja? MZSS se še vedno zavzema za razdelitev mednarodnega sindikalnega gibanja v dva tabora »svobodnih« in »totalitarnih« sindikatov, čeprav je praksa v mnogih državah že pokazala škodljivost te politike. Po mišljenju vodstva MZSS ni možen noben sporazum med obema največjima mednarodnima sindikalnima organizacijama. In ne samo to! Deklaracija pravi med drugim tudi naslednje: «Naj bodo žrtve še tako velike mi bomo vedno širili demokratske ideje«. Te besede jasno dokazujejo, da nima MZSS nobenega zaupanja v težnje narodov, da se čimprej uvede politika sodelovanja tudi v mednarodnem sindikalnem gibanju. Ameriški predstavnik je celo kritiziral novo politiko aktivnega sožitja v svetu s tem, da je izjavil, da ni mogoč noben sporazum med «svobodnim sindikalnim svetom« in »svetom totalitarnih držav«. Tako stališče jasno dokazuje, da je na političnem področju MZSS ostala vezana na koncepcije, ki jih je sprejela leta 1949, ko je bila ustanovljena. Na tem področju ni napravila niti koraka naprej. Tudi stališča do drugih mednarodnih vprašanj (od kolonialnega pa do vprašanja pomoči nerazvitim državam), ki jih je zavzela MZSS na dunajskem kongresu, kažejo isto sliko nerazumevanja in nazadnjaštva. Cilji te mednarodne organizacije so ostali vedno isti; zaščita blokovskih koncepcij, stroga razdelitev sindikalnega gibanja v dva tabora, ostra protikomunistična propaganda in nepriznavanje sihdikatov, ki 'niso včlanjeni v MZSS. Nagel razvoj sodobne na poti socialistične družbene graditve Nesmiselna brutalnost, s katero so portugalske oborožene sile v Goi (portugalska kolonialna posest v Indiji) obračunale z mirnimi indijskimi demonstranti, ubijajoč neoborožene in nezaščitene ljudi, osvetljuje dovolj jasno kontrast med miroljubno politiko neodvisne Indije in politiko Portugalske, ki skuša na tak divjaški način obdržati v svojih rokah del indijskega o-zemlja. Kljub ogorčenju, k'-ga ravnanje portugalskih oblasti v Goi vzbuja v indijskem narodu, je predsednik indijske vlade Nehru pretekli ponedeljek ponovno izjavil, da bo Indija ostala zvesta svoji politiki reševanja vprašanja Goe brez oborožene intervencije. Poudaril je hkrati, da je proces osvoboditve Goe že na začetku ih da se ne bo za- ir-- , : ■ > -■ ■■■■ - g ■ . ■ gga——ir--, i | t . a. .ii: 1 u g—— i .ir;— ČEZ 300 LET BO PARIZ VELIKO Temiperuluru in be ce$CC n Zemlji nai lel tlcsesi n\ VI šča išeli Zaradi topljenja lodu ob tečajih bodo oceani narasli za 30 m in poplaviti velike predele plodnih dežel, v kolikor ne bodo znanstveniki izvedli že pripravljenega načrta namakanja saharskih puščav Letošnje vremenske razmere pri nae bi tega sicer ne potrjevale, ker je prav sedaj, ko bi morala biti vročina najhujša, ob večerih že prijetno hladno in je pred kratkim ponovno v Alpah na višinah več kot 2000 metrov zapadel celo sneg, toda znanstveniki zatrjujejo, da se temperatura na Zemlji veča, in da se bo ta ciklus segrevanja končal čez kakih tri sto let. ,Ns 'v»ih ^ mednarodnih stro-njfo,, ®anizacij. v okviru Miti. • 'din.*.. ie bil ustanovljen V1 ,ls Onv* °dbor, ki slu-*ltio azaV0 med to sindi- k''>l'<1Vtlirganizacijp in vsemi organizacijami, ki v '»Hi . avljajo v medna- »ti ''"Mkalnem gibanju. Dna-.,.: ®°datki o teh stro- t| DOVbj --- kak0 važna j Ma, roed niimi i JSfar"ci“ > .£,»<" a*C|i ij a!toPanih 24 organi-la, ^»ra Mr^av. Mednarodni Ne* o8radbenlh de- it Jz**nov • skor<> 2 milijo-.(lr*avU»,55 or8anizacij Rini! a rua ^eduarodna fe- v?* crršt^2 mi' fav organi lan°v, vpisanih iz 22 dr' lt«,,l**cij • strokovnih C i? »kupil skupno *8 in *anov T nac* 26 milijo-razvid 4a"stvo čim več Organizacijah nam e med njimi in zveza ko-»vcev šteje sko-ov članov in je Je j’ sv0j^,Ss skuša vklju-Vilo \-.Unstvo )* tu, **crtan. J °rganizacij. £l»črtanrila MZSS. je spriul® v Proglasu, ki 9Lna ostanovnem V Londonu osnov°nqiaiu ie formuli- C:'Kruh na®®lo, ki se vi terni be«.SJ°boc,a in mir«. p°Vs®in am' ,si Pa *kr’' ■'d, w a! p“ “rv* 1 n b bese/Ugačna P0l>ti- fc«ih nar°i*kruh>’ lzra' VštnihPlariir»no. 0 0 «Priv*t- hi --Bn'u v Ciljll ppi-ra„. namesto jav- Ja v korist *e f*' Pod h tieB,SzUitie ®sedo »svoboda« '■5,'Si. v »ti* k, aritev svetov-za »osvoboditev in faši- i'0« ko ih 'n ltnifu*ega 'n Rakršnega s« - 'Po n , otalitarirma«. r°gUs ... besedo «mir» m nV°hodnih2ema za <, n‘n demokrat- -v* v protiko- 'V* f ^ Letošnja letev se je sicer nekoliko zakasnila, vendar Je že daleč za nami. Na vrsti Je že mlačev, kar dokazujeta naši dve sliki: Zgoraj vo žitnih snopov v Gropadi, spodaj pa mlačev v Padričah Znanstveniki so prišli do tega zaključka že pred nekaj desetletji, ko so ugotovili, da ee v visokih Alpah ledeniki manjšajo in krajšajo. Zadnje polarne ekspedicije so ugotovile, da se na tečajih dogajajo nenavadne spremembe. Francoski znanstveniki so v zadnjem času posvetili veliko pozornost proučevanju temperatur in klimatskih razmer v Evropi za razdobje zadnjih 200Q let. Podatke so dobil; iz raznih kronik, knjig, potopisov in tudi izročil. Po pisanju metereologa Jeanna Laboriea v časopisu «Znanost in življenje« so posebno dragoceni podatki, ki jih je o tem zapustil znani švedski metereolog Otto Petersen, ki je živel V preteklem stoletju. Te podatke eo začeli ceniti šele zadnje čase. Petersen je opazil, da s-e na Zemlji obdobja velikega mraza in umerjenih temperatur neprestano ponavljajo. Polarne «kgpe» ledu se v določenem ritmu manjšajo in večajo in zaradi tega se v določenih predelih Evrope razne ribe, suhozemna favna in flora menjujejo. Pokrajina Bohustan je bila na pi. od 12. do 15. stoletja največje središče za lov na slanike. Pozneje so te slaniki umaknili v Baltiško in Severno morje in znana švedska ribiška središča so zato propadla. Petersen je vse svoje življenje s svojimi aparati, ki jih je postavil v Gunafjordu, iskal vzroke tem pojavom. Ko je proučeval stare dokumente, j» odkril, da amplitude velikih atlantskih plim in osek niso stalne in da se menjajo v stalnem in pravilnem ritmu ki tršja okoli 15 stoletij. Na temelju astronomskih proučevanj je ugotovil, da maksi nialna obdobja amplitud v določenih ustreznih položajih Zemlje, Sonca in Lune znaša jo celo 1800 let. Do novih podatkov jč Petersen prišel tudi na podlagi kronik iz erednjega veka. Tedaj so bile v Evropi plime izredno visoke in zime nenavadno mrzle. Petersen je v proučevanju starih skandinavskih #sag» šel še dlje. Iz teh «sag» je zvedel, da so Vikingi, ki so pred 1000 do 1500 leti v dobi nizkih plim križarili po morjih med Norveško, Irsko in Islandijo, globoko prodrli na ameriški polotok Labrador. Ko »sage« govore o epopejah vi' kinških pomorščakov, omenjajo, da so Vikingi pogosto ob- iskali Groenlandijo, ki je bila tedaj krasna, zelena pokrajina, po čemer noi-i tudi ime »zelena dežela«. Ta doba blagega podnebja in precejšnje vročine v severnih predelih Evrope je bila približno 7 stoletij pred ostrimi zimami, ki smo jih imeli v Evropi v srednjem veku. Od konca srednjega veka je minilo skoraj 5 stoletij in sedaj se čuti — tako vsaj zatrjujejo metereologi — ponoven porast temperature. Velikanski ledenik Muir na A-1 jaški se je v 12 letih skrčil za 10 km. Norveški ledeniki pa so se, no mnenju Hansa Almana, ohranili samo zaradi tega, ker so zelo ijebeli. Led se torej v vsem svetu tbpi n ledeni pas, ki pozitni obdaja Ielandijo, traja 2 meseca manj kot pred sto leti, tako da je pristanišče Revkja-vik več mesecev brez ledu. Koliko časa bo trajalo to segrevanje Zemlje in kdaj bo dc,;«glo svoj vrhunec? Zadnji astronomski proračuni, po mnenju Jeana Laboriea, potrjujejo teorije Otta Petersepa. Vrhunec segrevanja Zemlje bo med 2200 in 2900. V vsem tem času se bo led stalno tajal in svetovnih morjih bo voda stalno naraščala. To naraščanje vode ne bo imelo nikakih posledic tam, kjer so obale s-trme, kot na primer v Maroku. Povsem drugače bo v deželah, ki imajo nizke obale in kjer je tudi vse ozemlje lavnmsko. Ce bi se na primer Atlantski ocean dvighil za 10 metrov, bi poplavil del Francije, Holandske, Belgije, in tudi Severne Nemčije. Ce bi se dvignilo Sredozemsko morje za 10 metrov, bi poplavilo, del Riviere, skoraj vse dc Avignona. Ce bi Se pa odtajal ves led na tečajih, v kar pa znanstveniki ne verujejo, bi se raven morij dvignila za 30 m- V tem primeru bi postal Pariz morsko pristanišče. Zanimivi so tudi načrti, ki so jih strokovnjaki izdelali, da bi preprečili poplavljenje nizkih in plodnih obmorskih področij in velikih pristaniških- mest, To bi lahko preprečili samo z velikanskim namakanjeth obeežnih saharskih puščav, ki bi lahko sprejele ves višek vode, ki bi ga dal razstopljeni led. Glede na nagel razvoj .tehnike joniziranja slane morske vode, da bi iz n)e dobili sladko vodo, ki bi bila primerna za namakanje, bi bili ti načrti celo izvedljivi. Vsak dan bi lahko odvajali v Saharo na milijarde litrov sladke vode, ki bi to puščavo spremenila v krasna polja. Poleg ne varnosti, ki preti svetu pred morebitnimi poplavami, ki bi j iti povzročilo topljenje ledu bi ta pojav torej lahko tudi koristil: Na Islandiji na primer So že začeli gbjiti oves kar se ni nikoli dogajalo odkar se človek tega zaveda Tudi v skandinavskih deželah flora mnogo bolje uspeva kot nekoč. Cez 200 let bi potemtakem tudi v severnih skan dinavrkih predelih in na Groenlandiji imeli žitna polja. ki bodo lahko hranila prenaseljeno Evropo. u-tavil, dokler ne bo cilj dosežen. Nasilje in brutalnost, kakor so ohe, ki se dogajajb v Goi tega procesa ne morejo zavreti, ampak ga morajo le pospešiti. Ti krvavi dogodki so se odvijali vprav na osmo obletnico indijske neodvisnosti. Ta obletnica nam nudi priliko, da se ozremo na pot, ki jo je d a , sedaj prehodila sodobng Indija, kar nam mote služiti tudi za poučno primerjavo med všeskozi miroljubno politiko indijske dežele in njene vlade in zastarele metode kolonialne dežele, ki se ne plaši niti človeških žrtev, da bi obdržala v svoji podesti ozemlja, ki ji ne pripadajo. Pot sodobne Indije, ki stopa v devetd leto neodvisnega življenja, označuje eno najzanimivejših poglavji naše dobe. Se ko je svet imel nejas- procesont gospodarskega, političnega. socialnega in kultur-firga razvoja. V teku osmih let, ki so minila od takrat, ko je bila proglašena njena neodvisnost, se je Indija odločno posvetila domačim vprašanjem, ki so v začetku predstavljala kaos iz prejšnjega kolonialnega razdobja, Pozna-ajoč življenjsko silo ljudskih mnbžlc sta stranka kongresa predsednik vlade Nehru pristopila k uresničenju velikanskega podviga, da bi 360 milijonskemu prebivalstvu o-mogočila izhod iz gladu, nepismenosti in zaostalosti, da bi svojo življenjsko silo vložila v napore za napredek dežele in blagostanje celotnega prebivalstva. Stranka kongresa in Nehru sta dala iniciativo za prvo indijsko ustavo, za uzakonitev dežela pojavila s svojimi trez nimi in miroljubnimi idejHmi kot dragocen po-rednik pri •anjevanju nevarnih groženj v mednarodnih odnosih tako na Daljnem vzhodu, v Južnovzhodni Aziji, na Pacifiku in v Indijskem oceanu. Odločena v svojih težnjah, da brani svojo nacionalno neodvisnost, se je Indija izjavila za neodvisnost od vojaških blokov, ki so privedli ppvoj-ni svet na rob prepada, svetovala je pomiritev, odnošaje dobrega sosedstva, mirno reševanje spornih točk med nasprotnimi strankami in mirno sožitje, med narodi, ne glede na politične koncepcije in družbene ureditve. S ta kim spojim stališčem je Ihdi-ja nudila dragocen prispevek k politiki miru in sožitja, k je že uveljavljala zlasti \ Evropi, pozneje pa v medna rodnem merilu, in dosegla pozitivne rezultate: popUščahje mednarodne napetosti in do sego prvih ukreRoV velesil glede sporazumnega reševanja Še odprtih spornih vprašanj v duhu zaupanja in sodeloVa nja. Pojav Indije v svetovni po litični areni kot nove miroljubne sile je neposredno povezan z njenim notranjim Na dobrodelni prireditvi, ki so jo 15. t. m. priredili v Mon-tecarlu in katere čisti dobiček je bil namenjen pomoči otrokom, ki Jih je zadela otroška paraliza, Je med drugimi film skimi zvezdniki in zvezdnicami sodelovala tudi Gina Lollobrigida. ki je nastopila kot pevka. Pela je francoščini, angleščini in neapeljskem narečju političnih pravic državljanov, za ukinitev kant in vzpostavljanje enakopravnosti. Začel! so z agrarno reformo, ki j« dala kmetom zemljo. Milijonske množice indijskih kmetov so našle v državi svojega zaščitnika, država pa je dobila pri kmetih oporo za razvoj vasi v smeri vsestranske emancipacije, izboljšanja metod dela, proizvodnje in iiv-jenjske ravni. Petletni načrt gospodarskega razvoja Indije, ki se zaključuje prihodnje poletje, j* dosegel ogromne rezultate, kar omogoča, da se bo s prihodnjim petletnim načrtom pristopilo k industrializaciji dežele. Glavna naloga prvega načrta je bila v tem, da se poveča poljedelska proizvodnja, da bi tako dežela ne bila več primorana uvažati hrano. Začeli so graditi velike hi-droeentrale (z zmogljivostjo 450.00(1 kWh), vrsto indust-ij--kih objektov, jeklarn, tovarn umetnega gnojila, poljedelskih strojev, cementa, tekstila, razširili so prometno mrežo in povečali prometna sredstva, pričeli z gradnjo lastne trgovske mornarice. Z uspehom se vodi borba proti nepismenosti; zgradili ‘-o mnogo Šol in tako odprli vrata mladim rodovom, da se izpopolnjujejo in dfsposabljajo za bodoče delo v proizvodnji in v družbi. Investicije v prvem petletnem načrtu znašajo 25 milijard rupij (okrog milijardo dolarjev), medtem ko se je nacionalni dohodek povišal za II odstotkov. Druga petletka predvideva , nadaljnji razvoj na vseh toriščih gospodarskega in socialnega življenja. Predvidevajo se investicije za 43 milijard rupij v državnem sektorju in okrog 22 milijard tupij v privatnem sektorju. Nacionalni dohodek se bo dvignil za 25 odstotkov. Načrt predvideva tudi krepitev državnega sektorja, industrializacijo in splošno zgradnjo v pospešenem tempu. KAJ JE POKAZALA ANKETA 0 «ŽEUAH FRANCOSKIH DELAVCEV) ? Okoli70odsf.francoskih delavcev ima plače, ki ne ustrezajo potrebam Na zahtevo generalnega komisariata za načrtovanje je francoski zavod za proučevanje javnega mnenja izvedel anketo o tendencah, ki se kažejo v potrošnji francoskega' delovnega ljudstva. Ob tej priložnosti je 3000 delavskih in uradniških družin odgovorilo na vprašanja, kako bi porabilo denar, v kolikor bi jim plače in mezde povečali za 20 odstotkov. Rezultati ankete, ki so bili objavljeni pred dnevi, nudijo orientacijsko točno sliko o življenjski lavni večine francoskih delavskih in nameščenskih družin, ker predstavljajo anketirane družine okoli 5 milijonov družin, ki žive v podobnih življenjskih pogojih. Anketa je vzela najprej v poštev dohodke teh družin. Pokazalo se je, da ima 7 odst. družin manj kot 20.00« fran kov, 57 odst. družin od 20 do 50.000 frankov, 38 odst. družin pa od 50 do 90.ot)0 fran-koV na mesec, kar potneni, da je 'pltlini družihski proračun 42..000 frankov na mesec. To so po veliki večini družine z otroki. Ti podatki se nanašajo na družine strokovnih delavcev (47 odst ), u-sldžbencev (28 odst.) in nekvalificiranih delavcev (12 odst.). V »7 procentih anketi-•ranih primerov je zaposlena tudi žena. Na temelju teh podatkov Je jasno, da so dohodki posa- meznega člana družine v nekaj primerih zelo majhni. Pii 16 Odst. pride komaj do 12 tisoč frankov na pošameznega člana, pri 20 odst. pride od 12 do 15.000 frankov, pri 19 odst. od IR do 20.000 frankov, pri 17 odst. pa pride veg kot 30.000 frankov na vsakega člana družine. Iz vsega tega sledi, da je med anketiranimi precejšnja razlika v dohodkih: medtem ko ima veliko število franedskih delavcev dohodke, ki ne dose-zajo življenjskega minimuma, ki se trenutno računa v Franciji na okoli 25.000 fr. ima določen del delavcev in nameščencev (17 odet.) dohad-ke, ki presegajo minimum. Gornji podatki dokazujejo precej nizko življenjsko raven francoskih delavcev. Več kot 8o odst. francoskih delavcev in nameščencev, odnosno družin je brez kopalnic in brez raznih električnih gospodinjskih naprav,, komaj 10 odst, delavcev ima svoja motorna vozila, dočim mora večina na delo s kolesi ali z javnimi prevoznimi sredstvi ali pa tudi peš (31 odst.). Nadalje. 16 odst. družin sploh nima svojega stanovanja in živi v hotelih odnosno zasebnih nameščenih sobah, kar posebno obremenjuje družinski proračun. Poleg tega se v Franciji uporabi 45 odst. dru žinrkih dohodkov za hrano, medtem ko se v Angliji po C V), VI; 3. * da® 23. novem- “uvem- *irlu pn„.Pr,.Va Pojasnila fr s« &lnemu komf-8|i'dai'asko ozemlje te- j »v-o-i p....,; ie na „ °ra.ne' Sklice-k;, v°jiitir.. Pre)^njo Zavez- vt>raj a 1«48 uP('avo, ki se l,0VehTe' ohl Zavz®la za to V‘U sk»ga Bila01.!8 r-eraditev Hi, a*rt, 8 :dab«a, pripra-Naa' '»hivez ga nato ni iz- A '• <”■ z» Sl e d aii. j Avditorij. V^v ‘ J a 3e Prosila 6n, e,r«nifb0Ve dv°rane v Dri 0<5^ah pn zahtevala % < ?n°f (ibneKa fctatu* i. bU, Predložena vojnih sezonah in o stalnih težavah zaradi pomanjkanja dvorane. Znova je uprava zahtevala stalno dvorano in prispevek iz javnjh sredstev. Iste zahteve je uprava SNG krajše ponovila dva meseca kasneje. Do zdaj še ni odgovora. Uprava SNG bo morala vztrajati na tem, da se določbe Spomenjce o sporazumu in Pdsebhega statuta začno dejansko izvajati v smislu vladnih zatrditev o njihovi veljavnosti. Važni sta obnovljeni dvorani v Skednju in Sv. Križu. NAMESTO GLEDALIŠKEGA LISTA ZBORNIK DESETE SEZONE Gledališki list, ki je spremljal v prvih sezonah po več prfefnier ali vsako premiero posebej, še je v zadnjih sezonah izdajal le ob jubilejih, ob važrifejših premierah, ob gostovanjih ali ob koncu sezone. Jubilejni značaj desete sezone se je poudaril z izdajo Zbornika derete sezone Slovenskega narodnega gledališča 1Z|boh)J* Po zm"PRa nov'ega v Trstu, ki naj bi obenem na- ° s 'K' nad fa" dohnestjl gledališki list. tlred- El 4 no’tmi nik J- Babič je podal pregled edališJa ’ V** narod- uprizoritev desete sežone do desetih po-.lkonca maja 1955, zbral je de- v fubilejni sezoni 1954 -1055 emu 'n 4 Reneralnn Zena . ^arr.., ,nprnu komi- obširna Kl>ke Ve?lla vpra*a- i r°dn stoletif dališča od '920 beRa dom do PbŽl6« i’ slovU Mirtih * 1,!' julija 2(j . n«ke odr',i,mimo zatrt' >j * do ni*k* umetnosti ioJ^Pja p Jenega novega set odgovorov na prvo anketo o SNG, v katerih ro predstavniki iz občinstva (med njimi dr. Fortunat Mikuletič, dr. Sardoč, Adrijan Rustja i. dr.) izrazili svoje rodbe o dosedanjem delu in želje glede nadaljnjega dela. uvrstil je «A-nekdote« Lelje Reharjeve o doživljajih ansartlb!a P° raznih krajih in poročilo o prvem gledališkem festivalu v Celju izpod istega peresa, objavil je nekatere čestitke gledališču ob začetku desete se-zene, sestavil pregled zasedb v repertoarju te sezone ter zbral in primerno razvrstil 45 večjih in manjših slik, ki dajejo Zborniku stalno umet-no.stno ceno. V sestavku «Ob usodah Slo-venskega narodnega gledališča« je upravnik objasnil položaj te ustanove v okviru sporazuma o Tržaškem ozemlju in ob dosedanjih izkušnjah z novo razdelitvijo. Po- natisnjen je upravnikov članek o C. Goldoniju iz gledališkega lista 1948. D. MorčVec je toplo očrtal pomen del in dejavnosti Bratka Krefta za SNG V Trstu. Dr. Vladimir Bartol je posvetil poslavljajoči se igralki Valeriji Silovi spis o njenem delovanju pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Zanimivi so podatki o Charlesu Vildracu in njegovi «Ladji Tenecity». Lepi t'0 «Odmevi» o SNG iz italijanske tržaške kulturne revije Utnana. Njena u-ednica Aurelia Benco-Gruber piše v njih; «Gledališče živi, in sicer kot ustanova za primerjanje, ki je na umetnostni- in kulturni ravni vse prej kot lahko«. Hvali resnobo in prizadevnost dela v SNG in meni. da «detuje to gledališče z občudovanja vredno vztrajnostjo in izžareva iz mestnega središča do najbolj skri- tega kota ozemlja, vedno v dovršeno dostojnem slogu, bo-gat repertoar«. KAJ SE OBETA ZA PRIHODNJO SEZONO (195S-56)? Slovensko narodno gledališče bo v enajsti sezoni nadaljevalo svojo kulturno nalogo z uprizarjanjem dramskih del iz domačega in svetovnega šlovstva. Kot prva premiera naj bi prišla rta vrsto dramatizirana povest Ivana Cankarja »Martin Kačur«, ki re je z Uspehom že igrala v Ljubljani. Iz klasičnega repertoarja bi sledil »Beneški trgovec« Williama Shakespeara. V moderno doga-jahje bi nas povedel John Patrick s «Cajnico«, Za mladino bi se naštudirala nova igra, morda Gorinškov «Bič)t til; skupina prizorov «Gašper-ček in Hudamora«. V nadaljnjem delu bi se seznanili »Idealnim soprogom« Oskarja Wilda ali s čim drugim. Ob petindvajsetletnici umetniškega dalovania Rada Nakrsta bi s-e uprizoril »Henrik IV.» Lui-gija Pirandelln. Iz modernega repertoarja so se na sporedu: Bert Brecht «Mati Courage«, komedija Alda Benedettija «Zadnjlh pet minut« ali kakšno Priestleyevo delo. Kot velika prireditev na prostem bi se pripravil dramatiziran roman Frana Finžgarja «Pod svobodnim soncem«, Ce bi se med sezono razmere spreminjale in narekovale včasih še kakšno drugo delo, bi utegnil priti na vrsto kakšen komad iz širšega okvirnega repertoarja, ki obsega med drugim naslednja dela; Ivijn Cankar »Lepa Vida«, Igor Torkar »Pisana žoga«. Rade Pregare »Sagi a«. Jean Achard »Petnajst let ljubezni«, Peppino de Fi-lippo »Zgodba o grbavcu«. Salacrou «3mešna zgodba« 0'Neill «Elektra v črnini«, Teodor Musatescu »Sen zimske noči«. Jean Bernard Luc »Carlos in Margareta«, John Steinbeck »Divji plamen«. Shakespeare «Hamlet» (velika predstava na prostem), morebitna s-lovcnsku novost. V desetih letih je dalo SNG 78 novih iger, med njimi 22 slovenskih (lel ali 29.33 odst., ih 37 ;,slovahskih del,) 49,33 odst- ali skoraj polovico. Skoraj desetina odpade na italijanska dela (7 del). Druga slovstva po zastopana sorazmerno. Razumljivo je, da si obiskovalci in kritiki želijo več slovanskih del. Takim željam bo treba posvečati več pozornosti. Podobne misli so se izražale na poslovilnem večeru igralke Valerije Silove in na slavnostnem večeru, ki ga je priredila na čast SNG Slovenska gospodarsko-kultur-na zveza. Oba večera sta pričala o globoki ljubezni tržaškega občinstva do slovenske odrske umetnosti. Tržaška slovenska skupnost je podobna dragocenemu kristalu z mnogimi stranicami, diagonalami in pestro leske tajočimi -se ploskvami. SNG služi in bo služilo kulturnim potrebam tn koristim tega dragocenega kristala, ne da bi e; pri tem oddaljevalo od temeljnih zahtev zdrave, na predne odrske umetnosti in od načel mirnega sožitja vsem prebivalstvom tega o-zemlja. A. lluilal rabi za hrano komaj 32,5 odst., v ZDA Pa cel() komaj 26.8 odst. mesečne plače. Iz odgovorov, kako bi porabili zamišljeno povečanje dohodkov v višini 20 odstotkov, se vidi, da večina družin nima dovolj oblek, da nima dovolj hišnih potrebščin, da njihova hrana ni zadostna in da bi si radi privoščili malo več zabave. 50 odst. anketiranih ošeh Je odgovorilo, da bi* povečanje dohodkov uporabiti za nakup predvsem •<-blek, za nakup hišnih potrebščin, naprav in pohištva, 44 odst. anketiranih oseb je odgovorilo, da bi morebitno povišanje dohodkov uporabili za dopust in druge zabave, e« odst. bi povečane plače uporabili za stanovanje, 30 odst za izboljšanje hrane. itd. (Ce seštejemo vse te odstotke, dobimo nad 100 odst., vendar moramo računati, da je vsa ka anketirana oseba odgovarjala na tri vprašanja v tej rubriki). Kar se tiče pomanjkanja oblek, velja to predvsem za nestrokovne delavce, kar_ se pa tiče pomanjkanja hišnih potrebščin, pohištva in kuhinjskih električnih naprav pa velja tako za strokovne delavce, kakor Za uslužbence. Kar se tiče pomanjkanja hrane velja največ za nestrokovne delavce in starce. V nasprotju s tem je komaj 7 odst. anketiranih izjavilo, da ima vsega dovolj in da bi morgbitne večje dohodke vlagali v hranilnice. Iz vrste teh podatkov izhaja, da dohodki večine francoskih delavcev in nameščencev ne zadoščajo za kritje družinskih izdatkov. Anketa, ki je imela slčer namen omogočiti francoski industriji smer proizvodnje za široko potrošnjo v prihodnjih letih, je dejansko pokazala dokaj težke življenjske pogoje francoskih delavcev in uslužbencev, ki v 57 odst. dokazujejo, da se življenjska raven vse od leta 1950 do danes ni niti malo dvignila. Te rezultate uporabljajo sedaj razne opozicijske stranke kot svoje argumente za oolitično borbo. Ne glede na vse tu, zbr.ini podatki lahko služijo francoskim delovnim množicam kot temelj za njihobo borbo za povišanje plač. Dejstvo, da vprav najširše ljudske množice — delavci in nižji nameščenci — čutijo največje pomanjkanje tekstila, prehrambenega blaga in drugih vsakdanjih potrebščin, ki spadajo na področje tistih gospodarskih panog, ki preživljajo krizo zaradi zmanjšane potrošnje, dokazuje, da bi povečanje plač lahko privedlo do večjega obrata, ki tem gospodarskim panogam bi pomagalo iz krize, kar bi povsem razumljivo zelo pozitivno vplivalo na splošno francosko gospodarstvo. Indijski parlament je sprejel Nehrujevo iniciativo, ki je hkrati iniciativa kongresne ‘Iranke, da se razvoj indijske družbe giblje v smeri socializma, s čimer se odpira nove poglavje v zgodovini neodvisne Indije. Ko je govoril o razvoju socializma v Indiji je Nehru dejal: «Večkrat sevi izjavil, da mora biti vaš cifj socialistična druiba. Dejansko niti ne more biti drugače. Tudi naj provincializcm, lo-kal-patriotizem in podobna vprašanja morejo biti temeljita rešena edinole z razvojem socialistične družben. Ko sodobna Indija zaključuje osmo leto svoje nacionalne neodvisnosti in se pripravlja na odločilne naloge v stojem nadaljnjem razvoju, pušča za seboj pozitivne in pomembne uspehe, katerih pomen gre preko njenih meja in more služiti za zgled tudi drugim, zlasti zaostalim deželam Dve iz Zahodne Nemčije Kot javlja Associated Prels so ZDA prepustile svojo največjo vohunsko mrežo v Zahodni Evropi nemški vladi. To mrežo vodi bivši general Gel-len, ki je sedaj prešel pod neposredno kompetenco kanclerja Adenauerja. V zadnjih 6-smlh letih so Gellenovo organizacijo finansirale ZDA in ji dajale vsako leto okoli 2 milijona dolarjev. Ta organizaci-jn, ki šteje okoli 4.000 sodelavcev. se smatra za najbolj učinkovito vohunsko organizacijo onih zahodnih držav, ki skušajo zbirati podatke iz Sovjetske zveze in ostalih držav Vzhodne Evrope. Zahodnonem-slu državni funkcionarji izjavljajo, da bo odslej ta vohunska organizacija dobivala potrebna sredstva iz posebnega sklada zveznega kanclerja. Čeprav zahodnonemška vlada še ni pojasnila, kakšne naloge bo poverila generalu Gellenu, se veruje, da bo njegova organizacija še naprej vršila svojo obveščevalno službo v vzhodni in zahodni Evropi. Anketa, ki jo je organiziral nemški zavod za proučevanie javnega mnenja, je o bodočem potovanju kanclerja Adenauerja v Moskvo dala sledeč* rezultate: 85 odst. anketiranih Nemcev se je izreklo za po- • tuvanje, 8 odst. bi želelo, da bi kancler sovjetsko vabilo odklonil, 7 odst, pa se ni izteklo niti za. niti proti temu, da Adenauer obišče Moskvo. Iz prve skupine 33 odst. anketiranih Smatra, da bo kanclerjeva pot v Moskvo odprla vrata razgovorom s Sovjetsko zvezo; 15 odst. meni, da bo to način, da se priJe do sporazuma s sovjetskim blokom: ostali anketiranci iz prve skupine pa navajajo druge razloge, s katerimi odobravajo potovanje v Moskvo. Med onimi 8 odst., ki so proti potovanju Adenauerja v Moskvo, 4 odst. smatrajo, da je to potovanje »brez vsake koristi«, 2 odst. smatrajo, da je to potovanje »nevarno«; 1 odst. ne daje nikakega pojasnila, 1 odst, pa meni, da kancler Adenauer ni kvalificiran za razgovore s Sovjetsko zvezo. Gornje podatke je objavila krščansko demokratska stran- ika. PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM M£SSINA. 18. — * narodni boksarski Prirl Messini je evropski 0 prvak kategorije ban' rio D’Agata premaga' Mariinera (prva serija) v 8. rudni. Nov svetovni rji Holandke De M UTRECHT, 18. — Holf* plavalka Lenie de N>isJ šila svetovni rekord j yard s časom 10;58,1- J rekord je imela ** *] Lorraine Grapp od » •3 1954 z 11:00.2. De Ni)* ' segla sledeče vmesne 100 m: 1:12,5 200 m: 2:36,5 300 m: 3:59,7 400 m: 5:24,0 500 m: 6:47.0 600 m: 8:11,1 700 m: 9:34,0 800 m: 10:55.4 svojo zahtevo ponovno naslovimo na tiste ljudi, ki so pooblaščeni za taka vprašanja. MEDCONSKI TURNIR V GOETEBORGU Fuderer zmagal v drugem kolu Vodi ruski šahist Ilivicki x dvema zmagama Na medconskem turnirju r Goeteborgu so bili v drugem kolu tile rezultati: Fuderer -Medina 1:0, Filip - Rabar remi, Guimard - Bisguier remi. Donner - Spaski 0:1, Najdorf - Panno 0:1, Ilivicki - Sliva 1:0, Bronstein - Unzicker 1:0, Geller - Szabo remi, Petrosian - Keres remi, Pachman - Stahl-berg neodigrano, ker je Stahl-berg še bolan. Bisguier je predal partijo iz I. kola Najdorfu brez nadaljevanja. Stanje po II. kolu: Ilivicki 2, Fuderer, Spaski in Panno 1,5, Bronstein 1 (1), Rabar, Szabo, Filip, Medina in Najdorf 1, Pe-trosjan in Pilnik 0,5, Keres, Geller in Pachman 0,5 (1). Donner, Sliva 0 (1), Stahlberg 0 (2). * * * Nizozemska šahovska zveza je obvestila Šahovsko zvezo Jugoslavije, naj na mednarodni , turnir v Bevvervijku januarja 1956. pošlje Matanovi-ča, če bo Fuderer igral z Re-shewskim. Na tem turnirju bodo razen najboljših nizozemskih šahistov sodelovali Pilnik (Argentina). O’ Kelly (Belgija), Toran (Španija). Scafarel-li (Italija) in Fuderer oziroma Malanovlč. Po daljšem presledku so si lani Američani zopet priborili Davisov pokal, ki ga vidimo na sliki (in ki ga zaradi njegove oblike imenujejo tudi (posoda za solatoi). Avstralci, ki so se morali v zadnjem dvoboju z Američani ločiti od njega, bodo letos gotovo napeli vse sile, da si ga zopet pridobe Tudi letos alpska vozu s startom in ciljem na m ____________________i_________—- Začele so se tekme za jugoslovanski pokal Partizan izločen že v prvem kolu PREBIVALCI GRADEŽA SO ENO NOC BUELI turistično-propogandni JKtev' Tekmuje se v vseh t0Vj. rijah od 250 ccm nav* gtlirj osebnih avtomobil®^'P*, športnih kot kulturnll*^ Lani ,ie nastopilo o* « vanju nad 90 vozačev sarja. Nemčije. It ali . °tnc Trsta in .Jugoslavije. *'°r da v tujini za to voz’1', ko leto vse večii inte ^^ nizatorji tudi letos Prj | rab io. da bo nastopilo ceV jen 150 vozačev in to PjJ Pre inozemcev. Udeležba ^| ‘°v vozačev je bila zač i ^ Z boli skromna. Vzrok. treba verjetno iskati 1 ker domači tekmova'cl, J Ker io, da s svojimi stari*11^ tijj ne bodo mogli vispešn° -M. «p vati s tujci, ki nastal jN vozilih najnovejšega ''vjl Cer to je organizacijski Jj j5't| sklenil, da uvede n o V® je , riio za stara vozila. jiU( tegoriji lahko "e**0«® vozila serijske proizvedi so bita izdelana Pr j sta-1945. Z uvedbo te ima vsak vozač možr”*, ] vozdom starejšega ti0^ ^ soliden plasma v svoj' j riji. Zaenkrat še ni ^ znano, kateri vozači r i*’ Vi stva. kakor tudi iz in so se prijavili za h; nio. ker je rok za br do konca tega meseca- , Zgorela je stanovanjska hiša in hlev • Mladenič je pri požaru zadobil hude opekline in je njegovo stanje zelo resno V GORICI : CORSO. 17.00: »Velih*^ ga». v barvah, R. beJ VERDI. 16.30: «Pazit« go». Dean Martin. ,((i CENTRALE. 17.00: ‘J policija«. Bob Hop e-./ VITTORIA. 17.00: povelje«, Jack Webh' j KINO NA ODPRTE^ jj «Vrata skrivnosti«-son. J Odgovorni ureh” STANISLAV BEN1 Tiaka Tiskarski zavod Ž1 ki uživajo sadove prizadevanja konzorcija in njegovih članov, ne da bi sami kaj prispevali za nakup raket. Konzorcij zato poziva kmete, naj se pridružijo splošnim naporom. Razveseljiva je vsekakor vest, da so na zadnji seji izvršnega sveta konzorcija sklenili čimprej namestiti raketne naprave tudi v števerjanski občini, kjer doslej ta služba še ni bila organizirana. Upamo, da se bodo iniciativi pridružili vsi kmetje, da bo tako zajamčena zadostna gmotna sredstva za nabavo raket, kar bo imelo tudi ugodne posledice. Drugi Vukasov gol la z dogodkom, ki potrjuje, da spadamo med zadnje. Igralci s kontinenta so pokazali hitrost, trdnost, zanesljivost in poteze, ki smo jih bili vajeni videti v britanskem nogometu že tedaj, ko je ostali del sveta postal daleko boljši od svojih učiteljev. Vsi londonski listi poudarjajo odlično igro igralcev s konlineneta,' čeprav v isti sapi trdijo, da v Belfastu ni igralo najboljše moštvo, ki ga premore Evropa.« Listi posebno poudarjajo izredno igro Ocvvirka, Vukasa in Koppe. Za Vukasa pravijo, da je v soboto zavrnil vse teo- rije o ponovnem vzponu britanskega nogometa. Pišejo se, da sta Vukas in Koppa popolnoma nadigrala britansko o-brambo. V najbolj črnem dnevu za britanski nogomet sta bila Vukas in Koppa tista, ki sta mu prizadejala največ škode. Oba profesorja nogometne umetnosti sta pokazala najboljšo igro, kar jih je doslej Belfast sploh videl. Pod naslovom ((Jugoslovan pokopal britanski nogomet« piše Raynold Nevvs, da je bi) Vukas največja zvezda v eki pi ostalega dela Evrope. predvaja danes 19. t. m. ob 20. uri film Igralci: GEORGE BRENT, F.THEL BARRYM( RHONDA FLEMING Režija: R. SIODMAK Film, ki ni policijski, niti samo ljubezenski, »r film presenečenj in skrivnosti. 4 in takega značaja pisatelj Juš Kozak v svoji pove^ , mecesen«. M Toda tudi žandarju ni m.ed takim narodom z, postlano, ali vsaj takrat ni bilo, ko smo mi počitni*0,. f, Gorenjskem. Značaj Gorenjca Je težak, toda če alkohol v glavo, postane kaj hitro vroče krvi In 1 neredko zabliskajo noži sredi gostilne. Spominjam se takega primera iz časov mojega IjJ v Ribnem. »Vahtmajster« je bil očitno moder 111 prihajal je skozi Ribno vsako sredo točno ob treh n se z enim žandarjem, tako da so se mogli vsi, KijVujL zaradi česar koli slabo vest, pravočasno poskriti. t prav tako poskriti puške in strelivo, ki so jih rabil* lov, in sake in mreže, ki so Jih potrebovali za ned0 ribarjenje.