-    2    -
Gospodarstvo.
Vinogradniki — pozor na trsno plesnobo ali oidij v letu 1919!
Izmed mnogoštevilnih rastlinskih zaje-davk, ki napadajo vinsko trto, je poleg peronospore trsna plesnoba ena najbolj nevarnih in pogosto nastopajočih. V vojnem času Aje ta prizadjala vinogradnikom toliko škode, da se je bolj bojijo kot peronospore. Pomanjkanje izdatnejšega profrsred-stva — čistega, fino zmletega žvepla, ki smo ga pred vojno dobivali iz Italije, je krivo, da se je ta bolezen tako razpasla. Vsa priporočena nadomestila, kakor so: natrijev sulfat ali salojidin, hipermanganat, sivo žveplo, ap-neni belež, soda, pepel i. dr., niso dospgla niti izdaleka onega učinka, ki ga je možno doseči s pravim, fino zmletim žveplom. Zato je razveseljiva vest, da je „Slovenska kmetijska družba v Ljubljani" sklenila kupčijo za večjo množino tega blaga, ki nam lahko v tem letu odstrani pretečo nevarnost; k*jti glavice, ki povzročajo to bolezen, prezimujejo na trsnem lesu in bati se je. da bo tudi letos plesnoba povzročila mnogo škode posebno, ako bo poletje njenemu razvoju ugodno,  to   je,   če   bo   prevladovalo   vlažnotoplo
vreme. Plesnoba se rada pojavi v bolj zaprtih legah, v pregostih in bujno rastočih nasadih in posebno pri nekaterih, boljših trsnih vrstah. Peronospori slično napada tudi plesnoba vse zelene trsno dele, vendar s to razliko, da se naseli le na površju, do-čim se peronospora vglobi v notranje dele listja, oziroma mladik in jagod; če opazimo, da se listje ob. robu s'"rkuje nekoliko navzgor in da je na listju, na mladikah in na grozdju neka pepelu podobna prevlaka, tedaj ni dvoma, da imamo v vinogradu trsno plesnobo, ki se, ako nastopi močno, tudi izdaja po plos-njivom duhu. V škodljivi meri nastopa največkrat samo na grozdju. Ker se, kakor rečeno, plesnoba naseli le na površju trsnih delov, jo je lahko ovirati v razvoju tudi še, če se je že tu in tam pojavila, dočim je peronosporo mogoče zabraniti le, če se še zdrav-> trsje poškropi z bakreno galično-apneno raztopino, ki naj prepreči kaljenje poronospornih trosov. Bakrena galica, ki je v zvezi z apnom izborno sredstvo zoper peronosporo, ne prepreči, oziroma ne ugonobi plosnobe ; zoper to je po dosedanjih skušnjah najboljši pripomoček večkratno prašenje s fino zmleto žveplovo moko. Pod vplivom solnčne toplote se tvarja iz žvepla žveplena aokislina, katera zaduši plesnobo, oziroma prepreči razširjatev plesnobnih glivic na ali-čen način, kakor se prepreči plesnenje praznih sodov, ('•e se žveplena sokislina sprani v nje z vžigaujem požvepljanih trakov. Čim fiaejšaježveplovamoka, tem manj je je treba in čim toplejše je ob enem vreme, tem preje se žveplo razžge in tem boljši je uspeli. Z žveplovo moko je trse fino poprašiti prvič, ko so se pokazali vsi grozdiči, drugič neposredno pred ovotenjem in tretjič, ko dobe jagode nekako debelino drobnega graha. Žvepla pa se lahko brez škodljivih posledic tudi med cvetenjem. ako je to potrebno iz kateregakoli vzroka. Če se še vzlio trikratnemu poprašenju pozneje prikaže na kakem trsu bolezen, ga je enktfSjj poprašiti s sosednjimi vred. Žvepla ko na^i pri lepem vremenu, ko je prenehala jutranja rosa, in sicer tako, da je žveplo fino in enakomerno kakor megla razdeljeno. Dežuje li prej, neg-o je solnce žveplo razžgalo, tedaj je žvepljanje pri lepem vremenu ponoviti. Če je solnce učinkovalo, se čuti   močen   vonj   po   vinogradu. Ako bo
prilika dobiti žveplo, naj seje posluži vsak vinogradnik, sicer se izpostavlja pri sedanjih visokih vinskih cenah veliki izgubi, če mu plesnoba vsled opustitve žveplanja uniči polovico ali še vbč trgatve. Žveplo naj bi naročali vinogradniki potom kmetijskih podružnic; zato se nujno priporoča ustanoviti v vsaki župniji eno kmetijsko podružnico naše ,slovenske kmetijske družbe v Ljubljani", ki ima v zalogi razne gospodarske potrebščine, kolikor jih je pač mogoče dobiti pri sedanjih razmerah. Da bi bilo tako združenje kmetovalcev po župnijah splošno v korist, o tem ni dvoma.                                           Zupane.