NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
"termeptuj	j Aktualno
SA\S\ HCTOLS i RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan ) Ptuj • Spor
TEDNIK
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
iz Vrtca rešuje delovno sodišče
O Stran 3
Ptuj, petek, 5. februarja 2016 letnik LXIX • št. 10 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik . Stajerskitednik
Podjetništvo Ptuj • Kaj in kje bo gradila Pošta Slovenije
O Strani 6 in 7
Politika Slov. Bistrica •
Čudni zapleti okrog plačil in podelitve stavbnih pravic
O Stran 8 Črna kronika Dornava • Tragikomedija sojenja o tonah sadja v Zavodu
O Stran 24
V torek priloga
QwMA/jdo
Štajerski TEP MIK
Podravje, Ptuj • Oblast je prevzel Bertold Draneški
Tudi princ s profesionalnim podprincem
Župan Ptuja Miran Senčar je no.vemu=vodii mesta princu Bertoldu Draneškemu, ki bo imel v tednu od 3. do 9. februarja ključe Ptuja, naložil veliko obveznosjilApKjncse tega ni niti malo ustrašil, saj si je po vzoru župana omislil profesionalnega podprin-irsikatermnameravM&editiVSerkaržupanu v 51 tednih županovanja ni uspelo. Več na strani 2.
Foto: Črtomir Goznik
Zakulisja Kurentovanja •
Se v Spodnjem Podrav-ju obeta televizijska vojna?
O Strani 2 in 3
Podravski turizem •
Kako je bogata zgodovina coprništva ostala v zaprašenem predalu
O Strani 4 in 5
ETNOFESTl K ARN E VALEFST
Prebujamo • pomlad ! . i
t-; i
vJ
56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016
www.kurentovanje.net
2 Štajerski
Aktualno
petek • 5. februarja 2016
Ptuj, Podravje • BK TV dvignila veliko prahu
Na vidiku nova televizijska vojna?
Od ponedeljka naprej dogajanje na Ptuju vsebinsko pokriva tudi BK TV, regionalna televizija, ki je bila doslej prisotna na območju Maribora, Dravske doline in Koroške. Prvotno bodo sicer pripravljali oddaje o Kurentovanju, ali bodo tudi po tem ostali na Ptuju ali pa bodo z informativnimi vsebinami z našega območja začeli jeseni, bo odvisno od številnih dejavnikov. So pa prihod nove televizije očitno kot močno konkurenco začutile druge spodnjepodravske televizije: ptujska televizija PeTV in SIP TV resno razmišljata o sodelovanju oziroma povezovanju.
BK TV je televizija, ki ima status regionalnega programa, poroča pa o dogodkih iz 10 občin. Nekaj časa se je govorilo, da je njihov naslednji cilj vsebinsko pokrivati Ptuj, kar je za naš časopis priznal tudi direktor Boštjan Lesjak. Ta je sicer prvotno imel namen sodelovati s ptujsko televizijo Pe TV, a dogovora vsaj za zdaj ni na vidiku. Kot pojasnjuje Lesjak, je imel z direktorjem Javnih služb (v okviru teh deluje ptujska televizija) Alenom Hodnikom in odgovorno urednico PeTv Aleksandro Magda-lenc sestanek, na katerem so se dogovarjali o morebitnem sodelovanju. Njegov predlog je bil, da BK TV dobesedno prevzame ptujsko televizijo PeTV. To bi pomenilo, da bi 54.000 evrov, kolikor ta prejeme od podjetja Teleing, šlo na račun BK TV, ki bi v zameno v svojo programsko shemo vključilo tudi Ptuj in okolico.
Uvodnik
„Tak je bil naš predlog. Ali bi s temi 54.000 evri prišli skozi ali ne, je drugo vprašanje, ampak enostavno, to bi bil naš poslovni riziko," pojasnjuje Lesjak, ki pa računa, da bi s tem denarjem lahko pokrili stroške. Prednost za gledalce vidi v tem, da so regionalna televizija in da vsebine, ki jih pripravljajo iz Ptuja, lahko vidi bistveno širši krog ljudi kot sedaj. Obenem pa naj bi bil nezanemarljiv tudi ekonomski vidik, saj bi izničili primanjkljaj, ki nastaja sedaj.
„Problem pa je v tem, da nimam pogodbe, ki sta jo med seboj sklenila KKS in Teleing. Ne vem, kaj v tej piše. Čeprav dvomim, da piše, da mora program pripravljati točno ptujska televizija PeTV," je jasen Lesjak, ki na vprašanje, kaj dobimo, če denar iz ene televizije damo na drugo, odgovarja: „Vsebinsko veliko, saj bi v oddaje, ki jih pripravljamo s sogovorniki iz celotne regije,
Čas neresnosti in superlativov
Če za celotno državno in svetovno medijsko srenjo že leta dolgo velja, da je poletje čas kislih kumaric, bi za ptujsko oz. kar spodnjepodravsko novinarstvo veljalo, da je čas pustovanja ali kurentovanja čas superlativov.
To je namreč obdobje, ko se resne teme pri nas praviloma umaknejo iz udarnih novic, novinarji pa kar tekmujemo v tem, kdo bo poročal s čimveč superlativi o vsem, kar se dogaja po ulicah in vaških središčih. Pa če je to dogajanje vredno tega ali ne.
Piše se pač o najbolj slastnih krofih, o rekordnih številkah prodaje te pustne sladice (pa če je to res ali ne), o rekordnih številkah obiskovalcev na posameznih povorkah (pa če je to res ali ne), o najlepših in najštevilčnejših maskah (pa če je to res ali ne), o odlični udeležbi etnografskih in drugih karnevalskih skupin (pa če je to res ali ne), o prepolnem karnevalskem šotoru (če je to res ali ne) in tako naprej. Priznam, vedno se med seboj, čeprav iz čisto različnih medijskih hiš, novinarji tudi vsaj približno poenotimo o številu obiskovalcev, ki si pridejo ogledat osrednjo ptujsko karnevalsko povorko. Pa sploh ni pomembno, ali ta številka dejansko drži; pomembno je le, da se ne zgodi, da bi kakšen medij poročal recimo o 15.000 obiskovalcih, drugi pa o 30.000 ali celo 40.000.
Sicer pa v času norčavega pusta tako nič ni res in nič ni resno. Zato je čisto prav in v redu, da se temu prilagodimo tudi novinarji. Vsaj ta kratek čas, teh nekaj norih dni, ki so nam na voljo.
Vsi drugi akterji družbenega, družabnega, političnega in gospodarskega življenja namreč v superlativih, norijah, neresnosti in maskah živijo ves preostali čas leta...
Pa noropustovanje in najboljše krofe vam želim!
Simona Meznarič
Kaj se bo zgodilo z zaposlenimi na ptujski televiziji PeTV
Po besedah direktorja Ptujske televizije PeTV je predvideno, da vsi zaposleni ohranijo delovna mesta. A ker je jasno, da se razmišlja o racionalizaciji stroškov, nas je zanimalo tudi, ali gre razmislek v smeri notranje reorganizacije. Odgovorna urednica - ki ima delovno razmerje za nedoločen čas in ni imenovana za mandat - namreč ne pripravlja novinarskih prispevkov, kar je upoštevajoč dejstvo, da gre za zelo majhen medij, kjer delo opravljata le dva novinarja, precej nelogično. A Hodnik pravi, da njeno uredniško delo predstavlja le manjši delež obsega delovnih nalog urednice ter da opravlja številne druge naloge, tudi pripravo prispevkov. Priznava pa, da imajo v vidu tudi možnost notranje reorganizacije, ki lahko privede do zniževanja stroškov.
Drugače pa bo v primeru, če se povežejo z BK TV, tam trenutno program ustvarja 18 sodelavcev. Kaj bi se v primeru združitve zgodilo z zaposlenimi na ptujski televiziji PeTV, pa Lesjak pravi: „Vse je stvar dogovora. Kadra nikakor ne prevzemam na slepo. Vse bo odvisno od tega, koliko ljudi bi potrebovali in kako dobro kdo dela."
Jasni pa so Lesjakovi načrti za prihodnost: na Ptuju bodo nedvomno prisotni, vprašanje je le, ali bo dogovor uspel in se bodo povezali s PeTV ali bodo (po zaključenem Kurentovanju) počakali na jesen, ko so tako ali tako nameravali začeti s pripravljanjem oddaj iz najstarejšega slovenskega mesta. V programski shemi pa so že prisotni.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor BK TV Boštjan Lesjak se je z PeTv Aleksandro Magdalene dogovarjal nalnimi televizijami?
Ptuj, Podravje • Predaja oblasti - brez kurentov
Najprej profesionalni podžupan, zdaj še podprinc
Za razliko od lanskega leta, ko se je župan MO Ptuj oblasti oklepal do zadnjega trenutka, je letos ključe mesta za čas 56. Kurentovanja bistveno lažje predal princu karnevala Bertoldu Draneškemu. Ta je obljubil, da bo v enem tednu naredil vse, kar Senčarju ni uspelo v 51 tednih županovanja.
Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti princu karnevala je bila izpeljana ob 11. uri, zaradi slabega vremena pa so jo prestavili na pokrito mestno tržnico. Župan Miran Senčar je novemu vodji mesta princu Bertoldu Draneškemu, ki bo imel v tednu od 3. do 9. februarja ključe Ptuja, naložil kar nekaj obveznosti. Pripravil mu je kup dokumentov, urnik in seznam zadolžitev, ki jih bo moral opraviti, kar pa očitno ne bo mačji kašelj, saj je Senčar obljubil, da če princu uspe narediti vse naloženo, mu oblast predaja za stalno. A princ mu na njegove šaljive izjave ni ostal dolžan. Dejal je, da si je omislil profesionalnega pod-princa in da se bo potrudil v tem tednu narediti vse, kar Senčarju v 51 tednih županovanja ni uspelo. Pojasnil je, da se odpravlja v državni zbor po državni denar, ki da ga sedanji župan ni zagotovil. Šaljivo in simpatično sta predala
oblast, dogodek pa so spremljali tudi bivši princi karnevalov. Enemu izmed teh, drugemu princu karnevala Matevžu Zokiju, ki vsako leto na svoji domačiji organizi-
ra tradicionalni Kurentov skok, je Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurento-vanja in podpredsednik evropske FECC, izročil posebno priznanje.
S predajo in otvoritveno slovesnostjo se je 56. Kurentovanje začelo, a tokrat brez kurentov, saj teh na tržnici v sredo ni bilo.
Dženana Kmetec
Oblast je Senčar letos bistveno lažje predal kot lansko leto, saj se je princ - kot pravi - držal dogovora. „Ni zapravljal, pa tudi prihodkov ni ustvaril," se je pošalil Senčar.
Foto: ČG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 5. februarja 2016
Aktualno
Štajerski	3
Zakaj povorke ne bo možno gledati v živo
Kljub temu da bo karnevalsko dogajanje predvajalo več televizij, pa prenosa povorke v živo ne bo. Vse tri televizije: BK TV, PeTV in SIP TV bodo povorko posnele in jo predvajale z zamikom. Pripravljajo pa tudi oddaje o Kurentovanju, iz katerih bo po besedah Les-jaka jasno, kdo, na kakšen način in kako dobro dela. „Interes o direktnem prenosu povorke smo izkazale vse televizije, vendar nobena od organizacijskega odbora Kurentovanja ni dobila dovoljenja za prenos," je pojasnil Hodnik.
vključili tudi vas. Obenem bi pripravljali kakovostne informativne oddaje o dogajanju na Ptuju in v okolici. Dajemo možnost tudi društvom, da se brezplačno predstavljajo v našem programu, znani pa smo po tem, da so naše novice pozitivno naravnane."
Hodnik
bi se povezoval s SIP TV
Da vajeti televizije iz rok Javne službe Ptuj ne bodo tako zlahka spustile, kljub pridela-
direktorjem Javnih služb (v okviru teh deluje ptujska televizija) Alenom Hodnikom in odgovorno urednico o morebitnem skupnem sodelovanju. A Hodnik roko sodelovanja ponuja SIP TV ... Se obeta vojna med regio-
nemu minusu in konkurenci, pa je več kot očitno. Čeprav je Lesjak dejal, da se dogovarja s Hodnikom, je ta po naših podatkih roko sodelovanja ponudil drugi televiziji, SIP TV. Da gre razmislek v tej smeri, je potrdil tudi sam: „Na območju Spodnjega Podravja v tem trenutku tako PeTV kot SIP TV delujemo z namero javnega obveščanja in objektivne obveščenosti o raznovrstnih dogodkih na Ptuju in v sosednjih občinah. Razmere na trgu in stanje slovenske medijske krajine nas usmerjajo k povezovanju, saj le tako lahko gledalcem in naročnikom zagotovimo kakovosten in ža-nrsko raznovrsten program. Tako Ptujska televizija PeTV kot SIP TV uspešno delujeta že več let, vsaka na svojem ciljnem območju razširjanja. Z eventualnim povezovanjem želimo združiti vsebino v
skupno programsko shemo in povečati doseg razširjanja programov."
Podobno kot Lesjak pa tudi Hodnik trdi, da bi s povezovanjem televizij gledalcem lahko ponudili več lokalnih vsebin, ki bi zadovoljevale potrebo po lokalni informiranosti.
Ob tem dodaja, da s svojim delovanjem vplivajo na delo in življenje lokalne skupnosti, spodbujajo krepitev družbene zavesti in nudijo vpogled v vse pore družbeno-političnega dogajanja na lokalnem nivoju. Združitev pa bi po mnenju Hodnika prinesla racionalizacijo stroškov, povečanje deleža prihodka, pridobljenega na trgu in povečanje možnosti kandidiranja na različnih javnih razpisih na lokalnem, državnem in mednarodnem nivoju. Predvsem naj bi se znižali stroški pristojbin in taks raznim državnim in paradržavnim orga-
nom, kot so Sazas, IPF, AKOS ipd., strošek najemnine ...
O tem, ali vse povedano pomeni, da so se že odločili za sodelovanje s SIP TV, Hodnik pravi: „Zaenkrat vidimo možnost sodelovanja s televizijami, ki poznajo območje in ki imajo sorodne poglede na način dela ter standard obveščanja in pokrivanja dogodkov. Trenutno so to le televizije, ki že nekaj časa delujejo na našem območju. O reorganizaciji se razmišlja že dalj časa. Predvsem z namenom prihranka pri stroških. V tem trenutku vse televizije, ki oddajamo na tem območju, plačujemo nekatere stroške, ki bi se jim lahko izognili, če bi našli neki model sodelovanja. Ni nujno, da je to le združitev televizij, stroškom se lahko izognemo tudi s pogodbenim sodelovanjem."
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Imenovani novi pomočnici vrtčevske ravnateljice
Kdo je imel prav in kdo ne, bo odločalo sodisce
Po vseh zapletih, ki so se konec lanskega leta pripetili v ptujskem Vrtcu, je bilo malo verjetno, da bosta pomočnici ravnateljice ostali na svojih delovnih mestih. Po pričakovanjih ju je Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, „vrnila" na mesto vzgojiteljic, ki sta ga opravljali pred imenovanjem, in izbrala novi pomočnici.
Medtem ko se ravnatelji javnih zavodov imenujejo na podlagi razpisa, pa ti (v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) samostojno imenujejo in razrešujejo svoje pomočnike. Kot je pojasnila Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, je za pomočnika lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje tudi za ravnatelja, razen ravna-teljskega izpita. „Pri imenovanju pomočnika ravnatelja ravnatelj upošteva oziroma izbere osebo, ki jo do ravnatelja veže načelo zaupnosti," še pojasnjuje Bra-tuževa. In ravno zaupanje naj bi se po naših podatkih skrhalo med ravnateljico in nekdanjima pomočnicama Mojco Nahberger in Ksenijo Zorec. Slednja je v Vrtcu Ptuj zaposlena od leta 1982, pomočnica ravnateljice pa je bila od leta 2006, Nahbergerjeva pa v tem zavodu dela od leta 1997, pomočnica ravnateljice je bila od leta 2008.
Prelomno leto pa je bilo leto 2015, ko sta vložili zahtevo za postopek ugotavljanja mobinga na delovnem mestu.
Konec lanskega leta sta svojo odločitev pojasnili tako: „Zaradi dolgotrajnega žaljivega in neprimernega vedenja do naju ter nevzdržnih razmer na delovnem
mestu sva bili prisiljeni izbrati zakonske poti. Zoper ravnateljico tečejo postopki pri Odboru za mo-bing ter pri sindikatu Vrtca Ptuj. Žal ravnateljica nadaljuje blatenje in diskreditacijo, nadaljuje s podtikanjem in se ne ustavi niti pri tako v nebo vpijočih lažeh, kot je kruh v bioloških odpadkih."
*
Tožbe
na delovnem sodišču
In čeprav je ravnateljica takrat trdila, da je za nesoglasja kriv slab odnos pomočnic do hrane, pa je jasno, da so bile stvari
bistveno kompleksnejše. Tudi sama Bratuževa je proti njima napovedala uvedbo postopka. Očitno so stvari šle tako daleč, da je vsak želel dokazati svoj prav, zato so bile na delovnem sodišču vložene tožbe. O teh Bratuževa pravi: „Ne gre za eno tožbo, ampak so bile vložene štiri tožbe, ki jih
Foto: Črtomir Goznik
je sodišče na podlagi načela ekonomičnosti združilo in se sedaj obravnavajo v dveh ločenih postopkih. Ker so postopki v teku, ne bi bilo primerno komentirati."
Po neuradnih podatkih naj bi Zorčeva in Nahbergerjeva zaradi mobinga tožili Bratuževo. Kateri drugi dve tožbi sta bili še vloženi, nismo uspeli izvedeti. Kdo je torej koga nadlegoval, bo odločalo sodišče, vsekakor pa gre za večplastno zgodbo.
Jasno pa je, da akterji, ki so v kreiranju te sodelovali, očitno (vsaj neposredno) ne morejo več tesno sodelovati. Tudi zato je Bratuževa imenovala novi pomočnici: izbrala je Matejo Lobenwein in Barbaro Gačnik, ki sta ponujeno delo tudi sprejeli.
Zorčeva in Nahbergerjeva pa sta sprejeli in podpisali pogodbo za ponujeno delo vzgojiteljice, ki sta ga opravljali pred imenovanjem za pomočnici.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 5. februarja 2016
Podravje • Čarovništvo na Štajerskem ali zapravljene priložnosti za turizem
Kako je bogata preteklost coprništva na
Temo čarovnic so že uporabili (pa tudi zlorabili) v kar najrazličnejše namene. Prav v teh dneh se na pohod s Slivnice odpravlja in predstavljen lik. Po Evropi pa iz tega mračnega obdobja zgodovine kujejo zlato vse leto. Pri nas se tega doslej še nismo
Ptujski turizem hira, kar nedvoumno dokazujejo tudi podatki. Recepta za pozitivno spremembo pa ni od nikoder. Pravkar nastali Zavod za turizem je mestna občina Ptuj ustanovila na osnovi nekaj pristranskih in nepomembnih turističnih številk.
Za »turistični spisek želja« 2014-2020 bi potrebovali 417 milijonov evrov
Območni razvojni program za Spodnje Podravje za leta 2014-2020 je turistično po-
ISS
Ciper, copen
dvahudicka,
dvaprasicm
V Ribnici za javnost, na Ptuju v depoje ...
V Ribnici so leta 2001 (ob 300. obletnici zadnjega ča-rovniškega procesa na Ribniškem) ponatisnili zgodovinski roman Frana Jakliča Zadnja na grmadi. Izdaji so dodali še kopijo in prevod originalnega zapisnika ribniškega procesa proti Marini Češarek iz leta 1701. Že naslednje leto so pripravili tudi stalno muzejsko razstavo Boj krvavi zoper čarovniško zalego. Projekt sta sofinancirala Občina Ribnica in Ministrstvo za kulturo. Razstava je razdeljena na tri sklope: čarovniški procesi na Slovenskem in v Ribnici, mučenje ter zdravilna zelišča in uroki. Zvočna podlaga obiskovalcem pripoveduje zgodbo nesrečne Marine, izdelali pa so tudi replike mučilnih naprav. Ob razstavi prirejajo še pedagoške ure in delavnice. »Glede na to, da je to edina zgodovinska razstava na Slovenskem, posvečena tej temi, je požela tudi mnogo zanimanja javnosti in medijev. Z obiskom smo zelo zadovoljni,« pove Marina Gradišnik iz Muzeja Ribnica.
Zadovoljni bi lahko bili tudi mi. Tudi v Podravju imamo kar dve leposlovni deli: Gorele so grmade Antona Ingoliča in Črni križ pri Hrastovcu Ožbalta Ilauniga. Tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je leta 2013 pripravil razstavo o ča-rovniških procesih in torturi na širšem ptujskem območju z naslovom Ciper, coper, dva hudička, dva prašička, fuj, fuj, fuj ... Aleš Arih in Marija Hernja Masten sta pripravila idejni osnutek, Miha Kaloh je izdelal mučilne naprave, Tomaž Plavec pa poslikave in ilustracije. Ob tej priložnosti so izdali tudi katalog razstave z dodanimi vžigalicami - v opomin, da ogenj inkvizicije zlahka spet vzplamti. Stari zapori so bili mišljeni samo kot začasna lokacija; zbirko naj bi namreč trajno postavili v severnem grajskem stolpu, ki pa bi ga bilo treba še obnoviti. Dobri dve leti kasneje je razstava očem javnosti dobro skrita v depo-jih muzeja, saj primernega prostora zanjo naj ne bi bilo. Zbirka mučilnih naprav pa prav nič ne zaostaja za tisto v ribniškem muzeju .
Zadnjo carovnico usmrtili v Podlehniku
Na Gorci pri Podlehniku je bilo pomembno sodišče, kjer so leta 1701 usmrtili zadnjo čarovnico na Ptujskem, Heleno Kla-neček (zadnji proces na Slovenskem pa je zabeležen leta 1746 v Gornji Radgoni). V kroniki so našli fragmente sodnih zapisov o zaslišanju, taksah, potnih stroških in plačilih krvnika. Čarovnico so obtožili in prijeli vaščani sami. Iz maščevanja je med zaslišanji obtožila še vsaj štiri osebe. S procesi so se ljudje lahko znebili svojih sovražnikov, vendar so ti navadno navajali spet nove ljudi. Helena seje skušala rešiti tudi tako, da sije izmislila nosečnost. Pri nosečnicah so s kaznijo namreč navadno počakali do poroda. Načrt ji je spodletel, vendar so ji kazen zaradi polletnega zapora in kesanja ublažili: niso je zadavili z zanko, temveč »le« obglavili z mečem.
Pri podlehniškem jezeru ji bo Turistično društvo Podlehnik še letos postavilo spominski kamen. Vodja projekta Zdenka Golob pojasnjuje: »Vrednost načrta še ni ocenjena, predvidevamo pa, da bomo potrebna sredstva dobili na razpisih občine.«
glavje napolnil z 39 turističnimi novostmi, za največje med njimi pa lahko že sedaj zagotovimo, da bodo ostale le na papirju. Zanje bi namreč potrebovali dobrih 128 milijonov evrov svojega denarja, k temu pa bi morali pridobiti še 289 milijonov državnega in evropskega (v prejšnji sedemletki pa so za turizem in kulturo iz državne in evropske blagajne dobili dobrih deset milijonov). Že razvojni program za 2007-2013 se je hvalil z mnogimi projekti, pa se je pokazalo, da je bil nerealno zastavljen. Uresničili so samo slabo šestino (17,65 %) predlaganih ukrepov. Postavlja se torej vprašanje, ali je pisanje takšnih programov sploh smiselno.
Podravski turizem potrebuje konkretne novosti, ne le viso-koletečih parol o bogastvu kulturne dediščine ali zavoda za turizem. Potrebuje obnovljene gradove in dvorce, nove muzejske zbirke, urejene parke, dodelano kulinarično ponudbo, turistične atrakcije, kakovostne spominke, morda tudi enotno blagovno znamko in še kaj.
Dolg seznam, česa vse ne znamo izkoristiti
Zgodovina nam je bogastev natrosila na pretek. Kljub temu smo še zmerom brez dostopne zbirke predantičnih izkopanin. Brez bogate rimske arheologije. Brez dokazov iz obdobja
preseljevanja narodov. Brez vpogleda v srednji vek. Brez turških plenjenj. Brez strašljivih dveh stoletij čarovniških procesov. Brez obdobja silnega trgovskega bogastva. Brez pregleda v monarhiji. S skoraj skritima obdobjema svetovnih vojn. Pa tudi brez galerije najpomembnejših mož in žena vseh časov, vinarske zbirke,
muzeja slovenskih mask ali vseh kurentovih bratov po svetu. Kamorkoli na ta žalostni seznam položite prst, povsod se bo pokazalo veliko možnosti in idej. Ena od njih so tudi čarov-niški procesi med letoma 1546 in 1745.
Na Štajerskem neverjetnih 350 procesov proti čarovnicam
Eden največjih genocidov v Evropi je sovpadal s časom šte-
Lepa Agata iz Črnega križa pri Hrastovcu
Ožbalt Ilaunig je zapisal zgodbo, ki se je ohranila v ustnem izročilu, in jo s knjigo Črni križ pri Hrastovcu objavil leta 1928. V 16. stoletju se je hrastovški grof Ivan Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato Nurnberg z gradiča Štralek. Friderikova mati je ljubezni nasprotovala, zato je sinov odhod v vojsko izkoristila za to, da je Agato obtožila čarovništva. Agata je zaradi mučenja rodila mrtvega otroka. Obsodili in obglavili so jo, vaščani pa niso dovolili, da bi njeno truplo še zažgali. Friderik je za njeno smrt izvedel šele ob vrnitvi, na mestu usmrtitve pa dal postaviti križ iz črnega marmorja. Znamenje v Lormanju nad Komarniškim jezerom ob gozdu Črni les so v 17. in 18. stoletju dvakrat obnovili. Potem je pozabljeno razpadlo, kamenje pa so uporabili pri gradnji nekega hleva. Prav na pobudo pisatelja Ilauniga je Katoliško prosvetno društvo Zarja iz Lenarta leta 1939 na istem mestu znamenje spet postavilo. Ilaunigovo delo so dramatizirali in ga na slovenskogoriških amaterskih odrih radi uprizarjali.
Foto: EM
petek • 5. februarja 2016
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Štajerskem ostala v zaprašenem predalu
cerkniška Uršula. Pri nas se bo v čarovnice našemilo nekaj ljudi, ki vedo, da je to prav poseben in še vedno ne dovolj raziskan domislili.
m
vilnih kriz, posebej izrazito pa je bilo to prav na slovenskem Štajerskem. Naše kraje so takrat pestile številne naravne nesreče (veliki požari in še hujše poplave), slabe letine, napadi kobilic, kuga, turški vpadi, vojne in verske krize. Morda so zato na Slovenskem čarovnice (slovensko ime zanje je vešče) najhuje preganjali prav med Dravo in Muro, vrh pa je inkvizicija dosegla v drugi polovici 17. stoletja. Glavna središča na Štajerskem so bila: Borl, Celje, Hrastovec, Ljutomer, Maribor, Ormož, Ptuj, Radgona, Sveta Trojica (danes Gorca) pri Podlehni-ku in Vurberk. Velika večina procesov je potekala v vinorodnih območjih Slovenskih Goric, največ v Ljutomeru. Shodi čarovnic (t. i. sabati) so potekali predvsem na Donački ali Rogaški gori, ki je poleg Kleka in Slivnice najbolj znano slovensko čarovniško središče. Po še ohranjenih sodnih spisih so na Slovenskem čarovništva obtožili okoli 500 oseb, domnevajo pa, da je končna številka okrog 1.000. Od tega se je samo na slovenskem Štajerskem v dveh stoletjih zvrstilo več kot 350 sodnih procesov, pri katerih pa so navadno sodili več obtožencem hkrati. Največkrat so čarovništva obtožili ženske, nekaj zapisov pa se je ohranilo tudi o sojenjih čarovnikom.
Kje so bila morišča
Katoliška cerkev je inkvizicijo postavila že ob koncu 12. stoletja, leta 1484 pa s papeževo bulo priznala čarovništvo. Sodišča so metode za odkrivanje čarovnic, dokazovanje in mučenje izvajala po tem delu. Pravne podlage za pogrome proti čarovnicam je s kazenskim zakonikom leta 1769 ukinila Marija Terezija. Čeprav je bilo čarovništvo razumljeno kot krivoverstvo, so čarovniške procese od 16. stoletja naprej vodila posvetna in ne cerkvena sodišča. Deželska sodišča so bila razdeljena na privilegirana, ki so imela pravico do lastnega krvnega sodnika, in
Ttansverzala coprnije, ki je nimamo ...
Primerjava: Anglija - Podravje
V angleškem Lancashiru so izjemno priljubljene »čarov-niške« pohodniške poti, ki vodijo skozi vasi, do muzeja in gradu, kjer so potekali čarovniški procesi. Angleži so tovrstno turistično ponudbo zgradili na desetih obsojencih, pri nas pa gredo številke v stotnije.
Pa zarišimo našo turo: Donačka gora (hribolazci bi s kakšnim čarovniškim napojem gotovo lažje prišli na vrh)-Ma-ribor (kjer je bil leta 1546 prvi veliki proces pri nas)-Hra-stovec (zgodba o Agati)-Vurberk (zgodba o Veroniki)-Ptuj (ponovna postavitev razstave o čarovništvu)-Ormož (grajsko sodišče)-Borl-Sveta Trojica pri Podlehniku (prireditve ob obeležju). Kakšna transverzala coprnije bi to lahko bila!
Muzej čarovništva v Lenartu?
Občine Apače, Lenart, Sv. Ana in Sv. Andraž skupaj s partnerji pripravljajo idejno zasnovo za čezmejni projekt Interreg. Če bodo na razpisu dobili evropski denar, bodo v Lenartu uredili muzej čarovništva, v Andovcih na Madžarskem pa prostor za »čarovniško noč«.
Foto: Eva Milošič
neprivilegirana, ki te pravice niso imela. Sodne razprave so potekale na krajih, ki so bili že po tradiciji določeni za takšne procese, ali pa v magistratih. Razprave pa niso smele potekati ob nedeljah in praznikih. Krvno sodišče je moralo imeti še prostor za mučenje in ječo. Morišča so bila tam, kot so jih določili že pred davnimi časi - ob pokopališčih, na križiščih cest ali na vrhih gričev, da so bila od daleč vidna.
Kako so mučili
obtožene
čarovništva
Čarovništvo je sestavljalo pet ključnih elementov: pakt
s hudičem, spolni odnos s hudičem, letanje po zraku, udeleževanje sabata in čaranje (predvsem slabega vremena in bolezni). V resnici so kazenski postopek lahko začeli že na podlagi sumljivih okoliščin. Sumljivo pa je lahko bilo karkoli. Zadoščalo je že, če so posumili, da kdo pridela več masla kot drugi, ali če je rdečelas. Pogoste pa so bile tudi ovadbe, s katerimi se je dalo znebiti neprijetnih sosedov ali sovražnikov. V nasprotju z današnjim pravom je moral obtoženec dokazati svojo nedolžnost in ne obratno. Najprej so obtoženca zaslišali. Krivdo so lahko dokazali s pričami, uporabljali pa so tudi preizkus z iglo. Ob-toženke so slekli do golega, poiskali materina znamenja ali bradavice in jih prebadali z iglo. Če obtožena ni čutila bolečine ali krvi ni bilo, je bila čarovnica. Priznanje krivde je imelo težo dokaza. Pridobiti so ga skušali z mučenjem. Izbira mučilnih naprav je bila prepuščena sodnikom in njihovi (bogati) domišljiji. Uporabljali so natezalnice, čarovniške stole, vrelo olje, puljenje nohtov, bičanje, natiranje ran s soljo, roke so vezali za telo (pri tem
so se vrvi zarezale do kosti), pogosto pa so se nad žrtvami tudi spolno izživljali. Uporabljali pa so tudi t. i. preizkus z vodo, čeprav pri nas ni bil ravno pogost: obtoženka je morala zabresti v vodo. Če je utonila, je bila nedolžna, če pa je plavala, ji je pri tem očitno pomagal hudič in je bila kriva. Na Štajerskem so jih največ zažgali. Tiste, ki so se pokesali, so pred grmado navadno zadavili ali obglavili. Ostale so sežgali žive. Obsodbo so navadno izvršili še isti dan. Oproščeni so bili le redki, ohranili pa so se tudi zapisi o uspešnih pobegih iz ječe. Po izvršeni obsodbi (sežigu) so imeli sodniki pravico do sodne pojedine.
Od kod izhaja ime Rabelčja vas pri Ptuju
Oblasti so s čarovniškimi procesi imele predvsem stroške. Če se je dalo, so jih pokrili s premoženjem obtoženca ali pa jih izterjali od njegovih sorodnikov. Ker pa je večinoma šlo za reveže, je stroške pokril zemljiški gospod. Delo rabljev je bilo nečastno, zato so pogosto živeli na obrobju mest (do
danes se je ohranilo ime Rabel-čje vasi pri Ptuju). Vendar so se ohranili pravi ceniki storitev, ki izkazujejo, da je šlo za pravi posel. Dobre posle pa se da s čarovnicami sklepati še danes.
»Čarovniški« turizem so izkoristili vsi drugi
Evropa ponuja številne muzeje čarovništva, zbirke mučilnih naprav (nam najbližji sta v Zagrebu in na Dunaju), čarov-niške pohodne poti in bolj ali manj okusne uprizoritve srhljivih sodnih procesov, Hrvatom pa so čarovnice celo pomagale obnoviti kulturno dediščino. Nekaj cekinov pade tudi v Slovenijo: za pusta v Cerknico, ob iz Amerike uvoženem prazniku noči čarovnic v Grad na Gorič-kem, celo leto pa v čarovniški muzej v Ribnici. K nam pač nič. Ptuj in okolico so tako mnogi prehiteli že vsaj za pol stoletja. Pa v osnovi niso imeli nobene prednosti; čarovniško obdobje je bilo v približno istem času, nekaj dokumentarnega gradiva se je ohranilo povsod, zanimanje za skrivnostno obdobje je bilo povsod podobno. Marija Hernja Masten meni: »Treba bi bilo razmisliti, ali naj čarovnice ponujamo tudi turistično. Najprej bi morali raziskati okolje in pogledati, kaj vse drugi že ponujajo. Tega ne ponavljajmo.« Mogoče bi pa prav čarovnice lahko zacoprale naše načrtovalce, stratege in vizionarje, da bi se prizemljili in naredili nekaj konkretnega, a čarobnega.
Eva Milošič
Zagorci milijon evrov v zgodbo o Veroniki Deseniški, na Vurberku niti centa
Prvi čarovniški proces na Slovenskem je potekal v Celju leta 1427 proti Veroniki Deseniški. Friderik Celjski se je zaljubil v Veroniko, kar pa ni bilo po volji njegovemu očetu Hermanu II. Zaljubljenca sta se na skrivaj poročila in pobegnila. Friderika so očetovi vojaki ujeli in ga zaprli v stolp na celjskem gradu, Veroniko pa obtožili čarovništva in jo odpeljali v Veliki Tabor na Hrvaškem. Čeprav so jo sodniki spoznali za nedolžno, jo je dal Herman na dvorišču gradu utopiti v leseni posodi z vodo. Njeno truplo naj bi vzidali v zid, zato naj bi se ob zavijanju vetra še danes slišal jok nesrečne Veronike. Prav na tej zgodbi so Zagorci začeli graditi turistično ponudbo Velikega Tabora. Opravili so temeljite arheološke in konservatorske raziskave, v letih med 2006 in 2015
Manj znano je, da se je Veronika Deseniška skrivala tudi na vurberškem gradu, ki smo ga pustili propasti. Svojo priložnost za pripovedovanje te zgodbe smo torej že zapravili.
6 Štajerski
Podjetništvo
petek • 5. februarja 2016
Podravje, Ptuj • Kaj in kje bo gradila Pošta Slovenije?
Pošta bo v kratkem gradila, a o
Informacijo, ki smo jo dobili v naše uredništvo, da namerava Pošta Slovenije na Mariborski cesti na Ptuju graditi nov objekt in namreč imeli precej pomislekov, tako z vidika prometne varnosti kot ustreznosti umeščanja takšnih objektov v bivalno naselje.
„Pošta Slovenije je poskrbela za vihar na Mariborski cesti. Ob poštni stavbi, ki je bila pred leti zaradi arhitekturne spačenosti deležna vsesplošnega zgražanja, bo sedaj zgradila še logistični center za distribucijo pošiljk v Spodnjem Podravju. Okoliški prebivalci so na nogah, stanovalci v poštni stavbi bi že morali podpisati nekatera soglasja," piše v anonimki, ki smo jo minuli teden prejeli v naše uredništvo in ki je bila povod, da smo se lotili raziskovanja.
Nad poštno stavbo na Mariborski cesti na Ptuju so namreč štiri stanovanja. A bojda težave v predvidenem objektu, ki bi ga gradili, ne vidijo le oni, temveč tudi lastniki bližnjih hiš, saj gre za precej gosto poseljeno bivalno naselje.
Na naše vprašanje, ali držijo navedbe, ki smo jih prejeli v uredništvo, so na Pošti Slovenije odgovorili: „Ne nameravamo zgraditi logističnega centra (poštna logistična centra imamo v Ljubljani in Mariboru), pač pa želimo v objekt na Mariborski cesti preseliti paketno dostavo iz središča mesta, iz sedanje lokacije na pošti 2250 Ptuj. Lokacija
pošte 2250 Ptuj namreč z vidika dostopnosti predvsem za tovorna vozila in vozila s prikolico ni primerna, kar povzroča težave pri vsakodnevnem delu, hkrati pa sedaj tudi precej motimo promet v sicer mirnem delu mesta. Za te potrebe - izvajanje paketne dostave - bo Pošta Slovenije na Mariborski cesti na Ptuju uredila objekte, ki jih je odkupila v letu 2015," je pojasnila Megi Jarc iz Službe korporativnega komuniciranja. Vrednost investicije je ocenjena na okrog 600.000 evrov, zaključek del pa je predviden že v letu 2017, kar pomeni, da se bodo stroji predvidoma pognali že to leto.
Če bodo seveda podana vsa potrebna soglasja, sodeč po odgovoru Jarčeve, gradbeno dovoljenje že pridobivajo: „V fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja smo upoštevali vse ureditvene in prostorske načrte Občine Ptuj kot tudi zahteve ostalih lokalnih »soglasodajalcev«, medtem ko so soglasja stanovalcev še v pridobivanju."
Seveda smo želeli tudi pri stanovalcih nad Pošto na Mariborski cesti na Ptuju preveriti,
kakšno je njihovo videnje. Oglasil se je le eden, ki je razburjeno dejal, da o tem ne želi govoriti in da bo Pošta tako ali tako dosegla svoje ter naj njih vprašamo, kaj nameravajo, češ da oni tako nimajo vpliva na njihove odločitve.
Sodi takšen objekt v bivalno naselje ali industrijsko cono?
„Takšni logistični centri, kot jih načrtuje Pošta Slovenije na Bregu, ne sodijo v bivanjska in spalna okolja, ampak izključno v industrijske cone. Teh pa je na Ptuju in v okolici na pretek. Ne nazadnje je Pošta takšno logiko upravljanja s poštnimi pošiljkami že dokazala, saj je pred leti v Mariboru zgradila logistični center v neobljudenem območju nekdanjega TAM-a, v Ljubljani pa na Viču. Zakaj bi sedaj, po spoznanjih dobre prakse umeščanja prometno, hrupno in demografsko ter okoljsko obremenjujočih
logističnih centrov, tega na Ptuju umestili v povsem neprimerno okolje?! Načrtovan logistični center na Bregu bi namreč opravljal svojo okoljsko obremenjujočo dejavnost prav v času, ko večina prebivalcev počiva in v zgodnjih jutranjih urah," med drugim piše avtor anonimke, ki jasno in odkrito nasprotuje izgradnji novega objekta na Mariborski cesti.
A na Pošti Slovenije vztrajajo: „Glede pomislekov, da takšni objekti ne sodijo v bivanjska naselja, naj ponovno poudarimo, da objekt na Mariborski cesti ne bo imel funkcije poštnih logističnih centrov v Ljubljani in Mariboru, ampak se bo tukaj izvajala paketna dostava v precej manjšem obsegu. Prav tako je v okolici poštnega objekta na Mariborski cesti že sedaj več drugih poslovnih objektov." Paketna dostava naj bi bila organizirana bolj optimalno, lažje in manj moteče. Vprašanje, ki se tu poraja, pa je, za koga bo manj moteče. Za okoliške stanovalce, ki po anonimki sodeč predvidevajo, da se jim bo hrupna dejavnost odvijala vsakodnevno, v neposredni bližini njihovih hiš, najbrž ne.
....
ÉÍ|¡|||§Sp
mm
Ptuj • Letna skupščina Manager kluba
Pomagali bodo tudi mladim
Člani Manager kluba Ptuj so se nedavno srečali na redni letni skupščini in vodenje organizacije vnovič zaupali dosedanjemu predsedniku Marku Drobniču.
Člani so na skupščini pregledali opravljeno delo v minulem letu ter začrtali smernice dela za 2016. Največji projekt kluba v letu 2015 je bil izbor za Naj podjetniško idejo, ki je beležil zelo dober odziv. Člani so skozi leto sodelovali na več dogodkih, kot so okrogle mize in strokovna srečanja na temo podjetništva, podpora mladim v gospodarstvu ... Tudi v letu, ki je pred nami, bodo člani Manager kluba svoje znanje in izkušnje delili na medsebojni
ravni, prav tako pa z mlajšimi generacijami, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot. Kot pravi predsednik Marko Drobnič, želijo v klubu povečati članstvo, člani se bodo lahko medsebojno spoznavali na rednih mesečnih srečanjih, na katerih bodo navzoči predstavljali svoje dejavnosti. »Vzpostavili bomo mentorski program v podporo mladim podjetnikom, se aktivno vključevali v delovne skupine v lokalnem okolju, sodelovali s so-
rodnimi klubi. Podpirali bomo dogodke, ki spodbujajo razvoj in prepoznavnost Ptuja ter okolice. V kontekstu družbene odgovornosti in korporativnega prosto-voljstva bomo še naprej skrbeli za Trim stezo v Ljudskem vrtu, sodelovali na športnih prireditvah in dogodkih ter za člane organizirali nekatere športne dogodke,« je načrte za leto 2016 strnil predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič.
MZ
Ptuj • Donacija družbe Petrol Vrtcu Ptuj
Enota Deteljica bogatejša za didaktične pripomočke
V okviru vseslovenske humanitarne akcije Naša energija povezuje je družba Petrol že peto leto zapored sredstva, predvidena za nakup poslovnih daril, namenila posameznikom, društvom in projektom v lokalnih skupnostih, ki jih izberejo zaposleni v Petrolovih poslovnih enotah po Sloveniji.
Petrol je tako ob praznovanju svoje 70-letnice delovanja v humanitarne namene podaril 70.000 EUR.
Z donacijo v višini 400 evrov, ki so jo zaposleni bencinskih servisov Podlehnik vzhod in Ptuj 5 namenili Vrtcu Ptuj, so bili naj-
bolj zadovoljni otroci in vzgojiteljice v enoti Deteljica. Sredstva so namenili za nakup didaktičnih pripomočkov. V imenu Vrtca Ptuj je donacijo prejela ravnateljica Božena Bratuž, v znak zahvale pa so otroci pripravili tudi krajši nastop. Predsednik uprave Petrola
Tomaž Berločnik je ob predajah donacij po vsej Sloveniji poudaril, da je pomembna predvsem energija, ki nas povezuje. Le-to zaposleni v družbi že peto leto zapored srčno prenašajo v svoja lokalna okolja.
Črtomir Goznik
DARS SVETUJE: V VOZILU NAJ BO POZIMI ALI V ZIMSKIH RAZMERAH V REZERVOARJU NAJMANJ
50 % GORIVA.
OB ZASTOJIH, NESREČAH ALI PODOBNIH NEVŠEČNOSTIH BO MORAL MOTOR MORDA DELOVATI DALJ ČASA. UPOŠTEVAJTE TUDI VEČJO PORABO V ZIMSKIH RAZMERAH.
C
1970
Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.
promet.si
DARS
Foto: Črtomir Goznik
Donacijo je v okviru projekta Naša energija povezuje ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž predala Anja Kostanjevec, prodajalka na bencinskem servisu Podlehnik vzhod.
petek • 5. februarja 2016
Podjetništvo
Štajerski	7
tem še doslej nihče ni vedel nič
tja preseliti paketno dostavo, so potrdili tudi na upravi Pošte. A očitno vse le ne bo šlo tako gladko, okoliški stanovalci naj bi Zato je razumljiva skrivnostnost okrog načrtovane izgradnje, o kateri ali nihče še nič ne ve ali pa ne želi govoriti.
Foto: Črtomir Gozni k
Občani želijo vedeti več
Očitno je, da bo pred pričet-kom izgradnje nujna razprava, ki bo odgovorila na številna zastavljena vprašanja. Dejstvo, ki smo ga ugotovili pri preverjanju informacij v zvezi z načrtom Pošte Slovenije, pa je, da je le malokdo sploh seznanjen z njim. To je potrdil tudi mestni svetnik in podpredsednik ČS Breg-Turnišče Janez Rožmarin. Dejal je, da se je dalj časa govorilo o tem, da bodo v poštni stavbi izvedene nekatere investicije. Podatkov o tem, da bi se gradil povsem nov objekt, pa Rožmarin doslej ni imel. Tudi na ptujski občini primernosti umestitve takšnega objekta na Breg niso mogli komentirati. Zapisali so le: „ Glede načrtovane izgradnje logističnega centra Pošte na Mariborski cesti na Ptuju smo bili seznanjeni. Nismo pa še videli elaborata, da bi lahko dajali konkretne izjave o načrtih. Gotovo je, da mora biti projekt pravilno izpeljan, pri čemer morajo biti upoštevani vsi varnostni in okoljski vidiki ter pridobljena vsa potrebna soglasja."
Dženana Kmetec
Kaj pa varnost?
S temi načrti Pošte se odpira še eno vprašanje - varnost. Med drugim nas je zanimalo, ali bo izgradnja novega objekta morda vplivala tudi na prometno varnost, ne nazadnje je v bližini tudi šola. „Naj poudarimo, da selitev dela dejavnosti ne bo pomenila sprememb v prometni varnosti na Mariborski cesti. Vsi poštni avtomobili se že danes vozijo mimo te pošte na pošto 2250 Ptuj. V prihodnje bodo večji furgoni pripeljali na Mariborsko cesto, v center mesta pa predvsem manjša vozila, s čimer bomo odpravili problem neprimernosti dostopov na pošti 2250 Ptuj," je odgovorila Jarčeva in zaključila, da izgradnja objekta ne prestavlja nevarnosti za šolsko pot.
Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin je bil ob našem vprašanju, kaj meni o načrtovani izgradnji, presenečen in je dejal, da prvič sliši to informacijo ter da je zato ne more komentirati.

Foto: Črtomir Goznik
Podravje • Podelitev jubilejnih obrtniških plaket
Za izboljšanje pogojev poslovanja
V restavraciji Pan v Kidričevem so se konec januarja zbrali obrtniki in obrtnice s Ptujskega. Preden so se zavrteli na že 41. tradicionalnem obrtniškem plesu, so zaploskali obrtniškim jubilantom; tistim, ki so v letu 2015 dopolnili 20, 25, 30 in 40 let dela v obrti in podjetništvu. Skupaj jih je bilo 69 s kar 1505 leti dela v obrti.
Do teh visokih jubilejev so prišli z vztrajnostjo, izjemno predanostjo delu in razvojno vizijo, vsak na svojem področju delovanja.
„Gospodarska in finančna kriza, ki se je začela pred osmimi leti, v medijih ni več tako prisotna, kar pa ne pomeni, da je izginila. Dobila je le drugo obleko, nanjo sedaj opozarja predvsem prebivalstvo skozi negativno razpoloženje, negotovost in zaskrbljenost glede prihodnosti. Takšno stanje v družbi pomeni tudi manjšo osebno porabo, kar se najbolj pozna pri nas, malih obrtnikih in podjetnikih. Zato vsakodnevno na politični vrh podajamo pobude in predloge, da bi s pogajanji in konstruktivnimi pogovori dosegli izboljšanje pogojev poslovanja. Obrt in malo gospodarstvo čakajo v letu 2016 številni pomembni izzivi, kot: ustavna presoja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede statusa upokojenih obrtnikov, ki
ob upokojitvi svojo dejavnost opravljajo še naprej, oblikovanje nove male davčne reforme, vprašanje regresnih zahtevkov in izboljšanje delovanja obrtno-zborničnega sistema. Letošnje leto bo pomembno tudi za OOZ Ptuj, saj bomo praznovali
45-letnico delovanja," je poudaril predsednik OOZ Ptuj Milan Majer. Obrtnikom-jubilantom je ob tej priložnosti čestital tudi direktor OZS Danijel Lam-perger. Svečane trenutke je s pesmijo olepšal Matija Puž.
MG
Podpredsednik Vladimir Janžekovič in predsednik OOZ Ptuj Milan Majer: „Letos čakajo obrtniško organizacijo številni izzivi."
Ljubljana • Sejem Natour Alpe Adria 2016
Slovenija - zelena, aktivna in zdrava destinacija
Tradicionalni januarski sejem Turizem in prosti čas, ki vsako leto poteka zadnje dni januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je ohranil osrednje mesto v okviru letošnjega sejma Natour Alpe Adria 2016, ki so mu bili dodani še nekateri drugi sejemski sklopi.
Vse predstavitve so bile bolj ali manj „obarvane" zeleno. Glavno mesto Slovenije se letos predstavlja kot Zelena prestolnica Evrope.
Slovenski turizem, ki je lani dosegel zavidljive rezultate, prvič je število prenočitev preseglo 10 milijonov, čakajo v tem letu novi izzivi, zlasti še zaradi negativnih pojavov v svetovnem in domačem turizmu. Slovenija bo svojo ponudbo še naprej gradila kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Na ptujski stojnici, ki jo že tradicionalno postavlja MO Ptuj, letos v sodelovanju z RDO in TD Ptuj ter ponudniki s širšega območja Ptuja, so kot za med šli prospekti pohodniških in kolesarskih poti. Malo manj so bili obiskovalci prvega dne zadovoljni, ker še niso mogli dobiti pustne zloženke, ki je na sejem prišla z enodnevno zamudo. Mesto, ki sicer že dolgo stavi na turizem, bo moralo poskrbeti tudi za boljšo izbiro razglednic, še najbolj pa bode v oči dejstvo, da je že nekaj časa brez slovenskega
vodnika po Ptuju. Trenutno je na zalogi samo še kratki vodnik po Ptuju v hrvaškem in angleškem jeziku. Skoraj ničesar pa mesto skupaj s Ptujsko kletjo, ki letos slavi 777-letnico, še ni naredilo, da bi oblikovalo svojo mestno vinsko pot. Za kakovostno pred-
stavitev pa so poskrbeli člani Društva Poetovio 69, ki že vabijo na odprtje rimskega kampa Poe-tovio 2016. Sicer pa bo tudi Ptuj imel že kmalu pomembno vlogo v Zeleni shemi slovenskega turizma.
MG
S ptujske stojnice, ki so jo skupaj organizirali MO Ptuj, RDO in TD Ptuj v sodelovanju s ponudniki s širšega ptujskega območja.
Foto: MG
Foto: MG
8 Štajerski
Politika
petek • 5. februarja 2016
Slovenska Bistrica • Občinski svet potrdil sklep o poravnavi
Za začetek dodatnih 1,1 milijona evrov za podružnično OŠ in vrtec na Pragerskem
Slovenjebistriški občinski svet je na nadaljevanju izredne seje ta teden sklenil, da potrdi predlog poravnave s Hišami prihodnosti oziroma z NKBM glede plačila razlike najemnine v višini 1,1 milijona evrov. Takšen sklep sta svetnikom tudi predlagali dve pravni hiši. Kljub poravnavi usoda podružnične OŠ in vrtca na Pragerskem še ni povsem znana, saj bi morala občina v skladu s sedanjo zakonodajo po izteku pogodbe nepremičnino še odkupiti.
pišemo poravnavo ali pa bo bodo letele izvršbe, kot se je že zgodilo, kar pa pomeni dodaten strošek. Glede odkupov pa ni problem samo na Pragerskem, temveč tudi na Spodnji Polskavi in na Tinju.«
Svetniki so s pomočjo Desuso-vih svetnikov sklep o poravnavi potrdili, soglasno pa je občinski svet potrdil sklep, ki poziva nadzorni odbor, da preveri način podeljevanja stavbnih pravic in tudi odgovornost deležnikov.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Občinski svet je potrdil sklep o poravnavi, obenem pa je pozval nadzorni odbor, da preveri način podeljevanja stavbnih pravic in odgovornost deležnikov.
Kot je pojasnil župan Ivan Žagar, je v prvi vrsti prišlo do razkoraka v višini najemnine med podpisanima pogodbama (občine in nato javnih zavodov vrtca in šole). »Sedaj je bilo postavljeno vprašanje, ali bomo to razliko v višini najemnine poravnali, ali pa bodo sledile izvršbe. Nismo pa še dorekli dela, ki se veže na odkup stavbnih pravic po koncu veljavnosti pogodbe. Sedaj, ko je zakon o javnih financah na državni ravni odprt, bi lahko rešili te dileme. Torej, da občini ne bo treba objekta, ki ga bo že enkrat plačala skozi najemnino, še v nekem deležu odkupiti, saj ne gre za tržno dejavnost, temveč za šolo oziroma vrtec.« Koliko bi lahko ta znesek po izteku pogodbe znašal,
župan še ne ve. »Sicer pa so stavbne pravice najdražji način kreditiranja, vendar v tistem času, ko so bile podeljene, je bila občina zadolžena do mere, da ni mogla na drugačen način izvajati investicij,« je povedal.
Še vedno številne nejasnosti in odprta vprašanja
Kot eno izmed rešitev je Tomaž Godec iz SD predlagal odkup, kot je to storila Občina Šentilj. Opozoril je namreč na negotovo usodo zgradbe po 16 letih plačevanja, ob tem pa županu opone-sel, da občina niti ni sposobna odkupiti zgradbe zaradi preve-
like zadolženosti. »Sicer pa bi se ob prekinitvi pogodbe upoštevale zdajšnje cene zemljišč, gradbenih del, ki so nižje, kot so bile takrat. Tako predlagam, da se ob poravnavi pogodite, da je po 16 letih nepremičnina naša in da se potem ta zgodba konča.« Ludvik Repolusk (SD) pa je dejal, da mu je žal, da na seji niso bili prisotni deležniki, ki so povzročili to zmedo in netransparentnost postopkov. Simon Unuk (SLS) je pojasnil, da je leta 2008 občinski svet soglasno sprejel sklep, ki je potrdil mandat županji Ireni Majcen za podpis pogodb o ustanovitvi stavbne pravice in za imenovanje komisije, ki bo vodila postopek za ustanovitev stavbne pravice. Glede lastništva stavbe po preteku
stavbne pravice pa je dejal, da gre za pravno nejasnost. In sicer za takšno pravno nejasnost, da lahko občina tudi ostane brez vrtca in šole na Pragerskem, je povedal Stanislav Mlakar (SLS). »Sklenjene pogodbe ne govorijo o odkupu, tako bomo lahko imeli predkupno pravico, vendar pa lahko nepremičnino odkupi tudi nekdo drug. To poravnavo pa je treba podpreti, sicer smo še v slabšem finančnem položaju.«
Žagar je tudi na tej seji poudaril, da on v času, ko so bile podeljene stavbne pravice, ni sedel na županskem stolčku, dodal pa je: »Menim, da so bile občine navedene na tak način plačevanja investicij, tudi od države. Sicer pa imamo dve možnosti, ali pod-
Foto: Mojca Vtič
Ivana Leskovar (desno) in Danica Veber.
Ravnateljevi podpisi stalna praksa?!
Danica Veber, ravnateljica OŠ Spodnja Polskava, je povedala, da je bilo ravnateljicama ob podpisu pogodb razloženo zgolj, kaj pomeni stavbno-najemniška pravica in da je šola le vmesni člen. »Dejali so nam še, da bomo dobivali račune, ki jih bomo poslali na občino. Prvo pogodbo smo podpisali na občini, aneks na Pragerskem, vedno pa je bil prisoten nekdo iz občinske uprave.«
Ivana Leskovar, ravnateljica Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, je pritrdila besedam Vebrove in dodala: »Tudi ravnateljice iz drugih vrtcev so podpisovale podobne štiripartitne pogodbe, to je bila stalna praksa, ker so bile občine nesposobne najemati kredite.«
Žetale • Sedma redna seja občinskega sveta
Časi velikih investicij so mimo
Žetalski župan Anton Butolen je na 7. redni seji občinskega sveta predstavil predlog proračuna za leti 2016 in 2017. Člani sveta so soglasno odločili, da je predlog primeren za 15-dnevno javno obravnavo. Tako bodo proračun najverjetneje sprejeli na naslednji seji, okrog 20. februarja. Denarja za investicije bo v obeh letih bolj malo.
Žetale letošnjega proračuna še niso sprejele, ker je bil rebalans državnega proračuna sprejet zelo pozno, poleg tega pa je v finančni perspektivi 2014-2020 še precej nejasnosti. V preteklih letih so natančno vedeli, kaj lahko pričakujejo, zdaj pa je situacija zelo negotova. Vprašanje je, kakšni bodo kriteriji odločanja na razpisih. Na občini bodo tokrat prvič proračun sprejeli kar za dve leti skupaj. Tako so se odločili, ker večjih sprememb
v tem obdobju ne pričakujejo. Povprečnina je določena za obe leti. Računajo, da si bodo s sprejemanjem proračunov za dve leti olajšali delo in zmanjšali stroške, predvsem pa se bodo lažje in hitreje prijavljali na razpise.
V žetalsko občinsko blagajno se bo letos steklo samo 1.316.110 evrov, odhodkov pa načrtujejo 1.313.942. Zadolžili se bodo za 89.622 evrov. V 2017 pa bo prihodkov še manj - 1.217.333 evrov, odhodkov pa 1.215.065.
Butolen: "Državo rešujemo reveži"
Župan pojasnjuje, da bo s tem proračunom malokdo zadovoljen: "Investicij bo malo, a še vedno več kot prej, ko nismo bili samostojna občina." Razloga za znižanje sta dva: nižja povprečnina in nova finančna perspektiva. Povprečnina bi morala znašati 625 evrov, v resnici pa bo 522 evrov. "Državo rešujemo
tale pa bi morale dobiti 120.000 evrov, pa jih bodo le 60.000. Ankaranu so torej vzeli šest tisočakov, nam pa 60!" pravi Butolen.
Druga težava pa je v tem, da v novi finančni perspektivi denarja za občine skoraj ni. Zdaj so namreč prioriteta nova delovna mesta, ne pa infrastruktura (čeprav sta Hrvaška in Poljska to uspeli ohraniti, torej naši po-
gajalci morda niso bili dovolj vztrajni). V letih od 2007 do 2013 je občina Žetale na različnih postavkah počrpala skoraj 3,5 milijona evrov, zdaj pa bodo nastopili drugačni časi. "Časi velikih investicij so mimo, stroški pa se z zvišanjem standarda občanov povečujejo," sklene župan.
Eva Milošič
predvsem reveži. Povprečnina se namreč ne pomnoži samo s številom občanov, temveč se upošteva še indeks (odvisen od površine občine, dolžine lokalnih cest, števila mlajših od 15 in števila starejših od 65 let). Indeks je tako višji pri redko poseljenih občinah in tam, kjer je veliko starejših in malo otrok. Naš indeks je 1,46, nekatere občine pa ga imajo celo pod 1. Ankaran, recimo, bi moral dobiti 12.500 evrov, a jih bo dobil le 6.250. Že-
I Leto I	2016	I 2017 I
Prihodki v evrih	1.316.110	1.217.233
Odhodki v evrih	1.313.942	1.215.065
Investicije v evrih	349.575	258.800
Vir: Odloka o proračunu Občine Zetale za 2016 in 2017
Predvidene naložbe
V Žetalah sicer že pripravljajo dokumentacijo za nekatere projekte, da se bodo na morebitne razpise lažje in čimprej prijavljali.
•	Sanacija plazu v Vodolah pri Pulkovi domačiji.
•	Ureditev kanalizacije za del Čermožiš in priklop približno desetih hiš na čistilno napravo pri šoli.
•	V OŠ Žetale bodo prešli s plina na biomaso in s tem zmanjšali stroške ogrevanja.
•	Projekt čezmejnega sodelovanja Interreg - povezava kolesarskih poti po obstoječih lokalnih cestah. Na cesti do Pušnikove domačije bodo v okviru tega projekta skušali asfaltirati tudi dober kilometer ceste. Pot bodo označili in uredili izposojo koles.
•	Čezmejni projekt De-park 2. Prvi del tega projekta, v katerem so obnovili Pušnikovo domačijo, se počasi zaključuje. V drugem delu načrtujejo še postavitev muzeja, vinograda, vinoteke in ureditev okolice.
Foto: EM
petek • 5. februarja 2016
Politika
Štajerski	9
Videm • Z zbora krajanov Pobrežja
Pobrežani čakajo nove izračune komunalnega prispevka
Informativni izračuni za komunalni prispevek so že poleti zelo razburili krajane Pobrežja. Bili so višji od primerljivih v sosednjih občinah, pa tudi med sosedi so bili zneski neprimerljivi. V Vidmu bodo zato odlok o prispevku spremenili in vse zneske izračunali na novo.
Odmera
komunalnega
prispevka
Klemen Strmšnik iz podjetja ZaVita je zbranim v Pobrežju pojasnil, da je odmera komunalnega prispevka določena z zakonom. Prispevek se ne določa po občinah, temveč za vsak kanalizacijski sistem posebej. Kakršnakoli uravnilovka je z zakonom prepovedana. Občani morajo občini s prispevkom povrniti tista sredstva, ki jih je sama vložila v gradnjo kanalizacije. Do različne višine prispevkov med občinami prihaja tako predvsem zato, ker so za gradnjo porabile različne vsote lastnega denarja. Višina individualnega plačila za komunalni prispevek pa je odvisna od kvadrature parcele in kvadrature objekta na njej, pa tudi od tega, za kakšno dejavnost se morebiti ta objekt uporablja.
Z novim odlokom zmanjšujejo razlike med občani
Lani poleti so Pobrežani dobili prve informativne izračune komunalnega prispevka. Nekateri izračuni so bili zelo visoki, pa tudi razlike med sosedi so bile do štirikratne. Zato so na občini lani decembra pripravili nov odlok, s katerim bodo te razlike ublažili. V občinskem prostorskem načrtu so določili, da bo osnovno stavbno zemljišče veliko največ 7 arov. Tudi če hiša
Čistilna naprava na Vidmu uporabnega dovoljenja še nima. Upravna enota ji ga bo namreč lahko izdala šele potem, ko bodo tri zaporedne analize prečiščene vode, ki iz naprave izteka, zadostile zahtevanim kriterijem. Za optimalno delovanje pa naprava ni dovolj obremenjena, zato se bo z dovoljenjem morda še zapletalo. S tem pa bi se priključevanje novih uporabnikov lahko znašlo v začaranem krogu: priključevati jih ne bi smeli, za izboljšanje delovanja naprave pa bi jih potrebovali.
J
Krajani so poudarili, da je na kanalizaciji v občini še kar nekaj slepih črev, in izrazili dvom, da bi se nanjo lahko priključili že letos. Po županovih besedah pa gre le za štiri vode, dolge od 30 do 50 metrov, ki naj bi jih letos zgradili. Hiše ob glavni cesti (na fotografiji) pa so prav tako brez primarnega voda. V Bimarjevem je kanalizacija že zgrajena, urejajo pa še prečrpavališče. Kanalizacijski vod Videm-Tržec bodo gradili prihodnje leto. Hiše v Suhi veji bodo priklopili na ptujski kanalizacijski sistem, čemur pa nekateri krajani nasprotujejo. Bojijo se namreč, da bodo zato komunalnega prispevka plačali več.
stoji na večjem, bodo obračunali samo 7 arov. Če pa bodo kdaj na tej parceli zgradili še eno hišo, bodo preostalo površino plačali takrat. Novi odlok naj bi potrdili na seji občinskega sveta 23. februarja, nove informativne izračune pa krajani še čakajo.
V občini Videm sta dva kanalizacijska sistema; v Leskovcu in Vidmu. Prispevek bo za vsak sistem drugačen, vendar župan pravi, da bodo razlike minimalne. V Leskovcu bo za m2 parcele 1,4 evra, za m2 neto stavbne površine pa 7,821 evra. V Vid-
mu pa bo za m2 parcele obračunanih 1,427 evra prispevka, za m2 neto stavbne površine pa 9,095 evra. "Okvirni izračun komunalnega prispevka pri nas je od 600 do 900 evrov. Za 7 arov parcele in 100 kvadratnih metrov neto tlorisnih površin bo prispevek znašal okrog 800 evrov. Uporabniki bodo lahko zaprosili za obročno odplačevanje (praviloma 10-12 obrokov), vendar se bodo na kanalizacijo lahko priključili šele, ko bodo znesek v celoti poplačali," je pojasnil župan Friderik Bračič.
Ogorčeni krajani so ugovarjali, da potemtakem sploh ne gre za obročno odplačevanje. Spraševali so se tudi, ali bodo komunalni prispevek res plačali le enkrat, ob priklopu na kanalizacijo, ali pa se bodo nato pojavile nove dajatve. S Komunale Ptuj so zatrdili, da omrežnine za zdaj ne bodo zaračunavali. Krajane je nato seveda zanimalo, ali bo cena tega v prihodnjih letih ostala enaka ali pa bo naenkrat poskočila. Zagotovila, da večjih sprememb ne bo, niso dobili.
Vaščani so tudi ugotavljali, da so v nekaterih občinah komunalni prispevki bistveno nižji (predvsem v Kidričevem, kjer naj bi znašali med 300 in 500 evrov), župan pa jih je pozval, naj počakajo nove izračune.
Koliko naj bi stali individualni priključki
Kanalizacijski priključek mora vsak zgraditi na svoji parceli. Greznic ne bodo več smeli uporabljati, ne bo pa jih treba rušiti. Aleksander Merc s Komunale Ptuj zaradi morebitnega smradu priporoča vgradnjo povratnih loput. Priključek, dolg do 20 metrov, naj bi stal okoli 600 evrov (delo in material). Če pa bo potrebna povezava, daljša od 30 metrov, bo lastnik plačal samo 30 metrov, preostalo pa občina. Merc je zatrdil, da bo Komunala Ptuj ogled in svetovanje opravila brezplačno.
Eva Milošič
Gorišnica • Deveta redna seja OS
Plačilo za kanalizacijo bo v prihodnje višje
Člani sveta občine Gorišnica so na redni januarski seji potrdili dolgo pričakovani občinski prostorski načrt OPN. Od sprejetja sklepa za začetek postopka do potrditve na občinskem svetu je minilo osem let. OPN za območje občine Gorišnica je izdeloval Geodetski zavod Celje.
Člani svetniškega omizja so sprejeli tudi sklep o izvedbi postopka za namakalni sistem Gorišnica-Mo-škanjci (tretja faza, razširitev). S tem sklepom je občinski svet občinsko upravo zadolžil, da na podlagi pridobljenih soglasij lastnikov zemljišč izvede vse aktivnosti, ki so potrebne za oddajo vloge na razpis za sofinanciranje projekta. Po vzoru mestne občine Ptuj so tudi v Gorišnici znižali sofinanciranje omrežnine za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Namesto 50 bo občina po novem omrežnino subvencionirala v višini 40 odstotkov. Največ pomislekov glede nižanja občinske subvencije za omrežnino je izpostavil svetnik Silvo Sok (NSi). Zanimalo ga je, kakšen bo na račun nižanja subvencije prihranek v občinskem proračunu in kam se bo ta denar potem namenil. Župan Jože Kokot je pojasnil, da bo zaradi znižanja subvencije v občinskem proračunu ostalo okrog 20.000
evrov, ki pa bodo del integralnega proračuna in se jih bo lahko porabilo za katerikoli namen. V razpravi na temo nižanja subvencij za omrežnine je župan Kokot poudaril, da bodo svetniki v kratkem na mizo dobili rebalans proračuna, v katerem bodo glede na veljavni proračun vse postavke nižje za od 15 do 20 odstotkov. Nižanju subvencije sta med razpravo oporekala še neodvisni svetnik Bojan Purgaj in Peter Bezjak (NSi). Slednji je dejal, da bodo občani v prihodnje že tako ali tako obremenjeni s plačilom komunalnega prispevka za priključitev za kanalizacijo. Zato se mu ne zdi primeren čas, da bi nižali tudi subvencije. Prevladala je županova volja, saj so svetniki s sedmimi glasovi za in štirimi proti njegov predlog o nižanju subvencije omrežnine potrdili. Za občane to pomeni mesečno za okrog dva evra višji znesek na položnici za kanalizacijo.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Za zdravstveno oskrbo migrantov že več kot pol milijona evrov
Stroški zdravstvene oskrbe migrantov iz državnega proračuna
Po nesoglasjih Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v zvezi z zdravstveno oskrbo migrantov so se vendarle dogovorili, da financiranje ambulant za migrante v višini 250.950 evrov ne bo šlo iz zdravstvene blagajne.
Vlada RS je v okviru aneksa 1 stroške dela zdravnikov v okrepljenih ambulantah v nastanitvenih centrih za migrante v višini 250.950 evrov nameravala naložiti zdravstveni zavarovalnici. Za slovenske bolnike bi tako ostalo četrt milijona manj, na kar pa v ZZZS niso želeli pristati. Predstavniki ZZZS in pristojnega ministrstva so se tako na nedavnem sestanku vendarle uspeli dogovoriti, da bodo sredstva za financiranje begunskih ambulant zagotovili iz državnega proračuna. »V letu 2015 je bilo nekaj čez 20.000 migrantov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo. Od 1. do vključno 27. 1. 2016 pa je bilo zdravstveno oskrbljenih 2.362 migrantov. Stroški zdravstvene oskrbe za migrante od 16. 10. 2015 do 15. 1. 2016 obsegajo 551.567,75 evra.
Navedene stroške je v celoti plačalo Ministrstvo za zdravje iz lastne proračunske postavke,« so sporočili z Ministrstva za zdravje.
Kot so še pojasnili, bo tako tudi v prihodnje: »Ocene za le-
tošnje leto ne moremo podati, saj ni mogoče predvideti števila vstopov migrantov in potreb po zdravstveni obravnavi. Navedeni zneski iz preteklih mesecev pa kažejo na trend, ki se lahko ponovi. Za te namene so
sredstva zagotovljena v proračunu.«
Povračila pa bo Ministrstvo za zdravje uveljavljalo preko Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za finance.
Monika Levanič
Foto: OM
10 Štajerski
Kultura
petek • 5. februarja 2016
Haloze • Na obisku pri Benjaminu Vidoviču
Tudi koranti se spreminjajo
Izdelovanje korantij so lani vpisali na seznam registriranih enot žive kulturne dediščine. Kot njena nosilca sta vpisana samo dva mojstra: Marko Klinc ml. iz Spuhlje in Benjamin Vidovič iz Pristave. Vidovič, ki so ga za njegovo delo že večkrat nagradili, je predsednik Etnografskega društva Orači Okič in mojster za izdelavo haloških korantij.
To opravo si je prvič oblekel pri sedmih letih, kasneje pa si je svojo izdelal kar sam. Pred petnajstimi leti se je s skupino korantov odpravil celo na Triglav; še danes ima v svoji korantovi kapi žig Aljaževega stolpa.
"Kurente ali korante danes delijo na pernate in rogate. Mi pa smo jih zmerom delili preprosto na naše in polanske, te pa še naprej na lancovske in markovske," pravi Vidovič. Pojasnjuje, da haloškega kurenta kakšna tri desetletja sploh ni več bilo. Člani Etnografskega društva Okič so ga na novo napravili po starih fotografijah in spominu starejših Haložanov. Leta 1995 jim je mojster Klinc izdelal t. i. "zajčjega koranta" -
iz zajčjih kož in s kravjimi rogovi. Na podstrešju Vidovičevega deda pa se je ohranila korantija iz časa druge svetovne vojne. Kapo hrani še danes, po tej predlogi pa je leta 1997 izdelal svojega "kozjega koranta" z lesenimi rogovi. Potoži, da mlajši za to delo ne kažejo zanimanja. "Ampak svojega vnuka bom naučil izdelovati korantije, ko bo dovolj star. Ruso sem mu že napravil."
Spreminjanje koranta
Korant, kot ga poznamo danes, je izvirnemu komaj še podoben. Samo v zadnjih 20 letih je prišlo do ogromnih
Ženska ne more biti korant
Vidovič korantij ne prodaja, temveč jih izdeluje le za etnografsko društvo. Izjemo je doslej naredil le trikrat, med drugim za ptujski muzej (poleg koranta je izdelal še rušo in babo s košem) in muzej na Irskem. »Veštat« si je uredil ob svoji hiši. Kože je najprej zbiral, a je to predolgo trajalo, zato jih zdaj kupuje. 0 stroških ne govori rad, za korantijo pa potrebuje kakih šest kozjih kož in debelejše usnje za masko. Ker pa hočem izvedeti, koliko oprava v resnici stane, si jo skušam pri njem naročiti. »Ne bom ti je napravil! Pri nas je ne boš smela uporabljati! Ker si ženska, se o tem nimamo kaj pogovarjati,« se mi nasmeji.
sprememb. Vidovič razloži, da pravila za koranta včasih niso bila točno določena, stvari za izdelavo pa so znosili z vseh vetrov. "Kar je bilo na razpolago, si pač uporabil. In srečen si bil, če si kaj uporabnega našel," pravi. Prvotne maske so bile zelo skromne. Kožuha, kot ga imajo koranti danes, ni imel nihče. Včasih so bili kožuhi različno dolgi, nekateri pa celo brez rokavov, da se je videlo spodnje oblačilo. Včasih so si koščke kož preprosto prišili na suknjo. Kože so pripravili tako, da so jih razprostrte pribili na lesena pročelja ut in jih posušili. Takšne surove kože pa so se hitro začele trgati, ko so se zmočile. Danes se za korantije uporabljajo strojene kože, ki so mnogo bolj trpežne. Včasih pa so si morali korantijo izdelati ali vsaj popraviti vsako leto znova. "Če je zdržala dva fašenka, je bilo že dobro," pravi Vidovič.
Zvonce so večinoma improvizirali iz pločevinastih škatel, konzerve pa so bile že dragocenost. Te so na enem koncu stisnili in vanje nasuli kamenje ali pa so v pločevinko privezali kakšno večjo matico, da je pozvanjala. Za zvonce so uporabili celo vojaške čutare, najboljši pa so bili konjski zvonci. Ker pa je bilo v Halozah konjev bolj malo in ker so bili zvonci dragoceni, si jih je bilo težko kje izposoditi. V teh krajih kravjih zvoncev, kot jih imajo sodobni koranti, niso poznali.
Tudi kape so se od sodobnih precej razlikovale: "Rogove, recimo, je zelo težko namestiti. Ker večina tega ni bila vešča, se je vsak rog zasukal v svojo smer." Za perje (tega sicer niso imeli čisto vsi koranti) so včasih uporabili kar metlico iz pu-ranove peruti, s katero so sicer pometali peči. Perut so si preprosto prišili na kapo, po pustu pa jo vrnili v črno kuhinjo.
Obhodi korantov
Vidovič se spominja, da so nekdaj bili koranti samo mladi fantje, večinoma celo osnovnošolci. Z obhodi so si prislužili kak drobiž ali krof, le redko pa celo klobaso. Koranti v teh krajih nikoli niso nastopali samostojno, ampak so bili zmerom del skupine oračev. Korant je bil enakovreden drugim pustnim likom, torej oračem, pokačem in babi. "Korant ni bil nič več in nič manj od teh mask!" Izpostavljanje koranta kot samostojnega pustnega lika je po njegovem mnenju moderna pogruntavščina. Rusa ni bila del te skupine, temveč je šlo za drugo skupino, ki je navadno s sabo imela še muzikanta s harmoniko. V ruso so se šemili starejši fantje, ki so šolo že zaključili in so bili pred služenjem vojaškega roka ali po njem.
Skupina oračev je morala šteti vsaj pet članov: koranta, pokača, babo in dva kujeka ali orača. Pridružil se jim je lahko še kdo, vendar je baba zmerom ostala samo ena. Korant je držal za plug. Če sta bila dva, je eden kot prvi iz skupine stekel do hiše in z zvonjenjem hiši naznanil prihod oračev. Ponekod so kurente tudi odslovili ali pa so se domači zaklenili v hišo. Razlog za to ni bila oholost, pojasnjuje Vidovič, temveč največkrat huda revščina. Marsikdo oračem preprosto ni imel česa dati. Skupino je namreč gospodar nagradil s pijačo, jajci ali klobasami. Če pri hiši niso bili zaželeni, se je korant povaljal po tleh, včasih pa se samo podrsal po vogalu hiše. S tem je hiši napovedal nesrečo. Ta pa nikoli ni zadevala članov družine, temveč samo živino.
Eva Milošič
Tednikova knjigarnica
Pustne šeme
Mi smo danes brez izjeme vsi vesele pustne šeme!
Janez vtakne svoje krače v kaj vem kakšne stare hlače tako ponosno hodi, kot da ni vsak kdor si bodi.
Lučka vzela je od mame nekaj raznovrstne krame: izpod širnega klobuka komaj da ji nosek kuka.
Majdica pa prav je mična rdečelična gospodična, ki ozaljšana s sto trakci stopa z drobnimi korakci.
Breda, debelušna žaba, ni kot »teta s cekrom« slaba: v krilu, ki za njo se vleče, ziblje se kot kup nesreče.
A Tatjana kot pajacek, danes je poseben pacek, ki si najde s svojo pužo tudi v suhem snegu lužo.
Franci moško se obnaša, češ da je sam turški paša, ki prepasan z rdečo ruto s krivo sabljo maha ljuto.
Mitja se pokrije z loncem in pozvanja s kravjim zvoncem ter naznanja na vsa usta naj pospremijo vsi Pusta.
Kam le gre ta nasmejana mnogoglava karavana? saj od tega direndaja se nam že vsa hiša maja!
Pust je, Pust - nikar zamere, ni še čas za mile Jere, dokler nori stric ne kihne in ga burja ne odpihne.
A dotlej vsi brez izjeme le bodimo pustne šeme!
Ta pustna pesem avtorja Smiljana Samca je iz davnih dni, najti jo je na 96. strani priročnika za proslave, kot glasi podnaslov iz leta 1955, torej iz leta, ko je bila ustanovljena knjižnica za mladino in otroke na Ptuju. Knjiga je domala brez ilustracij in je naslovljena Pesmi in igre za otroške praznike. Izšla je kot četrta v knjižnici zveze prijateljev mladine Slovenije in je bila natisnjena v 3000 izvodih v Pomurski tiskarni. Zdaj so njeni listi povsem porumeneli, besedila pa med drugim govorijo o drugačnih časih, imenih, navadah, pojmovanjih in poimenovanjih .. .Slovenski klasik Ivan Mi-natti je za pričujočo izdajo priredil pustno pesmico:
Kurentova pesem
Stari Kurent nitko prede.
Kaj boš, Kurent, z nitko storil?
Z nitko vrečico bom šival.
Kaj boš, Kurent, z vrečko storil?
V vrečico bom žir nabiral,
z žirom pa bom svinjo pital ...
Te in druge izbrane pustne pesmice in knjige bodo na ogled pod naslovom Ste videli pusta, kako zimo hrusta?! v Mladinskem oddelku knjižnice do pepelnice. Vabljeni!
Liljana Klemečič
Foto: EM
Rokomet
Na pustno soboto lokalni derbi vGorišnici Strani 12
Atletika
Pavlovič in Jeza v Linzu na stopničkah
Stran 12
Kolesarstvo
Mladi kolesarji že marljivo vadijo
Stran 13
Reportaža
Kjer je zadnjo tekmo odigral Dražen Petrovič
Stran 13
Strelstvo
Kuharičeva, Raušlova, Venta in Stojak na EP Stran 15
Nogomet
Videm spomladi brez Božaka in Muriča
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Koristen preizkus moči
ZAVRC - FARMTECH VERŽEJ 2:0 (1:0)
STRELCA: 1.0 Golubar (42.), 2:0 Duriš (65.)
ZAVRČ: Kovačic, Cvek, Mu-žek, Antic, Karamatic, Pihler, Tišma, Golubar, Glavica, Tudan, Batrovic. Igrali so še: Ranilovič, Jakšic, Rogač, Jelišic, Agboyi, Kokorovic, Miketic, Solomun, Duriš. Trener: Ivica Solomun
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Polajžar, Živko, Lešnik, Čuk, Kouter, Trstenjak, Vok, Ropoša, Petek, Šauperl. Igrali so še: Ma-ruško, I lic, Mauko, Ajlec, Kek, Kušnik, Vidovič, Fodor, Koprivi-ca. Trener: Zlatko Gabor.
V sredo sta se na pomožnem igrišču v Zavrču pomerila »stara znanca«, Zavrč in Veržej. Prleki so bili prijetno presenečenje jesenskega dela v 2. ligi, v dobri luči so se predstavili tudi tokrat, čeprav
trener Gabor ni mogel računati na Arpada Vaša in Davida Vinkoviča. Domačini so nastopili brez dveh novincev, Davida Berežnyja in Stanislava Štanenka, ter poškodovanega Jureta Matjašiča.
Igra je bila dinamična, z veliko poskusi prodorov po bokih, le redki pa so se zaključili z neposrednim strelom na gol. Tako je igra večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma, nekoliko nevarnejši pa so bili varovanci Ivice Solomuna. Ti so tudi dosegli edini zadetek v prvem polčasu - v 43. minuti je bil po podaji iz kota najvišji v skoku Josip Golubar in je z glavo zadel v polno.
Podobno igro so kar številni gledalci spremljali tudi v drugem polčasu, ko so bili pogoji za igro zaradi dežja nekoliko težji. Solomun je ob
polčasu menjal praktično celotno enajsterico, ostala sta le Karamatic in Antic. Tudi v tem delu igre so domačini zadeli enkrat, to je v 65. minuti uspelo robustnemu Filipu Durišu z močnim strelom iz kakšnih desetih metrov.
Ivica Solomun, trener Zavrča: »V prvem polčasu so se gostje prikazali kot zelo agresiven tekmec, borili smo se za vsak košček prostora na igrišču. Težko je bilo igrati, a po prvem zadetku se je to spremenilo. Zadovoljen sem s predstavo fantov, hkrati pa bi pohvalil tudi varovance Zlatka Gaborja, ki so se odlično borili. Tekma je bila zelo dobra.«
V petek bodo Zavrčani na domačem stadionu gostili hrvaškega prvoligaša Slaven Belupo, v soboto pa se bodo na Ptuju na igrišču z umetno travo pomerili z Dravo.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Josip Golubar (Zavrč, beli dres) se počasi vrača v formo, s katero je pred nekaj sezonami navduševal navijače Zavrča.
Nogomet • NK Aluminij
Enajstica v mreži Lenarta
ALUMINIJ - LENART 11:0
(7:0)
STRELCI: Bizjak, Križan in Ku-rež po 3, Škoflek 2
ALUMINIJ: Janžekovič, Čeh, Kajtna, Topolovec, Turkalj, Vr-banec, Rogina, Škoflek, Bizjak, Ploj, Križan. Igrali so še: Krljano-vič, Petrovič, Pintarič, Kompan, Vezjak, Fratea, Ahec in Kurež. Trener: Simon Sešlar.
Nogometaši Aluminija so v torek odigrali naslednjo v nizu pripravljalnih tekem, po-
merili so se z ekipo Lenarta, ki nastopa v 3. ligi sever (9. mesto po jesenskem delu) in jo vodi priznani mariborski trener Silvo Berko.
Domačini so v večernem terminu na igrišču z umetno travo pokazali zelo agresivno igro, s katero so povsem onemogočili goste in jim prepustili bore malo možnosti za organizacijo napadov. Na drugi strani so proti fizično slabše pripravljenim gostom dobro kombinirali v napadu in si
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij) se na prijateljskih tekmah redno vpisuje med strelce.
Trop namesto Murka
Ob igralskem taboru je do spremembe prišlo tudi v strokovnem štabu NK Aluminij. Dosedanji trener vratarjev Tomaž Murko je nove izzive poiskal v dresu Gerečje vasi, zamenjavo pa so Kidričani našli v Mitji Tropu. Ta je bil nazadnje trener vratarjev v ptujskem drugoligašu (v času glavnega trenerja Francija Fridla).
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Trimo v rahli vlogi favorita
pripravili veliko priložnosti. Velik delež so jih tudi realizirali, saj so že v prvem polčasu zabili sedem golov (Bizjak 3, Škoflek 2, Križan 2), še štiri so dodali v drugem (Kurež 3, Križan). Celotno tekmo so v dresu Aluminija odigrali le trije igralci, in sicer Janžeko-vič, Kajtna in Ploj. Kot novinec se je v dobri luči predstavil tudi Tilen Kompan, ki je odigral drugi polčas. Ostali so ob odigranih minutah opravili še trening pod vodstvom pomočnika trenerja Milenka Potočnika.
JM
Na pustno soboto, 6. februarja, z drugim delom prvenstva nadaljujejo rokometaši v 1. NLB Leasing ligi. Zaradi slabega nastopa slovenske reprezentance je EP na Poljskem že pozabljeno, vsi žarometi pa zdaj usmerjeni v boj za naslov državnega prvaka.
Letos sta kandidata za naslov državnega prvaka le dva: Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje. Ekipi sta na vrhu razpredelnice poravnani z 28 točkami, vseeno pa so Celjani tisti, ki imajo več možnosti za nov naslov prvaka.
Solidno so s prvim delom sezone opravili tudi v Ormožu in osvojili 7. mesto, ki daje realne možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka. Malo mesto z le 2000 prebivalci že trinajst let »kljubuje« v elitnem rokometnem razredu. Po stažu so v elitni druščini dlje le Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje in Trimo Trebnje. Prav slednji bodo Ormožane ob 19. uri v soboto gostili v Trebnjem (Trimo trenutno zaseda 9. mesto). Tekme teh dveh moštev so bile zmeraj zanimive, več uspeha so po navadi imeli domačini - zato so tudi pred tekmo v rahli prednosti Trebanjci. Jeruzalem mučijo poškodbe nekaterih igralcev.
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški kapetan Bojan Cudič bo tudi v drugem delu sezone eden glavnih adutov trenerja Saša Prapotnika.
Ob tem je ekipo zapustil le-voroki Dejan Veselko, ki je dobil službo v Avstriji. Trener Saša Prapotnik bo zamenjavo za Veselka poiskal med domačim mladim kadrom, ki premore v generacijah letnikov 1998 in 1999 lepo število levičarjev. Tako bo znova priložnost za igro dobil domači kader, kar je tudi glavni cilj kluba v prihodnosti.
Pred nadaljevanjem prvenstva sta se trener Saša Prapo-tnik in kapetan Bojan Čudič
enotno strinjala, da je želja ekipe v nadaljevanju sezone ujeti Ligo za prvaka: »To je naš naslednji cilj in zato tudi marljivo treniramo. Uvrstitev med šest najboljših ekip bi bila še kako dobrodošla za naše mlade igralce, saj bi jim deset novih tekem ponudilo večjo minutažo, prepotrebno za pravilen razvoj,« je dejal Čudič, ki spada med najizku-šenejše igralce Jeruzalema in nasploh 1. NLB Leasing lige.
uk
12 Štajerski
Šport
petek • 5. februarja 2016
Rokomet • 1. B SRL (m)
Namizni tenis • Članski TOP
Na pustno soboto lokalni derbi v Gorišnici
Le še ure nas ločijo do nadaljevanja prvenstva v 1. B-li-gi. Da bo mera polna, bodo gledalci že v uvodu prišli na svoj račun, saj se bosta v soboto v Gorišnici pomerila lokalna rivala Moškanjci-Gorišnica in Drava iz Ptuja.
Gre za obračun s tradicijo, tekme teh ekip so bile vedno zanimive, tudi tokrat bo tako. Derbi na pustno soboto bo seveda imel dodaten čar, pričakujejo se polne tribune, glede na prikazano v prvem delu sezone pa so rahli favoriti Ptujčani. Toda pozimi se je pri njih dogajalo marsikaj, kar pa rumeno-črnih ne zanima kaj preveč, saj so povsem osredotočeni le nase in na to, kako bi sosedom iz Ptuja odvzeli dve točki. V prvem delu sezone so bili prepričljivejši modri, zato bodo Gorišni-čani tokrat storili vse, da se jim oddolžijo. Tudi njihov strateg Boštjan Strašek, nekdanji slovenski reprezentančni vratar, pričakuje pravi derbi: »Glede na uvrstitev na lestvici je jasno, da je Drava favorit, saj je jeseni zbrala bistveno več točk od nas. Toda mi se ne mislimo predati, dali bomo vse od
sebe, borili se bomo vse do konca in skušali iz same tekme potegniti kar največ. Igrali bomo na zmago. Tudi zdravstveni karton ekipe je zelo spodbuden, saj so po daljšem času na srečo zdravi prav vsi nosilci igre, tako da se že prav veselimo derbija.«
Rokometaši Drave so se
pod vodstvom novega trenerja Ivana Hrupiča v miru pripravljali na drugi del prvenstva. V zadnjem mesecu so odigrali šest pripravljalnih tekem, precej časa so namenili še izboljšanju uigra-nosti ekipe. Ta bo v drugem delu tekmovanja šla na vsaki tekmi na zmago in brez po-
Atletika • AK Ptuj
Pavlovič in Jeza v Linzu na stopničkah
Državno prvenstvo in miting v Linzu
V nedeljo je bilo v avstrijskem Linzu (v Sloveniji nimamo primernega objekta, op. a.) izvedeno državno prvenstvo v krožnih tekih. Atletski klub Ptuj je imel na tekmovanju devet atletov, ki so večinoma nastopili zelo dobro in so osvojili tudi dve medalji.
Med člani je bil Matej Jeza tretji v teku na 3000 metrov, med članicami je bila Doroteja Domjan peta v teku na 400 metrov. V isti disciplini se je med mladinci najbolj izkazal Grega Pavlovič, ki je postal državni prvak. V prvem teku zadnje - najhitrejše skupine, je sicer z odličnim tekom okoli 49,30 sekunde prišel v cilj kot drugi, vendar so tek zaradi tehničnih težav organizatorji morali razveljaviti oz. ponoviti. V ponovljenem teku je zmagal z rezultatom 50,13 sekunde. Med mladimi ptujskimi atleti so v teku na 400 metrov preostali dosegli naslednje uvrstitve: Žan Viher je bil 10. s časom 52,43 sekunde, Jan Bezjak je bil 11. s časom 52,52 sekunde, Boštjan Nahberger je zasedel 19. mesto s časom 54,63 sekunde.
Ob državnem prvenstvu je bil v Linzu organiziran tudi miting. Zelo dobro je tekmoval Aljaž Brlek, ki je zmagal v teku na 60 metrov s časom 7,179 sekunde in je bil drugi v teku na 200 metrov, kjer je odtekel rezultat 22,94 sekunde. Svojo dobro pripravljenost je potrdila Maja Be-drač, ki je zmagala v teku na 200 metrov z novim osebnim
Matej Jeza (AK Ptuj)
rekordom 25,15 sekunde. S tem je izpolnila normo za mlajše mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo julija v Gruziji.
Veteransko tekmovanje v Avstriji: Uspešni ptujski veterani
V	Schielleitnu je potekalo dvoransko atletsko veteransko prvenstvo, na katerem je v suvanju krogle tekmovalo pet članov Atletskega kluba Ptuj.
V	kategoriji M-80 je Marko Sluga zmagal z rezultatom 11,32 metra, kar pomeni absolutni državni rekord s tri kilograme težkim orodjem. Kilogram več je tehtala kroga, s katero je bil v kategoriji M-75 najboljši Ivan Klarič, ki je sunil kroglo 9,12 metra. V kategoriji M-60 sta tekmovala dva ptujska atleta, ki sta suvala petkilogramsko kroglo. Miki Prstec je za 1. me-
sto sunil orodje 13,66 metra daleč, Dušan Koren pa za tretje mesto 11,24 metra. Če-
Rojkova na Muti tik za stopničkami
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (Muta)
Foto: Stanko Kozel
Rokometaši Drave so v prvem medsebojnem srečanju v sezoni ugnali sosede iz Gorišnice. Kdo bo boljši v drugo?
sebnih kalkulacij gredo po pomemben par točk tudi v soboto na lokalnem derbiju. Zdravstveni karton ptujskih rokometašev je dober in vsi igralci se zavedajo zahtevnosti gostovanja, na katerem je za Dravo cilj jasen in to je zmaga.
tp, db
Na Muti je v soboto, 30. januarja, potekal 2. TOP za člane in članice. Fantje so igrali v treh, dekleta pa v dveh kakovostnih skupinah. V najmočnejših konkurencah sta slavila Darko Jorgič (Krka) in Manca Fajmut (tujina). Na turnirju so igrali tudi Ptujčani
Vesna Rojko, Luka Krušič in Marsel Šegula.
Vesna Rojko (Muta) je v 1. skupini deklet štirikrat slavila (Zera, Čokelj, Pavčnik, N. Veronik) in bila trikrat poražena (Fajmut, Tofant, Z. Vero-
nik), kar ji je prineslo končno odlično 4. mesto. Vesna trenutno na članski lestvici NTZS zaseda 6. mesto.
Pri moških je Luka Krušič nastopil v 2. skupini in zabeležil dve zmagi in pet porazov. S tem izkupičkom je med osmerico nastopajočih zasedel 6. mesto. Marsel je tekmoval v 3. skupini in med starejšimi tekmeci osvojil 7. mesto. V sedmih dvobojih je enkrat zmagal in doživel šest porazov.
JM
trto zmago za AK Ptuj je v Schielleitnu v kategoriji M-50 dosegel Aleš Velikonja, ki je šestkilogramsko kroglo vrgel 9,14 metra.
Po uspešnem startu v leto 2016 imajo atleti veterani v načrtu nastope na nekaterih velikih tekmovanjih, kot so nemško prvenstvo v Erfurtu, evropsko zimsko prvenstvo v Anconi, balkansko dvoransko prvenstvo v Bukarešti, BAVI v Beogradu ... Najpomembnejša tekma leta bo svetovno prvenstvo v Avstraliji, ki bo v oktobru in novembru v Pert-hu. Za to tekmovanje se intenzivno pripravljajo Marko Sluga, Ivan Klarič in Miki Prstec.
David Breznik
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Nepričakovan poraz deklet, kegljači na vrhu
2. SKL vzhod (ž)
RUŠE - DRAVA 5:3 (2952:2767)
DRAVA: Fridl 504, Štampfer Golob 407, Kavčič 451, Kozo-derc 488, Plajnšek 456, Kram-berger 461.
Približno dva meseca je trajal premor v 2. ligi vzhod za ženske, v katerem so ptujske kegljačice redno trenirale, posameznice so igrale na prvenstvu MO Ptuj. Prvi letošnji prvenstveni nastop pa ekipi Drave ni uspel, saj je izgubila proti Rušam z rezultatom 5:3.
V ptujski ekipi je manjkala mlada Maja Pavlič, medtem ko so nekatere ostale igralke nastopile rahlo obolele, kar se je poznalo tudi na končnem rezultatu. Posamezne točke so tokrat osvojile Nada Fridl, Marija Kozoderc in Ivanka Plajnšek. Do končnega uspeha je bila Drava tokrat zelo oddaljena, saj so igralke Ruš ekipno bistveno bolje opravile s svojimi nastopi in so skupno podrle kar 185 kegljev več, kar je tudi prevesilo tehtnico na njihovo stran na poti do malo presenetljive, vendar popolnoma zaslužene zmage.
Ptujski veterani so na tekmovanju v Avstriji dosegli štiri zmage.
1. liga OTS Maribor (m)
DRAVA 1 - PREPOLJE 4:4 (3161:3115)
DRAVA 1: Slaček 517, Golob 550, Podgoršek 548, Murko 516, Premzl 517, J. Čuš 253, M. Čeh 260.
RUŠE - DRAVA 1 0:8 (2973:3150)
DRAVA 1: Premzl 515, J. Čuš 496, Podgoršek 531, Murko 526, M. Čeh 534, Golob 548.
DRAVA 1 - TEHNOTIM 7:1 (3109:2985)
DRAVA 1: Podgoršek 500, Golob 556, J. Čuš 499, Murko 513, Premzl 521, M. Čeh 520.
Prva moška ekipa Drave je v novem letu odigrala že tri kroge tekmovanja v 1.
ligi OTS Maribor. Ptujčani so na svojem kegljišču Deta centra najprej gostili sosede iz Prepolj in remizirali 4:4. Med posamezniki sta se s svojima rezultatoma najbolj izkazala Robi Golob (550) in Janez Podgoršek (548). Po uvodnem remiju v 12. krogu so v naslednjem krogu na gostovanju z najvišjim možnim rezultatom bili boljši od ekipe Ruš. Na tem gostovanju so se izkazali vsi igralci, najboljši rezultat je dosegel Robi Golob - 548. Tudi v 14. krogu je Drava zanesljivo zmagala, saj je bila s 7:1 boljša od Tehnotima, ponovno pa je bil najuspešnejši posameznik Robi Golob - 556. Ptujski kegljači so še naprej na vrhu lestvice 1. lige OTS Maribor.
David Breznik
petek • 5. februarja 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Kikboks
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Edvard Stegar osvojil Mladi kolesarji ze marljivo vadijo četrto stopnjo (4. DAN) črnega pasu
V Zagrebu je v nedeljo, 17. januarja, potekala promocija mojstrov borilnih veščin z območja naše bivše skupne države. Promocija je kot vsako leto potekala v dvorani v Gornjem Gradu in je privabila veliko mojstrov iz vseh koncev regije (Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora in Slovenija). Iz Ptuja sta se promocije udeležila glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trener v KBV Ptuj Edvard Štegar.
Naša predstavnika sta sodelovala na seminarju in treningu, ki je potekal približno dve uri, nato pa je sledila slavnostna podelitev diplom, s katero so dobitniki potrdili članstvo v Galeriji slavnih.
Tako sta Vladimir Sitar in Edvard Štegar podaljšala licenco in prejela diplome. Po podelitvah licenc so nekateri mojstri dobili tudi višje stopnje črnega pasu. Med njimi je Edvard Štegar prejel diplomo za črni pas, 4. DAN. To je vsekakor velik uspeh in priznanje za trenerja v KBV Ptuj in spodbuda za nadaljnje delo.
Diplome je podeljeval glavni inštruktor BUDOKAI šole borilnih veščin in legenda borilnih športov pri nas in v svetu dr. Emin Topič, ki je bil gostitelj tradicionalnega srečanja v Zagrebu.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
S podelitve v Zagrebu (od leve): Vladimir Sitar, dr. Emin Topič, Irena Topič ml. in Edvard Stegar
Po lanski uspešni sezoni, ko so mladi ptujski kolesarji dokazali, da so še vedno v samem vrhu slovenskega kolesarstva, so se »perutninarji« že začeli zavzeto pripravljati na novo sezono 2016.
Lanska se je končala oktobra, nato pa so mladi kolesarji dobili nekaj časa prosto. Toda kmalu so izkoristili lepo vreme ter se podali v naravo. Sedaj že nekaj časa vadijo v klubskih prostorih, kjer koristijo trenažerje in valje. Ob nedeljah sledi zdaj že tradicionalna udeležba na Zimskem peš pokalu na Pohorje, kamor hodi večina fantov (mladi Ptujčani so v preteklih letih posegli tudi po vidnih mestih v svojih kategorijah, op. a.). Seveda je ta del priprav v prvi vrsti namenjen kondi-cijski pripravi, tako da imajo ob četrtkih najmlajši na voljo tudi telovadnico, kjer delajo vaje za koordinacijo in moč, ne manjkajo pa niti družabne igre. Tudi mladinci poleg rednih treningov še dodatno trenirajo v fitnesu.
Sicer pa trenerji in klubski funkcionarji v tem času ne mirujejo, saj želijo razširiti nabor kolesarjev. Zato v tem obdobju tradicionalno po šolah Spodnjega Podravja poteka predstavitev kluba in vadbe, kjer želijo mladim predstaviti ta atraktiven šport, obenem pa navdušiti kakega mladeniča, da se jim priključi v klubu. V preteklih letih so imeli pri tem precej sreče in verjamejo, da bo tako tudi letos. Tudi
Plavanje • Plavalna akademija Kurent
Nov mejnik PA Kurent Ptuj
Letos mineva tretje leto od ustanovitve Plavalne akademije (PA) Kurent Ptuj, ta pa že dosega nove mejnike v svoji zgodovini. V letošnji šolski sezoni so vpisali skoraj 100 članov v vseh programih od najmlajših (plavalni vrtec) do najstarejših (rekreacija odraslih). S tem so presegli pričakovanje strokovnega kadra in vodstva: »V letošnjem letu smo vpisali izredno število članov. To nas veseli, saj pomeni, da delamo dobro in da je naša pot pravilna. Kar nas še bolj veseli, je dejstvo, da so nam v anketi starši vpisanih otrok napisali, da so večino informacij prejeli med pogovorom z ostalimi občani. To pomeni, da se naše dobro delo 'daleč sliši1,« pravi predsednik društva, profesor športne vzgoje Boštjan Ma-račič.
Svoje plavalne programe so letos nadgradili s športno šolo, kjer otroke usmerjajo v rekreativno-tekmovalni program. Tega ne bi zmogli brez strokovnega kadra, zato so v letošnji sezoni k sodelovanju povabili dolgoletne strokovne delavce, z nekdanjimi plavalci so jim dodali še nekaj mlajših.
V sklopu vadbenega programa so se udeležili 6. mednarodnega mitinga za Pokal Zdravilišča Radenci v
Radencih. V nedeljo, 17. 1., se je tekmovanja udeležili s 7 plavalci in trenerjem. Vid Pa-pdi, Urban Toš, Nina in Naja Fridl, Alina Hojnik, Alja Gor-njec in Mišel Fridl so se pod strokovnim vodstvom Boruta Petroviča odlično odrezali. »V Radence smo prišli na povabilo domačega društva, s katerim sodelujemo že od samega začetka. Prvi nastopi so pokazali veliko napak, ki se na treningih ne pokažejo, hkrati pa smo videli veliko dobrih nastopov in predvsem skupinskega navijanja ter medsebojnega sodelovanja. S strokovnega vidika je to tekmovanje dodatek k izobrazbi zdravih športnikov ter
1,
Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj se pripravljajo na novo sezono.
Foto: Marjan Keiner
letos se bodo mladi Ptujčani v februarju odpravili v slovensko Istro in nekaj dni preživeli na treningu na kolesih na cesti. Razmere v Strunjanu, kjer bodo opravili krajše priprave, bodo nedvomno pre-
cej boljše kot na celini, mladi kolesarji pa se bodo tam pravzaprav šele dodobra začeli spoznavati s kolesarskim življenjem (režim, prehrana, cilji ...). Predvidena sta dva treninga dnevno, predvsem
pa je pomembno druženje, saj druženje krepi ekipo, ki je tako bolj enotna in homogena, kar bo mladim kolesarjem v sezoni, ki je pred njimi, prišlo še kako prav.
tp
Rokomet • EP na Poljskem
Poljska stoletna lepotica, v kateri je svojo zadnjo tekmo odigral Dražen Petrovič
Boštjan Maračič, predsednik PA Kurent
srečevanje s predštartno tremo (anksioznostjo), s katero se srečujemo na vsakem koraku v življenju, novimi znanji in ostalimi plavalci. Svojim plavalcem in plavalkam čestitam ter se zahvaljujem staršem in klubu za pomoč pri delu,« pove Petrovič.
Društvo bo v prihodnje redno sodelovalo na miting po Sloveniji in tujini. Pripravljajo tudi nekaj zanimivosti: v času šolskih počitnic se lahko na bazenu v Termah Ptuj s pomočjo njihovih potapljačev potopite in preizkusite potapljaško opremo, najmlajši se bodo lahko preizkusili v igri vaterpola, možen pa bo tudi vpis novih članov.
Aktivni so tudi v sekciji veteranov. Ti se pridno pripravljajo na veteransko državno prvenstvo, ki bo 12. 3. v Mariboru. Svojo udeležbo so že potrdili, poskušali pa bodo ponovno osvojiti nekaj državnih naslovov (lani osem) ter domačine in prijatelje iz Maribora premagati v štafeti, saj so jim v preteklem letu za las »vzeli« državni ekipni naslov.
»K vpisu vabimo otroke vseh starosti, prav tako vabimo k sodelovanju vaditelje in učitelje plavanja,« zaključi Boštjan Maračič. Dodatne informacije: www.kurent-pa.si.
UR
Evropsko prvenstvo na Poljskem se je končalo z zmagoslavjem Nemcev, ki so v finalu ugnali Špance. Slovenski navijači si Poljske zagotovo ne bomo zapomnili po dobrih igrah slovenske reprezentance (14. mesto), tudi po dobri hrani in pijači ne.
Ko sem se odločal, po kateri stvari si bom zapomnil mesto Vroclav (poljsko Wroclaw, nemško Breslau, češko Vratislav), odločitev ni bila težka: takoj mi je v oči padla prelepa športna dvorana, ki je po svetu znana po imenih Centennial Hall, Hala Ludo-wa, Hala Stulecia, Stoletna hala. Dvorana je bila dokončana leta 1913, zgradil pa jo je nemški arhitekt Max Berg. Stoletna se dvorana imenuje v spomin na stoletnico poziva (1813) pruskega kralja Friderika Viljema III. k odporu Nemcev in Prusov proti Napoleonovi okupaciji. Leta 1963 je poljska lepotica v Vroclavu gostila finale EP v košarki. Tudi leta 2009 je v
Pogled na igralno površino s komentatorskega mesta
Na EP na Poljskem so se naslova prvakov veselili Nemci.
Vroclavu potekalo EP v košarki in leta 2013 SP v odbojki. Svojo zadnjo tekmo v prebo-gati športni zgodovini je v tej dvorani 5. junija 1993 odigral tudi sloviti hrvaški košarkar Dražen Petrovič, in to prav proti reprezentanci Slovenije - šlo je za kvalifikacijsko tekmo.
Zasedena polovico dni v letu
Največja dvorana mesta Vroclav (650.000 prebivalcev) sprejme okrog 7.000 gledalcev in ni namenjena le športnim dogodkom. Takoj po končanem EP v rokometu bo dvorana gostila stand up komedijante, nato narodni balet in hip-hop festival. Gostitelji so povedali, da je dvorana zasedena vsaj polovico dni v letu in je zato tudi
finančno donosna. Notranji premer dvorane je 69 metrov, visoka pa je kar 42 metrov. Posebno jo dela simetrična oblika deteljice in značilna 23 metrov visoka kupola, ki je iz jekla in stekla. Pred dvorano stoji 96 m visok železni spomenik, ki so ga domačini poimenovali Iglica. Od leta 2006 je dvorana pod Unescovo zaščito. Dvorana leži na enem izmed dvanajstih otokov mesta Vroclav, ki ga na otoke deli reka Odra. Dvanajst otokov v celoto mesta povezuje kar 112 mostov.
Vroclav ima tudi rokometni klub WKS Slask, ki nastopa v elitnem poljskem rokometnem razredu in po prvem delu sezone zaseda zadnje, 12. mesto. Najvišja stopnička pripada Kielcam, pri katerih igra Uroš Zorman.
UK
Foto: CG
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek m 2. februarja 2016
Nogomet • NK Videm
Videm spomladi brez Božaka in Murica
V ponedeljek zvečer so priprave na drugi del sezone začeli tudi pri tretjeligašu iz Vidma. Primož Gorše je nogometaše trenutno peto-uvrščene ekipe lige popeljal na prvi trening na igrišču z umetno travo, ki ga osvetljujejo reflektorji.
Ob tem mladi strokovnjak ni mogel biti pretirano dobre volje, saj je nekaj minut pred treningom izvedel, da bo klub zapustil eden izmed motorjev ekipe Karlo Mu-rič, ki odhaja v Avstrijo. Že od prej je znano, da rume-no-zelenega dresa ne bo več nosil niti Dominik Božak, s 17 zadetki prvi strelec lige. Odhoda sta vsekakor hud udarec za Videm, in medtem ko je bilo slovo Božaka pričakovano, tega ne moremo trditi za vezista Murica. Potrjenih prihodov sedaj še ni, toda kakšen se bo do konca januarja prav gotovo zgodil, obenem pa bo strateg Gorše članski ekipi priključil nekaj fantov iz mladinske vrste. Vsaj še dva tedna bo izven pogona tudi bočni igralec Marcel
Foto: Črtomir Goznik
Karlo Murič spomladi ne bo več nosil dresa Vidma.
Koren, ki ga muči poškodba meniskusa. Rumeno-zeleni bodo priprave opravili v domačem okolju, treningi bodo potekali trikrat tedensko, odigranih pa bo tudi sedem pripravljalnih tekem. Termini in tekmeci so že znani, nekaj srečanj bo zares atraktivnih ...
Renato Bračič, predsednik Vidma: »Medtem ko so bili igralci na zasluženem zimskem oddihu, smo se v
upravi trudili predvsem na infrastrukturi. NZS nam je namreč postavila pogoj, da moramo do spomladanskega dela razširiti igrišče, kar nam je tudi uspelo. To sploh pa bilo lahko, saj smo morali prestaviti tudi reflektorje. Prav tako sem vesel, da so stvari na novem pomožnem igrišču tako dobro in tako daleč, da ga bomo lahko začeli uporabljati.
Seznam prijateljskih tekem Vidma:
7. 2.: Videm - Grad (Kidričevo) 13. 2.: Videm - Bukovci (Kidričevo) 20. 2.: Videm - Ljutomer (Kidričevo) 24. 2.: Aluminij - Videm 28. 2.: Drava (U-19) - Videm (Ptuj) 6. 3.: Videm - Strass (Kidričevo) 12.3.: Videm - Cirkulane (Kidričevo)
Glede igralskega kadra sta nas malce presenetila odhoda Božaka in predvsem Murica, toda to pomeni, da bomo še več priložnosti namenili svojemu podmladku iz lastne šole, tudi na račun kakšnega poraza več. Fantje se namreč morajo kaliti, vse to pa govori o tem, da ustvarjamo dolgoročno zgodbo. Ob mladih bomo v klub skušali pripeljati še enega ali dva iz-kušenejša posameznika, ki bi zapolnila vrzel, ki je nastala z odhodoma hrvaških igralcev. Verjamem, da bodo fantje spomladi dali vse od sebe in da bomo kljub težki nalogi ostali na poziciji, kjer smo trenutno.«
tp
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (m)
16. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00)
1.	B SRL (m)
14. KROG: Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.30)
2.	DRL (m)
10.	KROG: Pomurje - Velika Nedelja (PETEK ob 19.00)
Kurentov turnir
Rokometno društvo Veteranke Ptuj organizira v soboto, 6. 2., med 9. in 19. uro v športni dvorani Center na Ptuju tekmovanje za moške in ženske veteranske ekipe - 6. mednarodni kurentov turnir.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
11.	KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec (SOBOTA ob 17.30)
Nogomet • Prijateljske tekme
Zavrč - Slaven Belupo (PETEK, ob 15.00) Drava Ptuj - Zavrč (SOBOTA, 6. 2., ob 14.00) Mons Claudius - Aluminij (SOBOTA, 6. 2., ob 14.00)
Futsal • 2. SFL
13. KROG: Tomaž Trcko - FC Ptuj (PETEK, 5. 2., ob 19.30)
David Breznik
Nogomet • NK Aluminij, mladih Nogomet • NK Drava, mladi
Mladi upi Aluminija nepremagljivi
Šah • Štajerska kadetska liga
Zlati medalji Saši Arnus in Mladi dravaši v polnem pogonu Niki Kralj iz Gorišnice
SPiSlIl!!» fo&iisMSMmlH
i Í!M?!IH«i!;¡ÍMI«S¡iií2
.flsMH ■lil
?S2Í «Sí* H51	-=,#F-

mm
mm m
ISBt®
C- •—ji? •
JL
Prejemniki priznanj - skrajno desno je Nika Kralj.
Ekipa NS NK Drava U-9
Mladi selekciji Aluminija: U-7 (zgoraj) in U-12 (spodaj).
V času, ko ni ligaških tekmovanj, so na sporedu številni turnirji doma in v tujini. Redno se jih udeležujejo tudi vse mlajše selekcije NK Aluminij.
Pred dvema tednoma so se tri selekcije Aluminija udeležile močnega mednarodnega turnirja v avstrijskem Stradingu in vse tri osvojile prva mesta! Z zmagovalno serijo so pričeli cicibani U-9 pod vodstvom trenerja Draga Ozmeca, nadaljevali so jo starejši cicibani U-11 pod vodstvom Saša Gajserja, izjemen konec tedna pa so s tretjo zmago zaključili starejši dečki U-14, ki jih vodi trener Dejan Žolek.
Pretekli teden je NK Aluminij z dvema najmlajšima selekcijama sodeloval še na drugem turnirju v Avstriji, tokrat je bil organizator FC Preding. Mlajši cicibani U-7, ki jih vodi trener Aljša Fruk, in leto starejši cicibani U-8, ki jih je vodil trener Drago Ozmec, so
bili brez konkurence in niso izgubili niti ene same tekme. Obe ekipi sta osvojili prva mesta, ekipni uspeh pa sta z nazivoma najboljših strelcev dopolnila Tristan Trop (U-7) in Tai Luka Modric (U-8).
Mlajši dečki NK Aluminij U-12 so minulo soboto sodelovali na enem močnejših turnirjev za to starostno kategorijo, ki ga je organiziral NK Rudar Trbovlje. V konkurenci večine največjih in najboljših nogometnih šol v Sloveniji so igralci NK Aluminij na koncu zasluženo osvojili 1. mesto (v finalu so premagali prvo ekipo Krke), najboljši strelec turnirja pa je prav bil Nino Milič (Aluminij).
Dobro in predvsem strokovno delo v nogometni šoli NK Aluminij se zrcali v odličnih rezultatih, mladi igralci iz Kidričevega pa jih potrjujejo iz tedna v teden.
UR
V	zimskem delu otroci iz NK Drava ne počivajo, ampak redno trenirajo in se udeležujejo različnih domačih in mednarodnih turnirjev.
V	letošnje leto so uspešno startali na turnirju v Gradcu, kjer je bila selekcija U-8 druga, U-11 tretja in U-10 četrta. V selekciji U-11 je bil v Avstriji Leo Čeh iz Drave izbran za najboljšega igralca turnirja. Sledil je turnir v avstrijskem Stradnu, kjer so bili igralci U-12 četrti, potem ko so v tekmi za tretje mesto izgubili 0:2 z Račami.
Po dveh turnirjih v tujini so modri igrali na turnirju pri bivšem slovenskem reprezentan-tu Marinku Galiču v njegovem športnem centru v Radvanju. Tam je selekcija U-11 osvojila četrto mesto.
Niz igranja na turnirjih so nogometaši Drave minuli vikend nadaljevali v Lendavi, Velenju in Kamniku. Selekcija U-9 je bila v soboto druga v Kamniku. Ista selekcija je bila v nedeljo druga tudi v Lendavi, obakrat je bil najboljši strelec turnirjev Lukas Čeh.
Selekcija U-13 je igrala na močnem turnirju v Velenju, kjer je v finalu po streljanju kazenskih strelov z 10:11 izgubila z Dravogradom.
Konec tedna so mladi dravaši igrali v Avstriji in na Madžarskem. Na Futsal Challenge turnirju v avstrijskem Judenburgu je ptujska selekcija U-10 osvojila 3. mesto. V polfinalu je bil premočan Maribor, v tekmi za 3. mesto pa so premagali z 2:1 Sturm Graz 2. V Avstriji je nastopila tudi selekcija U-12, ki je v tekmi za 3. mesto po streljanju kazenskih strelov 2:4 izgubila z ekipo GAK.
Selekcija U-11 je sodelovala na turnirju kluba Szombathely. V mestu Buk so modri osvojili 3. mesto, v finalu so kar s 6:0 premagali Zalaegerszeg.
Mladi ptujski nogometaši bodo zelo aktivni tudi v februarju. Prihodnji konec tedna - 13. in 14. februarja - bo v športni dvorani Center na Ptuju potekal 12. mednarodni zimski nogometni turnir.
David Breznik
V	organizaciji ŽŠK Maribor je v prostorih OŠ Kamnica 29. januarja potekal 5. krog štajerske kadetske lige za učence in učenke osnovnih šol za sezono 2015/16. Tudi tokrat je tekmovanje potekalo v treh starostnih kategorijah, skupaj za dekleta in fante. Ptujsko območje je zastopalo 26 mladih šahistk in šahistov, kar je 14 manj kot v četrtem krogu. Največ jih je bilo ponovno iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (13), sledita OŠ Gorišnica (10) in OŠ Olge Meglič Ptuj (3).
V	skupini do 9 let, letnikov 2007, 2008 in 2009, jih je tekmovalo 32, najboljša obsolutno iz ptujskih osnovnih šol je bila Zala Kramberger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj na 11. mestu, samo med dekleti pa na odličnem 2. mestu, 3. mesto je dodala Ema Vidovič (absolutno 14.). V skupini do 12 let jih je nastopilo 47, med njimi stari tudi 10 let, najboljša predstavnica absolutno s Ptujskega je bila Saša Arnuš iz OŠ Gorišnica na 5. mestu, samo med dekleti pa na 1. mestu. Enajstletna Nika Kralj, prav tako iz OŠ Gorišnica, je s 7. mestom absolutno v konkurenci do 15 let ponovila uvrstitev četrteg
kroga, med dekleti pa je ponovno osvojila 1. mesto. Vrstni red:
U-9 absolutno (32): 1. Rok
Košič (2007) OŠ Šmarje 6 točk,
2.	Gašper Drevenšek (2008) 6,
3.	Gal Blažič (2008) 5, oba OŠ A. Besednjaka MB 5... 11. Zala Kramberger (2007) 4 ... 14. Ema Vidovič (2007) 4,15. Tevž Vargič (2007) 4, vsi OŠ L. vrt Ptuj ... 19. David Jelen (2007) OŠ Gorišnica 3 itd.
U-12 absolutno (47): 1. Nino Mencinger (2005) OŠ Tabor I MB 6, 2. Tadej Dimec (2005) OŠ Šmarje 6, 3. Vid Bauman (2005) OŠ Poljačane 6 ... 5. Saša Arnuš
(2004)	OŠ Gorišnica 6 ... 9. Nino Šegula (2004) OŠ L. vrt Ptuj 4,5 ... 12. Tai Starčič (2004) OŠ Gorišnica 4,5 ... itd.
U-15 absolutno (37): 1. David Brinovec (2001) OŠ Šempeter 6,5 točk, 2. Jaka Juvan (2002) OŠ Vuzenica 6,5, 3. Nik Žvarc
(2005)	OŠ D. Kobala MB 5 ... 7. Nika Kralj (2005) OŠ Gorišnica 4,5 ... 12. Naj Pivec (2003) 4 ...
15.	Pia Kramberger (2003) 4,
16.	Maja Leskovar (2003) 4 ... 20. Nik Kaisersberger (2003) 3,5 vsi OŠ Ljudski vrt Ptuj ...
Silva Razlag
Foto: NK
petek • 5. februarja 2016
Šport
ŠtajmkiTEBKlK 15
Strelstvo • MT München 2016
Venta, Kuharičeva, Rauslova in Stojak uvrščeni na EP
Med 27. in 30. januarjem se je v Munchnu, v prestolnici Svetovne strelske zveze - ISSF, znova zbrala svetovna strelska elita na največjem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu. Tam je tekmovalo 52 reprezentanc z izjemno udeležbo več kot 600 strelcev. Slovenci so se v Munchnu predstavili z najmočnejšo 27-člansko reprezentanco, med njimi štirje člani iz Spodnjega Podrav-ja: Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak ter Ormožana Urška Kuharic in Kevin Venta. Vsi so si z uspešnimi nastopi priborili mesto v reprezentanci za EP z zračnim orožjem v madžarskem Gyoru, med 22. in 28. februarjem.
Venta najboljši med Slovenci s 577 krogi
Najvišjo uvrstitev med spo-dnjepodravskimi strelci si je v zahtevni konkurenci v svojem drugem nastopu priboril sveže pečeni državni rekorder (585) Ormožan Kevin Venta, ki je s 577 krogi (96, 94, 96, 97, 96, 98) osvojil visoko 21. mesto in bil le štiri kroge oddaljen od najboljše osmerice finalistov. Blestel je turški strelec Dikec Yusuf, v kvalifikacijah je bil najboljši s 590 krogi. »Vmes je bilo kar
Rezultati:
Člani pištola 2. dan (1. dan)
1. Vladimir Goncharov, RUS	583 + 203,5
21. Kevin Venta, SLO	577 (573)
28.	Blaž Kunšek, SLO	576 (571) 70. Sašo Stojak, SLO	566 (568) 76. Rožle Repič, SLO	563 (564)
29.	Jože Čeper, SLO ml.	562 (563)
Članice pištola 2. dan (1. dan)
1. Olena Kostevich, UKR	385 + 204,3
45. Vodeb Katja, SLO	373 (369)
64. Majda Raušl, SLO	368 (366)
70. Petra Dobravec, SLO	363 (367)
23. Anja Prezelj, SLO ml.	372 (366)
nekaj močnih devetic, pa tudi osmic, kar mi je vzelo tistih nekaj krogov do finala (581). Iz leta v leto počasi napredujem, česar sem zelo vesel,« nam je po nastopu povedal prvi slovenski strelec s pištolo.
Sašo Stojak je po tekmi v Rušah uspešno prestal prestop v članske vrste tudi v Munchnu in s 566 krogi z veliko rezerve drugi dan tekmovanja osvojil 70. mesto. Za dva kroga boljši je bil sicer v svojem prvem nastopu, kjer je osvojil 61. mesto. Mlada slovenska ekipa pa je v neuradni ekipni konkurenci s 1719 krogi še drugič v sezoni izpolnila ekipno normo in se uvrstila na EP. Zmagal je prekaljeni Rus Vladimir Gončarov. Prvi dan tekmovanja se je Venta po odličnem
Članice puška 2. dan (1. dan)
1. Snježana Pejčic, HRV	418,5 + 209,6
32. Urška Kuharič, SLO	415,6 (409,9)
36. Živa Dvoršak, SLO	414,7 (415,8)
74.	Klavdija Pufič, SLO	410,2 (403,9) 79. Nina Juvan, SLO	409,3 (409,1) 46. Klavdija Jerovšek, SLO ml.	409,8 (405,1)
Člani puška 2. dan (1. dan)
1 Peter Sidi, MAD	630,6 + 209,2
16. Rajmond Debevec, SLO	626,7 (617,2)
38.	Benjamin Jodl, SLO	623,9 (624,9)
39.	Željko Moičevic, SLO	623,9 (623,2)
75.	Robert Markoja, SLO	614,4 (612,9) 49. Žan Kelenc, SLO ml.	614,4 (611,9)
treningu dan prej ubadal z želodčnimi težavami in bruhanjem, kar ga je stalo nove visoke uvrstitve. S 573 krogi je na koncu glede na vse težave osvojil zadovoljivo 39. mesto.
Na EP tudi Raušlova
V ženski konkurenci s pištolo se najboljši Ptujčanki Majdi Raušl nastopi v Mun-chnu niso najbolj posrečili, saj je s 368 in 366 krogi osvojila 64. in 69. mesto. Raušlova je bila pred novim letom, po številnih težavah s tehničnimi okvarami svoje Walther pištole in slabo tehnično podporo njihove servisne ekipe, prisiljena med sezono presedlati na novo pištolo znamke Steyr. Prav zaradi zahtevne zamenjave pištole in številnih mikro nastavitev pa se Raušlova v zadnjem me-
Foto: Simeon Gonc
Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak sta si v Munchnu priborila vozovnici za EP, kljub temu pa si njun trener Zlatko Kostanjevec od obeh želi še boljše streljanje.
secu sooča z nižjimi rezultati od tistih v začetku sezone. Kljub temu pa tako Raušlo-va kot celotna ženska ekipa s pištolo še vedno uživa veliko zaupanja pri vodji reprezentance Andreji Vlah, kar potrjuje tudi vabilo celotni ekipi v reprezentanco za EP. Med Slovenkami se je najboljše odrezala Katja Vodeb, ki je drugi dan s 373 krogi osvojila 45. mesto. S 392 krogi sta najboljša rezultata kvalifikacij dosegli Srbkinja Branki-ca Zaric in Ukrajinka Olena Kostevič.
Kuharičeva s 415,6 kroga najboljša Slovenka
Med dekleti s puško je drugi dan popravni izpit odlično izkoristila Ormo-
žanka Urška Kuharič in
s 415,6 kroga postavila najboljši rezultat dneva med Slovenkami ter osvojila 32. mesto. Strašljiv pa je pogled na najboljše strelke v kvalifikacijah, ki so mejo za vstop v finale postavile pri neverjetnih 418,2 kroga, najboljša v kvalifikacijah pa je bila mlada Čehinja Nikola Mazuro-va s 420,7 kroga. Za najboljšo Ormožanko je zaostala tudi olimpijka Živa Dvor-šak, ki je drugi dan s 414,7 kroga osvojila 36. mesto, za dve desetinki uspešnejša od Ormožanke pa je bila prvi dan, ko je osvojila 23. mesto. Prvi nastop v Munchnu pa se Kuharičevi ni posrečil, saj je s 409,9 kroga osvojila 77. mesto. Najboljši rezultat dneva pa je v uvodu postavila Indijka Apurvi Chandela s 420,9 kroga.
Debevec prihaja v olimpijsko formo
Najboljši rezultat v Mun-chnu je v slovenski reprezentanci dosegel Rajmond Debevec, ki je s 626,7 kroga osvojil visoko 16. mesto in postavil še najboljši rezultat med Slovenci v sezoni. Kot zanimivost naj izpostavimo, da se je naš zlati olimpionik po štirih letih brez nastopov z zračno puško na največjih tekmovanjih moral znova vrniti v svojo nekdaj zelo trofejno disciplino (z najboljšimi dosežki tudi v Munchnu) in si bo na EP na Madžarskem (zadnje kvalifikacijsko tekmovanje) poskušal priboriti še deveti nastop na OI v Riu. Če Debevec na EP ponovi nastop iz Munchna, mu kvota zagotovo ne uide.
Simeon Gonc
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	^ .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da	OlujerSRl
boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	|(t RADIOPTUJ
Vj^ 89,8-98,2-I04;3
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
NAROČILNICA ZA Štajerski
otaiers&i
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, «...<, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -
vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
■
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 29. januarja 2016
Podravje, Markovci • Petnajsto ocenjevanje krofov
Krofa ne naredi moka, ampak roka ...
Društvo podeželskih žena občine Markovci je v soboto, 30. januarja, pripravilo že 15. ocenjevanje pustnih krofov. Ocenjevala jih je štiričlanska komisija, ki so jo sestavljale Marija Horvat iz Srednje živilske šole Maribor (predsednica komisije), Terezija Bogdan in Bernarda Trafela s Kmetijske svetovalne službe Ptuj ter Darinka Meznarič, članica Društvo podeželskih žena občine Markovci.
Markovsko društvo podeželskih žena je bilo ustanovljeno leta 1999, skrbijo pa predvsem za izobraževanje svojih članic. Ker živijo in delajo v deželi korantov, so za svoj znak izbrale krapčič, kot tam pravijo pustnemu krofu. In že 15 let v predpustnem času pripravijo ocenjevanje te zapletene sladice, ki marsikateri gospodinji in gospodinjcu povzroči po eni strani veliko slabe volje, po drugi strani pa velikansko veselje, ko je krof ravno prav velik, ravno prave barve, skladnega
Zrcalce, zrcalce na steni, povej, kateri najlepši v deželi je vsej?
Ocvrti, pečeni in celo kuhani krofi
Večina gospodinj krofe cvre; nekoč so za to uporabljale predvsem svinjsko mast, danes pa olje. Toda krofe lahko tudi pečemo v pečici. Da bodo v tem primeru imeli lep videz, jih po vrhu namažemo s stepenim jajcem. Pazimo, da se nam jajce ne razliva po robu, ker bodo potem krofi brez pravega venca. Ker so ti krofi brez maščobe, ki bi jo vpili ob cvrtju, so primerni tudi za postni čas, ki sledi mastnemu pustu. V pogovoru po markovskem ocenjevanju pa smo izvedeli tudi, da lahko krofe - kuhamo. Taki krofi so seveda brez venca, saj ostanejo tudi po toplotni obdelavi beli. Velja poskusiti - če ne zaradi drugega, zaradi zanimivosti. Za prvič mogoče skuhajte enega ali dva in jih dajte v ocenjevanje družinskim članom.
Foto: jš
okusa, z ravno pravim vencem, a žal z zelo kratkim rokom trajanja, saj jih po navadi zmanjka, še preden si gospodinja pošteno oddahne od dolgotrajnega cvrenja.
Tudi sobotno ocenjevanje je bilo v prvi vrsti izobraževanje: članice komisije so si namreč vsak krof dobro ogledale, ga prerezale, ocenile njegovo strukturo, pokusile košček ali dva in zraven glasno komentirale svoje ugotovitve, da so lahko gospodi-
Recept zmagovalke Slavice Vincek
0,5 kg mehke moke 5 rumenjakov 5 dag sladkorja v prahu 5 dag margarine ali masla 3 žlice ruma 3 dl mleka 3 do 4 dag kvasa sol
limonina lupina
Kuponček za brezplačno mestno kavo?!
Vsi tisti, ki smo dnevno na ptujskih ulicah in trgih, smo zelo zaskrbljeni. Ljudi, ki bi budili to mesto, je vse manj, ob nekaterih urah je mesto prazno. V zgodnjih popoldanskih urah in okrog 19. ure zvečer pa je dobesedno izumrlo: nikjer nikogar. Lokali, ki naj bi obdržali vsaj minimum življenja v mestu, se še naprej praznijo. Za mesto pa je doživetje, če se en lokal preseli v drugo ulico. V skoraj vsaki ulici ožjega mestnega jedra so prazni lokali, nekaj jih je ugasnilo zadnji dan v letu 2015. Gradnja nekega centra onstran železnice predstavlja še dodatno grožnjo že tako mrtvemu mestu. Če ne bo trgovin s pravo ponudbo in dogajanja, ki bo vleklo, bo vse le še slabše. Takšnih, ki bi se zaleteli s projekti in ostali v mestu kratek čas, ker ni dovolj kupcev, pa bo vse manj. Lokale, ki v mestu kljub vsemu vztrajajo, pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Redki samostojni podjetniki oz. podjetja so v mestnem jedru dočakali 25-letnico, še podjetij zunaj tega območja ni niti za prste ene roke. Buditelji mesta z letnico 2014 so se potuhnili, skorajda nikjer jih ni več, da o mestnih svetnikih in predstavnikih prve lige oblastnikov niti ne govorimo. Še manj pa je srečati znane podjetniške obraze, ki bi morali prvi dajati zgled in skrbeti, da bi bilo mesto „polno". Prvotno zagnanost sta izgubili tudi obe dozdajšnji iniciativi, njunega glasu skorajda ni več slišati. Nekateri pa se kljub vsemu ne dajo, prepričani so, da ima mesto potencial in da se splača vztrajati. V mislih imam murkovce, ponudnike z zavidljivim stažem 20 let in več ter dva zelo mlada, ki v sinergiji s starejšima iščeta nove poti oživljanja mesta, četudi za zdaj brez mestne podpore: ker mesto svoje zahteva, davke in prispevke. Prvo decembrsko nočno nakupovalno dogajanje z modno revijo je zadelo v polno. Mlada ponudnika sta poskrbela še za nov dogodek, prav tako nočno nakupovanje, prodajo do polnoči in kasnejše druženje. Tudi to je potegnilo. Na poteze spremenjene mestne oblasti pa ptujski dnevni uličarji in sprehajalci še vedno čakamo. Zdaj vozi mestni avtobus, za začetek bi lahko vsakemu potniku mesto dalo tudi kuponček za brezplačno mestno kavo ali celo sladico.
Majda Goznik
Nova vas pri Markovcih • Koline občinskega turističnega društva
Prašička smo zredili...
Pustni čas prinese poleg veselja tudi veliko neprijetnost: post. Cas, ko je treba opustiti meseno poželenje in se prepustiti nemesni hrani. Zato pa si je meso in mesne dobrote treba privoščiti prej. Ravno v teh dneh je pravi čas za to.
V soboto so se za zadovoljitev svojih mesenih potreb potrudili tudi člani turističnega društva občine Markovci. V vaško-kultur-nem domu v Novi vasi so namreč pripravili društvene koline in nanje povabili predstavnike drugih društev in župana. (Nismo preverjali, kdo vse je prišel; vemo pa, da ni bilo turistične predsednice, saj je bila upravičeno odsotna: praznovala je abrahama.)
Kolinsko dogajanje se je začelo ob osmih z odo gudeki, kot so to v svoji pesmi ubesedili Frajkinclar-ji. Potem pa se je malo delalo, veliko jedlo, tu pa tam kaj popilo ... Možje so se sukali okrog pokojnega pujsa, ženske okrog štedilnika, obiskovalci pa okrog različnih skled: s praženimi jetri, hrenom, kislo juho, kuhanimi ribicami (za tiste, ki ne razumejo markovšči-ne: ribice so ledvičke) ... In tako je bilo do petih popoldne, ko se je pričela osrednja pojedina z vsem, kar sodi na kolinji dan na mizo in za mizo. Predvsem pa z dobro voljo ob odlično opravljenem mesarskem in kuharskem delu.
Nekaj prašička je še ostalo tudi za kakšno drugo priložnost; predvsem klobase bodo še večkrat okusno popestrile marsikatero markovsko turistično prireditev.
jš
Medtem ko so možje ugotavljali, zakaj se polž v mesoreznici ne vrti,
Foto: jš
... so kuharice že porinile v krušno peč pekač, poln mesa.
Foto: jš
petek • 5. februarja 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajerskiTEBUlK 17
>
!l
Markovskega ocenjevanja krofov se je udeležilo dvanajst gospodinj s trinajstimi vzorci krapčičev; v sredini (s krofi v rokah) je zmagovalka Slavica Vincek.
nje, ki so med tem sedele v ocenjevalni dvorani v župnijskem domu, slišale, kaj je bilo morda narobe, kaj dobro, kaj slabo, kaj bi bilo boljše, kaj ustreznejše ... In slabega ni bilo slišati pravzaprav skoraj nič, saj v ocenjevanje ni prišel noben neustrezen krof. In kaj smo med drugim slišali od predsednice komisije Marija Horvat ob ogledu posameznih krofov?
Trdo testo lažje oblikujemo
Takole je komentirala Marija Horvat: »Pri tem krofu je manjša napaka, ker so vidni zaključki od kroglanja. Gospodinja ni upoštevala, kako obrniti krof, potem ko ga je oblikovala v roki in dala rast ter pozneje polagala v olje ... Ko krof skroglamo, ga obrnemo
vzhajat tako, da so vsi zaključki spodaj, ko jih damo cvret, pa jih spet obrnemo, da so zaključki zgoraj. Tudi če imate navado krofe med tem, ko rastejo, obračati, morajo biti zaključki, ko cvremo, zgoraj. Posodo pokrijemo, ocvremo, ko jih obrnemo, pa drugi del cvrtja niso pokriti... Krof pečemo na prvi strani 3 do 4 minute, na drugi 4 minute. Če bi pekli dlje, se lahko zgodi, da bodo vpili preveč maščobe. Pazite tudi, kam odlagate ocvrt krof. Če ga boste položili na mastno podlago, bo takoj vpil maščobo in to ni v redu. Pri cvrenju pazimo tudi, da se krofi ne dotikajo, da prosto plavajo in dan lahko vzhajajo. Kolikor bodo vzhajali v olju v prvi polovici cvrenja, tako širok bo bel rob.
Rob pri tem krofu je v redu. Za krofe je značilen rob 1,5 do 2 cm. Če je testo mehkejše, rob
ne bo tako širok ... Jaz imam raje malo trše testo, ker se ga lažje oblikuje.
Sredica pri tem krofu je lepa, mehka, pravilne luknjičavosti, gosta... Dišijo lepo. Mislim, da je tukaj uporabljene nekaj svinjske masti, kar ni seveda nič narobe. Svinjska maščoba vzdrži dosti višjo temperaturo, pri cvrenju nastane manj škodljivih maščob ...
Testo je bolj sladko, zato imajo krofi temnejšo barvo. Barva ocvrtega krofa je namreč tudi posledica tega, kako sladko je testo. Če smo dali v testo več sladkorja, je zato treba temperaturo olja znižati. Pravilna barva je zlato rjava.
Temperatura olja je 160, največ 180 stopinj Celzija. Ves čas moramo paziti, da temperatura ne zraste preveč, ker potem kot prvo ne moreš več narediti le-
pih krofov, pa tudi za zdravje ni najboljše. Če nimate cvrtnika, ki bi sam uravnaval temperaturo, je pač treba biti zelo hiter, izklapljati štedilnik pravi čas, na klasičnem štedilniku premikati posodo na tisti del plošče, kjer ni tako vroče...
Pri tem krofu bi moralo biti malenkost več soli, da harmonija okusov pride bolj do izraza. Veste, niso vse soli enako slane. Pa tudi, ker gre za količine v gramih, tehtnice niso ravno povsem natančne in mimogrede pride do razlike za kak gram. To pa pri soli že nekaj pomeni ...
Popolnega krofa ni
Pri naslednjem vzorcu ima gospodinja zelo dober občutek za težo, saj so vsi krofi približno enaki. To sicer za domačo rabo ni tako zelo pomembno, pač pa
v industrijski proizvodnji, kjer zato krofe tehtajo.
Naslednji krofi so po občutku zelo težki; upam, da to ne pomeni, da vsebujejo preveč maščobe. Nekaj maščobe je sicer v vsakem krofu, a ne sme je biti preveč. Poglejmo krof v prerezu: o, kako lepa barva. Koliko so vredna domača jajca! Tile so nekoliko preveliki in jih je bilo težje speči. Po mojem občutku naj bi imel krof 60 gramov; če je težji, so že lahko težave. Tile krofi so malo premalo pečeni. Veste, kakor hitro narediš eno napako, se potem posledično pojavijo še druge. Morate pa vedeti, da se kakšna drobna napaka pojavi pri vsakem krofu, popolnega krofa tako rekoč ni. To je živi bitje, ne gre drugače ...
Pri tem krofu pa je dodana pomarančna lupina, kar ugotovimo po drobnih pikicah v testu in po vonju. Ko dodajate arome
Foto: jš
- oranže, limone -, jih nastrgajte čim bolj na drobno na res fina strgala oziroma ribeže. Arome so pomembne za krof, zaradi tega, tudi če imamo vsi enako recepturo, krofi ne bodo enaki: ena gospodinja bo dodala več limone, druga malo več oranže, tretja malo več soli, četrta malo ruma in še kakšno svojo aromo ... Krof vsake gospodinje je prepoznaven po svojem okusu.«
Tako je poučevanje ob ocenjevanju trajalo ves čas, od prvega do trinajstega vzorca. Na koncu je komisija za zmagovalne krofe proglasila tiste, ki jih je izdelala predsednica društva Slavica Vincek; pa ni šlo za nobeno protek-cijo, saj je komisija krofe ocenjevala pod šifro in ni vedela, kdo je izdelal posamezne krofe. Vse druge tekmovalke so bile drugo-uvrščene.
jš
Ptuj, Podravje • 11. dobrodelna Obarjada
Pomagali bodo Danijelu in pri nakupu nadkolenske proteze
Ptujski Lions klub Ptuj bo tudi letošnje pustno dogajanje obogatil z največjim dobrodelnim projektom v tem času. Letošnja dobrodelna Obarjada bo 11. po vrsti. To je tudi njihov osrednji vsakoletni dobrodelni projekt, ki bo letos potekal v soboto, 6. februarja, na minoritskem dvorišču.
Zbirali bodo sredstva za dober namen: pomagali bodo Danijelu Milošiču pri nakupu prilagojenega avtomobila, da se bo lahko vozil na treninge košarke in imel večje možnosti za zaposlitev. V sodelovanju s člani Lions kluba iz Rogaške Slatine pa bodo pomagali tudi pri nakupu nadkolenske proteze mlademu fantu, ki je pri 16 letih zaradi bolezni ostal brez noge.
Na začetku novega desetletja se s prireditvijo selijo, novi prireditveni prostor je po dvorišču Ptujske kleti dvorišče minorit-skega samostana. Po desetletju vodenja prireditve se je poslovil tudi njen „oče" Slavko Visenjak, po novem bo vodil ocenjevalno komisijo. Prvič letos pa organizacijski odbor Obarjade vodi Igor Kolar, sicer direktor proizvodnje v Panviti, Mir, d. d., Gornja Radgona. „Obarjada je v tem času pridobila prepoznavnost, zanjo je vedno več zanimanja med ljudmi in tudi gospodarstveniki oz. ekipami, ki bi želele sodelovati na njej in tako prispevati sredstva za dobrodelne projekte Lions kluba Ptuj. Zato smo se tudi odločili, da jo preselimo na novo lokacijo. Še naprej pa bodo tek-
movalne ekipe obaro kuhale iz ptujskega piščanca. Ptujski kleti in Perutnini Ptuj smo hvaležni za vse dosedanje sodelovanje pri izvedbi tega izjemnega dobrodelnega projekta, tudi njihovo vino ostaja uradno vino Obarjade. Na dvorišču minoritskega samostana pričakujemo v soboto, 6. februarja, več tisoč obiskovalcev,
ekipe se bodo potrudile, med njimi jih je tudi več iz Maribora in Prekmurja, da bo obare za vse dovolj. Tudi člani Lions kluba bomo že po tradiciji razdelili 120 litrov obare. Med obiskovalci bodo tudi člani nekaterih drugih Lions klubov, s katerimi sodelujemo, tako pobratenega Lions kluba iz Varaždina in Lions klu-
ba Zarja iz Maribora. Povabili pa smo tudi guvernerja slovenskega Lions distrikta. Želimo si, da bi tudi letošnja Obarjada imela širše dobrodelno sporočilo, da bi se dotaknila vseh, ki želijo pomagati ljudem v stiski."
V letu 11. Obarjade Lions klub Ptuj vodi Marko Klemenčič, predsednik uprave Polzele, d. d.,
Mariborčan, ki se je ptujskemu klubu pridružil zaradi njegovih odmevnih projektov, s katerimi pomagajo ljudem v stiski, in ker je tudi sam s svojim delom želel obogatiti njegovo delovanje. V letu vodenja Lions kluba Ptuj deluje po motu Pomagamo z združenimi močmi, saj se zaveda, da le združeni lahko naredimo več.
Zato se še posebej trudi, da bi se v dobrodelnih projektih povezale vse dobrodelne organizacije, ki delujejo na Ptujskem, Soropti-mist klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, OZ RK Ptuj, Karitas in Lions klub Ptuj. „Tudi z letošnjo Obarjado želimo dokazati, da Lions klubi niso elitistični klubi, ampak gre za ljudi, ki želimo resnično pomagati ljudem, ki pomoč potrebujejo, mladim, starejšim, hendikepiram. Prepričan sem, da z organizirami akcijami lahko pomagamo številnim. Ljudi, ki potrebujejo pomoč, je vedno več. Če vsak nekaj da, lahko naredimo veliko. Predvsem pa je pomembno, da se na pereče zgodbe odzivamo hitro, ker kdor hitro da, dvakrat da. Zelo smo veseli, da se bo Obarjade udeležil tudi Danijel Milošič, ki nam bo ob tej priložnosti tudi zaigral na harmoniko, da bodo vsi, ki mu želijo omogočiti zaposlitev in igranje košarke, videli, da gre za fanta, ki si želi uspeti v življenju, četudi je na invalidskem vozičku že od rojstva. V Lions klubu Ptuj pa smo tudi veseli, da naše projekte podpira tudi predsednik države Borut Pahor, ki ga tudi pričakujemo na letošnji Obarja-di," je povedal Marko Klemenčič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Z 10. Obarjade
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 5. februarja 2016
Pomagajmo si
Zdravstveni nasveti
Moteče vedenje otroka - kako reagirati
Če želimo otroka vzgojiti v odraslega, ki se bo uspešno soočal z izzivi, moramo otroku pri vzgoji postaviti številne meje in pravila. Otrok tako razvije občutek, kaj lahko in česa ne sme oz. kakšno vedenje je ustrezno. Pogosto pa otroci postavljene meje in pravila preizkušajo in prekoračijo. Pojavi se vedenje, ki ga označujemo za neželeno, otrok nas ne uboga in dela po svoje. Takrat si pogosto postavimo vprašanje, kako učinkovito ukrepati.
Pohvala in nagrada
Najučinkovitejša metoda spodbujanja in utrjevanja ustreznega vedenja pri otroku je pohvala. Pohvalimo ga takrat, ko se vede tako, kot mi od njega pričakujemo. Otrok se ob pohvali počuti dobro in bo zato tako dejanje želel še ponoviti. Prepričanje, da se bo otrok, ki ga bomo velikokrat pohvalili, razvadil, velja za zmotno.
Otroku lahko za spodbujanje želenega vedenja obljubimo tudi nagrado. Nagrajevanje otrok naj ne bo prepogosto, saj lahko tako zelo hitro izgubi svoj učinek. Praviloma se jih poslužujemo takrat, ko vemo, da bo otrok v neko dejavnost vložil zelo veliko energije.
Pri nagrajevanju si lahko pomagate s tako imenovanim že-toniranjem. Otroka za pozitivno vedenje nagradite z nalepko, štampiljko ipd. Ko otrok zbere dovolj znakov, jih lahko zamenja za nagrado, ki jo skupaj določite (npr. skupen ogled risanke, čo-koladica ipd.).
Kritika in kazen
Kritika je način, kako pri otroku preprečujemo oziroma odpravljamo neželeno vedenje. Pri podajanju kritike moramo
PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
O	O	O				
O	O					
	O					
Zetoniranje - nagrajevanje pozitivnega vedenja z nalepkami.
biti pazljivi, da otroku jasno povemo, katero vedenje ni primerno (npr.: To, kar si naredil, ni v redu!). Nikakor pa ne kritiziramo njega kot osebe, saj s tem negativno vplivamo na njegovo samopodobo (primer neprimerne kritike: Len si!). Kritika naj bo jasna in otroku razumljiva, da bo lahko takoj razumel, kaj mora spremeniti.
Šele kadar kritika pri otroku ne doseže želenega učinka, uporabimo kazen. Otroku je treba napovedati, da bo kaznovan, če ne bo prenehal z neželenim vedenjem. S tem mu damo možnost, da se kazni izogne. Kazen, ki jo izberete, mora biti realna in uresničljiva. Naj bo takšna, da bo
otroka v prihodnje odvrnila od neprimernega vedenja, nikakor pa ne sme pri otroku vzbujati sramu ali fizične bolečine.
Pri odpravljanju motečega vedenja lahko uporabljamo tudi naslednje ukrepe:
-	odvzem privilegijev: otroku vzamemo neko stvar ali privilegij za toliko časa, dokler ne preneha z neželenim vedenjem (primer: otrok ne sme gledati televizije);
-	time out ali izolacija: otroka za nekaj časa umaknemo v nezanimiv prostor v hiši, kjer se lahko umiri. V tem času naj ne bo deležen vaše pozornosti;
-	odkupnina: otrok mora popraviti škodo, ki jo je naredil s
Foto: arhiv šole
svojim dejanjem (npr. pobriše razlito pijačo) ali pa opravi neko drugo delo in se tako uči prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Pri vsem tem pa sta zelo pomembni doslednost in vztrajnost. Otrok mora namreč začutiti odločnost, da boste vztrajali pri pravilih, ki ste jih določili. Z veliko mero ljubezni in potrpežljivosti se bo otrok naučil, da se vas splača upoštevati, še posebej, če boste ustrezno vedenje krepili s pohvalami in svojim prostim časom, ki ga namenite otroku. To je zanje največja nagrada.
Katja Tement, prof. spec. in reh. ped.
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Tačke in repki
Odločitev: muca ali kužek
Precej vprašanj prihaja, kjer ljudje sprašujejo in iščejo nasvete, ker bi radi nabavili hišnega ljubljenčka in želijo vedeti razliko med imeti muco ali psa.
Ko si nabavljamo živalco, ki nam bo vrsto let lepšala vsakdan, moramo vedeti nekaj pomembnih dejstev. S prihodom muce oziroma kužka prihaja v naš dom dosti veselja in radosti, po drugi strani pa tudi obveznosti, ki nam jih nova pridobitev nalaga. Dilema nabaviti kužka ali muco je upravičena in je povezana s količino časa, ki smo ga pripravljeni žrtvovati zanjo. Imeti kužka je vsekakor večja odgovornost in obveza ka-
kor imeti muco. Kužek potrebuje ogromno gibanja, sprehodov, saj praktično nikoli ne opravlja fizioloških potreb v stanovanju. To pomeni, da mu moramo nuditi minimalno tri- do štirikrat dnevno sprehod, in to ne samo 5 minut, temveč vsaj minimalno 20 do 30 minut. Seveda nam bo zelo hvaležen za veliko daljši sprehod. Sprehod mora biti opravljen v vsakem vremenu, v mrzlih zimskih jutrih, vročili poletnih večerih, dežju, snegu.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Tudi kužki, ki na žalost še vedno živijo po majhnih boksih, rabijo sprehode, saj je kruto in neodgovorno pustiti psa, da se ponesnaži v boksu, ker je pre-


Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
Prehranska dopolnila - sezonski trendi ali »čudežna zdravila« (4)
Zakisanost organizma
O t. i. zakisanosti organizma se zadnje čase veliko govori, čeprav ostaja nejasno, kaj ljudje razumejo pod tem pojmom. Po spletu kroži ogromno definicij zakisanosti in posledičnih težav, ki pa so tako splošne, da bi bili po teh informacija kar vsi »zakisani«.
Za normalno delovanje celic je nujno, da se v notranjem okolju organizma vzdržujejo stalne razmere. Poleg volumna zunaj-celične tekočine in njegove elektrolitske sestave je zelo pomembno tudi vzdrževanje kislo-baznega ravnovesja. Kislost oziroma bazičnost organizma ocenimo z merjenjem njegovih poglavitnih uravnavanih tekočin. Mera za kislost oz. bazičnost je pH. Normalne vrednosti pH krvi se gibljejo v ozkih mejah, ki jih vzdržujejo predvsem ledvice in pljuča. Normalni pH krvi je rahlo bazičen (alkalen) z vrednostjo 7,35-7,45. Če pa pade pH pod 7, govorimo o kislem pH.
Pri motnjah kislo-baznega ravnotežja, ki nastanejo z dodatkom ali izgubo kislin ali baz, le-te organizem uravnava sam. Glavni organi, ki pri tem sodelujejo, so ledvice in pljuča ter t. i. »pufri« (pari šibkih kislin ali baz in njihove soli), ki so v organizmu normalno prisotni.
Raziskave kažejo, da je porušeno kislinsko-bazično ravnotežje najpogosteje posledica obremenitve organizma s prehrano, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu. Telo ima sicer na razpolago lastne mehanizme nevtralizacije odvečnih kislin, vendar je njihova sposobnost omejena glede na količine zaužitih beljakovin in ogljikovih hidratov.
Da povzamem, na motnje kislinsko-bazičnega ravnotežja se organizem odzove sam, s pomočjo ledvic, pufrov in pljuč, razen v primerih, ko gre za motnje v delovanju teh dveh organov, kar pa je že domena zdravnika! Ledvice so edini organ, ki lahko neposredno izloča kislino iz telesa, pljuča pa kratkoročno skrbijo za stabilno pH-vrednost krvi z dihanjem. Tudi če gre za t. i. metabolno (presnovno) acidozo, je to z merjenjem pH urina nemogoče trditi. Merjenje pH v urinu ne kaže na zakisanost organizma, ker je kisel pH urina lahko tudi posledica določene hrane. Športniki pogosto govorijo o zakisa-nosti mišic, za katero ne vem, kako jo lahko določijo
Soda bikarbona ali »farmacija o tem molči«?
Eden od najpomembnejših pufrov v zunajcelični tekočini je bikar-bonatni pufer. V zadnjem času je zelo v porastu tudi »prodaja« sode bikarbone kot t. i. čudežne farmacevtske učinkovine, med drugim ravno iz razloga te »nedefinirane zakisanosti« organizma.
Natrijev hidrogenkarbonat, tudi natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbona-ta. Ima bazičen pH (okoli 9) in zato reagira s kislinami zelo burno, pri tem pa nastanejo sol, ogljikov dioksid in voda.
Natrijev hidrogenkarbonat se lahko pogojno uporablja kot antacid (nevtralizira želodčno kislino). Za nevtraliziranje želodčne kisline se uporablja natrijev hidrogenkarbonat z zaužitjem. V želodcu nevtralizira kislino in s tem ublaži zgago, dispepsijo in slabost zaradi prekomerne kislosti želodčnega soka. Primeren je za kratkotrajno lajšanje težav. Težava je pravilno doziranje. Zakaj? Presežek sode bikarbone povzroči prekomerno povečano izločanje želodčne kisline. Pride do t. i. negativne povratne zveze. Zato samozdravljenje s sodo bikarbono odsvetujemo. Za nevtralizacijo kislosti želodca obstajajo varna in učinkovita zdravila. Če bi sodo bikarbono želeli uporabiti kot »pufer« pri metabolni (presnovni) acidozi, bi jo morali dajati parenteralno (v žilo)!
Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj
Foto: osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
dolgo zaprt in ni mogel opraviti potrebe zunaj. Če hočemo navezati tako imenovan tesen stik z našim kužkom in ga pravilno socializirati, mu moramo posvetiti čim več časa dnevno. Več mu ga posvetimo, bolj bo vesel in navezan na nas. Razumel bo ogromno ukazov in se prilagajal našim željam. Super je, če ga vpišemo v pasjo šolo, kjer se uči osnove obnašanja in se druži z drugimi kužki. Če tega časa nimamo in kužka pustimo samevati cele dneve, oz. mu naklonimo res samo nekaj minut dnevno, bo tak kužek ne-socializiran, nevzgojen. V veliki želji, da vzbudi našo pozornost,
bo neumorno lajal, se vzpenjal po nas, deloval bo zelo nervozno in nepredvidljivo.
Pri mucah je zadeva drugačna. Muce lahko opravljajo fiziološke potrebe v stanovanju na posebnih straniščih za muce, ki so zelo praktična zadeva, saj nimajo vonja. Karakterno so muce drugačne od psov. Niso tako odvisne od ljudi kot psi, lažje prenašajo osamljenost, so bolj individualistične. Vsekakor se moramo za njihovo naklonjenost tudi potruditi in se ukvarjati z njimi, vendar, če slučajno nimamo časa, bodo potrpežljivo čakale na trenutke, da se jim posvetimo. Muca lahko v stano-
vanju preživi ves dan brez nas, kužek tega ne zmore.
Upam, da sem zelo na kratko predstavil razliko med lastništvom kužka ali muce. Prihodnji lastniki živali morajo razmisliti, koliko prostega časa imajo in koliko so ga pripravljeni žrtvovati za malo živalco. Sprejeti morajo odgovornost, ki ji jo imetje živali nalaga. Treba je, da se v družini pred nabavo novega družinskega člana posvetujejo in se dogovorijo o prioritetah glede skrbi za žival. Najslabše je, da prepozno ugotovijo, da je za živalco premalo časa in na koncu le-ta pristane na verigi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 5. februarja 2016
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
SLOZNOST, SOGLASJE
I* '
REČNA SOTESKA, OZINA
' ^ e» - " v. oT-	- ^ v -
i'	»S'^ ^
INDIJSKI PISATELJ I (MULK RADŽ)
OTOK V SUNDIH

MERJASEC
VITEZ OKROGLE
MIZE PARSIFAL
ZENA JOHNA LENNONA (YOKO)
ČITALNA NAPRAVA
NETOPIR (NAREČNO)
GRŠKA POKRAJINA
STROKOVNJAK
ZA STATIKO
BIVŠI POSLANEC
LDS (ANDREJ)
JAPONSKI ALPSKI SMUČAR KODAMA
SKUPEK VSEH GENOV V CELICI
NAŠ PANTOMIMIK VALDES
SADIKA, SAJENKA
TRESAJ
NASTANEK
STAR LED ČRNE BARVE
ANTON INGOLIČ
PONOVNA ZRAST PO KOŠNJI
SEKANJE
LJUDSTVO V
INDIJI
ČETRTA DIMENZIJA
MATEMATIK (STANE)
KRADLJIVEC
ČAS GLAVNEGA DELA
PESNIK LJUBEZENSKIH PESMI
TRST (ORIGINALNO)
PRAH V DIMNIKU
HRIB (NAREČNO)
UČITELJ RETORIKE
LUDVIK ZAJC
GOROVJE V MJANMARU
KISLO MLEKO
ZNIZANA NOTA C
ZIVALSKE USTNICE
DVORANA V SKOPJU
ORODJE KOSCEV
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IRELAND
SOVJETSKA TROSKO-KAŠICA (JOLANDA)
DEL LJUBLJANE
ZIDEC
60 MINUT
UKRAJINSKI ŠAHOVSKI VELEM. (VASILIJ)
PROSTOR ZA RAZISKAVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STEBLO
ZIT IN TRAV
NINA LEBAN
ZADNJA PLAT
KALCIJ
ŠKOTSKI MATEMATIK (JOHN)
KONTINENTI
MAJHNA OSA
LITOVSKI METALEC DISKA (VIRGILIJUS)
GLAVNATA SORTA SOLATE KRISTALKE
IZ
BESEDE ELADA
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (MOJCA)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALEKNA = litovski metalec diska (Virgilijus), ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž), INDIHAR = slovenski matematik (Stane), MANIPUR = ljudstvo v Indiji, NAPIER = škotski matematik (John), OSAMU = japonski alpski smučar Kodama, RATAJ = slovenska alpska smučarka (Mojca), ŠPIČUMES = narečni naziv za netopirja.
■rviva Viaav VNvmv 'voiso 'bniibo 'aaidvn
'riaoivaoavi Mhonvai 'in 'viaaiz Mun 'mir 'sao 'hlevi 'nvvivhv 'zi J 'Bisami 'vulohb 'hvhioni 'svo 'nndiNViAi 'isvaaods 'viaiaoods 'saiAinoids 'hoiaiil 'onvnv 'N3S3i 'vdois :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh
Iščete svoj stil
Andreja v oblačilih s športnim pridihom
Andreja Botolen je doma iz Vidma pri Ptuju, stara je 33 let, po poklicu komercialistka, mama štiriletnega Blaža. V prostem času najraje kolesari, na družinskih sprehodih pa mlado družinico vedno spremlja tudi domači pes. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil se je sama prijavila, ker si je zaželela malo spremembe, vključno z barvo las.
Andreja je prvič obiskala kozmetični salon. Ima mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilin-gu so ji oblikovali tudi obrvi po metodi Anastasia Beverly Hills. V kozmetičnem salonu Neda pa so ji tudi podrobneje predstavili postopek nege kože doma, pri čemer so čistilno mleko in tonik za kožo ter ustrezna krema trije pripomočki, ki jih pri tem ne sme manjkati. Obraz je tisti del telesa, ki nas najprej izda, če nega ni pravilna in redna. Še posebej skrbno pa je treba kožo negovati v zimskem času, da ta ne bo pordela, suha in zategnje-na. Ker je v tem času bolj izsušena in tudi utrujena, je temu ustrezna tudi zimska nega. Priporočljive so blagodejne in vlažilne maske za obraz. Zaradi pomanjkanja vlage v koži lahko namreč pride do večjega izločanja maščobe, kar pa ima za posledico svetlečo, mastno kožo, ki zateguje in je nagnjena k maše-nju por. Ni pa samo obraz tisti, za katerega moramo skrbeti, ustrezno moramo nahraniti kožo po vsem telesu. Pomanjkanje vlage v koži je prvi razlog za njeno prezgodnje staranje.
V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Andrejino željo, da ohrani dolge lase, upoštevali. Frizerka Sabina Vajda ji je zato postrigla samo konice, lase po-
Foto: Črtomir Goznik
Andreja prej ...
barvala v bolj medenem odtenku, nato pa posušila.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje začela z nanosom pudra v odtenku Andrejine kože, s katerim je enakomerno prekrila obraz. Oči je poudarila v bež, temno sivem in grafitnem odtenku, zunanje kotičke vek pa še s črnim črtalom. Črno maskaro je nanesla na trepalnice, na ličnice pa rožni odtenek. Ustnice je obrobila z nežnim tonom in nato nanje nanesla kovinski odtenek glosa.
„Želja po spremembi je Andrejo pripeljala do naše akcije Iščete svoj stil. Glede na to, da se bo še kar ne-

Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Andreja v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
kaj časa podila za svojim sinkom, sem se odločila za bolj športno naravnan stajling. Glede na zimski čas in ponudbo v trgovini Modiana sem izbirala med hlačami in bundami ter k temu izbrala še majico. Odločila sem se za svetle tone. K bež bundi sem izbrala svetlo rjave hlače in majico v svetlo modrih in bež odtenkih. Hlače so enostavnega ravnega kroja, majica je ozka in sega do sredine bokov, bunda pa malo čez boke. V trgovini Alpina sem izbrala še športne gležnjarje v sivem odtenku, ki so vsekakor primerni tudi, ko je treba narediti kakšen nepredviden korak več. Seve-
da pa bi Andreji svetovala, da kdaj poskusi tudi s kakšno obleko, saj bi ji ustrezni model obleke več kot odlično pristajal. Pri barvah pa je tako, da ji na naravno barvo las in ten pristajajo bolj pastelni toni, ni pa odveč poskusiti tudi s kakšnim zelenim odtenkom," je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Andreja izbrala masažo hrbta. Sproščena masaža hrbta izboljša splošno psihofizično počutje. Z različnimi masažnimi prijemi pospešimo prekrvavitev, stimuliramo pretok limfe ter pripomoremo k izločanju odpadnih snovi iz telesa. Masaža se v salonih izvaja z rastlinskimi olji, ki vsebujejo koncentrirane sestavine, potrebne za nas in našo zdravo kožo. Vsebujejo tudi vitamine, proteine in minerale ter hranilne snovi, ki jih koža potrebuje, da ostane gladka in prožna. Dobro masažno olje neguje kožo, ji vrača vlago in elastičnost, je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
iiicsKO in zeriSKO Finneiisevo z
Slomškova 22 10 %% popust v februarju š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 5. februarja 2016
Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (14.)
fc;^ OVEN
J (21.3. - 20.4.)
Majhne stvari z veliko ljubezni
Življenje tukaj me je utrdilo. Postala sem odporna skorajda na vse, kar me obdaja, vključno z nečistočo in revščino, ki sta me na začetku najbolj pretresli. Zalotila sem se, da brezbrižno stopam po svoji poti - skorajda ne opazim več revežev, ki mimoidoče poprosijo za nekaj piškavih rupijev, brezdomcev, ki spijo na ulici, otrok, ki se na pol goli podijo za potepuškimi psi, ali ženic, ki perejo posodo v včerajšnji luži. Čas je, da izkusim nekaj novega, nekaj več, me prešine.
Igranje na kitaro in ukolele - upam, da so glasbeni večeri poskrbeli za prijetne sanje vsakega izmed njih.
Foto: Mateja Toplak
»Odpelji jo domov,« me s pro-sečimi, upanja polnimi očmi, ob neprestanih napadih kašlja, poprosti zgubana ženica izpod štrenastih las, ko z roko nakaže nekam proti zahodu. "Kdo pa bi lahko ostal zdrav v teh razmerah se vprašam. Nežno jo stisnem k sebi, pobožam njene svilnate lase, ko že odraca, z velikim nasmehom do ušes, k ogromni posodi z rižem, ki stoji v kotu zanemarjene kuhinje. Lačna, a ob pogledu na krožnik, poln zelene riževe brozge, ne preveč navdušena, se usedem na mrzla tla, zraven Sally, sirote, stare dobra tri leta.
Sem v sirotišnici, na skrajnem jugu Indije, kjer domuje osemindvajset otrok, ki so ostali brez staršev ali le-ti ne zmorejo skrbeti zanje. Štirje izmed njih so okuženi z virusom HIV, mi hiti razlagati skrbnik sirotišnice, ko ga prekinem: »Nočem vedeti, ne bom delala razlik.« Hvaležno se mi nasmehne, ko naju s prijateljem popelje po posestvu, kjer so zraven glavne zgradbe, kjer stanujejo otroci, še prostor za živali ter prostrano polje s pridelki in
sadnim drevjem. Čeprav je hrana zelo enolična in skromna, je vsaj domače pridelave. Nepro-fitna organizacija Blossom Trust se trudi pridobivati sredstva, ki bi zagotovila primerno prehrano, šolske potrebščine in bivalne pogoje za otroke, a le-teh ni nikoli dovolj. Otroci tako živijo v nepredstavljivo težkih pogojih - jedo sede na kamnitih tleh, kjer delajo tudi domačo nalogo, kasneje pa, le na tankih odejah (v istem prostoru) tudi zaspijo. Vsi otroci, stari med tri in osemnajst let, obiskujejo lokalno šolo, čeprav nekateri nimajo niti zvezkov, niti preprostih svinčnikov.
Le nekaj dni je bilo dovolj, da sem vzljubila te igrive, na trenutke nagajive, a vendarle izjemno prisrčne fante in dekleta. Presenečeno sem se čudila nad veseljem do življenja, ki ga ti malčki posedujejo, nad zagnanostjo, s katero raje pomagajo v kuhinji ali na vrtu, kot da čas "zapravljajo" z igranjem in uglajenim vedenjem, ko mi postrežejo s skodelico indijskega čaja.
Najbolj me je pretresel pogled na dekletca z izjemno kratkimi,
celo pobritimi lasmi. Velika večina Indijk namreč ponosno razkazuje svoje dolge, močne lase, v sirotišnici pa so navadne škarje, v primerjavi s šamponi proti ušem, cenovno ugodnejša izbira.
Ob joku, smehu in neskončnih objemih sem občutila, kar sem od nekdaj želela - da delam nekaj pomembnega. Spomnila sem se, kaj je svetu dejala Mati Tereza: »Ni nam treba delati velikih in nenavadnih stvari, pomembno je, da naredimo majhne stvari z veliko ljubezni«. Ni lahko živeti v popolni ljubezni, me prešine vsakokrat, ko predme postavijo poceni riž z "zanimivo" omako - kar trikrat na dan!
»Želim postati zdravnica,« mi zaupa eno izmed deklet. Te dni sem podarila vsa pisala, ki sem jih slučajno pritovorila - ti otroci namreč ne prosijo za igrače in sladkarije, temveč za preproste svinčnike in radirke. Zadnjega, ki sem skrbno čuvala v torbi -nikoli namreč ne veš, kdaj potrebuješ pisalo - sem ji, priznam, podarila s težikim srcem. Ko je prišel čas mojega odhoda, me je
sramežljivo objela in pokazala "moj" svinčnik, na katerega je z majhnim nožem zarezala moje ime. Nisem vedela, kaj bi storila, a moja prva misel je bila, da bi ji kupila vse svinčnike tega sveta!
Po glavi se mi podijo številne misli ... Kako je živeti kot otrok brez staršev? Punčko Sally, kot najmlajšo, zraven oskrbnic vzgajajo kar starejši otroci. Nima mamice, ki bi jo crkljala, in očeta, ki bi jo zavaroval in razvajal - sama se pobere, ko pade preko svoje sence, nato obriše solze ter z velikim nasmehom steče v naročje katerega izmed svojih "bratcev" ali "sestric". Trenutno se še ne zaveda, da bo njeno življenje morda težje od vrstnikov, ki imajo dom in ljubečo družino. Upam, da jo nekdo, ki je na ta korak bolj pripravljen, kot sem trenutno sama, kmalu odpelje domov.
Življenje je polno vzponov in padcev. Zaradi trenutkov, ki sem jih preživela z otroki brez staršev, se še bolj zavedam, da je vsak dan, ki ga preživimo, kot nam pravi srce, majhna zgodba s srečnim koncem.
Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike. Izziv tedna bodo poslovna sodelovanja.
bik
(2L 4■ - 20■ 5)
Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi določena prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se za zdaj ne bo končala.
§9 DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
jS \LmJ Blesteli boste na delov■ nem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paletopriložno-sti za kreativno izražanje. Teden bo zaznamovan s prijetnimi razgovori. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo raziskovanje znanj.
RAK
h
v v
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba; čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čakajo v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Igro usodo boste igrali pogumno. Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrpljenje je božja mast.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
Optimistično gledanje na življenje prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih.
^ KOZOROG
jm^ (21.6. - 22.7.) CS^ (22.12. - 20.1.)
V~yj	Notranja moč se bo ^	T>..:.i„i.;h i.,t„ ^„l
okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako boste našli priložnosti za osebno rešitev. Tok le-teh bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v osredju in zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spree in romantično doživetje.

LEV
(23.7. - 22.8.)
f	Naklonjena vam bo
oseba nasprotnega spora. Dinamična energija bo tista, ki vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dragoceni!
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. V primeru, da boste na morebitne težave pogledali iz drugega zornega kota, boste našli tudi smisel in med vrsticami vodilo.


H
O
R
O
S
Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnosti. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo!
VODNAR (21.1. -18.2.)
Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo bolj počasi, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in posledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližnjih in lažjih poti.
■fei RIBI
(19.2. - 20.3.)
K
O
P
Združili boste duhovna znanja in intuicijo. Ce se boste poslušali, najdete moč in energijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešite finančnih zadev. V ljubezni bodo daleč na prvem mestu nežnost in romantična doživetja.
Raje pomagajo, kot se igrajo.
Foto: Mateja Toplak
Podlehnik • Premiera komedije ... In brez cvetja, prosim
Brez cvetja le ni šlo
Dramska sekcija Kulturnega društva Podlehnik je pretekli konec tedna v občinski dvorani pripravila premiera.
Uprizorili so komedijo v treh dejanjih ameriških avtorjev Normana Barrasha in Carroll Moore z naslovom ... In brez cvetja, prosim.
Gledalce je nasmejala zgodba o hipohondru, ki je po spletu naključij prepričan, da se mu bliža zadnja ura. Ženi zato skuša poiskati novega moža, pri tem pa se stvari zapletejo. Besedilo je prevedel Dušan Tomše, za domači oder pa sta ga priredili Milica Jeza in Danica Kurež (ki sta, naslovu igre navkljub, cvetje dobili). Igrajo Janez Arnuš, Ivo Ban, Manica Drevenšek, Peter Feguš, Anka Gajšek, Zlatko Gajšek, Alojz Grabrovec, Stanko Sakelšek in Bernarda Trafela. Videoposnetke je pripravil Matjaž Feguš, videosceno Tomi Arnuš, za tehniko pa sta poskrbela Aljaž Jelen in Mitja Krapša.
Eva Milošič Dramska sekcija KD Podlehnik deluje od leta 2003, to pa je njihova sedma premiera.
torek • 2. februarja 2016
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBKlK 21


Častni pokrovitelj 56. Kurentovanja
dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
IWOFEST
Prebujamo pomlad

56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija
2.-9. februar 2016
5.	februar
ArtFest - Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj 2016 Podelitev nagrad in priznanj, pred Mestno hišo, 14.00 Večerni sprevod demonov, zombijev in ostalih mračnih likov, 18.00 Kurentanc, 20.00
6.	februar
Mestni pustni korzo, 10.30
Tradicionalna humanitarna Obarjada Lions kluba Ptuj, 10.00
Poli žur, animacijski in zabavni program za otroke v Karnevalski dvorani, 11.00
Veliki karnevalski bal, 19.00
7.	februar, 13.00
Mednarodna FECC EtnoFest in KarnevalFest povorka
8.	februar, 15.00
Velika otroška maškarada,
animacijski in zabavni program v Karnevalski dvorani
9.	februar 2016, 17.00 Pokop pusta
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo.
Nore noči
v Karnevalski dvorani na Vičavi
Petek, 5. februar, ob 20. uri Kurentanc
MI2, Happy Ol'Mcweasel, Cover lover
Sobota, 6. februar, ob 19. uri Velikikarnevalski bal Tanja Žagar, Ansambel Pajdaši
Nedelja, 7. februar, ob 21. uri Prljavo kazalište, Poskočni muzikantje
Ponedeljek, 8. februar, ob 20. uri Magnifico, Mambo Kings
Torek, 9. februar, ob 20. uri Modrijani, Nina Pušlar
Prodajna mesta vstopnic za karnevalsko dvorano Pošta Slovenije, Eventim, Petrol, Tic Ptuj, Kavarna Kluba ptujskih študentov, Kiosk pred karnevalsko dvorano na Vičavi
(na dan dogodka, dve uri pred prireditvijo)
www.kurentovanje.net
M
' ^	^ Ptuj
MESTNA OBČINA PT0J javne slGžb^j	fe^ori^	1 LOVE
Štajerski TEDNIK RADIOPTUJ
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 2. februarja 2016
[ TOP'J AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
yMMfflMiJJËÂ [MMMJÄ
zh\=J BI d S11 ! V1M I MtTJ 9 M BNF
O ODKUP, PRODAJA 0 MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
	LETNIK CENAc		OPR.	
BMW 320 D TOURING X - DRIVE	2012	13.990	1. LAST., ODLIČEN	BELA
BMW 320D TOURING XENON USNJE NÄVI	2011	12.390	1. LAST., VSA OPREMA	BELA
BMW 520D TOURING	2011	22.490	1.LAST., USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASSO	2007	5.990	1.LAST., ODUČEN	KOV. MODRA
CITROEN C51.6 HOI NAVIGACIJA	2011	9.490	1.LAST., KOTNOV	ČRNA
CITROEN C5 2,0116V	2009	7.490	1. LAST., ODUČEN	SREBRNA
FORD FOCUS	2013	10.490	1. LAST., ODUČEN	BELA
JAGUAR X-T1PE 2,0 D14	2004	3.990	1.LAST., ODUČEN	KOV. SIVA
MAZDA 6	2007	5.490	1. LAST., ODUČEN	KOV. SV. MODRA
OPEL INSIGNA 2.0 CDTI COSMO	2013	12.990	1. LAST., ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 407 2,0 HDI NÄVI PANORAMA	2007	4.990	2. LAST., VSA OPREMA	SIVA
PEUGEOT 50081,6 E-HDI	2012	9.990	1.LAST., ODUČEN	SV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 2,0 TDI	2009	7.990	ODUČNO OHRANJEN	MODRA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2007	7.490	1. LAST., ODUČEN	SIVA
VWPASSAT1.9TDI	2006	5.990	1.LAST., ODUČEN	SREBRNA
VW PASSAT 2.0 TDI VAB. NOV MODEL	2012	12.490	1. LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
PRODAJA VOZIL
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ H PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
nissan qashqa11.616vtekna	2008	8.350,ooe	serv. knjiga	kov. črna
fiat punto grande 1.2 actual	2006	3.200,00 €	klima	kov. opečna
renault sœnic1.616v air	2002	1.990, ooe	klima	kov. srebrna
renault aïo ii11.216v dynamique	2011	6.300,ooe	prvi last.	kov. sv. zelena
renault modusutce expression	2011	5.950,ooe	prvi last.	kov. sv. modra
renault modus grand 1.5 dci dynamique	2010	6.100,ooe	serv. knjiga	kov. srebrna
opel astra 2.0 turbo opc	2008	9.990,ooe	prvi last.	kov. modra
nissan note 1.416vvisia plus	2008	4.600,ooe	prvi last.	kov. črna
land rover discoveryIII 2.7 d v6 avt.	2007	13.990,ooe	serv. knjiga	kov. Črna
citroen xsara picass01.61 elegance	2006	3.450,ooe	serv. knjiga	kov. modra
renault modus grand 1.216v expression	2008	5.190,ooe	klima	k0v.vi0ia
renault aï01.216v expression	2013	7.900, ooe	prvi last.	rumena
opel astra1.616v enjoy sedan	2007	5.150,006	avt. klima	kov. Črna
peugeot 2061.416v style	2005	2.450,ooe	prvi last.	kov. srebrna
mercedes-benz b170	2009	10.600, ooe	klima	kov. srebrna
renault megane 1.616v privilege cc	2008	5.850,ooe	avt. klima	kov. črna
kia ri01.416v ex active	2006	3.490,ooe	avt. klima	kov. srebrna
renault sœnic1.5 dci expr. confort	2004	2.990,ooe	serv. knjiga	kov. b0rd0
opel zafira1.9 cdu enjoy	2007	5.150,ooe	serv. knjiga	kov. siva
ûtroen c4 picass01.6 hdi dynamique	2007	4.990,ooe	avt. klima	kov. siva
KUHARIJE RADIA PTUJ
IŠČEMO NAJ KROF ^
Lepi. pravilnih oblik, zlatorumeno zapečeni, večji, manjši, sočni... Kakšni pa so vaši krofi? Pošljite nam fotografijo vaših najlepših na elektronski naslov ■ faiharOa@radio-tednik.si.	/Tr d a nir^rj-ri 11
Fotografije zbiramo do torka, 9. februarja 2016.
i, z najlepšimi krancli, bomo nagradili.
www.rndio-plttyiïj
Mestni kino Ptuj
Petek, 5., in sobota, 6. februar: 16:30 Alvin in veverički: Velika Alvintura; 18:00 Petdeset odtenkov črne; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Most vohunov.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vizija razvoja in izboljšanje gospodarstva v lokalnem okolju, Priznanje ptujski knjižnici v slovenskem prostoru, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zazrt v prihodnost, Fotografska razstava Borisa Fariča, Sprejem za najboljša študenta mestne občine Ptuj, Imenovanje sodnikov porotnikov, Priprava ukrepov za celotni razvoj Haloz, Bosansko planinski konji v kobilarni Planido, Doživetje med plavajočimi delfini, Športnik leta 2015 mestne občine Ptuj, Dokumentarni film Kurenti s Ptujskega polja, Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
lIMlCMil'jjai^idl
Festivalsko oddajo
S Kurentovanja na
lahko spremljate vsak dan od 1.2. do 10.2. ob 20.00
vse o kurentih - korantih, ptujskih praznovanjih, princih in karnevalskem vzdušju
Spremljate nos lahko pri naslednjih operaterjih: ^telemach (foi amiŠH <l9 E3.KRS tele&s
I«na*l|iv« Ifbir«
www.tednik.si
IStajerskltednlk I .Stajerskltednlk
PETEK 5. februar
7:30 Šport(no), 39. oddaja, pon. 8:10 Pomurski tednik, pon. 9:00 Glasbena 8 (slo), 68. oddaja, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon.
12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 SKL - šport mladih, 18. oddaja, pon. 13:00 Ptuj v pustu, 1. oddaja, pon. 13:20 Ptuj v pustu, 2. oddaja, pon. 13:40 Športnik leta 2015, pon" 14:05 Onstran razuma: Astrolog 14:40 Glasbeni predah 15:00 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:40 Ptuj v pustu, 2. oddaja, pon. 19:00 Sekvenca, 49. oddaja, pon. 19:20 Glasbena osmica (tuja), 68. oddaja 20:00 Ptuj v pustu, 3. oddaja 20:30 Marija Hernja Masten:
Pustovanje na Ptuju 22:30 Ptujska kronika, pon. 23:00 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 23:30 Info kanal SOBOTA 6. februar 7:30 Onstran razuma: Astrolog, pon. 8:05 Šola, da se ti zrola: Zdravje, pon. 8:35 SKL-šport mladih, 18. oddaja, pon. 9:05 Kuhinjica, pon.
9:30 DORA Nataša Matjašec Rošker, pon. 10:25 Ptuj v pustu, 1. oddaja, pon. 10:45 Ptuj v pustu, 2. oddaja, pon. 11:05 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 11:35 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna 12:20 Marija Hernja Masten:
Pustovanje na Ptuju , pon. 14:20 Srečanje veselih maskar iz vrtcev 15:00 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 15:20 Info kanal 17:35 Kuhinjica
NEDEUA 7. februar
7:30 Obzornik TV Dravograd 8:10 Pacient in pravice, pon. 8:40 Kuhinjica, pon. 9:05 Modro, pon. 9:30 Srečanje veselih maškar, pon. 10:05 Glasbena avantura:
Spomin na Simono Weiss, pon. 11:10 Ptuj v pustu, 1. oddaja, pon. 11:30 Ptuj v pustu. 2. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 13:50 Ptuj v pustu, 4. oddaja, pon. 14:20 Info kanal 16:10 TVGorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Ptuiv pustu, 5. oddaja 19:00 DORA Jan Plestenjafc, pon. 20:00 56. mednarodna EtnoFest
in KarnevalFest povorka 23:00 Ptuj v pustu, 5. oddaja, pon. 23:30 Info kanal
PONEDELJEK 8. februar 7:30 Glasbena 8 (slo), 68. oddaja, pon. 8:00 Športnik leta 2015, pon. 8:25 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 9:05 Pregled tedna, pon. 9:25 Sport(no) 39. oadaja, pon. 10:05 Srečanje veselih maškar, pon. 10:40 SKL, šport mladih, 19. oddaja 11:10 Glasba za vse, 28. oddaja, pon. 11:45 Kuhinjica, pon. 12:40 Gsta umetnost, 51. oddaja, pon.
a, pon. i, 28. oddaja 51. odd"
laja, pon.
18:00 Pregled tedna, 18:20 Glasba za vse, L. . 19:00 Cista umetnost, 51. < 19:40 Športnik leta 2015, pon. 20:00 Ptujv pustu, 4. oddaja 20:30 Srečanje veselih maškar, pon. 21:05 Glasba za vse, 28. oddaja, pon. 21:40 Sekvenca, 48. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Ptuj v pustu, 4. oddaja, pon. 23:00 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡rifo@petv.tv, www.petv.tv
13:15 Ptuj v pustu, 2. oddaja, pon. 13:35 Ptuj v pustu, 3. oddaja, pon. 14:05 Ptuj v pustu, 4. oddaja, pon. 14:35 Ptuj v pustu, 5. oddaja, pon. 15:15 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Marija Hernja Masten:
Pustovanje na Ptuju, pon. 20:00 Ptuj v pustu, 6. oddaja 20:20 56. mednarodna EtnoFest
in KarnevalFest povorka, pon. 23:20 Ptujska kronika, pon. 23:50 Info kanal
Prireditvenik
Petek, S. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, Nenad Tokalič - Nešo, za šole in izven, ob 9.30 in ob 12.30 10:00 Majšperk, pred KPC: sprejem predsednika ČZS Boštjana Noča, s kulturnim programom, ob svetovnem dnevu čebel 11:00 Ptuj, karnevalska dvorana, Vičava: Kurentovanje,
2. vseslovensko seniorsko pustovanje 14:00 Ptuj, pred Mestno občino: Kurentovanje, ArtFest, mednarodni slikarski ex tempore Ptuj 2016, podelitev nagrad 17:00 Kidričevo, OŠ: prireditev ob kulturnem prazniku 17:00 Leskovec, OŠ: Pravljice, rastimo z njimi! prireditev
ob kulturnem prazniku 17:00 Leskovec, telovadnica OŠ: Pravljice - rastimo z njimi; prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku; pripravljata OŠ Videm-Leskovec in KD Leskovec
17:00 Ptuj, Grad Turnišče: Kurentovanje, Tradicionalni
8. prinčev pohod z baklami 17:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, Kurentova tržnica, kopjaši, vile, piceki, medvedi, cigani, nastopi glasbenih in plesnih skupin, ljudskih pevcev in godcev 18:00 Jurovski Dol, kulturni dom: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, KD Ivana Cankarja 18:00 Ormož, Dom kulture: občinska proslava ob
kulturnem prazniku 18:00 Ptuj, Mestni trg: Kurentovanje, nočna povorka 56. Kurentovanja
18:00 Slovenja vas, gasilski dom: prireditev ob kulturnem prazniku, podelitev zahval in priznanj kulturnikom
19:00 Lenart, dom kulture: proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika 19:00 Majšperk, KPC: osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, UD Ustvarjalec 19:00 Ptuj, Furstova hiša: 12. likovna kolonija Bejži,
čopič, kurent gre 19:00 Ptuj, Kavarna Bodi: Čudovite obrazne poslikave, do 22.00
19:00 Slovenska Bistrica, grad: Slavnostna akademija
ob slovenskem kulturnem prazniku 20:00 Ptuj, Bar Divino: Divino pustni petek 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Kurentovanje, Kuren-tanc 2016, KPŠ, MI2, Happy OI Mcweasel, Cover lover
22:00 Ptuj, CID: Kurentovanje, Pustni disco žur
10:30 Lenart, Jurovska cesta: 25. pustovanje, povorka,
zabava na parkirišču pri Vrtcu Lenart 10:30 Slovenska Bistrica: otroška pustna povorka po
mestnih ulicah 11:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Poli žur 11:30 Majšperk, Breg: 17. pustna povorka občine
Majšperk, sprevod do OŠ 13:00 Markovci: 25. fašenk v Markovcih, pustna povor-ka
13:00 Sveti Tomaž: tradicionalna pustna povorka s
podelitvijo priznanj 14:00 Središče ob Dravi, pred trgovino Mercator:
pustna prireditev, zaključek v Sokolani, podelitev nagrad
16:00 Velika Nedelja, Klet Kogl: klepet v družbi vin Kogl, koncert Bas in glas, Nejc Sajovic in Jaša Hedžet
18:00 Destrnik, Volkmerjev dom: 10. bal, stari kmečki
običaj druženja in zabave 19:00 Ptuj, karnevalska dvorana: veliki karnevalski bal
do 4.00, Tanja Žagar, ansambel Pajdaši 20:00 Grajena, Dom krajanov: veselo pustno rajanje s
skupino Smile band, PGD Grajena 20:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Nora pustna noč v
Muzikafeju, DJ Stanč in DJ Bor-chi, do 2.00 20:00 Ptuj, Hotel Mitra: veliki karnevalski ples v maskah
z živo glasbo in pustno večerjo 21:00 Ormož, Unterhund: pustna sobota s... Super Action heroes in Cyphre Louis
Nedelja, 7. februar
!:GG
8:2G
Podlehnik: predstavitev etnografskih skupin ob pohodu oračev po vasi od hiše do hiše, vsak dan do 9. 2., Kulturno folklorno društvo Podlehnik Ormož, na železniški postaji: pohod, ob kulturnem prazniku na Jeruzalem, PD Maksa Meška Ormož
11:30 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: sprejem gostov 56. mednarodne pustne in karnevalske povorke
13:00 Ptuj: mednarodni Karnevalfest - 56. mednarodna pustna in karnevalska povorka, v Furstovi hiši od 13. do 16. ure delavnice za otroke, ob 16.00 popovorka party z DJ-jem
21:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Prljavo kazalište, Poskočni muzikantje
Ponedeljek, S. februar
Sobota, ó. februar
7:GG
9:GG
155 ali 356 672
Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica 25, lovska koča: pohod v spomin Nejcu Mesariču Ormož, Bela dvorana grajske pristave: gledališka predstava s čarodejem Albinom 10:00 Cirkulane: 23. fašenk v Cirkulanah, povorka
pustnih skupin 10:00 Kidričevo, Park mladosti: otroško pustovanje v Kidričevem
10:00 Ormož, grajska klet Unterhund: 12. otroško
pustno rajanje, MCO 10:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 10. tradicionalna karnevalska dobrodelna kulinarična obarjada, do 13.00 10:00 Ptuj, trgi in tržnica: kulturni program, posvečen urbani kulturi mask in maskiranja, do 13.00, ob 10.30 na Vrazovem trgu Mestni pustni korzo, Furstova hiša - pustna poslikava obrazov
9:00 Ptuj, grad: brezplačen ogled muzejskih zbirk in program za otroke - prešerne maske do 17.00, 11:00 predstavitev orgel - pozitiva in koncert organista Toneta Potočnika 10:00 Ormož, grad in grajska pristava: slovenski kulturni praznik v muzeju, brezplačen voden ogled 12:00 Velika Nedelja, grad: brezplačen voden ogled 14:00 Dornava: 20. fašenk po dornavsko, pustna povorka 15:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Velika otroška maška-
rada, DPM Ptuj 15:00 Videm, za gasilskim domom: Fašenk v Vidmu,
povorka s predstavitvijo mask 17:30 Ptuj, kurentova tržnica: glasbene in plesne skupine ter ljudski pevci in godci 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev priznanj, plaket in oljenk 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Magnifico, Mambo kings
petek • 5. februarja 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše in hrasta. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610210 ali 02 769 1591.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, Sovretova 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, www.enekas.si.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
AKCIJA
-20% GOTOVINSKI POPUST
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAM prašiča, 140 kg. 051 231 529.
PRODAMO 2-osno traktorsko kiper prikolico. Telefon 031 639 215.
PRODAM stare sorte jablan in dva prašiča domače reje. Telefon 041 462 171.
TRAKTOR IMT 539 prodam. Tel. 031 732 288.
PRODAM seno v oglatih balah in prašiče okrog 120 kg. Tel. 041 368 498.
NEPREMIČNINE
UGODNO prodamo starejšo hišo na Ptuju, delno obnovljeno, lepa lokacija. Telefon 070 270 130. Št. energetske izkaznice: 2015-234235-23829.
V KIDRIČEVEM, na Čučkovi 13, v pritličju prodamo dvosobno stanovanje. Telefon 031 496 584.
DOM IN STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Telefon 031 503 142.
PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., z Zni-daričevega nabrežja 11 na Ptuju, išče kvalificirane električarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 746 7170 ali se oglasijo na sedežu podjetja, vsak delovnik med 9. in 11. uro.
ZAPOSLIJO delavca z izkušnjami izdelave strojnih ometov. Stanko Bezjak, s. p., Gajevci 26, 2272 Gorišnica, tel. 041 343 906.
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197.
PRODAM 5 mesecev brejo telico in plemensko kobilo. 041 574 469.
PRODAM svinjo, 150 kg, in odojke, 23 kg. 02 755 31 21.
PVC okna, vrata, senčila
ZAPOSLIMO komercialista
(m/ž), prijave na: Repriza, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 2250 Ptuj.
RAZNO
NAJEM kmetijskih zemljišč v občini De-strnik. Najem po dogovoru, na telefon 070 764 261.
PRODAM brejo telico, v 9. mesecu, si-mentalko, in brejo kravo, v 9. mesecu, pašno. 031 788 502.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
CNC Murko d. o. o.
Špindlerjeva ulica 27 2250 Ptuj
Zaposlimo varilca z izkušnjami C02 varjenja.
Delo se izvaja v dopoldanski izmeni za polni delovni čas od 7-15h, na sedežu podjetja.
Kandidati naj bodo iz Ptuja oz. bližnje okolice (do 15 km).
Kandidati naj pokličejo med 8-15 uro na tel. št.: 02 620 24 04.
Prodamo ali damo v
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Preveč žalostnih dni je minilo, ko s svečami in cvetjem ti poslednji dom krasimo.
SPOMIN
Na dragega moža, očeta in dedka
Avguština Mohorka
7. 2. 2013 - 7. 2. 2016
Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina.
Tvoji najdražji
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, je misel nate ...
V SPOMIN
8. februarja bo minilo 5 let žalosti, odkar si se za vedno od nas poslovil, dragi
Franc Černivec
IZ BREZOVCA 28 A
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Leto dni že v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš.
Ni dneva, ne noči, da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
3. februarja je minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Anton Cafuta
PODLEHNIK 5 H
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče v spomin, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Roman, hčerka Ksenija z družinama
amnosek
F
spomeniki police
Boštjan ZEMUAKs.p. stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCDVA VAS 2 b

www.tednik.si
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev
09:00 Pluj v pustu
09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric
10:30 Utrip iz Ormoža
11:30 Polka in Majolka
12:30 Ujemi sanje
16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
19:30 Pluj v puslu	_
20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siplv.si
SIP
Oddaje
iz občin Spodnjega Podravja
08:00 Kronika iz občine Markova
09:00 Ptujska kronika
09:20 Ptuj v pustil
09:50 Seja sveta Lenart - ponovitev
14:15 Fašenk po Markovsko ■ V ŽIVO
18:00 16. puslna povorka v Majšperku
19:30 Pluj v pusto
20:00 Fašenk v Marsovcih 2015
21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
Dodatni termini oddaj! 0ddaje iz občine MajSperh redno v novih terminih na
08:00 ŠKL 03:30 Pluj v pustu 09:00 S pesmijo v novo leto 11:00 Pustovanje na Vidmu 2014 13:00 Športnik leta MO Ptuj 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev	sporedu SIP TV
17:00 Podelitev plaket jubilantom OOZ Ptuj
18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric	prbgram v živo tudi preko splela
1 Oddaja L
119:30 Ptuj v pustu 20:00 Pustovanje v
Staršah 2015 Uredništvo: www.siptv.si 02 754 0 0 30: ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 745 34 27; 031 627 340
www.slptv.si
08:00 Pustovanje na Vidmu 2015 09:00 SKL
09:30 Polka in majolka
10:30 Ptujska kronika
11:00 Ujemi sanje. Video strani
18:00 Pustovanje na Vidmu 2014
19:30 Ptuj v puslu
20:00 Fašenk v Markovcih 2015
22:00 Kronika iz občine Markovci
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in botra
Mirka Šegula
IZ SLOMOV 17
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, za sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, zastavonošema, nosilcu križa, patronažnim sestram in podjetju Mir.
Tvoji najdražji
Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna.
ZAHVALA
Žalostni smo se poslovili od našega ata, tasta, dedka in pradedka
Franca Planinška
IZ PLETERIJ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in dijakom Biotehniške šole Ptuj za vso pomoč, za vsak stisk roke in besedo tolažbe, za cvetje, s katerim ste prekrili njegov poslednji dom, za sveče, za svete maše in darove za lovrenško cerkev. Zahvaljujemo se g. župniku za čuteče opravljeno daritev. Prisrčna hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornici, hvala godbeniku za odigrano pesem ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem, ki ste našega ata spoštovali in ga boste ohranjali v svojih mislih, še enkrat prisrčna hvala.
Njegovi domači
Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za tabo velika je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, sestre in svakinje
Marije Minula
IZ TRGOVIŠČA 29, VELIKA NEDELJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, nosilcema križa, molivcem: Minki, Mariji in Cirilu, zastavonošem ter govornici ge. Jožici. Hvala pogrebnemu podjetju Aura in godbeniku za odigrano Tišino ter sodelavcem SŽ, VIT iz Ptuja in Nove KBM Ptuj-Ormož.
Posebna zahvala gre osebju Hematološkega oddelka UKC Maribor in družbi Modmed. Še posebej pa bi se radi zahvalili ge. Ani Mlakar iz Kicarja za vso nesebično pomoč, nasvete in podporo v času trajanje bolezni naše drage mame.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
Roze Slatič
IZ SP. VELOVLEKA 1 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Hvala za izrečene tolažilne misli in besede ter darovane sveče. Hvala sodelavcem TPV in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Podravje • Kam so šle tone in tone sadja v Zavodu dr. Marijana Borštnarja
Sodna saga o sadju v dornavskem zavodu
Direktorica Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava Ida Jurgec je prepričana, da tako enormnih količin sadja, kot jih je zavod naročeval in plačeval v preteklosti, uporabniki ne morejo pojesti. Odgovora na to, kje je končalo sadje, kriminalistična preiskava ni dala. Pa tudi sodišče v zvezi s tem nekako ne more najti verodostojnega pojasnila. Do naslednje glavne obravnave, ki bo predvidoma 15. februarja, bo tožilstvo odločilo, ali bo obtožnico še spremenilo ali pa morebiti celo umaknilo.
Kot smo že obširno poročali, sta se v kazenskem postopku zaradi domnevnega oškodovanja zavoda in protipravne pridobitve koristi znašli dve nekdanji zaposleni v zavodu, vodja kuhinje Marija Florjanič in vodja računovodstva Darinka Kelenc. Na glavni obravnavi 21. januarja so priče, ki so delale ali še delajo v kuhinji, izpovedale, da so bile vse vrste sadja, ki jih navaja obtožnica, dobavljene. Niso pa se izjasnile glede količin nabavljenega sad-j a. In prav količine so tiste, ki so v celotni zadevi najbolj sporne. Če je že v hišo prišlo toliko sadja - kdo ga je potem porabil in zaužil? Zaposleni v kuhinji trdijo, da je vse sadje iz kuhinje šlo na oddelke. Bodisi kot cel sadež bodisi v kašicah. Druge priče, ki jih je sodišče zaslišalo v začetku tega tedna, so izpovedale, da vsega tega sadja na oddelkih niso dobili. V ponedeljek so zaslišali tudi zdajšnjo direktorico zavoda Ido Jurgec in nekdanjega direktorja Milenka Rosica. Slednji je dejal, da verjame, da so bile vse količine sadja v zavod dostavljene in v zavodu porabljene. Poleg uporabnikov
bili sodelavki več kot 30 let. Obe sta bili v zavodu zaposleni na vodilnih delovnih mestih in sta dejansko soupravljali zavod. Kot je na sodišču dejala zdajšnja direktorica, je po prevzemu vodilne funkcije računala na to, da ji bo Kelenčeva pri vodenju zavoda pomagala. Ida Jurgec je nadalje pojasnila, da naj bi se, ko je postala direktorica, nanjo začeli izvajati pritiski sindikata - zaradi domnevnih nepravilnosti v kuhinji. Spore naj bi v začetku poskušal zgladiti nekdanji direktor Rosic. Vendar neuspešno. »Opozorili so me, da bom prej ali slej za stvari, za katere vem, odgovorna jaz. Odločila sem se zadevo predati preiskovalcem. Kriminalistom smo izročili tri pisarniške registre različnih
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO
OKNA-VRA TA-GAR. VRATA NA^I' O/iS „ ,, ,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
računov, za katere smo domnevali, da se storitve, ki jih je zavod plačal, niso izvedle, ali da blago, ki je bilo plačano, ni bilo dostavljeno. Nadalje pa zadeva več ni bila v naših rokah, temveč v rokah preiskovalcev,« je v ponedeljek na sodišču povedala direktorica Zavoda dr. Marijana Borštnarja Ida Jurgec.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Skorajda nemogoče je razvozlati, kaj dejansko se je dogajalo pri tej nesrečni zgodbi nabave sadja (in zelenjave, ki sicer ni pod obtožnico) v Zavodu dr. Marijana Boštnarja, kjer skrbijo za okrog 400 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
naj bi po njegovih besedah sadje jedli tudi zaposleni. Rosic je dejal, da je svojim podrejenim glede nabav zaupal in da ni nadzoroval, ali hrano iz zavodske kuhinje poleg uporabnikov
Policisti našli konopljo in hladno orožje
Policisti Policijske postaje Ruše so v sredo na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 29-letnem moškem iz Ruš. V stanovanju so našli prostor, posebej prirejen za gojenje konoplje.
V prostoru je raslo več sadik te prepovedane droge, ki so mu jih policisti zasegli. Med hišno preiskavo pa so policisti našli in zasegli tudi manjšo količino posušenih delcev te prepovedane droge in 35 kosov hladnega orožja.
Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so policisti moškega kazensko ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru. Zaradi neupravičene posesti prepovedanega orožja pa so zoper njega uvedli tudi t. i. hitri postopek o prekršku. (M.Š.)
uživajo še zaposleni. »Poslovali smo po načelu zaupanja. V moj kulturni krog ne sodi, da bi med zaposlenimi preverjal, ali so za malico jedli svojo hrano ali hrano iz kuhinje zavoda,« je dejal nekdanji direktor.
Direktorica: »Južnega sadja uporabniki niso jedli«
Zdajšnja direktorica zavoda Ida Jurgec je na obravnavi poudarila, da eksotičnega sadja, ki ga je zavod naročeval in plačeval, njihovi uporabniki niso uživali. Pa tudi količine nabavljenega sadja naj bi bile izjemno velike in bi jih bilo po njeni oceni nemogoče pojesti. »Možno je, da je bilo blago dostavljeno kam drugam ali pa da so bili za vso to sadje izdani samo fiktivni računi. Četudi bi
to sadje dostavili v zavod in če bi ga poleg uporabnikov jedli zaposleni, je to nedopustno, saj gre za nenamensko potrošnjo. Hrana iz kuhinje zavoda je namenjena uporabnikom in ne zaposlenim. Odgovarjati bi moral tisti, ki je to sadje naročil, in tisti, ki je odobril plačilo,« je poudarila direktorica.
Tudi izpovedi o tem, katero sadje se je uporabljalo za kaši-ce, so različne. Kuharice pravijo, da se je veliko sadja, ki je pod obtožnico, porabilo za ka-šice. Drugi del prič zatrjuje, da so za kašice uporabljali pretežno sadje iz kompotov in kom-pot iz sveže kuhanih jabolk.
Nekoč sodelavki in prijateljici, potem pa spor in vojna ...
Direktorica zavoda Dornava Ida Jurgec in nekdanja računo-vodkinja Darinka Kelenc sta
Foto: Črtomir Goznik
Ali banane prebavo zapirajo ali pospešujejo
Precej besed se je na tokratni obravnavi vrtelo okrog tega, ali banane prebavo zapirajo ali pospešujejo. Tudi o tem smo slišali dvojna mnenja. Obdolženi Florjaničeva, Kelenčeva in nekdanji direktor Rosic so trdili, da so banane odvajalo. Glavna sestra v zavodu Ivanka Limonšek in Jožica Brenčič, ki je prav tako iz zdravstveno-medicinske stroke, sta poudarili, da banane prebavo zapirajo in jih zato njihovi uporabniki, med katerimi so številni gibalno ovirani, ne smejo uživati.
Privoščite si kozarec zdravja...
Napoved vremena za Slovenijo
Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v,
fm
2 del
i
ldcl
brezplačno
2,40
eur
Danes bo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo -1 do -10, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C.
Obeti
V	soboto bo pretežno jasno. Čez dan se bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji zmerno pooblačilo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
V	nedeljo bo oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji se bodo pojavljale padavine, po nižinah kot dež. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.