RaznoterostL (Crevlji.) Niprijetno in je ae celo zdravju v časib je tudi življenju nevarno, če dobomo mokre noge po zimi. Temu pa se pride v okom, če se dejo črevlji večkrat v vodo, v katero se vtere mijilo na debelo. Le-ta voda vleze v usnje in kakor ae nam zatrjuje. v take črevlje ne more potlej voda v toliki meri, da jih premoči. (Naše vino.) Nekaterim čaatnikom na c. kr. ladiji je bilo prišlo na misel vzeti seboj vina iz ljutomerskih goric — na pot unkraj ravnika, tedaj na dolnjo atran Afrike. Da-ai je tamkaj silna vročina, vendar se vino ni skazilo, še-le prav dobro jim je dišalo. (Tobak.) Na Moravskem bi radi mesto pese, ki nima aedaj skoraj nobene cene, dobili dovoljenje saditi tobak. Obrnili so ae za-nj do c. kr. ministra ali težko, da dobe dovoljenje, ker ima tudi Ogeraka vlada v tem besedo. (Jabelka.) Da ao jabelka okuana, to je znano ali da ao tudi v pomoč ae zdravju, ni tako znano. Kdor poje jabelko kako uro pred kosilom, njemu diši ko3ilo prav dobro. da-si je tudi le borno. Kdor pa ga poje po kosilo, njemu le-to dobro tekne. Le ta, ki mu postaja slabo, ako je sadje, naj ae ne sili tudi z jabelkom. K večjemu še sme poakuaiti kuhanih jabelk. (Rja.) Z jekla se odpravi rja s prahora likalnega kamena, ki ae nekaj namoci z vinakim cvetom. Z njim se pomaže zarjavelo mesto ter z gobo očisti. Ako 8e temu prahu pridene še malo olja, dobi pa jeklo lepo, novo bleščobo. (Svinjaka pleča.) Ako je svinjsko pleče ali sploh vojeno meao poleti prežarko, pomaga se temu a tem. da se dene v vodo. v kateri se meso kuha, nekaj žlic sladkorja. Kdor pa dene tako meso v toplo vodo. v katero je djal pol žličice natre ali aode, ter ga pusti v njej čez noč, dobi nežuo in sočno meao.