za umetnostno zgodovino / izdaja Umetnostno-zgodo vinsko društvo v Ljubljani
Vsebina zvezka 1-2 /V. Steska, Ljubljanski baročni kiparji / F. Mesesnel, Nadežda Petrovič / V. Mole, Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka / F. Stelč, Epigrafiene drobtine / M. Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani / Umetnostno-zgo-dovinsko društvo/ Varstvo spomenikov/ Bibliografija / Književnost / Razstave / Razno / Dr. France Stele, Umetnostni spomeniki Slovenije (dekanija Kamnik)
„Zbornik za umetnostno zgodovino“ izhaja štirikrat na leto / Urednika dr. Izidor Cankar in dr. France Mesesnel / Naročnina za V. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din, za inozemstvo 70 Din / Letnik I. 35 Din / Letnik II. 50 Din / Letnik III. 50 Din / Letnik IV. 70 Din / Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza.
Öommaire des Nos 1,-2 / Sculpteurs baroques de Ljubljana par M. Viktor Steska / Nadežda Petrovič par M. France Mesesnel/L’Ouest des Balkans dans 1’ evolution de 1’ art au moyen age par M. Vo-jeslav Mole / Fragments epigraphiques par M. France Stele / Les manuscrits du moyen age dans la bibliotheque liceale, a Ljubljana par M. Milko Kos I Societe d’histoire de l’art/ Sauvegarde des monuments historiques / Bibliographie / Littera-ture I Expositions / Divers / France Stele, Les monuments artistiques en Slovenie (Kamnik).
„Archives d’ histoire de l’Art“ paraissent quatre fois par an I Redacteurs M. M. Izidor Cankar et France Mesesnel / Abonnement pour la 5e annee (y compris la cotisation pour la So-eiete d’ histoire de 1’ Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Anne I 35 dinars / Annee II 50 dinars / Annee III 50 dinars / Annee IV 70 dinars / Redaction et Administration: Ljubljana, University.
Priloga ZUZ 1925, št. 1/2.
Z B O K N I K
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
LETNIK V.	1925	ŠTEV.	1	/2.
Ljubljanski baročni kiparji.
Viktor Steska / Ljubljana.
La Serie des sculpteurs qui out produit des oeuvres en marbre ä Ljubljana, est ouverte, avant le debut du 18ine siecle, par Gaspard Dolmessinger (Tolmessinger, mort eil 1670) et Michel Cussa (f 1699), repute surtout pour sa chaire de la cathedrale de Zagreb. Son successeur, Lucas Mislej (f 1727), dont le chef d’ oeuvre est le magnifique portail du seminaire de Ljubljana, eut pour collaborateurs de bons artistes, tels Contieri, Pozzo, Robba. Jacques Contieri, de Padoue, se fit un nom par d ex-cellentes statues placees aux autels de Saint-Fran^ois Xavier et de 1’Assomption, dans 1’ eglise de Saint-Jacques, ä Ljubljana (1720—22). Angelo Pozzo (de Putis) fa^onna quatre statues, grandeur surnaturelle, representant des eveques d’ Emona pour la cathedrale de Ljubljana. Francesco Robba (1698—1757) est le statuaire le plus connu de Ljubljana qui lui doit ses plus beaux monuments, come les maitres-autels des eglises de Saint-jaques (1732), des Franciscains (1736) et des Ursulines (1744), la fontaine de 1’Hotel de Ville, etc. Son activite s’etendait aussi ä la Styrie (supports d’autel, ä Sveti Frančišek et ä Nazarje) et ä Zagreb, oü pour 1’ eglise de Ste Catherine, il fabriqua 1' autel de St. Ignace, et pour la cathedrale, plusieurs autels qui, apres le tremblement de la terre de 1680, malheureusement furent donnes ä differentes eglises. Apres la mort de Robba, son oeuvre fut continuee par son eleve Francois Rotman (f 1788) qui fit les autels de St. Gilles et de St. Achatius ä Matenja Vas pres Slavina ainsi que celui de la Vierge de 1’ eglise episcopate de Ivrka (ou Gurk), en Carinthie (1766). On connait beaucoup nioins 1’oeuvre de trois sculpteurs homonymes: Francesco, Luigi et Carlo Bombaši dont Ie dernier acheva la chaire pour 1’ an-cienne eglise franciscaine (1747). Ladite chaire se trouvant actu-ellement a 1’ eglise de Saint Pierre, est ornee de trois reliefs. Les guerres de la fin du 18e siecle ont interrompu pour bien des annees, toute activite des maitres.
Vtem članku se hočemo ozreti samo na ljubljanske baročne kiparje, pa tudi tu le na eno polovico, namreč na kiparje, ki so izdelavali kipe iz kamna, zlasti iz marmorja.
Dela Hrenove dobe (1597—1630) moramo pri nas šteti po mojem mnenju še v renesanso. Tu vlada v arhitekturi samo še ravna in polukrožna črta, v plastiki in slikarstvu pa blagodejna umerjenost. Precej za Hrenom pa se pojavlja že naš barok.
Prvi kipar, ki nam je iz te dobe znan, je Gašpar D o 1 m e s i n g e r. Napravil je v Ljubljani dva kamenita umetniška vodnjaka, in sicer v 1. 1655./6. na Starem trgu Herkulov vodnjak, 1. 1660. pa na Mestnem trgu pred mestno hišo Neptuiun vodnjak.1 Bržkone je njegov še tretji vodnjak, toda brez kipa, ki je bil nekdaj na vrtu kneza Auersperga. Ko pa je knez 1. 1710. prodal vrt uršulinkam. je ostal vodnjak na uršulinskem vrtu. Dolmesinger je umrl 17. aprila 1670 v 59. letu.
Okoli 1. 1687. se je pojavil v Ljubljani kamnosek in kipar Mihael C us s a (Kussa. Kuscha, Kusha, Kusche itd). Stanoval je nasproti jezuitskemu samostanu (sedaj Zvezdarska ulica ) v hiši nožarja Pavla Cautella2 obenem s stavbarjem Fr. Ferrattom. Sosednja hiša je bila last Luke Misleja in pozneje Franca Robbe.
V	maticah ljubljanske stolne župnije nahajamo njegovo ime večkrat: n. pr. 12. julija 1695 je bil priča, ko se je poročil znameniti zvonar Gašpar Franchi z Uršulo Eisenbergerjevo; istotako, ko sta se poročila 11. januarja 1694 kamnosek Luka Mislej in Magdalena Šefertnikova. Druga priča je bil Franc Ferratta.3
Kot kamnosek je Cussa 1. 1690. plačeval 55 kraje, obrtnega davka. Njegova žena Doroteja je kumovala Mislejevemu prvemu otroku Frančišku 15. okt. 1694.
Našemu kiparju ni bilo prisojeno dolgo življenje. Umrl je 8. oktobra 1699 v 42. letu.1 Rojen je torej moral biti okoli 1657. Pokopali so ga pri Sv. Petru.
0 njegovem delovanju imamo le redke podatke.
Cussa je sklenil 12. maja 1690 z avguštinskim provincija-lom p. Jožefom, doktorjem bogoslovja, pogodbo, da napravi za cerkev Mar. Oznanjenja (sedaj frančiškanska) do 25. marca 1691
1 Zbornik U. Z., 1924, 143 i. d.
2 Mittli. d. h. V. f. Krain, 1890, 119. — Mestna rač. knjiga iz 1690.
•’ Por. matica stolne verkve.
' Smrtna matica v stolnici.
nov oltar nasproti oltarju M. B. sv. rožnega venca po predloženem načrtu iz črnega in iz drugega primernega marmorja. Oltar mora postaviti na lastne stroške in delo osebno nadzirati.
Za oltar dobi 1000 gold. n. v. v treh rokih: eno tretjino takoj, drugo tretjino, ko bo pol oltarja narejeno, tretjo tretjino, ko bo oltar postavljen. Obenem umetnik potrjuje, da je eno tretjino dogovorjene cene 333 gold. 20 kr. že prejel. Podpis: Michel Cussa. Drugo tretjino je prejel 23. oktobra 1690. Podpis: Michal Cussa. Potrdilniea je pisana v laškem jeziku. Podpis je jasen, vendar spričuje pisava bolj nevajeno roko. Bržkone je bil oltar dovršen šele 24. novembra 1691, ker je kipar šele tedaj potrdil prejem zadnje tretjine zaslužka.5
Ta oltar stoji v prvi kapeli na evangelski strani frančiškanske cerkve. Sedaj je v njem slika sv. Treh kraljev, ki jo je napravil Andrej Herrlein.
Bogati trgovec Jakob Schell pl. Schellenburg je sklenil 26. decembra 1694 z Mihaelom Cusso pogodbo, da bo umetnik postavil v kapeli sv. Janeza tedanje frančiškanske cerkve (na \ odnikovem trgu, sedaj porušene) oltar iz črnega marmorja s tabrnakljem, s kipi in okraski iz finega genoveškega marmorja." Ta oltar je ohranjen v Hrenovieah. L. 1787. so namreč podrli staro frančiškansko cerkev. Hrenoviški župnik Andrej Semen* je kupil ob tej priliki ta oltar, ko so na dražbi prodajali notranjo cerkveno opravo. Ker je kranjski verski zaklad prejel nkinjene cerkve in samostana, zato je kranjski verski zaklad prodal tudi ta oltar. V Hrenovieah so ga namestili za veliki oltar. Ker pa je bil za nizko svetišče previsok, so mu morali v'h znižati. V Ljubljani je bil oltar posvečen sv. Križu, v Hre-novicah pa je posvečen sv. Martinu, župnijskemu patronu. Veliki leseni križ s Kristusom so postavili v zakristijo, v oltar je prišla Langusova slika sv. Martina iz 1.1831.
Na evangelski strani oltarja je napis:
1). D. / jacobus Schell / Nobilis Provincialis de Schellen-burg- / Jesu Xfixi cultor / hoc miraculosum eius / trophaeum
i	voto aereque suo ornatu / filiali F. F. Minorum preče / vene-lationi exposuit. / Tu fruere!
Dokler je stal oltar še v Ljubljani, je bil na listni strani napis: Sic i 1 le cum con juge sua Anna Catlmrina nata Hoff-
5 Listina v muzeju. Glej tudi Illyr. ßlutt, 1841, %.
“ Schellenburgs Stiftung. 1843, str. 7. — Argo. 1892, 20. — Ljublj. Zvon, 1888, 91.
steterin nostru Reclemptorem coluit, ut misericordem judicem liinc dein securus adiret et sustineret.
TV qVI DeVotJonls ple fVnDatae potlrls benefICIo fVn-datorl faVe VeL Pater et aVe.
Kronogram daje letnico 1699, torej čas, ko je bil oltar dovršen.
Na listni strani je sedaj napis: 1787 a fundo religionis coemptum.
Frančiškanska kronika7 poroča o tem oltarju: L. 1680. je nameravala grofica Ana Wazenberg kapelo sv. Križa povečati. Sklenila je že pogodbo z arhitektom Marcelom, a do izvršitve ni prišlo. Šele Jakob pl. Schellenburg je razširil kapelo in je vse potrebno oskrbel. Za oltar je 1. 1695. dal 1000 imperialov, a delo je bilo dovršeno šele I. 1699.. kakor kaže napis na marmornem oltarju pod sohama sv. Jakoba in sv. Katarine.
Oltar je visoka zgradba, sestavljena iz več vrst marmorja. Ker je bil prvotno v sredi križ, stojita ob straneh kipa Žalostne Matere Božje in sv. Janeza Ev., potem po en angel in naposled kipa sv. Jakoba in sv. Katarine, ki sta patrona ustanovnikov Jakoba in Katarine Schellenburg. Angela sta dober meter visoka, drugi štirje kipi pa po 153 cm. Ti kipi so prav čedno delo; obrazi kažejo jasne in določne poteze, gube obleke so naravne. Poleg glavnih kipov je še mnogo angelcev in angelskih glavic. Na pročelnici sta dve angelski glavici, prav tako nad tabrnak-ljem in vrhu oltarja. Ob tabrnaklju drži na vsaki strani angelček svečnik s tremi roglji. Pod baldahinom, na zavojkah nad baldahinom in na vrhu oltarja nas gleda z vsake strani po en angel. Završek napravlja reliefna podoba Boga Očeta. Ta za-vršek nima prave lege. Pozna se mu, da so ga ponižali, ko so oltar postavili v to bolj nizko svetišče. Oltar ima nad dvajset večjih in manjših kipov poleg grba ustanovnika in njegove soproge.
O tem oltarju je pisal že dr. Franc Lampe 1. 1895.8 O glavnih šestih kipili se izraža: »To so podobe! Že ko sem pred mnogimi leti prvič tukaj opravljal službo božjo, so me zanimali ti kipi tako. da ne vem, ali so me bolj motili, ali mi bolj povzdigovali duha. Kdo bi se bil nadejal takih kipov v taki samoti! A sedaj sem jih gledal zložno in mirno, kakor je treba
7 Rokopis: Bosnia Serapliiea, str. 302,5.
* Dom 'in Svet, 1895, str. 640.
I. Caspar Dol mesi nger, Herkul v narodnem muzeju v Ljubljani.
za umetniško uživanje. Kipi!’ so pač že mnogo trpeli in nekoliko izgubili svoje lepote. Beli marmor je dobi! temne lise in pege; posebno škoda pa je, da imajo nekateri kipi odbite prste na rokah. Pred nekaj leti10 je namreč pritekel v cerkev k oltarju slaboumen človek ter je poškodoval nekaj kipov s tem. da jim je odbil prste. Res sreča, da so ga hitro opazili in tako umo-
9 Istotam, str. 735.
10 L. 1886.
tvore rešili večje škode. Vendar pa se blišči iz hladnega marmorja še dandanes čudovita lepota. Umetnik se je oziral na lepoto telesa, na razvidnost udov, na sorazmerje in na idealni izraz obenem. Kako resnično je izraženo telo s svojimi deli! Kako dostojno in rahlo obenem se ovija obleka postave! In izraz na obrazih! Najlepše je izvršena brez dvoma podoba Žalostne Matere Božje. Tolika bridkost stiska materino srce, da ji sili tožba in vzdih na dan in ji odpira nekoliko usta. Ne vem, ali sem videl kje tako določno izraženo srčno žalost. Mladeniško lep je sv. Janez na drugi strani. Kip nam jasno kaže učenca ljubezni. Prav vzorno lepa sta tudi oba angela. Sv. Jakob ni ponujal umetniku toliko prilike, da bi bil na njem vpodobil kaj posebnega; toliko večjo skrb pa je imel za kip sv. Katarine mučenice. Karkoli pogledaš, vse je dovršeno. Podoba kaže mučenico v onem trenotku, ko se je kolo, namenjeno ji za mučenje, zdrobilo poleg nje. Mirni, skoro smehljajoči se obraz kaže pogumnost in zmagoslavje, pa tudi njeno deviško nedolžnost; njena usta se zde zgovorna, kakor da hoče braniti pred modrijani krščansko vero.
Tako ogleduješ in ogleduješ kipe, pa se jih ne nagledaš. O večini naših oltarskih podob se lahko reče, da so robata dela, ako jih primerjamo s temi kipi. Kakšna finost na pr. je že v rokah, kaka spretnost v oblačilih!» Tako dr. Fr. Lampe.
Kipi so vitki. Osebe so odete z dolgo do tal segajočo tuniko in prepasane. Ogrinja jih ali rimska toga, ali dolga na ramenih oprta ruta. Glava je ovalna, lasje so gosti, čelo je bolj široko in srednje višine, profil grški, ustne majhne, oči precej velike; vrat je precej dolg, roke in stopala so naturalistično lino izvršene. Francesco Robba oblikuje roke, da sta sredinec in prstanec združena, Cussa pa združuje kazalec in sredinec. Gube na oblekah so temeljito preštudirane in kažejo plemenite oblike. Tudi izraz posameznega obličja je naraven, resen ali žalosten, kakor ga pač zahteva predmet.
Dr. Franc Lampe je domneval, da je te kipe izklesal Francesco Robba. In res je delo zelo podobno Robbovemu, zlasti kip sv. Katarine, ki tako nalikuje Robbovim izdelkom, da se moramo čuditi, kako je mogoče, da sta dva mojstra tako slično delala, ko je vendar Cussa že umrl, ko je bil Robba šele rojen.
Na Rakuliku (v župniji hrenoviški) se nahaja še drugi oltar iz nekdanje frančiškanske cerkve v Ljubljani, ki ga je
tudi 1. 1787. kupil imenovani hrenoviški župnik Andrej Semen. A' Ljubljani je bil ta oltar škapu lirski, še prej pa sv. Janeza Krstnika. Bil je iz črnega marmorja z dvema kipoma, bržkone iz 1. 1699. Plačala ga je škapulirska bratovščina. Posvetil ga je pa šele 18. aprila 1716 škof Franc Karol Kaunitz. Tako pripoveduje frančiškanska kronika.11 Na Rakuliku se vse ujema s tem popisom, samo da je v oltarju sedaj lesen kip sv. Janeza Nepomuka mesto škapulirske M. B. Kipa sv. Bernardina Sien-skega in sv. Paskala Bajlonskega sta iz snežnobelega marmorja.
Cussa se je 1. jul. 1695 pogodil s patronom klariškega samostana v Mekinjah grofom Gallenbergom, da bo napravil stranski oltar sv. Antona Pad. Umetnik potrjuje 14. 3. 1696, da je prejel za delo 550 gold, in 24. 3. 1696, da je dobil za figure 620 lir, za zaboj in za prenos z ladje 15 lir. za prevoz z ladjo do Trsta 9 lir. skupaj 642 lir; za prevoz iz Trsta do Vrhnike 24 gold., za prevoz na ladji z Vrhnike do Ljubljane 5 gold. d. v. Laški denar je preračunjen v nemški na 176 gld 17 kr. Vse je bilo poravnano 28. 3. 1696.12
\ tem spisu se imenujeta kipa. ki se nahajata na oltarju, sv. Petra Alkatara in sv. Janeza Kapistrana. Ker je prvi kip okrašen z imenom Jezusovim, smatramo danes kip za sv. Bernardina Sienskega. Oba kipa sta lepo delo iz kararskega marmorja, dočim je oltar iz črnega marmorja. Oltar je nespremenjeno ohranjen.
Poleg oltarja sv. Antona, ki se nahaja v kapeli poleg velikega oltarja, je oskrbel Cussa isti cerkvi še dva manjša stranska oltarja:	Brezmadežne	in	sv. Frančiška Serafskega.
Oba oltarja sta narejena iz črnega marmorja in okrašena z belkastimi, rumenimi in sivimi vložki. O teh oltarjih sicer nimamo zgodovinskih dokazov, da sta Cussova, toda okrasek v obliki vetrnice, ki se nahaja v kotih med prečnico in stebrom, spričuje, da sta delo Cussove delavnice.
Kot najlepše delo našega umetnika slovi prižnica v zagrebški stolnici. Velik krilat angel drži prižnico na svojih ramah. Prižnica je peterokotna. Rdeči marmorni stebriči, ki jih drže lične angelske glavice, ločijo posamezne bele ploče. ki jih krase reliefi, in sicer štirje evangelisti s svojimi simboli, srednjo pločo pa Kristus kot dvanajstletni mladenič v templu. Jezus
11 Bosnia seraphica, 303.
12 Zbornik UZD, 1924, 201.
2. Mihael Cussa, Kipi na levi strani vel. oltarja v Hrenovicah.
sedi na vzvišenem prostoru, poti njim je enajst obrazov. Na črni plošči je urezan grb kanonika Znika z napisom:
16	Reo	%
Beato Regi Stephano Ioannes Znika Abbas Petro-VaraDIensIs CVstos et CanonICVs eCCLesIae HVIVs fieri CVraVIT.
V	ozadju prižnice je v črnem marmornatem zaslonu vložena v sredi bela marmornata plošča z reliefom: Kristus podaja z desnico pred seboj klečečemu apostolu Petru ključe, z levico pa kaže na cerkev sezidano na pečini. Streho iz mavca je naredil šele 1801 zagrebški kipar Gigl na stroške škofa Vrhovca. Pogodbo za prižnico sta sklenila s Cusso škof Štefan Seliščevič in kapiteljski zastopnik Ivan Babic 28. aprila 1695. Prižnico bi moral umetnik izgotoviti za 1000 gld. Trošek je pa narastel na 2000 gld, zato je presežek 1000 gld. izplačal 23. junija 1696 kanonik Ivan Znika. To je bil povod, da sta njegovo ime in njegov grb vdolbena v plošči.
Ko je 1. 1715. potoval Simon Klement skozi Zagreb, si je ogledal tudi to prižnico. V svojih potnih spominih piše, „da
3. Mihael Cussa, Kipi na desni strani vel. oltarja v Hrenovicah.
nadmaša sve što sam dosad te vrste video. — Sve izgleda, da je sagradjeno od najboljših majstora.“13
Ker pa Cussa še ni vložil črnih plošč v ozadju prižnice, ga je 1. 1698. tožil škof Seliščevič pri ljubljanskem poglavarstvu kot sleparja. Cussa mu je v latinskem pismu odpisal, da ima plošče že dolgo pripravljene, samo da jih še ni odposlal, kar pa kmalu stori obenem z oltarjem za Karlovec. Plošče je res poslal in delajo zaslon pod prižnico velikemu angelu, ki drži prižnico.14
Iz zadnjega odstavka je razvidno, da je Cussa izdelaval 1. 1698. oltar za Karlovec. V frančiškanski cerkvi v tem mestu se res nahaja veliki oltar sv. Trojice, ki je Cussovo delo. Oltar je iz črnega marmorja. V pročelnici so vloženi križi, ki so sestavljeni iz rumenega, rdečega, sivega in grahastega marmorja.
Pri Sv. Florijanu v Ljubljani je lep črn oltar, ki ga je naročil ljubljanski meščan in pek Andrej Reven s svojo soprogo Ano. Postavili so oltar 1. 1699., kar nam pove napis:
1:1 Časopis za zgod. in narodopisje. XVI, 93.
14	Ivan Knkuljevič, Prvostolna crkva zagrebačka, 1856. str. 42—44. — Ivan Krst. Tkalčič: Prvostolna crkva zagrebačka nekoč i sada, 1885, str. 10!..
ANDREAS REVEN CIVIS ET PISTOR ET VXOR • ANNA LABACENSES ALTARE HOC PRAELIBATIS SANCTIS DEI FIERI CVRAVERVNT
Ta oltar ima vse znake Cussove roke: lepo arhitektonsko sestavo, okraske v podobi vetrnice, na drobno sestavljeno pro-čelnico. Zgrajen je iz črnega marmorja. Lesen kip Kristusov (Ecce liomo), ki stoji na tem oltarju, ne spada sem, ampak je prišel slučajno na ta oltar, ko so ga prenesli z nekdanjega čevljarskega mostu.
Tudi drugi oltar sv. Kozina in Damjana na nasprotni strani je bil pri Cussi naročen. Toda preden je mogel nastavek dovršiti, mu je smrt ustavila delo; zato je postavil samo menzo (oltarno mizo), nastavek je pa lesen iz poznejšega časa. V pro-čelniei je vrsta marmorja, kakor običajno pri Cussovih oltarjih. Vrste se črna, bela, rdeča, rumena in sivograhasta barva.
Za romarsko cerkev na Blejskem otoku so naročili pri Cussi tri oltarje. Janez Daniel baron Gallenfels mu je plačal na račun za tri oltarje 16. januarja oziroma 7. marca 1699 znesek 200 gld., ker pa je Cussa umrl, jih je dovršil in postavil Francesco Ferratta 28. junija 1700.“
V	Škofji Loki sta v župni cerkvi dva oltarja Cussovega dela. Oba sta iz črnega marmorja. Na listni strani krase oltar marmorni kipi sv. Barbare in sv. Lucije ter dveh angelov" na vrhu; na evangeljski strani ni kipov. Listina pripoveduje, da je 1. 1694. plačal oltar iz črnega marmorja, postavljen na čast sv. Katarine, baron Marko Oblak pl. Wolkensberg.1*
Za napravo novega marmornatega oltarja v mavzoleju Ferdinanda II. v Gradcu se je dogovarjal kipar Leonardo Po-cassi iz Gorice. Ker pa je Pocassi nenadno umrl. se je njegova vdova Lucija zvezala z Mihaelom Cusso, da bosta delo dovršila. Žal, tudi ta vsled nagle smrti dela ni dokončal.17
Nedvomno je še več Cussovih del, ki pa še niso dognana.
Hrvatski zgodovinarji pripisujejo našemu kiparju še več drugih umetnin. Ivan Kukuljevič sodi, da je napravil za zagrebško stolnico 1. 1703. oltarja sv. Luke in Zadnje večerje in 1. 1707. veliki oltar Matere Božje v Remetah. Iz Kukuljevičevih
15	Zbornik za UZ, 1924, 152.
10	Dom in Svet, 1894, 658.
17	Mitth. d. k. k. Central-Comm., 1884, str. 6. — Mitth. d. Mus. V. für K rain, 1890, 119.
spisov se je ta pomota širila še v druge spise. Ker je Cussa že 1699 umrl, je umljivo, da mu teh del ne moremo pripisovati.1*
Podpisaval se je taglia pietre (kamnosek), universae Car-nioliae lapicida et arehitectus (cele Kranjske kamnosek in stavbar).
Med ljubljanskimi kiparji v začetku 18. veka se največkrat imenuje Luka Mi slej (Misli. Misel, Misle, Mislei, Mischle, Müschlei).1(1 V Ljubljani ga zasledujemo od I. 1694., ko se je 11. januarja poročil z Magdaleno „Schefertnizin".20 Priči sta bila Mihael Cussa in arhitekt Francesco Feratta iz Milana, ki je 16. junija 1704 v Ljubljani umrl.21 Takrat je utegnil imeti Mislej 24 let; moral je torej biti rojen okoli 1. 1670. bržkone inv Vipavskem, kjer je ta priimek zelo razširjen.
Deset let po poroki si je že toliko opomogel, da si je kupil hišo, kjer je doslej gostoval, od lastnika Prennerja (1704).22 Hišnega davka je plačeval po 4 gold., obrtnega pa različno. L. 1709. na pr. je plačal osebnega, hišnega, deželnega in obrtnega davka skupaj 23 gold. 40 kr. 2 vin., 1. 1720. pa 4 gold. + 45 kr. + 5 gold. 26 kr. + 10 gold. = 21 gold. 11 kr. Plačeval je primeroma zelo mnogo davka, ker ga je tedaj v Ljubljani malokdo prekosil. Slavni zvonar Gašpar Franchi je plačeval za svoji dve hiši na tedanjem Starem trgu 26 gold. 25 kr., toliko tudi Daniel pl. Erberg. Več sploh ni nihče plačeval. L. 1720. so drugi kiparji in slikarji plačevali po 4 gold. 25 kr. 2 vin., le znani kamnosek Luigi Bombagio je plačal 8 gold. 25 kr. 2 vin.
V	tej svoti je bi zaračunjen obrtni davek s 6 gold.
Med kiparji se 1. 1720. v Ljubljani imenujeta Janez Messt in Matej Urbajs (Urbeiss) kot gostača brez liše. L. 1722. se tema dvema pridružujeta še Matej Vrbnik in Matija Vervic; Francesco Robba pa se pojavi v mestnih računskih knjigah šele 1. 1724.23
Mislej je živel prva leta kot kamnoseški mojster v zvezi s Francescom Bombagiom. Prav trdno pa to prijateljstvo ni bilo, zakaj 1. 1704. je prosil Bombagio mestno sodnijo, da mora
18 Kukuljevič, Slovnik UJ, 21. — Kuk ul je vic: Prvostolna crkva zagre-bačka, 1856, str. 21. — J. Barle, Remete, 45.
19 Mitth. d. M. V. f. Krain, 1890, 126.
50 Por. matica stolne župnije.
21 Smrtna matica stolne župnije.
28 Sv. Jakoba trg št. 3, ki so jo 1898 podrli.
23 Mestne rač. knjige.
6. Mihael Cussa, Prižnica v zagrebški stolnici.
Mislej pogodbeno zapadli znesek 100 kron plačati in zvezo nadalje vzdržavati. Sodnija je v tem smislu tudi res razsodila.
Mislej je prevzemal kamnoseška in kiparska dela.
Ko so jezuiti (1701—1 ~0"5) popravljali svojo cerkev sv. Jakoba v Ljubljani in svoje letovišče Pod Turnom (sedaj Tivoli), je oskrboval vsa kamnoseška dela Luka Mislej. L. 1701. na pr. je delal kamenite oklepe oken. Čevelj oklepa je stal 24 kr. Za sedem oken je napravil 481/2 čevlja oklepov za 19 gold. 24 kr. ^ es račun 1. 1701. je znašal 595 gold. 4 kr. kranjske ali 502 gold 59 kr. 5 vin. nemške veljave. L. 1702. je znašal račun 1795 gold. 58 kr. Med posameznimi postavkami čitamo: rdeče in črne plošče za cerkveni tlak kv. čevelj a 24 kr. = 80 gold., dalje 1576 kv. čevljev a 56 kr. = 825 gold. 56 kr. Pri slavoloku je postavil štiri stopnice v skupni dolžini 110 čevljev a 50 kr. = 550 gold.; pred velikim oltarjem za 50 čevljev stopnjic čevelj ä I gold. = ”0 gold, in podlage 20 čevljev a 1 gold. 48 kr. = 56 gold. 52 kr. f.. 1705. je položil tlak v kapeli sv. Ignacija za 90 gold, in postavil velika vrata Pod Turnom za 140 gold.24
L. 1710. je napravil lavatorij ali umivalnik za letno zakristijo frančiškanske cerkve v Novem mestu.45 Ni skoro dvomiti, da je podobna umivalnika napravil tudi za zakristijo pri Sv. Jakobu v Ljubljani in za frančiškansko obednico v Kamniku.
Ko so jezuiti začeli opremljati svojo cerkev sv. Jakoba v Ljubljani z novimi oltarji, so delo poverili Misleju. Oskrbeti je moral naslednje oltarje: sv. Ignacija, sv. Frančiška Ksave-rija, Marijinega vnebovzetja, sv. Ane, Angela varuha, sv. Jožefa in Janeza Nepomučana.
Oltar sv. Ignacija. Za ta oltar je daroval Peter Codelli 1. 1714. znesek 1000 gold, kranjske veljave — 845 gold. n. v., grof Adam Lamberg pa 500 gold. n. v.26 Na oltarju zremo dva visoka kipa: sv. Alojzija in sv. Stanislava v redovni obleki. Obe sohi sta trdo masivno delo. Na vrhu je podoba sv. Trojice z drznimi potezami. Na tem oltarju je še šest angelskih glav poleg dveh angelskih reliefov na podstavkih, ki podpirata oltarno mizo.
L. 1714. je nastalo najbolj znano Mislejevo delo — portal duhovskega semenišča v Ljubljani. Za to delo je prejel 500 gold.
2* Kapiteljski arhiv v Ljubljani, fasc. 206/18.
25 Programm des k. k. Obergymnasium zu Rodolfswert, 1868, 13.
28 Župna kronika. — Mitth. d. h. V. f. K., 1858, 69.
7. Luka Mislej, Portal semenišča v Ljubljani.
n. v. in povračilo za uporabljen svinec 16 funtov (20. jun. I7I4).27 Dva giganta kot Herkula odeta z živalsko kožo nosita na glavah portalno ogredje. Zaglavek je spaka s kremženim obrazom, na vsaki strani pa rog izobilja. Vrhu portala kaže genij z desnico na katušo z napisom: Virtuti et Musis; na vsaki strani pa se dviga nad kapiteljem zemeljska obla.
Ta portal je najveličastnejši v Ljubljani. Načrt za ta portal ni Mislejeva ideja, marveč so tedaj po Srednji Evropi več podobnih portalov ustvarili. V Pragi ima palača Clam-Gallas podoben portal iz 1. 1709.; na Dunaju jih je celo več, na pr. pri palači Lichtensteinski na Minoritskem trgu in pri palači grofa Kinskega, vendar pa je oblika sama popolnoma izvirna in ni po drugih vzorcih posneta.
L. 1716. je Mislej postavil v cerkvi sv. Jakoba oltar sv. Jožefa. Na vsaki strani glavne slike je po en kip sv. Dizme in sv. Barbare. Sv. Dizma oklepa z levico surovo izdelan križ, desnico drži na prsih. Poteze so pretirano krepke, kite napete, kosti izbuknjene. Sv. Barbara na listni strani drži odeta v kraljevsko obleko z desnico kelih. Napis: Anno D. MDCCYI.
Vrhu oltarja je silno plitka plohorezba: Marijina poroka s sv. Jožefom. Marija in sv. Jožef si podajata roki vpričo treh judovskih duhovnikov, Marijinih staršev Joahima in Ane in Marijine družice. Pod to skupino kuje nekdo skupaj srci, znak nerazdružljive zakonske ljubezni, na strani pa je stalce, na katerem se ljubkujeta dve grlici. Skupine so lepo sestavljene, manj ugajajo posameznosti.
Na obeh straneh reliefa stoji po en angel. Na frontalu uprizarja mal relief sv. Jožefa, pestujočega Jezusa, ki drži svojega rednika za brado. Poleg tega lepšata oltar še dve angelski glavici.
Drugih oltarjev ne’ omenjamo pri Misleju, ker so njih kiparski okras izvršili drugi kiparji, čeprav je delo prevzel Mislej.
Ko je mestni magistrat v Ljubljani dal v 1.1717. in 1718. sezidati mestno hišo, sta Luigi Boinbagio in Luka Mislej oskrbela vse kamenito okrasje. Ko so 1. 1898. prenovili dvorano so zato zapisali na ploščo iz rdečega belgijskega marmorja: „To dvorano sta sezidala v letih 1717. in 1718., ko je županoval Jakob He-rendler mojster Luigi Bombaši in Luka Mislej.“ Čedne so zlasti
■7 Kapiteljski arhiv v Ljubljani, fuse. 206/17.
8. Luka Mislej, Znamenje sv. Trojice v Ljubljani.
oboknice. Oba mojstra sta prejela 820 gld. od skupnih stroškov 7657 gld. 27 kr. n. v.28
L. 1693. je deželni maršal Herbard grof Turjaški v zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge, podaril Augustincem na Dunajski cesti (diskalceatom) 500 gold, z naročilom, naj pred svojim samostanom postavijo steber na čast sv. Trojici. Avguštinci so res že 1. 1695. postavili leseno znamenje, ki pa je do 1. 1701. že tako preprelo, da bi potrebovalo korenite poprave. Tedaj je Herbartova vdova Marija Konstanci ja Turjaška , roj. grofinja Trautmansdorf sklenila z Mišičjem pogodbo za novo kamenito znamenje. Pogodba se je glasila: 1. Luka „Misli“ naj naredi iz uglajenega belega genovskega (= kararskega) marmorja kip
28 Radies: Alte Häuser in Laibach, II, 11.
presv. Trojice z zemeljsko oblo in kip naše Ljube Gospe: Sv. Duh v golobji podobi bodi iz bakra in posrebren. Štiri piramide na vogalih naj naredi iz rdečega marmorja. 2. Križ, oblo in žezlo naj napravi iz bakra in posrebri. 5. Kapitelji morajo biti iz belega genovskega marmorja, steber iz uglajenega črnega, podnožje iz belega uglajenega marmorja, okraski pa zopet iz črnega, k znamenju naj vodijo tri stopnice. Ustanovnica da umetniku 1000 gold, in 200 mernikov pšenice, sama pa bo oskrbela les za oder, svinec, železo, tesarje in zidarje.29
L. 1722. je bilo delo dovršeno. Za apno, baker in druge potrebščine je bilo treba šteti 400 gold.3" Znamenje je imelo štiri napise na ploščah na vseh štirih straneh sveta.31 Za znamenje so skrbeli Avguštinci, dokler jih ni 14. aprila 1784 odpravila jože-linska doba. Soseda Jakob Sever in Helena Štefanija Smole sta se zavezala 4. julija 1798. da bosta vzdrževala znamenje. L. 1854. sta se hiši tega bremena za 200 gold, odkupili in skrb za ohranjen je znamenja je prevzel magistrat. L. 1843. so napravili nabirko prostovoljnih darov za popravo znamenja. Kamnosek Ignacij Toman je prevzel delo za 1050 gold. Po predloženem osnutku je naredil vse znamenje na novo iz rdečkastega lesno-brdskega marmorja, le figuralni kipi so ostali prvotni. Po potresu 1. 1895. je kamnosek Feliks Toman znamenje zopet popravil 1. 1899. in mestna občina ga je 1910 zopet sprejela v svojo oskrbo.32
Figuralno delo (ega znamenja je bržkone izvršil Francesco Robba, ki je postal I. 1722., torej tisto leto. ko se je znamenje postavilo, Mislejev zet.
Mislej je umrl I. 1727. V mrliški matici ni vpisana njegova smrt, zato ne vemo, če je v Ljubljani umrl. Za njegovo zapuščino se je potegovala njegova vdova, ki je bila Mislejeva druga žena; Francesco Robba pa se je poganjal za zapuščino v imenu svoje žene, ki je bila Mislejeva hči in njegove prve žene Magdalene, in v imenu njenega brata Jurija. Zahteval je, da mora tašča natanko naznaniti, kaj je utajila, ko so delali zapuščinski zapisnik. Sumničil jo je, da ni priznala ostale gotovine. Tašča je 29. aprila 1728 pred mestnim sodnikom prisegla, da ji ni znana nikaka gotovina.
•* Izvestja Muz. dr. za Kr., 1895, IM.
30 Diskalc. kronika v muzeju, str. 226.
31 Napise glej v Izvestjili Muz. društva za Kranjsko, 1895, 164—166.
35 Robida: Ljubljana, Kažipot, 1910, str. 17.
9. A. Putti, Skof Maksim.	10.	A.	Putti,	Škof	Genadij.
Malo pred smrtjo je Mislej naročil in plačal zalogo afriškega marmorja za "500 gold. Potoma so mu zaplenili marmor, češ, da je še nekaj dolžan nekemu beneškemu kiparju in nekemu tržaškemu ladijskemu prevozniku. Robba si je izposloval pri magistratu pravico, da sme prepustiti terjavcema zaplenjeni marmor. Seveda je imel pri tem očitno izgubo, ker terjatev ni bila velika, a zbal se je potov in stroškov, ki bi morda bili še večji kakor vrednost marmorne zaloge.
L. 1728. je prosil, naj pride ogled, češ, da so mu Mislejevo marmorno zalogo previsoko cenili, deloma celo dvakrat vpisali.33
Koliko umetnih izdelkov, ki jih poznamo pod Mislejeviin imenom, smemo pripisovati Misleju in koliko njegvim umetniškim pomočnikom, ne bomo mogli lahko dognati; stoji pa, da so Mislejeve zasluge za našo umetnost brezdvomno velike, že samo zaradi tega, ker si je znal pridobiti vrle umetnike v pomoč za razna naročila. Ti umetniki, kolikor so njih imena znana, so: Angelo Pozzo (de Puteis). Jakob Contieri in Francesco Robba.
Angelo Pozzo. L. 1713. so postavili v ljubljanski stolnici v dolbinah pod kupolo štiri po 7 čevljev (nad 2 m) visoke kipe emonskih škofov, o katerih so tedaj mislili, da so vodili katoliške vernike v ljubljanski Emoni. Ti škofje- so: Maksim, Flor, Kast in Genadij. Stolni dekan Anton Thalnitsclier je plačal zanje Misleju 12. februarja 1913 110 gold. Izdelovalec kipar iz Padove Angelo Pozzo (de Puteis, de Puttis)34 je prejel še posebej častni dar štiri beneške krone v vrednosti 9 gold. 36 kr. n. v. Tesarji so zaslužili ob postavljanju odra 5 gold. 40 kr.35
3:1 Dom in Svet, 1902. 678.
34 ilistoria Cath. ecel. Lah., 64: statuae lapideae impositae, artifici scalpro insignis sculptoris Angeli de Putis, Itali Paduani, efforinatae.
35 J. Gr. Thalnitscher: Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis, 1882, 90: Angelus de Putis, sculptor Celebris, 10. Febr. anni 1713 prinio loco S. Ma-xinii... (ni nadaljevanja). Spredaj stoji: quibus (slikam) inerito accensenda (gotovo accensendae) quatuor loculamentis totidem pilis sub tholo prostan-tibus impositae statuae non parum spirant Basilicae inagnificentiam. — V rokopisu stol. dekana Antqna Thalnitscher ja: Accepta et exposita in novam fabricam Basilicae Labacensis ab Anno 1700 usque ad Annum 1713. (Kapiteljski arhiv) čitamo na str. 154: Die 12. febr. 1713 persolutus fuit Lucas Mislej lapicida pro 4 statuis 7 pedum lapideis, quatuor Sancto ac bon. man. Aemonensium praesulum F 110. Item statuarius, qui easdem elaboravit. D. Angelus de Putti, accepit honorarium 4 venet, coronat. =z 9 fl 36 cr. Suinptus in Murarios, fabros lignarios etc in collocatione praefatorum Sta-tuarum facti exportant 5 fl 40 cr.
J a k o 1) C o n t i e r i iz P a d o v e. L. 1709. je Tobija Su-mereker daroval tisoč renskih goldinarjev jezuitom za oltar sv. Frančiška Ksav. Že prej je nekdo podaril v isti namen 400 gld. Za ta znesek je rektor P. Karel Enders naročil novo oltarno menzo s podstavkom in nov marmorni kij) mrtvega sv. Frančiška pod menzo. V oktobru je bilo delo dogotovljeno. L. 1720. so pa šele pričeli postavljati oltarni nastavek z vsemi kipi in okraski. Za poravnavo stroškov tega izredno bogato okrašenega oltarja so porabili tudi i20 gold., ki jih je volil baron Mihael Erberg, poleg vseh drugih darov v ta namen danih, pa še ni bilo dosti.
Krasne kipe na tem oltarju je napravi 1 Jakob Contieri, ki je svoje ime dvakrat vdolbel v kamen, in sicer na blazinici pod črnim zamorskim kraljem (Iacob. Contierus Patavinus sculpsit = Jakob Contieri iz Padove izklesal) in na levem podplatu bele kraljice (lacobus Contierus Patavinus sculpsit).
Tabrnakelj je sestavljen iz raznih vrst marmorja. Poleg tabrnaklja stojita v dolbinah predele krasna angelca. Draperija in telesne oblike so občudovanja vredne. Na tabrnaklju te gleda lepa angelska glavica, na vršičku tabrnaklja zapaziš dve angelski glavici. Vse tri glave se odlikujejo s svojim mirnim izrazom.
Namesto navadnih stebrov nas sredi oltarnega nastavka iznenadita dva krasna keruba. Kerub na evangeljski strani kaže z levico proti srcu, ki je izklesano iz rdečega marmorja, kerub na listni strani pa drži z desnico papirni zavoj. Tehnika je čudovita. Nad osrednjo sliko držita dva angelca kartušo z imenom Jezusovim in na zavojkah sede slonita simetrično postavljena angelca. Sredi nad oltarjem angel s trobento naznanja slavo svetnikov.
Na obeh straneh oltarja klečita na posebnih podstavkih zamorski kralj in bela saracenska kraljica, poveličujoča velikega učitel ja narodov — sv. Frančiška.
L. 1719. sta jezuitska magistra Anton in Jnocencij pl. Erberg poklonila cerkvi in samostanu 26.000 gold. Inocenci j (f 1766 kot misijonar v Paragvaju) je določil, da se mora 2000 gold, porabiti za nov kamenit oltar Matere Božje, ki naj bo podoben oltarju sv. Ignacija, da bosta na vsaki strani cerkve slična in sorazmerna oltarja. L. 1721. so z delom pričeli in 1. 1722. so oltar dovršili in postavili.30
:lu Župnijska kronika.
13. J. Contieri (?), Portret Antona Tahlnitscherja.
V	oltarju je slika Marijinega vnebovzetja (sedaj,Langu-,‘jova), na obeh straneh poleg stebra pa kipa sv. Ane in sv. Jo-ahima. Ta dva kipa je izklesal Contieri. Na podstavku sv. Ane je vdolbel svoje ime: 1. Contieri S. (S. = sculpsit = izklesal). Kipa sta čedna, morda so gube na obrazu sv. Ane nekoliko pretirane, sicer pa je izraz izvrsten in prav značilen. Vrhu nastavka je skupina: Sv. Trojica krona Marijo. Na vsaki strani drži angelček napis: Assumpta est Maria, gaudent angeli (Sprejeta je Marija v nebo, radujejo se angelci). Menza sloni na dveh podstavkih, ki sta okrašena z reliefnima angeloma.
Contierijevi so prejkone tudi figuralni okraski oltarja presvete Trojice v ljubljanski stolnici. Oba angela ob stebrih sličita zelo njegovima keruboma na oltarju sv. Frančiška pri Sv. Jakobu v Ljubljani: enaki so lasje, podobne roke, gube oblačil, zlasti ob rokavih, način prepasovanja in oblika podložka obeh kipov. Ker je dal Codelli 1. 172J. kapelo, v kateri stoji ta oltar Juliju Quagliu poslikati, je verjetno, da je bil tudi oltar, ki ga je Codelli naročil, dovršen isto leto, kar se ujema s Contierijevo prisotnostjo v Ljubljani.
Isto slutim tudi o portretu dr. Antona Thalnitscherja pl. Thalberga, ki so ga kanoniki postavili 1. 1721. pri Dizmovem oltarju. Ostre, izrazite poteze tega portreta kažejo na Contierija.
Tretji znani Mislejev pomočnik, in sicer za nas najvažnejši, je Francesco Robb a. Ker sem njegovo življenje in delovanje popisal že v Dom in Svetu, 1902, str. 676—683, 730—757, v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko, 1909, 57 in v Dom in Svetu, 1919. 297, naj sledi tu le pregled njegovega življenja in delovanja z malimi dostavki.	(Dalje.)
Nadežda Petrovič.
Ob desetletnici njene smrti / F. Mesesnel / Ljubljana.
Nadežda Petrovič, de Belgrade, est morte garde - malade sur le champ de bataille, il y a dix ans. Eleve d Ažbe, a Munich, et cainarades des impressionnistes slovenes auxquels eile etait reliee par la communaute de ses tendances artistiques, eile a laisse un grand nombre de paysages et d etudes ligurales qui temoignent d’ un talent propre et d une technique fougueust. Outre son activite de publiciste, il convient de souligner le zele avec lequel cette peintresse sut organiser les intellectuels serbes.
Po stoletni sužnosti so veljala prva dejanja osvobojenega srbskega naroda notranji uredbi politične samostojnosti. To delo je tako absorbiralo moči vsega srbskega razumništva, da se je njega kulturno delovanje le počasi razvijalo ter ustvarilo v upodabljajoči umetnosti prav skromne in sporadične spomenike. Srbska umetnost je stala po mnogostoletni vzhodni tradiciji na pragu odločitve. Stari vzori so bili davno mrtvi; če je hotela Srbija obuditi svojo nekdanjo umetniško tvornost, je morala poiskati sodobno orientacijo in zato je bilo naravno, da je močno umetniško življenje zapada kmalu potegnilo vsaj srbsko slikarstvo v svoj ritem. Devetnajsto stoletje prinaša formalno prilagoditev v portretu in historičnih kompozicijah, ki izvirajo iz duha romantičnega nacionalizma, dočim skuša cerkveno slikarstvo še nadalje izrabljati formalni fond lokalne preteklosti. Zahteve novega narodnega življenja pa kličejo vedno glasneje po ustrezajoči umetniški tvorbi, po sodobni vsebini in novi obliki; predsodki zgodovinskega in folklorskega značaja še močno zavirajo čisto umetniško ustvarjanje, dokler ne nastopi koncem stoletja nekaj mladih umetnikov, ki s svojim odločnim stremljenjem in delom zlomijo retrospektivnost ter ustvarijo temelj za razvoj modernega srbskega slikarstva.
Med mladimi slikarji zadobi Nadežda Petrovič zaradi svojega lepega talenta, odločnega nastopa in samostojnega razvoja prav poseben pomen. Rojena 1. 1876. v čačku, izhaja iz stare belgrajske družine, v kateri se je gojilo patriarhalno srbsko življenje in jo je odlikovalo veliko zanimanje in sprejemljivost za evropsko izobrazbo. Nadeždin oče Mita Petrovič, poslanec v belgrajski skupščini, je bil strasten zbiratelj srbskih starožitnosti in je napolnil vso hišo s starimi umetninami z Atosa, z rokopisnimi spomeniki srbskega srednjega veka in zgodovinskimi spomini iz narodne preteklosti. Vzgajal je svoje otroke v ljubezni do umetnin, in ko se je Nadežda odločila za slikarski poklic, je z veseljem podpiral njeno nagnjenje. Po dovršeni umetno-obrtni šoli v Belgradu, kjer je prejela prvi pouk v slikanju, je odšla Nadežda 1. 1899. v Monakovo in vstopila v Ažbetovo slikarsko šolo.
Tu je šele pričelo sistematično umetniško šolanje. V metropoli umetnosti je moral pasti marsikateri doma zasanjani sen, ko je z neobičajno energijo pričela po Ažbetovih navodilih z začetniškim delom. Ažbetova šola je imela v zadnjih letih pred novim stoletjem že svojo utrjeno tradicijo poučevanja, ki
ga učenec ni občutil kot utesnjevanje individualne svobode, marveč kot podporo lastnega razvoja in stremljenja. Tej metodi je pripisati, da Ažbe ni vzgojil lastne šole v slikarskem smislu, pač pa množico skrajnje samostojnih umetnikov, ki so povzročili s svojim poznejšim delom prave umetniške revolucije. Nadežda je par let marljivo risala z ogljem po modelu; med stotinami po večini nedovršenih skic in študij, ki se nahajajo v njeni zapuščini, najdemo poze, ki predočujejo Ažbe-tove ljubljence in tudi Stuckov model za „Vojno“ je med njimi. Solidna vaja v šoli je pripomogla mladi Srbkinji do precejšnje spretnosti. Za poznejše formiranje njenega umetniškega značaja pa je posebno važno znanje z mladimi slovenskimi slikarji, katere je Ažbe štel med svoje posebne varovance in prijatelje. Samostojno slikarsko stremljenje Vesela in Jakopiča je moralo močno vplivati na njeno razvojno pot. Izognila se je v bodočnosti dosledno vseh oficielnih smeri in vse šolsko delo ji je služilo izključno le za temelj bodočega samostojnega razvoja. Kaka tri leta je risala pri Ažbetu, potem pa je vstopila v zasebno slikarsko šolo Julija Exter ja. Ohranjenih je nekaj barvnih študij iz njegove šole, ki pričajo o dobrem formalnem napredovanju. Nadežda si je prisvojila široko potezo, kateri se pridruži eksotično toplo barvno občutje. Zapustila je Monakovo kot dobro upeljana slikarica, kateri tehnika ni delala nikakih preglavic, ter se vrnila v domovino na resno in samostojno delo.
Nadeždina domovina je bila takrat na pragu velikih dogodkov. Novo narodno življenje, ki je z bujnim utripom zaživelo po prihodu kralja Petra na prestol, je potegnilo impulzivno in delavno mlado slikarko v svojo sredo. Ta čas je postala učiteljica risanja na belgrajski gimnaziji, udejstvovala pa se je poleg tega na vseh poljih javnega kulturnega dela. Hiša njene družine je postala središče umetniškega gibanja. Glasba, upodabljajoča umetnost, gledališče, literatura, filozofija in celo politika — vse to je našlo gostoljubno zatočišče pri Nadeždi. Njene zveze z evropskim kulturnim svetom postajajo v tem času zelo močne. Svojemu narodu skuša koristiti s tem, da informira svet o srbskih kulturnih in narodnih težnjah; zato korespondira z znamenitimi možmi, med katerimi se nahajajo umetniki, pa tudi voditelja Masaryk in K. Kautsky. In ko pri rede 1904 v proslavo Petrovega kronanja prvo jugoslovansko umetnostno razstavo v Belgradu, je Nadežda z vso dušo udeležena pri organizaciji, piše poročila in kritike ter organi-
14. Nadežda Petrovič, Srbska vas.
žira kupovanje. Njena bogata erudieija ji omogoča uvaževano nastopanje in pravilno presojanje. Spoznala je umetniški pomen svojih slovenskih kolegov in v študiji, posvečeni tej prvi manifestaciji mladih stremljenj, zaključuje podrobno ocenjevanje s spoznanjem, da je prav zaradi udeležbe mladih razstava enakovredna svetovnim razstavam v Parizu in Monako-vem; da vplivajo Slovenci s svojo individualno višjo poezijo in rafinirano tehniko; končno, da so med njimi umetniki (Vesel. Jakopič, Jama), ki pomenijo šolo zase, v umetnosti pa posebno epoho.
Prijateljstvo s slovenskimi kolegi se je pri razstavi še posebno utrdilo. Pozitivni konec razpravljanja, sanjarij in načrtov je bil sklep, osnovati umetniško kolonijo, ki naj bi potovala po Srbiji in slikala — kakor pravi Nadežda v vlogi na ministra javnih del — tipe. kostime in krajino. Člani prve kolonije so bili poleg' Nadežde Ferdo ^esel. Rihard Jakopič, Oton fvekovič, Emanuel Vidovič in nedavno umrli Paško Vučetič. Preden pa so načrt pričeli izvrševati, so morali včlanjeni slikarji z ozirom na domače razmere opustiti lepo misel in le Ferdo Vesel je pozneje slikal v Nadeždini družbi po srbski
deželi, Iz tega časa je ohranjena Nadeždina portretna skica, ki predstavlja \ esela v letni noši srbskega kmeta. Jakopič in Grohar sta slikala tedaj v Stari Loki in bila v pismeni zvezi z Nadeždo. K Petrovičevim v Belgrad je prihajal tudi Ivan Me-štrovič, ki je bil že na Dunaju dober znanec Slovencev. Imenovani umetniki so poslej tvorili duševno družino, iz katere je izšlo vse, kar ima pozneje pomen v upodabljajoči umetnosti naše zemlje.
Nadežda je v času po prvi belgrajski razstavi pridno slikala. Z vso intenzivnostjo se je vdala študiju narave, bodisi v krajini, bodisi v figuraliki. Potovala je po malo civilizirani, bujni srbski deželi in slikala njeno podobo brez ozira na historično ali folklorsko znamenitost, ki je po takratnem mnenju v njeni domovini edina opravičevala izbero motivov. Solnce in barva sta postala program njenega dela; njen elementarni temperament ji je pomagal do lastne tehnike, ki je premagala vso gladino, kar je je še bilo ostalo iz Exterjeve šole. Nadeždino delo dobiva polagoma lastno obeležje. Z živahno vervo slika bujno zelenje v srbski krajini, ki je vsa prepojena s prelestnim solncem. Tehnika postaja logična, nervozno brezobzirna, podobna značilni pisavi. Učinek njenih slik je močan, za žensko skoraj brutalen. Proti koncu desetletja je Nadežda večkrat obiskala Pariz. Vtisi, ki jih je dobila pri opazovanju impresijo-nistov in njihovih naslednikov, so konsolidirali njeno slikanje, ki postaja bolj urejeno, koncentrira linijo in je barvno enostavnejše. Iz te dobe je „Notre Dame“ in pa one srbske krajine, ki jih je Nadežda razstavila 1909 in 1911 pri Jakopiču v Ljubljani. V njih je prvič podana srbska krajina z golim umetniškim namenom, je prvič ustvarjena njena umetniška vsebina.
Odnošaji s slovenskimi slikarji so tudi v tem času prijateljski. Nadežda je obiskala slikarsko kolonijo v Sloveniji, naši slikarji pa so pri svojih potih na razstave v Belgrad in Sofijo redno obiskovali Petrovičeve in gojili z Nadeždo pismene stike. Grohar je* bil 1. 1907. celo dalj časa gost Petrovičevih in je porabil priliko za slikanje v belgrajski okolici. Portretiral je tudi Mito Petroviča in takrat so se navezale ljubezenske vezi z neko mlado Srbkinjo, ki jih je zgodnja Groharjeva smrt prekinila.
Ko je prišel čas balkanskih vojsk, je Nadežda kot goreča patrijotinja resignirala na udobnost meščanskega doma ter postala bolničarka na bojišču. Po sklepu miru je odšla v Pariz, od
15. Nadežda Petrovič, Sestrin portret.
koder se je vrnila preko Ljubljane v Belgrad. Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojna in Nadežda je ponovno stopila v službo usmiljenja. Pogumno je vztrajala v okuženem ozemlju, dokler ni sama nalezla pegavega legarja in mu podlegla 4. aprila 1915 v Valjevu, kjer je pokopana na vojaškem pokopališču. Njen nemirni, delavni duh je našel prezgodnji počitek.
Tovarišica in umetniška sorodnica naših slikarjev je s svojim delom na mah postavila srbsko moderno slikarstvo v tok zapadnih stremljenj. Bila je sicer v domovini blagohotno spre-
jeta, a polnega razumevanja ni našla. Za njeno okolico je bila preveč napredna in šele današnja slikarska generacija pričenja nadaljevati njeno tradicijo. V umetniškem delu je imela močno zaslombo v slično stremečih slovenskih tovariših. Za umetnost je delovala tudi propagatorično, s predavanji in razpravljanjem. V njeni obsežni publicistični zapuščini je nasledja umetniška izpoved, ki najlepše karakterizira nazore Nadežde Petrovič:
„Da umetnost cvete, mora dobiti navdahnenje iz prirode, svobode in naroda, v katerem živi in tvori, ne pa iz blagajn: monopol ubija polet umetnosti; razen svoje lepote išče umetnost neomejeno svobodo in predvsem pridnega, iskrenega, vestnega in solidnega dela ter študija umetnikov samih, a to se ne kupuje za denar."
Program, po katerem se je Nadežda sama dosledno ravnala. Ob desetletnici njene smrti moramo obžalovati, da je ostalo njeno delo nedovršen fragment, ki pa vendar priča o zdravem zaletu in uspešnem umetniškem stremljenju.
Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka.
Dr. Vojeslav Mole / Ljubljana.
1. 1 n t r o d u c t i o n. La dissertation se propose d eluicder la question de savoir quelle place revient a la partie occiden-tale des Balkans, c’ est a (lire, a pen preš le territoire de la Yougoslavie actuelle, dans le developpement general de 1’art uu cours du moyen age, quels en sont les points de contact avec ce developpement, quels sont les traits caracteristiques de I art balkanique. — Les cliapitres preliminaires contiennent avant tout la discussion de quelques questions de principe, importantes pour toute recherche sur les arts des Balkans: a) pour juger de l evolution des arts de nos pays, il f'aut s’ en tenir a la ligne generale qui, des arts antiques grec et romain, mene an moyen age byzantin et latin, tout en ayant ä faire avec divers elements orientaux et tout en devant tenir compte des materiaux etlinographiques offert par 1'art national; b) la con-statation d’influences etrangeres n’est pas denuee d’interet, sans, cependant, resoudre de son chef, la question de savoir en quoi consiste 1’essence de 1’art ou du style; c) chaque province possede, outre ses styles historiques, encore des proprietes speciales, produites par le site geographique et refletees dans le developpement de son art. Ces caracteres parti-culiers de 1’Ouest balkanique se font voir des 1’ epoque pre-
bistorique, et 1’ auteur s’ attarde ä citer deux exemples datant de la periode neolithique: la ceramique des cites lacustres on palafittes ainsi que celle de meandre, et spirale neolithique: lesquelles ceramiques — malgre 1’ existence de centres actifs suv notre sol — ne manquent pas de prouver que les contrees eil question dependaient de centres situes au nord, ni de faire sup-poser toute une serie d etroites relations avec le sud ou le proche Orient. Les rapports de 1 Ouest des Balkans avec les pays liinitrophes persistent, avec c-ette modification que 1 art balkanique come celui des voisins continuent ä se differencier de plus eil plus pour finir, aux temps de 1’ empire romain, par coincider avec la marche generale des arts europeens. Toutes les differentiations survenues au cours de 1’ antiquite classique — a les considerer sous 1 angle de la perspective historique — se confondent enfin en une seule tradition classique ä laquelle vient se joindre l art de 1’epoque de la migrations des peuples. Pour bien apprecier la position occupee par 1’ Ouest balkanique • dans les arts, du moyen äge, il est necessaire de decouvrir les possibilites d une tradition sur notre sol et, apres avoir defini les spheres d’ influence des principaux foyers au moyen age, de grouper les monuments balkaniques aux points de vue Chronologie et style et d" etablir leurs relations avec ceux des nations attenantes. C’ est ä peine alors que 1’ on sera ä meine de distin-guer le role qu a pu jouer ce territoire dans le developpement de T art au moyen äge.
I. Uvod.
Devetnajsto stoletje, zlasti pa zadnja desetletja pomenjajo za razvoj umetnostne zgodovine kot znanosti nedvomno ogromen napredek. Umetnostna zgodovina se razvija vzporedno z ostalimi duše-slovnimi vedami, umetnostna tvornost preteklih dob se presoja s stališča modernih problemov kot pojav enakovreden ostalim pojavom človeške duševnosti in se je prav vsled tega v nemali meri poglobilo spoznavanje človeške psihike v preteklosti. Vzporedno z razvojem historičnih panog in s tem spojenega zanimanja za najrazličnejše zgodovinske dobe, ki so bile več ali manj pozabljene ali pa vsaj niso vzbujale posebnega interesa, se je v marsičem izpremenilo splošno zgodovinsko obzorje tudi na polju upodabljajoče umetnosti in posledica je bilo novo pojmovanje zgodovinskega razvoja kot celote in še posebej vpogled v zgodovinsko - razvojno vlogo- posameznih dežela, narodov in ras. Dovolj bo, če omenim, koliko novih vidikov in problemov je povzročilo odkritje predhelenskih kultur in umetnosti v egejskem svetu in na Grškem, kako so šele novejša raziskavanja omogočila presojanje vloge „rimske državne umetnosti“ in umetnosti poznega helenizma ter vloge Bizanca in Islama v oblikovanju umetnosti srednjega veka. Glavna razvojna linija, ki jo je bil vsaj za antiko začrtal že Winckelmann s tem, da je postavil na njeno izhodno točko umetnost starega Egipta in sprednjega Orienta, v kolikor je bila tedaj pač znana, in katero so pozneje dopolnili drugi, ki so videli
njeno nadaljevanje v srednjeveški in celi poznejši zapadni in srednji Evropi, — ta linija doživlja čedalje večje in važnejže korekture, v glavnih potezah pa je vendarle ohranila svojo veljavnost, četudi se ne dajo utajiti številne vrzeli,1 ki se vsaj za enkrat še nikakor ne dajo zamašiti. Te vrzeli se pojavljajo zlasti tedaj, kadar zapuščamo polje splošnega ali vsaj — recimo — evropskega razvoja in skušamo dognati razvoj v umetnosti poedinih geografskih ali etnoloških kompleksov. Tukaj se ta linija splošnega razvoja vedno križa s celo vrsto drugih črt več ali manj lokalnega značaja, ki pa niso nič manj važne od one prve, ker so prav one tiste, ki mnogokrat odločujejo postanek takšnega in ne drugačnega umetnostnega stila. In prav za te razvojne črte gre predvsem, kadar raziskujemo umetnost krajev in narodov, ležečih izven poti glavnega razvoja in stran od središč, ki so ga omogočila.
Seveda pa je tu upravičeno vprašanje, ali naj gremo pri tem tako daleč, da se sploh odrečemo oni omenjeni splošni liniji kot izhodni točki raziskavanja, da pridemo torej na stališče, kakoršno je — sicer čisto dosledno — zavzel Strzygowski v svojih zadnjih publikacijah.2 Takšno stališče je koncem koncev samo eden izmed pojavov novodobne borbe s humanizmom, prenesen na polje umetnostne zgodovine. Mislim, da je vsak dvom o tem odveč — četudi se zdi morda to mnenje še vedno marsikomu heretsko, — da takozvana klasična antika že zdavnaj ni več oni absolutni ideal in izključna podlaga vsega onega, kar je ustvarila poznejša evropska kultura in umetnost. Saj je predvsem že beseda antika sama že zdavnaj zadobila novo vsebino in sicer prav vsled arheoloških odkritij, ki so jo razširila i časovno i teritori-jalno; razen tega pa smo že predobro spoznali, kaj je v celi poantični umetnosti— celo v umetnosti renesanse, ki je vendar antiki najbližja,
—	neantičnega in izliv tvornih moči poedinih narodov in umetnostnih središč. Toda najsi že to stvar obračamo, kakorkoli hočemo, ostane vendarle neizpodbitno dejstvo, da pri raziskavanju umetnostnega zgodovinskega razvoja tja do najnovejše dobe v gotovem oziru le ne moremo stran od antike, vsaj ne na evropskih tleh — ne na Zapadu ne na Vzhodu, ki sta oba že čisto zunanje zgodovinsko tesno spojena 7 antično tradicijo. Antika nam je na celem tem ozemlju vendarle glavni temelj in okrog tega temelja se je pozneje gradilo in je naraščalo vse ostalo. In tudi če bi končno prišli do spoznanja, da imamo tu ali tam opraviti s povsem samoniklo tvornostjo in umetnostnim hotenjem, tudi tedaj še ne bi smeli zavreči antike oziroma „splošne razvojne linije“, ker bi nam vendarle še vedno služila kot hipotetičen pripomoček. Dokler pa na njeno mesto sploh še ne moremo postaviti ničesar drugega — dokazanega, mora pač ostati v veljavi dosedanja predstava o splošnem zgodovinskem razvoju, četudi marsikje in mnogokrat — korigirana.
1	Prim. Strzygowski, Die Lücken im Aufbau der Kunstgesch. Forschung. Zeitschrift f. bild. Kust, 19, 21, p. 159 sl.
a Na pr. v članku „Die Stellung des Balkans in der Kunstforschung“. Buličev Zbornik, str. 507—513.
Ta razmišljanja niso odveč, če hočemo govoriti o zgodovini umetnosti na Balkanu. Že s samo omenitvijo te umetnosti so spojene tako povsem raznovrstne predstave, da misel sama nehote išče opore, s pomočjo katere naj se orientira v tem historičnem in geografičnem labirintu. Da pa so vzroki še drugi, bomo videli pozneje.
Balkanski polotok zavzema i po svoji geografski legi i po svoji zgodovinski vlogi tako važno mesto v južnovzhodni Evropi, da se zdi skoraj samo po sebi umevno, da mora biti tudi umetnost, ki se je tekom dolgega zgodovinskega razvoja na njem izoblikovala, čisto svojevrstna. Balkan je bil že ob zarji „historične“ zgodovine najbližji sosed naj starejše visoke kulture na evropskih tleh — predhelenske egejske —, čezenj so potovala in se pri tem gotovo dolgo ustavljala plemena, ki so pozneje ustvarila grško in posredno celo »antično» kulturo. Že tekom te antike se je na eni strani visoko povzpel \zhod, na drugi strani stara Italija in še prej na severu hallstattska in pozneje latenska kultura. Vse to se je prelilo v rimsko kulturo, ki je zavojevala tudi Balkan, ter se je končno na \zhodu izkristaliziralo v srednjeveški Bizanc, na Zapadu pa v latinski srednji vek — istodobno z nastopom novih, slovanskih narodov, ki si osvojijo balkansko ozemlje in ustanovijo na njem lastne narodne države, katere pa slednjič podležejo turškemu navalu in se ga osvobodijo šele v najnovejšem času.
Vse te peripetije se nedvomno zrcalijo tudi v upodabljajoči umetnosti. In tako nudi raziskavanje balkanske umetnosti nešteto problemov, med katerimi je najvažnejši eden: kakšno mesto zavzema Balkan v umetnostni zgodovini? Ali in pod kakšnim vidikom ga imamo uvrstiti v 0110 splošno linijo umetnostnega razvoja? Ali je balkanska umetnost enotna in posebna kakor umetnost drugih kulturnih okrožij, ki so tekom zgodovine ustvarila svoj lastni tip, katerega ni mogoče zamenjati z nobenim drugim? Umetnost vsakega posebnega okrožja je seveda v prvi vrsti odvisna od glavnih tvornih središč, ki so vedno merodajna pri uveljavljanju tipov in stilov, — ali in v koliko je imel takšna središča tudi Balkan? Kje in v katerih središčih se izražajo v umetnosti najjasnejše tiste poteze, ki so za tvornost na Balkanu najznačilnejše? Kje in kakšno je torej njeno jedro?
Še eno vprašanje se pri razpravljanju o balkanski umetnosti nudi že samo po sebi, vprašanje o tujih vplivih. Tudi na to vprašanje je treba splošno, principijelno odgovoriti, saj se novodobna umetnostna zgodovina mnogokrat sploh vsa izčrpuje v reševanju tega vprašanja, kakor da bi bili s tem rešeni že vsi problemi umetnostnega zgodovinskega razvoja. Da pa imamo na Balkanu tekom cele njegove zgodovine opraviti z mogočnimi tujimi vplivi, je jasno že na prvi pogled. Toda kaj nam prav za prav razodeva še tako natančna ugotovitev potez, prevzetih od drugod? Gotovo veliko, saj nam pojasnuje genezo poedinih motivov in včasi tudi celih motivnih skupin in prvotni izvor raznovrstnih tipov. Jedro, za katero prav za prav gre. pa pušča takšno postopanje vendarle na strani. Tako nam na primer bistva takozvane romanske umetnosti prav nič ne pojasni ugotovitev, da je v njenem figurativnem in ornamentalnem bogastvu vse polno motivov, ki so nedvomno zašli že prav zgodaj vanjo iz Orienta. In
prav tako nam vse antične oblike in vzpodbude, 'ki so vplivale na umetnost italijanske renesanse, ne razkrijejo jedra te umetnosti, ki ni vzklila iz grškega ali rimskega, ampak iz čisto italijanskega umetnostnega hotenja in duševnosti XV. in XVI. stoletja. Isto velja pač tudi za Balkan. Konstatacija tujih vplivov je velike važnosti, ker nam razkriva mnogoštevilne stike, iz katerih se je sestavljala duševna podlaga umetnostne tvornosti na Balkanu. Nikakor pa ni v tem bistvo balkanske umetnosti in njenega razvoja: vprašanje je, kaj je iz vseh teh, četudi prevzetih elementov na Balkanu nastalo novega, lastnega in okrog česa se je vse to tuje zgrupiralo v balkansko umetnost.
Na vsa ta vprašanja nam more odgovoriti samo zgodovina umetnosti na Balkanu, sestavljena na temelju kritične kronološke razporeditve vseh ohranjenih spomenikov, njih analize in končne sinteze, ki naj bi izluščile iz vsega onega, kar je splošna razvojna linija vnesla na Balkan tujega, jedro, ki je lastno samo Balkanu. Takšno zgodovino more ustvariti pač šele bodočnost: njeno uresničenje za enkrat še ni blizu. Važen pa je vsak nov prispevek, ki more na ta ali oni način pojasniti zamotana vprašanja umetnostnega razvoja v balkanskih deželah ter njegove vloge v splošnem razvoju. In samo prispevek hoče biti tudi pričujoča razprava, v kateri načenjam za enkrat samo par poglavij, spojenih z gori omenjenimi vprašanji, v kolikor nas morejo privesti do takšne ali drugačne rešitve navedenih problemov.
Še eno vprašanje je treba pojasniti. Kako naj pojmujemo Balkan, v geografskem ali historičnem smislu? Pravilno je pač i prvo i drugo. Vendar pa bi nas utegnilo historično pojmovanje privesti do nejasnosti, ker krije ta beseda v raznih fazah razno vsebino. Balkan v geografskem smislu je veliko širši, in četudi je mnogokrat preširok, je vendarle zanesljivejši, vsaj kot pomožen in začasen. Kar velja za celoto, velja tudi za dele in zato mi je v sledeči razpravi „zapadni Balkan“ približno ozemlje današnje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; k obravnavanju pritegam samo še ona izven njenih meja ležeča središča, ki so na ta ali oni način posegala tudi v razvoj umetnosti na našem teritoriju.
* * *
Predmet pričujoče razprave je torej umetnostni razvoj na naših tleh od dobe preseljevanja narodov dalje tja do poznega srednjega veka, torej srednjeveška umetnost pri Srbih, Hrvatih in Slovencih v stiki z bizantinskim vzhodom in rimskim Zapadom. Toda uvodoma moramo vendarle vsaj na kratko poseči veliko dalje nazaj v preteklost in sicer iz sledečih razlogov.
Nastajanje takšnega ali drugačnega stila, takšnega ali drugačnega načina izražanja v upodabljajoči umetnosti je odvisno od različnih komponent, med katerimi je morda najvažnejši etniški element, glavni nosilec narodne duševnosti. Toda ta element nikakor ni edini, ki prihaja vpoštev; poleg njega je še drugi, ki ni nič manj važen, — to je teritorijalni, geografski činitelj, ki daje vsemu ustvarjanju na gotovem ozemlju določene smernice ne glede na vse etniške izpre-membe. Poleg narodnih in historičnih stilov in tipov obstojajo vsepovsod v zgodovini umetnosti tudi teritorijalni stili in tipi in prav
ti-le so podlaga kontinuitete v razvoju. Kakor je na pr. marsikaj v grški umetnosti postalo razumljivo šele, odkar je postala znana umetnost egejske kulture, ki je bila njena predhodnica na grških tleh, — ali kakor vodi v umetnosti Italije razvojna teritorijalna črta od Etrurije do Rima in od tam do renesanse, — prav tako je tudi povsod drugod in tudi na Balkanu ne more biti drugače. In še nekaj {drugega prihaja pri tem vpoštev. Preteklost tega ali onega ozemlja ►pač lahko izgine iz zavednega spomina, ne izgine pa iz krvi; njen način življenja in čuvstvovanja prehaja nezavedno iz roda v rod in živi v podzavedni tradiciji. Za upodabljajočo umetnost velja to še v večji meri kakor za ostale panoge človeške duševnosti, ker je tukaj tradicija dostikrat ohranjena v tehniki in takorekoč živo izražena v spomenikih, ki se njihovim oblikam mnogokrat podrejajo nanovo nastajajoče umetnine.
Predniki današnjih balkanskih narodov so prišli na Balkan, ko je imel ta Balkan že dolgo, partisočletno tradicijo kulturnega razvoja za seboj; naleteli so na čisto določena tvorna središča, našli so razmeroma bogato razvito umetnost. Pomešali so se krvno s tedanjim prebivalstvom, tako da tvorijo prav za prav samo novo. v časovnem oziru zadnjo — če odštejemo turški naval — antropološko plast balkanskega prebivalstva, sredi katerega gotovo ni brez sledu zamrla vsa tradicija iz preteklih tisočletij. Seveda so nedvomno prinesli tudi že s sabo gotovo elemente, ki tvorijo važen del njihove umetnostne tvornosti. Teh elementov pa ni lahko odkriti, ker jih je prerastel poznejši razvoj. Edini vir nam more v tem oziru nuditi etnografski materija!, katerega se umetnostna zgodovina pri svojih raziskavanjih še vse premalo poslužuje. Kako se da ta materijal plodno uporabiti, je dokazal na pr. Strzygowski v eni svojih zadnjih razprav.3 Vendar pa je tudi pri tem bogatem etnografskem materijalu kritična opreznost na mestu, saj je vendar takozvana narodna umetnost podvržena istim razvojnim zakonom kakor vsa ostala umetnostna tvornost in je vprašanje, ali in v koliko imamo v tein ali onem slučaju opraviti s tvorom, ki je po svoji obliki in vsebini izključna last danega naroda. Saj je dovolj, če si človek le površno ogleda zbirke naših etnografskih muzejev na pr. zagrebškega ali beograjskega, kjer spominja cela vrsta predmetov, ki se še dandanes izdelujejo, na predzgodovinske razvojne faze, ko o slovanskem elementu na balkanskem polotoku še ni bilo nobenega sledu.
Lažja kot pot skozi gozdove etnografskih dokumentov je pot nazaj v preteklost. Popolne jasnosti pa tukaj seveda tudi ne smemo pričakovati — iz enostavnega razloga, ker je v tem oziru balkansko ozemlje še vse premalo prekopano in živimo šele v začetkih metodičnih arheoloških raziskavanj. Vendar pa so že kolikor toliko preiskane važne predzgodovinske in poznejše antične postojanke, tako da si moremo ustvariti vsaj približno pravilno predstavo o njegovem celotnem kulturnem in v zvezi s tem tudi umetnostnem razvoju.
:1 Der vorromanische Kirchenbau der Westslawen. Slavia, III (1924), str. 392—446.
Kako težavno in v bistvu nemogoče je zlasti za starejše dobe ustanoviti enoten pojem Balkana in balkanske kulture, kaže že predzgodovinski materija], v kolikor ga je sploh mogoče že danes pregledati in opredeliti. Težko je dognati razvojno kontinuiteto; mnogokrat je sploh ni. Glavna tvorna središča se v poedinih fazah neprestano menjavajo in takorekoč — morda v zvezi z etniškimi izpremembami
—	..potujejo", la središča se mnogokrat sploh ne nahajajo na balkanskem ozemlju, ampak izven njega in je vsled tega seveda jasno, da je njihova končna transformacija na Balkanu različna od svojega izvora, ker se tu križajo najrazličnejša pota kulturnega razvoja in ustvarjajo nove kulturne tipe in stile. —
Seveda ni moja naloga in tudi ne moj namen razpravljati o prazgodovini Balkana ali pa vsaj dela njegovega ozemlja. Zato se hočem omejiti na par pojavov samo ene predzgodovinske razvojne laze in sicer neolitske dobe, s katero se začenja kulturna zgodovina našega ozemlja. Kajti že v tej dobi se nam riše precej jasno geografska grupacija gotovih tipov in stilov v zvezi s kulturnimi grupacijami v sosednih deželah. Tekom nadaljnega predzgodovinskega in zgodovinskega razvoja se sicer soseščina Balkana v umetnostnem oziru mnogokrat prav temeljito izpremeni ter nastanejo cela nova umetnostna okrožja, ki si osvajajo tudi Balkan, toda v bistvu obstojajo Vedno iste poti, po katerih prihajajo vsi, ki si Balkan osvajajo, in z njimi tudi umetnost. Računati imamo tudi pozneje vedno z umetnostjo sosedov na zapadu, severu, vzhodu in jugu.
Tekom neolitske dobe se v soseščini našega ozemlja izoblikujejo sledeče važne kulturne skupine, ki so z njimi v stiki: 1. kultura, zastopana v prvih dveh najstarejših plasteh Troje (griča Hissarlika) in njenega maloazijskega zaledja; 2. kultura takozvanega egejskega sveta s svojimi raznimi odtenki na Kikladskih otokih, na Kreti in v pred-mikenski Grčiji, ki se pozneje tekom eneolitske in bronove dobe prelije v skupno egejsko-kretsko in še pozneje v splošno mikensko kulturo; 3. kultura, zastopana v neolitski in eneolitski dobi Tesalije in dela Beocije; 4. kultura, ki je imela svoja najvažnejša središča vzhodno od Karpatov ter je segala od Tripol ja pri Kijevu tja do Malo-poljske in Ruinunije, a je zastopana tudi na Sedmograškein in v ogrski nižini; 5. neolitska kultura Podonavja; 6. kulturne oblikovine v dolinah vzhodnih Alp. Od kulture na otoku Malti pač lahko abstrahiramo, ker so njene zveze z našim ozemljem več kot problematične.
Kako se, obdani od tega venca raznih kulturnih oblik in tvornih središč, razvijajo nekateri važni pojavi oblikovin neolitske dobe na naših tleh? Da se izognemo vsaj deloma težkočam, ki jili povzroča na Balkanu kronološka določitev posameznih najdbišč (saj tudi relativna kronologija povečini ni jasna) in ki ni naša naloga, je pač najboljše, če se držimo v sledečem samo geografskega principa. —
Med najvažnejše kulturne oblikovine neolitske dobe spada nedvomno kultura mostišč (palafitte, Pfahlbauten). Za našo nalogo je pač vseeno, na katero stališče se postavimo glede vznika tega posebnega tipa naselbin na evropskih tleh. — ali pritrdimo onim, ki kakor
C. Schuchhardt4 vidijo njihov postanek v nordiškem Maglemose, od-koder da so se potem razširile proti jugu, ali pa nasprotnemu mnenju,'1 po katerem je njihovo glavno središče na alpskih jezerih ter se je njih tip v zvezi z etniškimi preseljevanji razprostranil odtod deloma proti severu do Danske in Škotske, deloma na jugu Alp — proti koncu neolitske dobe — v padovansko nižino ter še pozneje tja do južsie Italije. Jn še tretje mnenje je mogoče in zelo verjetno,6 da je pojav tega kulturnega tipa samo zapadni del splošne homogene kulture, razširjene tudi po Mali Aziji in severni Siriji, dokumentirane po antičnih virih, toda za enkrat še ne dokazane z arheološkimi ostanki. A sekakor je zapustila ta kultura bogate sledove tudi na našem ozemlju, med katerimi zavzema važno mesto mostišče na Ljubljanskem barju.7 Da pa se tukaj ta kulturni tip ni nehaval ne v časovnem ne v teritorijalnem oziru, dokazujejo številni ostanki deloma samih stavb deloma tipične njihove keramike v južni ogrski nižini, v Slavoniji, v Bosni in Macedoniji. Še v Y.st. pr. Kr. je mogel Herodot opisati takšuo mostišče, ki je stalo v jezeru Prasias v dolini reke Strymon. Zanimivo pa je potem še nekaj drugega, da se namreč struktura teh naselbin ni širila neizpremenjena, ampak da se je po potrebi prilagajala terenu, kjer ni bilo jezer, in ;e na takšen način nastal na balkanskem polotoku tip naselbin, ležečih v dolinah rek, ki po sistemu svoje konstrukcije povsem spominja na italske terremare — na pr. v na j-starejši neolitski naselbini v Bosni v Donjem Klakaru.8 Neolitska kultura mostišč“ spaja torej že po svojem strukturnem tipu velik del balkanskega ozemlja s kulturno skupino, ki je imela vsaj zanj svoja izhodna središča v Alpah, torej na severu. Vendar pa bi bil le prenagljen sklep, da si je Balkan vso to kulturo samo izposodil s severa. Prav v ravnokar omen jenem Donjem Klakaru, ki je bil skrajno siromašna naselbina brez kamenja v bližini, katerega bi mogli prebivalci predelavati v orodje in orožje, je prišel namreč na dan predmet iz hloromelanita, ki ga kot nefritoida v Evropi — razen v Šleziji, kjer pa je bil v neolitski dobi še nedostopen, — sploh ni, — poleg tega pa
4 Alteuropa, str. 60.
5 Na pr. Mv res v Cambridge Ancient History I., str. 73 sl.
* Istotam, str. 75.
7 Najdenine Ljubljanskega barja, zlasti številna in izredno zanimiva keramika, še vedno niso v celoti obdelane. Prim. opazko pri Hoernes-Mengliin, Urgesch. d. bild. Kunst3, str. 842. — Ta naselbina je zelo dolgo obstojala in priča že njena keramika o raznih kulturnih fazah, ki so se tu razvijale, ter
o	stikih z ostalim svetom. Vsekakor je temeljito metodično raziskanje ma-terijala, ohranjenega v ljubljanskem in dunajskem muzeju, ena najvažnejših nalog naše domače predzgodovinske arheologije. —
" T r u h e 1 k a , Kulturne prilike Bosne i Hercegovine u doba prelii-storičko. Voda kroz preh. zbirku zemaljskog muzeja u Sarajevu, str. 5 sl.
—	Isti, Glasnik zemaljskog muzeja XVIII., str. 449—469.
9	Mnoga mostišča spadajo v veliko poznejšo dobo, na pr. Kipač pri Bihaču, mostišče v Savi pri Donji Dolini i. dr.
še par kosov iz obsidijana.10 Prvi je azijskega izvora, drugi pa morejo biti tudi samo z egejskega otoka Mela, iz Male Azije ali kvečjemu iz Karpatov, najverjetnejše so z Mela. Ti importirani predmeti so vsekakor dokaz živahnih trgovskih zvez s starim Orientom že v zgodnji neolitski dobi, česar nikakor ne smemo prezreti, kadar govorimo o predzgodovinskih kulturah; saj so potoni trgovine prodirali tudi kulturni vplivi in z njimi vred umetnostne oblike in motivi. Tako nam je torej že najstarejša neolitska naselbina v Bosni dokaz za stike z dvema različnima kulturnima sferama, iz katerih je nastajala neolitska kultura v zapadnem delu Balkana: sistem naselbine same kaže na zveze s severom, hkratu pa prihaja materijal in z njim vred predmetne oblike od vzhoda oziroma z juga. Jug je torej že v tej prav zgodnji dobi protiutež proti severu in postaja tekom nadal jnega razvoja čedalje močnejši.
Za enkrat pa se moramo še na kratko ustaviti pri nekaterih tipičnih potezah, spojenih s kulturo mostišč, ki so za to dobo — mlajši neolitikum -— seveda najizrazitejše zastopane v tedanji keramiki, na primer v keramiki Ljubljanskega barja. Ta keramika seveda ni samostojen, od vseh drugih neodvisen pojav, je pa ravno vsled tega važna kot tipičen primer keramike vzhodnoalpskih dežela iz dobe mostišč, ki je razširjena od Jadrana do Češke, od Bavarske in vzhodnih alpskih pokrajin do Sedmograške in Bosne.11 Medsebojno razmerje številnih varijant v oblikah posod in ornamentiki v vseh teh krajih jc težko dognati, ker se kronološka razvrstitev poedinih najdbišč in celih kompleksov povečini ne da niti približno določiti. Razen tega pa je bil obstoj nekaterih naselbin zelo dolgotrajen, oziroma so nekatere med njimi pozneje nastale, ker prihajajo v njih ponekod tudi že bakreni predmeti na dan. Vsekakor pa je toliko neoporečno, da je glavno izhodišče keramike Ljubljanskega barja in Vučedola v Slavoniji v severnih deželah. S severno keramiko jo spajajo oblike posod, vrvičasta ornamentika (Schnurornamentik) ter tehnika globokih vrezov (Tief-stich). Četudi pa je ta keramika — zlasti barjanska — tesno spojena s keramiko drugih postojank istega kulturnega kroga, na pr. z 0110 v Mondsee, vendarle ni mogoče prezreti, da je ustvarjala čisto posebne lokalne varijante, ki so se vsled svoje priljubljenosti razširile daleč naokrog ter segajo proti severu do Badena pri Dunaju.12 Tako torej vidimo, kako se v kulturnem okrožju mostišč na našem teritoriju ustvarjajo nova samostojna središča, odkoder izžarevajo nove oblike na vse strani. Vendar pa bi bila s tem umetnost, izražena na keramiki naših mostišč, le še premalo označena. V njeni ornamentiki se pojavljajo še drugi elementi, ki so povsem drugega izvora ter so svojstveni keramiki Podonavja, takozvani trakasti keramiki (Bandkeramik), o kateri bomo še govorili. Celo daleč drugam pa nas vodi poseben ornamentalen motiv, ki je značilen zlasti za ljubljanske glinaste posode:
10 Truhelka, Voda, str. 9. — Predmeti iz nefritoidov se dobe seveda tudi bolj na severu, celo v švicarskih mostiščih.
11 Hoernes, Urgesch. d. bild. Kunst,3 str. 338.
12 Menghin, istotam. str. 763 sl.
motiv navadnega in dvojnega križa. Ta motiv je nedvomno sakralno-simboličnega pomena in ima svoj izvor v zapadni Aziji, kjer je neštetokrat v rabi že v najstarejši elamski keramiki.13 Kakšno pot je prepotoval do naših krajev, ali sam ali v zvezi s svastiko, katero so skušali nekateri lokalizirati na Sedmograškem,14 — ali je posredovalo pri tem prehajanju egejsko okrožje s središčem na Kreti, kjer je križ tudi igral vlogo verskega simbola,15 — vse to za enkrat seveda še ni jasno. Dejstvo je, da imamo v umetnostnih oblikah naših severnih mostišč opraviti tudi že s sprednjeazijskimi motivi, da je torej že neolitska umetnost sestavljena iz kombinacij severnih in južnih oziroma vzhodnih elementov ter je igral Balkan že takrat vlogo križanja najrazno-vrstnejših kultur, vlogo, ki jo je mogoče zasledovati tudi pozneje v luči »historične» zgodovine.
Še jasnejša nam postaja ta za naše ozemlje tako zelo značilna poteza pri drugih pojavih umetnosti neolitske dobe. Mislim predvsem na pojave že omenjene trakaste keramike, ki je razširjena po celem podonavskem okrožju in tudi na našem ozemlju. Ime sicer ni bogve kako srečno izbrano, ker označuje prav raznovrstne tipe. razprostranjene od Belgije do Sedmograške ali pa še dalje proti vzhodu, toda za našo nalogo zadošča. Mišljena je z njo v prvi vrsti tista keramika, ki nosi spiralno-ineanderski okras in je razširjena v najstarejših fazah na Češkem in Moravskem, na Ogrskem s središčem v Lengyelu in na severnem Balkanu:16 zastopana pa je v njej tudi ornamentika, ki iz-polnuje svoje motive, zaznačene s konturami, z vbodenimi pikami (Stichpunkt). Na našem ozemlju je ta trakasta keramika bogato zastopana v Slavoniji, kjer je — kakor se zdi, — starejša od vučedolske, v Srbiji zlasti v Gradcu pri Zlokučanu v Moravski dolini ter v najnižji plasti v Vinči, bogate so najdbe sohic iz pečene gline, odgovarjajočih istemu stilu, tudi v Jablanici, najvažnejše najdbišče pa je vsekakor v Butmiru pri Sarajevu; sem smemo prištevati pač tudi izkopine v Novem Šeheru kot Žepča,17 kjer se že pojavljajo elementi butmirske ornamentike in med drugimi tudi že za Butmir tako zelo značilna »čašasta posoda». Pojav te keramike vzbuja celo vrsto problemov, ki za enkrat še niso in še ne morejo biti zadovoljivo rešeni.
Kakor hitro namreč primerjamo to keramiko s keramiko sosednih dežela, odkrijemo celo vrsto skupnih potez, kar gotovo ni samo slučajno, ampak izvira iz skupne geneze ali iz medsebojne odvisnosti. Spiralni motiv sam je nedvomno severnega izvora in je zato upravičeno, če spravlja Menghin18 v nasprotju s Hoernesom“’ to slavonsko-
1:1 Prim. Corpus vasorum antiquorum, Ier fasc., pl. 1 (3), pl. 12 (58, 44).
14 G. Wilke, Neuere Arbeiten über das Hakenkreuz.
15 Dussaud, Les civilisations prehelleniques dans les bassin de la Mer Egee,2 str. 273 sl.
10	W i 1 k e v Reallexikon der Vorgeschichte, s. v. Bandkeramik.
17 Truhelka, Voda, str. 14 sl.
18 Urgesch. d. bild. Kunst3, str. 772 in 786.
19 Istotam, str. 290—296.
srbsko keramiko v zvezo s trakasto keramiko na Ogrskem z glavnim najdbiščem v Lengyelu. Razvoj butmirske keramike pa je tako bujen in bogat, da tvori v celotnem okrožju trakaste keramike vendarle svojo posebno lokalno skupino. Če pa pomislimo, da se pojavljajo podobni ornamentalni motivi v Dimini v Tesaliji,20 da pa je ta tesal-ska keramika — tudi terakotne sobice, ki so prišle tam na dan, — v bistvu vendarle manj sorodna oni iz Butmira in Vince, kakor pa oni. ki je bila odkrita v Cucuteni, Petreuy in v Galiciji in h kateri vodi pot iz Tesalije ne skozi Bosno in Srbijo, ampak skozi vzhodno Mace-donijo in vzhodno Bolgarijo,21 nam postane še jasnejša in razumljivejša zveza butmirske keramike s podonavskim severom. Seveda pa s tem še ni rečeno, da je naša trakasto-keramična kultura brez zveze z drugimi kulturnimi okrožji. Na zveze z egejskim svetom kažejo že poedini tipi posod, na pr. čašasta posoda na visokem, valjastem podstavku z majhno stojno ploščo.22ln odkrili bi pri natančnejši analizi spomenikov še celo vrsto drugih vezi naše neolitske dobe z egejskim jugom in maloazijskim vzhodom.23
Toda zadošča nam že teh par primerov iz prazgodovine zapadnega Balkana. Seznanili so nas z dvema važnima kulturnima tvorbama neolitske dobe. 1 keramika neolitskih mostišč i spiralno-meanderska keramika sta obe v bistvu severnega izvora ter predstavljati na naših tleh kulturno in umetnostno izžarevanje oblik središč, ležečih izven našega ozemlja; njih temeljne oblike so torej v tesni zvezi s kulturnimi krogi, ki so se tekom časa izoblikovali na severu. V okviru teh homogenih kultur se na zapadnem Balkanu razvijajo različni slogi s svojimi posebnostmi, ki se dajo podrediti splošnim razvojnim linijam kultur in umetnostih oblik neolitske dobe, v kolikor je te linije sploh že mogoče precizirati. Par momentov nas je opozorilo na motive, ki so bili na ta ali na oni način prevzeti iz Orienta ter so se na naših tleh popolnoma udomačili. Posebno ta ugotovitev je važna za razumevanje vloge Balkana v splošnem umetnostno - zgodovinskem razvoju; kaže nam namreč, da je bilo naše ozemlje že v tej zgodnji predzgodovinski dobi takorekoč most, na katerem so se križali in spajali v nove enote elementi raznovrstnih kultur — tistih, ki so se od svojih severnih središč širile proti jugu in vzhodu, in drugih, ki so v pradavnosti nastale v Sprednji Aziji in prodirale — povečini pač preko Helesponta trgovskim potom — proti severu in zapadu.
Historična vloga zapadnega Balkana — in Balkana sploh — ostane v bistvu ista tekom cele zgodovine umetnosti. Njegova lastna umetnost se izpreminja vedno več ali manj vzporedno z razvojem umetnosti v kulturnih središčih sosednih dežela. Če je torej zapadni del Balkana v umetnostnem oziru v glavnem takorekoč le provinca.
20 Fimmen, Die kretisch-mykenische Kultur,2 str. 69—74, 100 sl.
21 V. Gordon C h i 1 d e , East European Relations of the Dimini Culture. Journal of Ilell. Studies. XLII (1922), str. 269.
22 Menghin, na oni. mestu, str. 786.
23 Prim. I. Carlton T h a 11 o n , Some Balkan and Danubian Connexions of Troy. Journal of Hell. Studies XXXIX (1919), str. 185—201.
v kateri prihajajo do veljave in se udomačijo oblike, ki so nastale drugod, s tem še ni rečeno, da je balkanska umetnost brez lastnih vrednot in da ne dosega visokih kvalitet. Pač pa je mogoča samo takšna oznaka, kadar skušamo to umetnost uvrstiti v splošni zgodovinski razvoj.
Nadaljni razvoj nam kaže še nekaj drugega. Oba navedena primera iz neolitske dobe sta nam pokazala zapadni Balkan kot precej enotno ozemlje; vzrok tiči pač v tem, ker ta del balkana v tej fazi še ni imel stike z bogve kako številnimi in različnimi sosednimi kulturnimi krogi. Čim bolj pa se bližamo že čisto historičnim časom, tem večja postaja diferencijacija kulturnih in hkratu umetnostnih oblik na našem ozemlju, — zopet v zvezi s sosednimi deželami, v katerih postaja izrazitost razvoja čedalje večja in tempo čedalje hitrejši. Kakorkoli že presojamo izvore umetnosti bronove in hallstattske dobe in četudi priznavamo tej hallstattski dobi stike z vzhodno Evropo, je končni rezultat razvoja vendarle ta, da pomenja ta kultura nekakšno splošno enakomerno srednjeevropsko kulturo z izhodiščem v severnih Alpah, ki si osvoji tudi naše ozemlje. In vendar bi bilo napačno, če bi smatrali umetnost te dobe na zapadnem Balkanu za izključno hali -stattsko, zlasti ne velja to za kraje v bližini Jadranskega morja. Čedalje močnejše se začenja uveljavljati vpliv kulture na jugu, ki je takrat že grška in ki prodira na sever morskim potom ali naravnost ali preko Italije, še močnejši pa so stiki teh pokrajin s kulturo stare Italije same. Rezultat je kaj pester. Samo en primer naj navedem: na bivšem kranjskem teritoriju v \ ačah je prišla na dan situla, ki je vsekakor produkt severnoitalske - venetske toreutike (s središčem v Este) in nudi v figuralnih kompozicijah ilustracije venetskih svečanosti, v svojih živalskih frizih pa prinaša na naše ozemlje motive, ki so bili nekoč nastali v Orientu ter so preromali, predno so prišli k nam, Grčijo in Etrurijo. Poleg tega pa je zastopana v zbirkah ljubljanskega muzeja iz drugega najdbišča tudi severno-apuljska vaza,'-’
—	živ dokaz kulturnih stikov v tej zgodnji dobi.25 Ti stiki so se seveda samo po sebi umevno čedalje bolj jačali in množili, tako da je v naših krajih pojav latenske kulture že ves prežet z elementi „klasičnega“ kulturnega kroga, t. j. z elementi grške in rimske umetnosti.
Tako se je torej tekom zgodovine v kulturni in še posebej umetnostni tvornosti našega teritorija nalagala plast za plastjo, ki je bila vedno in vsakokrat v tesni genetični vezi s kulturnimi oblikovinami, prodirajočimi od drugod. Najmočnejša plast, ki je zvezala naše ozemlje docela z enotnim kulturnim ustvarjanjem tedanjega sredozemskega sveta in mu ga popolnoma podredila, pa je sledila v času rimske okupacije. Šele rimska doba pomenja za naše kraje tisto odločilno fazo, ko se Balkan popolnoma uvršča v ono splošno razvojno linijo umetnostne tvornosti, katero sem omenil na začetku pričujočega uvoda,
s* V muzeju je na lističu označena pogrešilo kot estenska vaza.
25	Prim. Gutscher, Vor- u. frühgescliichtl. Beziehungen Istriens und Dalmatiens zu Italien u. Griechenland. 34. Jahresbericht des k. k. II. Staats-Gymnasiums in Graz. 1903.
in s katero so odslej zvezane vse kulminacije in peripetije njegovega razvoja. Seveda bi bilo treba med ostanki te antike na naših tleh kolikor mogoče natančno ločiti dva elementa: grški in rimski ali z drugimi besedami: treba bi bilo naš teritorij tekom rimske antike opredeliti v sferi vpliva takozvane rimske državne umetnosti in vpliva poznega helenizma, ki vnaša v nekdanjo enotnost povsem nove, vzhodne vzpodbude in elemente, pa bodisi da so aleksandrinskega bodisi sirskega ali maloazijskega izvora. Toda delo na tem polju je šele v začetkih; do uspešnih rezultatov more tukaj privesti edinole podrobna tehnična in stilistična analiza ohranjenih spomenikov, kakršno je izvršil v par slučajih Weigand.26 Razen tega pa enotnosti rimske umetnosti nikakor ne smemo pretiravati; ne smemo pozabiti, da je bil rimski imperij ogromen in da so se tudi v njegovi zapadni polovici kmalu začele oblikovati posebne lokalne šole z lastnimi tradicijami, ki so — na pr. v Galiji — gojile tesnejše zveze s helenističnim Orientom kakor pa z rimsko Italijo, ter da so prav te zapadne province mnogokrat posegale s svojim vplivom v razvoj umetnostnega ustvarjanja provinc, ležečih bolj proti vzhodu, na pr. Panonije, kjer v II. stol. galsko-helenistične vzpodbude skoraj popolnoma izpodrinejo gornjeitalske, ki so bile tam merodajne tekom 1. stoletja.27 Na Balkanu pa zlasti ne smemo prezreti, kadar govorimo o antiki, še prav posebne vrste spomenikov, ki jih označujemo kot spomenike traške umetnosti. Za enkrat so seveda še prav malo raziskani, so pa nedvomno velikega pomena za spoznavanje splošnega umetnostnega razvoja že vsled velike podobnosti z južnoruskimi - skitskimi in sibirskimi ter iranskimi in kineškimi spomeniki28 in se povrnemo k njim tekom nadaljne razprave. Če prištejemo k vsemu temu še raznovrstne orientalne motive in oblikovne vplive, ki sta jih zanašala v naše kraje v poznejših stoletjih rimskega cesarstva vojaštvo in trgovina obenem z orientalno kulturo, dobimo vsaj približno, pestro sliko razvojnih možnosti, ki jih je predstavljala doba pozne antike na našem ozemlju.
In vendar se vsa ta pestrost, gledana s historične perspektive, spet zliva v eno samo enoto, ki jo smemo na kratko označiti kot antično tradicijo, s katero se spoji še druga vrsta elementov: residuum dobe preseljevanja narodov. Seveda je med zatonom antike in časom, v katerem smemo na zapadnem Balkanu spet govoriti o umetnosti, katera je prav za prav predmet sledeče razprave, velik časovni hiat, tekom katerega se moči novih narodov, ki so zdaj gospodarji tega ozemlja, šele zbirajo k lastnemu ustvarjanju. Obenem se tekom tega časa med novimi naseljenci izvrši velika izprememba, ki jih šele prav naveže na tradicijo, katere niso bili prinesli s seboj: pokristjanjenje.
26 Die Stellung Dalmatiens in der römischen Reiehskunst. Buličev Zbornik, str. 77—105.
27 Hekler, Kunst und Kultur Pannoniens in ihren I[auptströinungen. Istotam, str. 115 sl.
28 F i 1 o w , Pametnici na trakijskoto izkustvo. Izvjestija na Bl-garskoto Arheol. Druž. VI. 1916—1918, zlasti str. 54 sl. — Isti, Denkmäler <ler thrakischen Kunst. Röni. Mitteilungen, XXXII, 1917, str. 71 sl.
Šele krščanstvo spoji ta del Balkana v splošnem kulturnem in še posebej umetnostnem oziru s splošno razvojno linijo in omogoči njegov nadaljni razvoj na temeljih, ki jih je zgradila antika.
Če torej iščemo vezi balkanske srednjeveške umetnosti s preteklostjo, jih moramo predvsem iskati v krščanski antiki naših tal, ki seveda ni bila povsod enaka, ampak lokalno diferencirana, ter v tvornosti, ki je pretrajala katastrofe dobe preseljevanja narodov. — Poleg te „domače“ tradicije pa je odločevalo še nekaj drugega. Balkan je tudi v srednjem veku ohranil svojo značilno vlogo mosta med raznovrstnimi kulturnimi krogi. V njegovi soseščini se je od dobe krščanske antike do tistega časa, ko se začenja razvijati na našem ozemlju lastna umetnost, marsikaj izpremenilo. Na vzhodu je bizantinska umetnost že preživela svojo prvo zlato dobo in je že davno ustanovila trdne tradicije svoje tvornosti v raznih središčih, med katerimi ne smemo prezreti orientalnih, ki so bila več ali manj neodvisna od glavnih struj in so ustvarjala svoje lastne tipe. Še dalje proti vzhodu se je začela buditi islamska umetnost. Na zapadu pa je krščanska antika že prešla v srednji vek. Vsa ta umetnostna okrožja so se razrastla nad temelji antike, v vsakem izmed njih pa se je antika drugače prekvasila. Naš teritorij je bil torej izpostavljen najraz-novrstnejšim vplivnim sferam ter se moral samo ob sebi umevno kmalu diferencirati v različne umetniške pokrajine.
Ko tedaj prehajamo k razpravljanju o umetnosti srednjega veka na zapadnem Balkanu, moramo predvsem ugotoviti možnosti tradicije na lastnih tleh, v kolikor je zastopana v umetnosti krščanske antike in dobe preseljevanja narodov, — nato opredeliti zveze z umetnostjo sosednih dežela v srednjem veku ter končno grupirati v časovnem in stilističnem oziru spomenike naših tal in določiti njihovo razmerje napram umetnosti sosedov. In šele tedaj se nam more nuditi kot rezultat vpogled v stališče, katero je zavzemal zapadni Balkan v splošnem razvoju umetnosti tekom srednjega veka.
(Nadaljevanje sledi.)
Epigmfične drobtine.
Fr. Stele / Ljubljana.
I.	Letnica na svodu ladije pri sv. Primožu nad Kamnikom in letnica postanka fresk na Kamnem vrhu.
Pri sv. Primožu nad Kamnikom se nahaja na temenu svoda severne ladije na drugem sklepniku od slavoloka ščitek z venstoječim vodoravnim pasom, na katerem je vklesana letnica z arabskimi številkami, ki je bila dosedaj predmet prav različnih čitanj (sl. 16).1 Slučaj je nanesel, da je bila pri čiščenju in dopolnilnem odkrivanju
1	Precej nerazločen fotografični posnetek. Fr. Stele, Politični okraj Kamnik sl. 84-.
fresk Janeza de Laybaco v prezbiteriju na Kamnem vrhu odkrita ista letnica v nekoliko finejši stilizaciji (sl. 17) in je njena važnost za kronologijo in stilistični razvoj Janezovih del nujno zahtevala definitivne rešitve vprašanja, kako jo citati.
Težava je ostojala posebno glede čitanja tretjega znaka, ki so ga strokovnjaki v paleografskih vprašanjih, katerim je bil predložen, odločno proglasili za sed m i c o. Temu pa se je vpiral stilistični značaj Janezovih slik na Kamnem vrhu, glede sv. Primoža pa posebno splošno zgodovinski razlogi, katere sem navedel v Umetnostni spomeniki Sloveniji I, Politični okraj Kamnik, str. 161. Tudi je vzbujalo pomisleke dejstvo, da je dosedaj skoro vsak strokovnjak drugače čital ta znak in so ga redoma proglašali enkrat za p e t i c o , drugič za sedmič o.2
Kakor tam navajam, so čitanja glasila 1452 (Graus iz paleografskih razlogov, ki jih pa v svojem spisu ni navedel), 1472 (Jellouscheg), 1479 (napis na kelihu iz Raspove dobe [1. pol. XVIII. st.]). Zadnji znak se je zdel vsem izven diskusije kot dve, prav tako Steski, ki je porabil za dokaz, da je tretji znak sedem, ne pet, napis na cerkvi v Cerknici, češ, da je tani enaka sedmica kot pri sv. Primožu (Carniola, n. v. VII.). Fotografski posnetek tega napisa glej na sl. 18.2a
Glede zadnjega znaka, čitanega dosedaj z eno izjemo konstantno za d v e, ne more biti nobenega dvoma, da je d e v e t. Dvojka na napisu v Cerkvnici (sl. 18) je popolnoma normalna za svoj čas. vse karakteristične znake zadnje številke pri sv. Primožu in na Kamnem vrhu pa ima številka d e v e t. A. Capelli, Lexicon Abbreviaturarum (Leipzig, Weber 1901), str. 438 in 459 ne navaja niti enega primera iz zgodovine številke dve, pri katerem bi se nahajal pri obeh naših
■ Gl. Politični okraj Kamnik, str. 161, op. 5 in str. 176. op. 13.
2a Objavil je ta napis v reprodukciji in tekstu ltitzinger v Mitteil, d. hist. Ver. f. Krain 1. 1854. na str. 55. (Geschichtliche Notizen über Laas und Zirkniz), vendar je njegovo čitanje polno zmot. Glasi se tako-lo: ANNO DOMINI 1472 DIE DOMINICO ANTE ANN UNT1 ATI ONEM COM-BUSTA EST TITULARIS ECCLESIA BEATAE MARIAE VIRCINIS PER MANUS INDOMITORUM TURCORUM (Prim. tudi Novice, 1854. 162). Besedo indomitorum mu je popravil v immanissimorum že V. Steska v Carnioli n. vrsta VII., 29; objava fotografije pa mi je povod, da dam celoten pravilni tekst, ki se glasi (prim. sl. 18):
anno • d' • 1^72 • die • doiö • an ■ mich ael" ■ Qbusta -eh- eöca • bte • male üginis • p man9 imanissiöru tevrcoz^,
izpopolnjeno pa: ANNO DOMINI 1472 DIE DOMINICO ANTE MlCilAE-IJEM COMBUSTA EST IIAEC ECCLESIA BEATE MARIAE VIRGINIS PER MANUS IMMANISSIMORUM TEURCORUM.
•IA7? 12.1?
16. Letnica na sklepniku se- 17. Letnica na slikah Janeza iz verne ladije cerkve sv. Pri- Ljubljane v prezbiteriju cer-moža nad Kamnikom.	kve	na Kamnem vrhu.
številkah karakteristični, večino znaka zavzemajoči zavoj zgoraj; rep dvojke spodaj ima stalno vodoravno tendenco, pri obeh naših znakih pa poševno in je le malo razvit. Obe ti dve potezi pa ima devetica v XIV. in XV. stol. (gl. Capelli, o. c. 442 in 443).
Ni pa tako enostavno vprašanje tretjega znaka. Da Steskiu argument za sedem ne drži, se prepričamo kmalu, če primerjamo cerkniški napis s svetoprimoškim (sl. 18 in 16). Tretji znak v Cerknici je res sedem in odgovarja tudi vsem bistvenim znakom takratne sedmice z malo izjemo, da je vodoravni krak nekoliko kračji od poševnega. Pri sedmici XV. stol. prevladuje oblika, ki se po razmerju velikosti krakov in svoji legi razlikuje od sedanje. Oba kraka sta večinoma skoro enako dolga in združena v precej ostrem kotu, podobno onima črke V, lega sedmice pa največkrat odgovarja narobe obrnjeni črki V! Tudi pri Capelliju (o. c. str. 441 in 442) najdemo v kurzivni pisavi največkrat opisani odgovarjajočo obliko in značilni poveznjeni položaj. Številka pet (Capelli str. 441) se od te bistveno loči po legi in obliki krakov. Pogosto je sumljivo podobna naši sedanji sedmici, defirencijacija napram sodobni pa je tolika, da ju pač ni mogoče zamenjati. Razmerje dolgosti in medsebojne lege obeh krakov je sledeče: vodoravni je razmeroma kratek in privihnjen navzgor, včasih tudi navzdol, drugi je napram njemu več ali manj pravokoten in v splošnem navpičen, včasih je spodaj ravno odrezan, pogosto malo na levo zavit. Monumentalizirane najdemo vse te poteze v letnici na Kamnem vrhu (sl. 17); pri svetoprimoški pa je stilizacija bolj priprosta, daljši krak ni čisto navpičen, krajši na koncu lahko privihnjen z vrhnjim robom navzgor (sl. 16). Od cerkniške sedmice (sl. 18), se razlikuje enkrat po medsebojni legi obeh krakov, ki je pri sv. Primožu več ali manj pravokotna; ostala oblika je prilagojena nekoliko okorni kamnoseški stilizaciji. Cerkniški znak je normalna sedmica v obliki črke V, le da je lega nekoliko nenavadna in se je že približala poznejši legi te črke, katero je obdržala do danes, čeprav tudi v tem času in deloma še XVI. stol. prevladuje poveznjena. Da je ta posebno v kamnoseških spomenikih mnogo bolj navadna, nam dokazuje vrsta izbranih primerov z našega in našemu sosednjega teritorija. Pregledal sem v ta namen knjige Kunsttopographie des Herzogtums Kärnten (Wien 1878) in K. Lind, Sammlung von Abbildungen mittelalterlicher Grabdenkmale aus den Länden der üsterr.-ung. Monarchie (Kunsthistorischer Atlas, X. Abt.) in našel za
secirnico v XV. stol. takorekoč izključno enakokrako poveznjeno obliko. Primeri pri Lindu so tabla XX. sl. 5 (1470), XXVI. 6 (1497), XXY11I. 3 (1474), XXXVII. 5 (1497). XXXIX. 1 (1487), XLVI. 1 (1477) in L. 2 (1467). Iz Koroške sem si zabeležil letnico na empori cerkve pri sv. Lenardu v Dravski dolini (1473), na zvoniku v Micheldorfu (1447), na svetilnem stebru v \ elikovcu (1477), ter v Wallburgen in Nö-ringu (obakrat 1517). Iz Slovenije navajam sediniee na Mačah na sliki sv. Krištofa (1467), na prezbiteriju cerkve v Volarjih pri Tolminu (1475, gl. sl. 19), na cerkvi v Št. Rupertu na Dolenjskem3 (1497), ter na svetilnem stebru ob mariborski stolnici (1517).	\ si primeri
kažejo na to, da se je ta oblika obdržala tudi v XVI. stol. Vendar se poleg te že v X\ . stol. uveljavlja druga, ki se od te razlikuje v glavnem po legi, ki je presukana za ca 90° proti levi in se levi krak vedno bolj približuje vodoravni legi. v kateri ostane. Enakost dolgosti obeh krakov pa se drži še dolgo. V ti, za svoj čas še neobičajni legi nahajmo sedmico v napisu v Cerknici, paziti je treba posebno na ostri kot, v katerem sta združena oba kraka in lego desnega kraka, ki je močno poševna in nisem našel niti enega primera, kjer bi bila navpična, ne da bi s tem obenem ne premaknila levi krak iz vodoravne lege. Enakokrako secirnico imamo n. pr. še I. 1507. v prezbiteriju pri sv. Primožu4 ter še 1575 na velikem zvonn v Št. Lenardu v Slovenskih goricah.
J udi petica, kakor smo jo zgoraj opisali, se krčevito drži svoje tradicionalne, naši sedanji secirnici podobne oblike. ^ njeni idealni obliki jo nahajamo poleg običajne takratne poveznjene sediniee v napisu na prezbiteriju v Volarjih pri Tolminu, kjer je vsled skupnega nastopa obeh znakov izključen vsak dvom o tem, kateri izmed njih je secirnica ali petica (1475, sl. 19).4a Konstatacija tega napisa je podrla pri meni vse dvome glede pravilnega čitanja tretjega znaka pri sv. Primožu in na Kamnem vrhu. Potrdila me je dalje tudi v tem, da so nekatera Lindova čitanja (n. pr. o. c. XXX1T. 2. — 1474 mesto 1454 in XLIII. 7. — 1487 mesto (1485) prav gotovo zmotna. Posebno v prvem slučaju, kjer je desni krak privihnjen navzgor, levi pa spodaj nekoliko na levo, je zame vsak dvom izključen in je znak, kakor ga slika Lind, nedvomno petica. drugem slučaju (XXVIII. 3—-1451) pa čita isti znak pravilno za petico. V citirani koroški topografiji imamo dva slučaja iz prvih desetletij X\ 1. stol., pri katerih je vsled stilističnih in drugih razlogov vsak dvom izključen o tem, da imamo pred seboj spomenik 16. in ne 18. stol. Starejša je letnica 1512 na gotskih
3 Sliko gl. v I. Steklasa, Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana 1913. str. 169.
4 Gl. sl. 85 f v Politični okraj Kamnik, str. 169.
4a Skupaj imamo oba znaka tudi v kronikalnem zapisku, vrezanem v freskoomet na južni steni prezbiterija v Martjancih na spodnjem delu slike Sv. Martin obuja mrliče. Tretja vrsta se glasi Anno 1507mo obiit Andreas. številki 5 in 7 imata obliki, kakor v naših spornih napisih. Vodoravni del petice ima obliko navzgor odprtega v vodoravni smeri raztegnjenega loka; drugi krak je popolnoma navpičen. Sedmica je poveznjen V.
18.	Napisni kamen na župni cerkvi v Cerknici.
klopeh pri sv. Lenardu v Dravski dolini, mlajša 1525 na zakramentu! hišici v Pustritz. Obakrat .je znak močno soroden naši sedanji sedmici.
Naj omenim v tej zvezi tudi letnico na fasadi župne cerkve v Radovljici, katera obstoja iz istih štirih znakov, kakor naši dve in katere zadnji znak je petica, tako da se napis glasi 1495 (sl. 20).
Letnica na konzoli ob ograji krstne kapele župne cerkve v Ptuju se glasi 1415. — Na podstrešnem vencu starega prezbiterija župne cerkve v Murski Soboti se nahaja letnica (1)455. \ obeh slučajih sta kraka združena v precej topem kotu in je večji krak približno navpičen.
Mislim, da je po navedenem, četudi bolj slučajno zbranem gradivu. posebno pa po napisu v Volarjih in obeh koroških letnicah, kjer imamo opraviti z nedvomnimi spomeniki X\l.stol„ zadosti podprto čitanje letnice pri sv. Primožu in na Kamnem vrhu za 1459.
H.	Stavbar Andrej iz Loke.
V	naši umetnostni zgodovinski literaturi srečujemo imeni Andrej iz Loke in Andrej iz Loža. V tem drugem slučaju gre za zmotno čitanje napisa na cerkvi v Ponikvah na Goriškem, ki ga podajani v sliki po fotografiji kanalskega dekana V. Beleta (sl. 21). Kolikor sem mogel dognati, izhaja genealogija te zmote v literaturi od 1. Kuku-ljeviča-Sakcinskega, ki navaja v Slovniku umjetnikah jugoslovenskih. str. 251 stavbenika A udri j a Lošjanina »iz Lošja» (= Loža) in se sklicuje pri tem na napis na cerkvi v Ponikvah, ki ga navaja kot MAISTER ANDRE YON LAAS 1408. Fotografija napisa nain je
i9.	Letnica na prezbiteriju cerkve 20. Letnica na fasadi župne
v Volarjih pri Tolminu.	cerkve	v Radovljici.
dokaz, da je to čitanje zmotno v dveh točkah; najprej glede imena kraja, po katerem se Andrej imenuje, drugič glede letnice. Napis se namreč glasi: MAISTER. ANDRE. YON. LACK. 1.4.8. — Zadnja številka je namreč izostala in se nanaša letnica na osemdeseta leta XV. stol., ne pa na začetek. Mojster Andrej je imel take kamne namreč v zalogi in je ž njimi označeval svoja dela. Po nekem slučaju so v Ponikvah pozabili vklesati četrto številko.
Andrej iz Loža naj torej izgine iz naše literature. V novejšem času ga navaja zopet (po Kukuljeviču) V. Steska. Naši stavbarji minule dobe v ZUZ III., 2.
Andrej iz Loke tudi sicer ni neznan. On je izvršil več del v Beneški Sloveniji, ki jih je vsa dosedaj znana signiral z napisnimi kamni, enakimi ali vsaj podobnimi onemu v Ponikvah. Očividci vsaj enoglasno izjavljajo, da so si ti napisi enaki. To mi je izjavil dekan g. V. Bele glede napisa v Ponikvah in Briščah; enakost napisov v Landarju, sv. Kvirinu pri Sv. Petru in Briščah potrjuje I. Trinko v spisu Beneška Slovenija v Domu in svetu 1898, str. 187; isto ugotavlja glede beneških spomenikov tudi S. Rutar v Beneški Sloveniji (Slovenska zemlja III., Ljubljana 1899).
Največ izvemo o Andreju pri S. Rutarju, Beneška Slovenija (str. 33, 37, 38 in 39). Iz teh podatkov je razvidno, da sta nedvomni njegovi deli cerkev „sv. Ivan v čele“ pri Landarju (str. 37, 38), kjer se na prezbiteriju nahaja kamenita plošča z napisom MAISTER ANDR IIE VON LACK IA(R) // imo 4mo 7mo 7mo — iu cerkev v Briščah (Brischis), kjer je na zunanjščini kamen z napisom MAISTE(R) ANDR IIE VON LACK MAI JAHRS// 1477.5 Napisa sta izvršena v gotski minuskuli, kakor oni v Ponikvah in tudi po svoji formuli temu popolnoma odgovarjata.
Na cerkvi sv. Silvestra v Gorenji Mjersi na Beneškem (Rutar,
o.	c., 29) se nahaja kamen z napisom MAISTER AMB ... XII. APRI-LIS 1498. Enako ga navajata po Ant. Grion, Pagine friulane, VI. 133 A. Leiss in L. Planiscig (o. c. 230) in ga dopolnjujeta v Ambrogio. Meni se vriva misel, da imamo tudi v tem slučaju opraviti s površnim čitanjem Grionovim in izražam domnevo, da je pisano AND(RE) in
5	A. Leiss e Leone Planiscig, Lessico biografico degli artisti friulani di quelli che nel Friuli operarono v Forum Iulii (Gorica) II, 232 Andrea di Lach (o Loka) navaja ta napis po Grion, Pagine Friulane VI. 133 tako-le: MAISTER ANDREAS II VON LACK IM MAIMONAT // 1477. Gotovo nepravilna oblika Andreas govori zato, da so bržkone tudi druge različnosti posledica površnega čitanja.
ne AMB(ROSIUS). Revizija	na	pod-
lagi spomenika samega je nujno potrebna.
Zvezo z Andrejem domneva S. Rutar (o. c. 31—33) tudi pri cerkvi sv. Kvi-rina pri Dolenjem Brnasu.	Ta	ima
namreč napisni kamen, podoben onim mojstra Andreja. Napis se glasi: ANNO DOMI(NI) 1493 MA(1STE)R MARTI (N) PIRI(CHP).
O	Andreju iz Loke je pisal tudi Kocjančič v Šolskem prijatelju 1855, str. 378, vendar mi je ta spis v Ljubljani nedostopen.
\prašanje	mojstra	Andreja iz Loke se mi zdi važno	za	našo
umetnostno	zgodovino	in	zato	opozarjam nanj. Kakor je že	iz mojih
vrstic razvidno, je revizija napisnega materiala neobhodno potrebna.
V	zvezi z njo bi moral iti stilistični študij arhitektonskih oblik njegovih nedvomnih del ter z njimi zvezane plastike in event, tudi fresk, v kolikor se nahajajo njih ostanki v teh cerkvah. Delovanje loškega mojstra na Goriškem in v Beneški Sloveniji dobi važnejši pomen, ako gledamo v njem dokaz ozkih kulturnih zvez med Škofjo Loko in temi zemljami. Rutar (o. c. 33) navaja kapelana in pozneje kurata v Št. Petru v Benečiji Klementa Bernarda Naistoth iz Loke, ki je dokazan kot priča 1. 1480. in je umrl 1.1531. Med pričami njegove oporoke je tudi „Bartholomaeo pictore de Loch“. Lansko leto sem v ZUZ IV., 203 sl. (Freske v Soški dolini) ugotovil na zač. XVI. stol. ozke stilistične stike med slikarstvom v okolici Loke in na Tolminskem, posebno zvezo s slikarjem prezbiterija cerkve sv. Ožbalda pri Škofji Loki. Iz teh dosedaj neodvisno drug od drugega konstatiranih dejstev sledi, da smo na važni sledi, da se zdi mojster Andrej iz Loke samo posamezen pojav v dolgotrajnejši verigi kulturnih zvez med Škofjo Loko in temi pokrajinami ter da bo za izčrpno rešitev vseh s tem zvezanih vprašanj treba obilo pritegniti umetnostno zgodovinski stilistični študij stavbarskih, kiparskih in slikarskih spomenikov.
Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani.
Dr. Milko Kos / Beograd.
52.
16
(Stiska signatura iz 17. stol.: G V 167.)
Papir; — 1497, avg. 14, Florenca; — 37-8 X 27 cm; — 107 f. (= 2 kvint. + 3 kvat. + 1 kvint. + 1 ternij + 2 kvint. + 1 kvat. + 1 kvint. + 1 f. + 1 kvint.; od prvega kvint, manjkata prva dva lista); — italij. gotska minu-skula, dva stolpca, ena roka; — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol.
21. Napis na cerkvi v Ponikvah na Goriškem.
I n i c i a 1 e (precej rokodelske, v zlati, modri, rdeči, zeleni, beli in lila barvi): !. 1', 24, 33, 35 (izrezano), 37, 43, 52', 53', 55, 58', 59, 61', 66, 73, 74, 95, 97, 100', 106'.
Vodni znaki v papirju: a) trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu, b) sprednji del proti desni (od gledalca) korakajoče zveri z odprtim žrelom.
f. 1—107'. Antonius de Butrio. Liber quartus decretal i u m. — (Začetek manjka.) „... et humani X correctiones per canones. Hie sit finis. Laus et gloria sit Christo. In vigilia beate Marie virginis de augusto in Florencia1 M.° CCCC.o XCVII in studio Florentino, quo anno legi secundum quartum et quintum exceptis tribus ultimis titulis. Explicit liber quartus decretalium secundum dominum Antho-nium de Butrio.“
Ta rokopis in pa rokopisi signirani s št. 53, 54, 55 in 152 tvorijo skupino zase. Po svojem značaju so to učbeniki za slušatelje prava na italijanskih univerzah in datirajo iz zadnjih let 15. stoletja. Starejše letnice, pripisane posameznim traktatom nas ne smejo motiti; nepazljivi prepisovalci so jih prepisovali brez pomisleka iz starejše predloge. Kakor povedo beležke od roke pro-fesa Gregoriga darovala je te rokopise stiškemu samostanu 1. 1642. Suzana Z a u 1 e (Zaulin, Zaulus, Tschauli, Tschauller) iz zapuščine svojega starega očeta Jurija Zaule (v kodeksu 52: f. 1 „[Post obitum nobilissimi et acutissimi viri domini Georgii Zaule iuris utriusque doctoris avi suj nobilissima et castis-sima]2 virgo Susanna Zaulin Abbatiali Bibliothecae Deiparae Virginis in Sittich dono dedit anno 1642“; f. 14 „Cathalogo Sitticensi inscriptus“). O tem Juriju Zaule in njegovi rodbini nam nudijo dobrodošle podatke beležke, katere je vpisal v knjigo „Institvtionum sev elementorvm D. Justiniani sacratissimi principis libri qvatuor, Norembergae 1529“ (izvod v licejski knjižnici, sign. 7504). Jurij Zaule, čigar last je bila ta knjiga, je študiral kakor vse kaže v Italiji pravo in je ob tej priliki prišel do omenjenih rokopisov. Po njegovi smrti (najpreje 1. 1559., ko se je oktobra 1559 rodila njegova najmlajša hčer Uršula) je dobil prejkone rokopise njegov najstarejši preživeli sin Jožef, ki ie v omenjeno knjigo vpisal „Sum Josephi Tschauli Lab. Carnioli. 1565. 8. No-uembris.“ Prejkone je to tisti Joseph Tschaulle(r), kateri je bil 1. 1600. in 1. 1604. župan ljubljanski (Schönleben, Aemona vindicata, Salisburgi 1674, dodatek; Valvasor, Die Ehre d. II. Crain, III, 702). Njegova hčer pa je bila po mojem mnenju Suzana, katera je darovala juristične rokopise, nabavljene od svojega deda, stiški cisterci.
Navesti hočem biografske podatke, kateri so razvidni iz vpisov Jurija Zaule v citirani knjigi licejske knjižnjice.3
1 Za Florencia črtano M.
2 Tekst obrezan, toda izpopolnjen po sličnih beležkah v drugih Zaulovili rokopisih.
a V knjigo je Jurij Zaule vpisal tudi prepise dež. privilegijev (Landhand-leste) za Kranjsko, Slov. Marko in Metliko, Istro, „Landfrieden“ kralja Rudolfa I. iz 1. 1276., prestavo georgenberškega privilegija iz 1. 1186. in nekatere druge pravne listine.
Georgius Zaulus	Cornelius	Zaulus
i ’	:	,,	. ..	.	”	*	1539	sept.	19.
1. oženjen z Brigito, f 1539 dec. 3.
2. oženjen z ?
(1) Modestinus, * 1539 febr. 21, f 1541 apr. 7.
(2) Gebhardus (Valentin u s), * 1542 febr. 13, f 1543 febr. 14. Magdalena, * 1544 jul. 6, •}■ 1544 sept. 7.
Josephus,* 1545 nov. 7.
Margaretha, * 1547 jul. 5.
Felix, * 1550 jan. 7, f 1550 apr. 16.
Virgilius, * 1551 sept.
Wartholomeus, * 1554 avg. 20, f.
Susanna, * 1558 mar.
Ursula, * 1559 okt.
53.
17
(Stiska signatura iz 17. stol.: G IV 164.)
Papir; — 15. stol., konec; — 38 X 27 cm; — 468 f. (= 17 kvint. + 3 f. [165—167] + 29 kvint. + 1 ternij; med ff. 395/396 je odrezan 1 list; — italij. gotska minuskula, dva stolpca, prva roka (f. 1—395', 453'—468'), druga roka (f. 396—453'); — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol.
I n i c i a 1 e (rokodelsko delo v zlati, modri, rdeči, zeleni, beli, lila in rujavi barvi): f. 1', 60', 85, 91, 96', 100, 109, 110, 124, 146', 168, 172, 174, 177', 200, 249', 255, 274, 284', 322, 342', 363; izrezane in iztrgane: f. 1, 35', 65', 68, 70', 462'.
Vodni znaki v papirju: a) rog, b) trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu, c) sfinga.
f. 1—468'. „In Christi nomine. Amen. De iudicis.1 [CJontinuantur liec rubrica X vide earn partem etc. L aus omnipotenti deo. Explicit 1 e c t u r a egregii doctoris utriusque iuris domini Prosdocimi de C o m i t i b u s super 2° 1 i b r o decretaliu m.“
Gl. opazke pri kodeksu št. 52. — F. 1 „Cathalogo Sitticensi donavit nobi-lissima et castissima Virgo Susanna Zaulin inscribendum anno 1642“, f. 15 „Cathalogo Sitticensi inscriptus“ (od roke profesa Gregoriga).
54,	1—III.
(Stiske signature iz 17. stol.: G V 169, G V 170, G V 171.)
Papir; — 15. stol., konec; — 37-5 X 27 cm; — I: 259 f. (= 17 kvint. + 1 scksternij + 8 kvint.; od zadnjega kvinternija manjkajo zadnji trije listi); II: 446 f. (= 43 kvint. + 2 okternija); III: 332 f. (= 33 kvint. + 3 listi; od prvega kvint, manjka en list, istotako manjka konec; od odrezanih zgornjih polovic prvih dveh listov je ohranjena le polovica drugega, toda pozneje napačno prilepljena k f. 1; f. 330 je napačno uvezan); — italij. gostka minuskula, dva stolpca, ena roka; — vez v lepenko in usnje iz 17. stol.
1	De iudicis od druge kasnejše roke.
Vodni znak v papirju: Irovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu.
I. f. 1—259 (začetek manjka, ker je zgornja polovica prvega lista izrezana):	.. iudicia veniamus X sequitur rubrica de testibus et attesta-tionibus. Explicit prima pars lecture super 2° decreta-lium domini Francisci de Zabrellis utriusque iuris doctoris cardinalis Florentini.“
f. 259': prazno.
II. f. 1—446'. „Et de LXX.I.» in primo contrario X idem ipse deus omnipotens qui trinus et unus vivit in secula benedictus. Amen. Laus individue trinitati. Explicit lectura tertii libri decretalium excellentissimi utriusque iuris doctoris domini Francisci de Z a -b a r e 11 i s de Padua in orbe famosissimi monarches miseratione divina sanctorum Cosme et Damiani sacrosanete ecclesie Romane dyaconi, cardinalis Florentini dignissimi, concerpta et completa Constantie provintie Maguntine de M.CCCC.XVI.o indictione IX.a die vero Xl.a mensis iulii, apostolica sede pastore vante.1 Deo gracias.“ Nato sledi z drugo kasnejšo roko „Sigismundus Lombger. O paciencia.“
III. f. 1—332'. Franciscus de Zabarelli s. Komentar k četrti in peti knjigi dekretalij. „Huius libri continuatio X facerent custodiri“ (začetek in konec manjkata).
Gl. opazke pri kodeksu 52. — F. 2 (I. del): „Post obitum nobil[issimi et acutissimi viri domini Georgii Zaule iuris utriusque doctoris avi sui] nobilis-sima et castissima virgo Susanna Zaulin bibliothecae abbatiali Deiparae Vir-ginis	in Sittich	dono dedit	anno	1642“ (od roke	profesa Gregoriga,	skoraj	z
istimi	besedami	ponovljeno	tudi v	II. delu f. 1 in	v III. delu f. 1).
55.
19
(Stiska sign. iz 17.	stol.:	G IV 162).
Papir; -—	15. stol., konec; -—	37-7 X 27-5 cm; — 358 f. (= 16 kvint.	+	1 ter-
nij + 13 kvint. + 1 decenij + 2 kvint. + 1 sekst. + 1 okternij + 2 lista; zgornja polovica prvih dveh listov je odrezana); — italij. gotska minuskula, dva stolpca, prva roka f. 1—338, druga roka f. 339—358'; — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol.
Iniciala, izrezana, f. 1.
Vodni znak v papirju: trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu.
f. 1—338. Jacobus de Zocliis de Ferrari a. Komentar k četrti knjigi dekretalij. „Quam oinnis ratio X de sepultura etc. Laus deo. Finita anno domini M° etc. LI° XXVII die mensis februarii.“
f. 338': prazno.
1	Orig.! Tega dne je kardinal Zabarella dokončal svoj spis v Konstanzu, kjer je 26. sept. 1417 tudi umrl; pisec je letnico prepisal iz predloge.
f. 339—358': vsebinsko kazalo h komentarju, katero je sestavil „Jacobus de Zochis de Ferraria minimus inter doctores utriusque iuris post opus huius quarti completum“ (f. 339).
Gl. opazke pri kodeksu 52.
61.
20
Papir; — 15. stol., prva polovica; — 29 X 21-5 cm; — 333 f. (= 1 f. + 13 sekst. + 1 kvint. + 14 sekst.; od kvinternija sta med ff. 165—166 odtrgana dva lista); — lesene z usnjem prevlečene sočasne platnice, kovinasti gumbi in sklepi so deloma odpadli, s platnicami skupaj je uvezan spredaj in zadaj po en perg. list popisan v gotski minuskuli oziroma kurzivi 14. stol. s filozofskim tekstom; isto tako so na notranji strani platnic prilepljeni listi pergamenta s teksti iz 14. stol.; kodeks je uvezan iz dveh delov (f. 1—165', f. 166—333'), ki pa spadata po vsebini skupaj; — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, tri roke (2—61', 62—162, 166—333). Vodni znak v papirju: velika črka P s križem na vrhu.
f. 1—1': prazno.
f. 2—155'. Pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta. — f. 2—2' (predgovor): „Postillam studencium sancte Pra-gensis vniuersitatis vt super ewangelia dominicalia que leguntur per annum per talem modum quo ipsam ad populum proprio proclamaui gutture conscribere veilem, et que uoce transeunte etiam ipsis cor am positis predicando depromseram scripture manciparem remanenti, cre-berrimis ac instantiuis precibus rogitatus atque permittencium se plu-rimum per hanc ad predicandum uerbum dei cum effectu sue tempore animandos. Ipsorum piis votis refragari nequiens hoc ipsum sicut ro-gabar opus ad laudem dei ut potui perfeci omnibus eius dilectoribus humilime supplicans quod siquid in eodein minus sufficienter me di-xisse reperierint retribuant ignorancie mee, licet paucula sint que de me videar posuisse. Desidero autem et hoc ipsum opusculum postillam studencium nuncupari, tum quia ipsorum est precibus ut supra memini est compilatum, tum quia desidibus ad studendum pigris minus valere dinoscitur propter eius quemque longitudinem, eciam et quibusdam in locis propter auctoritates doctorum obscuras in ipso intellectas... X qui corda docet. Sequitur;“ — f. 2'—155': „Cum apropinquasset Jesus Jherosolimis et venisset Bethphage. Math. 21°. Quia hodie sancta mater X eterna redempcione iuvante domino... etc. Tune sequitur 2»s liber;“
—	f. 156'—162: „Egressus et Jesus cum discipulis suis trans torrenta Cedron vbi erat ortus etc. Jo. XVIII. Passio domini Jesu Christi X de quibus habes alibi. Explicit hystoria et textus passionis Jesu Christi. Amen. Etc.“ nemške glose f. 156—160'); — f. 162—165: prazno; — f. 166 —332': „Maria Magdalena et Maria Jacobi et Salome. Sic scribitur Ma. sedecimo. Quia hodie est dies X ante natiuitatem domini. Et sic est finis. Etc. Deo gracias.“
f. 333. „Nota. Decies decem faciunt centum X numerum angelo-
rum.“
f. 333': prazno.
Prim. opazke pri rokopisu 141.
21
(Stiska sign, iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: B I 55.)
Papir; — 15. stol., začetek, pred 1. 1415. (f. 18' od sočasne roke beležka pri evangeljski lekciji „anno qntodecimo“); — 28-5 X 20-5 cm; I + 189 f. (= 1 sekst. + 1 kvint. + 14 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — vez v lesene z belim usnjem prevlečene platnice iz 17. stol.; — vodna znaka v papirju: a) trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu, b) peterolista cvetka.
f. I. „Prophetarvm omnium liber quos in sacris litteris Romana ecclesia recipit. Anno 1641.“
f. I': prazno.
f. 1—189'. Knjiga prerokov z uvodi sv. Hieronima in življe-njepisnimi podatki o posameznih prerokih. „Incipit prologo sancti Jero-nimi presbiteri in Ysaiam prophetam. Nemo cum X terram anathemate. Explicit Malachias propheta ceterorumque liber prophetarum.“
Stiski profes Gregorig je napisal 1. 1641. naslov na f. I in na f. 1 ter f. 15 „Cathalago Sitticensi inscriptus.“ — Slična pisava in oprema kot pri rokopisu 63.
63. 22
(Stiška signatura iz 17. stol.: D V 53.)
Papir — 15. stol., prva polovica; — 27-5X21 cm; — 190 f. (zaporedoma se menjaje vrsti 8 kvinternijev in 8 septernijev; od zadnjega septernija manjkata zadnja dva lista); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — vez v polusnje iz 17. stol.; — vodni znak v papirju: trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu.
f. 1—190'. „Incipit prologus super flores beati Bernhardi primi abbatis Clareuallis. Cum non essem X positas desi-gnaui. Explicit (f. 2) prologus. Incipiunt capitula primi libri. Capitulum primum. De eo quid est deus X diligitur a deo. Incipit liber primus excepcionum collectarum de diuersis opusculis beati Berenhardi abbalis Clareuallis. Capitulum primum. De eo quid est deus et quid sit deus. In libro quinto de consideracione. Qvid est deus X seu beatitudinis sue. Jesus Christus filius tuus dominus noster qui est super omnia deus benedictus in secula seculorum. Amen. Explicit liber vndecimus. Librum istum co[ntu]lit monachus Victoriensis») reuerendus pater et dominus Graciosus. Dominus Paulus ecclesie Frisingensis episcopus. Anno domini M« tricentesimo LXXIIR“
Slična vez in oprema kot pri rokopisu 62.
a) razura.
106. 23
(Stiška sign., deloma vidna na hrbtu vezave; D IV 42.)
Papir; — prva roka: 1455 (kanonizacija svetega Vincenca Ferrera) — 1462 (gl. f. 202'); druga roka: 1. 1469. ali 1. 1471. ali kmalu potem; tretja in četrta
roka še v 15. stol.; — 22 X 14-5 cm; gotska knjižna minuskula s kurzivnimi elementi, en stolpec, štiri roke (f. 1— 184; f. 183', 184, 185, 186, 201; 1'. 186'—190', 192'—195', 201'—203'; f. 196'—199); — lesene s pergamentom prevlečene sočasne platnice, sklepa skoraj popolnoma odpadla, hrbet usnjat iz 17. ali 18. stol., na notranji strani sprednjih platnic razlaga nekaterih latinskih besed z nemškimi; — vodni znak v papirju: trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu.
f. 1—21'. V i n c e n c Ferrer. Pridige o trpljenju Kristusovem. „Passio domini nostri Jesu Christi prout sanctus Vincen-cius ordinis predicatorum predicavit. Expedit nobis... Joh. XI. Et in officio passionis ... X cum ipso gloriari per ... Amen. Explicit..
f. 21'—184. Pridige Vincenca Ferrera. „Sermo de matri-monio. Scriptum est... Ad Gallatos 4. Heri locutus sum ... X etemaliter vivemus. Amen. Etc. Explicit sermo de vanitate mundi.“
f. 184. Notice o turških navalih v slovenske dežele. „Anno domini 147 primo1 in die sancti Erasmi immanissimi Thurci devastaverunt provinciam Carniole penes Laybaeum, Pischolfflakg, Krainburgum et in toto districtu penes Ciliam. Eodem anno in profesto sancti Leonhardi invaserunt crudelissimi Thurci provinciam in Karsio et attingerunt prope Goriciam, Tergestum, Caput Hystrie ac prope singula castra, in quibus locis magnus dolor namque exterminatio et conbustio villarum ac eorum Christianorum captivatio exorta est. In recessu eorum mearunt per viam ad Grobnigk et ad partes Croacie.“ Notice o Turkih od iste roke tudi ob spodnjem robu f. 183': „Et hoc est primum regnum, secundum quod prius (?) obtinuit est regnum Trabisando, 3um regnum de Seruia, 4«™ regnum de Bosna. Item de Morea ducatum. Item ducatum Anetelin (?). Et prius circa annos domini 1469 die sancti Barnabe apostoli venit ad Metlikam et perambulavit Choce, Reyffencz, Sasicz, Nadlischk, ad sanctum Cancianum, ad plebem beate Virginis in Harlantt, qui magnam ... mulierum alque virorum et paruulorum secum transducit.“2 f. 184': prazno.
f. 185—186. „De sancta Katarina.“
f. 186'—187: vsebinsko kazalo za f. 1—184.
f. 187'—189': izvlečki in citati iz „Secunda secundae summae theolo-giae“ Tomaža Akvinskega (quaestio 184 in 186). f. 190: prazno.
f. 190': citati iz Rikarda (de Malumbra) o vprašanjih „litinam debuerunt cessare legalia“, „Utinam religiose persone possit aliquid in testamento dimitti.“
f. 191—191': prazno.
f. 192: „Contra luxores in... sex oculi.“
f. 192'—195': citati iz Avguština, Hieronima, sv. pisma, Tulija, Cicerona, Seneke, Salusta, Tomaža Akvinskega in drugih, f. 196: prazno.
1 korig. iz secundo.
2 O turških navalih 1. 1469. in 1. 1471. gl. Levec v Jahresbericht d. k. k. Staats - Oberrealschule in Laibach 1890—1891, 12, 19. O Turkih pred Stično 1. 1471. poroča po Puzelu tudi Milkowicz, o. c., 329.
f. 196'—199: razni citati, na koncu podpisan „Georgius Sturm“, f. 199'—200': prazno, f. 201: razne notice.
f. 201'. „Epistola Jeronimi ad filiam Mauricii de commendatione virginitatis. O virgo serva X pudorisque possideat.“
f. 202—203' in notranja stran zadnjih platnic: razne notice in citati iz Hieronima (f. 202' „Sermo ad Heliodorum monachum de contemptu mundi“), Avguština, Origena, Tomaža Akvinskega, sv. pisma itd.
F. 202': „Iste liber emptus est a patre Jeronimo de Ragusia pro 3bus du-catus boni ponderis anno 1"4° LX2“, f. 203': „Iste liber emptus est pro 3bus ducatis a fratre Jeronimo de Ragusia.“
141.
24
Papir; — 1428 (= f. 1—84') in pozneje do srede 15. stol.; — 21-5 X 13-5 do 14-5 cm; — 247 f. (= 3 seksterniji + 1 kvinternij + 8 seksternijev + 1 ternij + 9 seksternijev; od tega manjka prvi list prvega seksternija, odrezani so: med ff. 179/180 štirje listi, med ff. 212/213 en list, med ff. 224/225 dva lista, med ff. 242/243 en list; f. 210 je v zgornji polovici izrezan, med ff. 118/119, 149/150 in 172/173 je uvezan po eden nepaginiran list manjše oblike [14-7 X 14-5 cm, 14-7 X 14-5 cm, 11X13 cm]); kodeks obstoja iz treh še-le pozneje skupaj uvezanih delov (ff. 1—93', 94—147', 148—247'); — gotska knjižna kur-ziva z elementi gotske minuskule; en stolpec; prva roka f. 1—44'; druga roka f. 45—84', 148—187, 190—1C4', 200—224', 247' (slovenski tekst), slovenske glose na ff. 183', 184, 217' in 220' ter tekst na listu vloženem med ff. 149/150; tretja roka f. 94—147' („Martinus predicator in Sittich“); četrta roka f. 195 —199'; peta roka f. 85'—89, 187'—188, 225'—247 (med tem slovenski teksti na f. 245'—247); — lesene z usnjem prevlečene sočasne platnice, gumb na sprednjih platnicah in sklep sta odpadla; na sprednjih platnicah v gotski minu-skuli 15. stol. „Tractatus de Husitis“; notranje strani platnic obložene s štirimi pergamentnimi listi, popisanimi v knjižni minuskuli 12. stol. s tekstom cerkvenega oficija (z neumami), tekstom slavečim Marijo in drugimi noticami, n. pr. „Mare vxor Martini de Nidestoss“; posamezne pole so pritrjene in broširane z ozkimi pergamentnimi trakovi, tekst in pergament teh trakov sta istega izvora kot tekst in pergament imenovanih štirih listov.
f. 1—84'. „T ractatus de H u siti s“. Na f. 1 najprej citat iz	prvega pisma sv. Pavla Korinčanom 11, 28 „sic de pane	illo edat	ed
de	calice bibat.“ Začetek traktata manjka. „... preceptum Christi	X
qui est via veritas et vita Jesus Christus in secula benedictus. Amen. Hec illo anno domini etc. vigesimo VIII0.“ f. 85: prazno.
f. 85'—86. „In 1 e t h a n i a sermo. [LJetanie bis	in anno	X
et custodial etc. Rogemus.“
f. 86—86'. „In 1 e t h a n i a i t e r u m. [LJethania	in anno	X
deus soe fortis etc.“
f.	86'—88. „Vsque modo non petistis quidquam etc. Petite et acci-pietis etc. X prestare dignetur. Rogemus.“ (pridig a).
aifiiUo *
r_ ^ .4 ww*? c^Mt. v— U^tpfW* «r"
"7 r-------------
,’wni AtrtrwU r«v> «»*	(7	^<dH	^«ry"
aS^StwSS.
S*f^~5r
f^tK# y^5 ' A ^
*jetxy*r y**y t*v wJff-t «r
B&VZgjjfä&h.
  ^3“ V
. „ J^if-5 S—? ,tjr*-j’v«-~= ~=*»*« {•*“■■£'
äTÄt^zWf»#
J^^ILdrg*ftw<*» t»<r V*.-
i«	li^tmi	^*|!*|^«	— -
iWftHfA. >M4^
w>n-^U^ )&&** **y t»
3Lo: S^*» 5 ^
Vf*s^s~?J2
^'TT’fF*“'
(V»M«jrl	MUÜrJ11	^™*
l^föV**/*^ *»«»4***^ -
«*$y ^Lf~, xvUt ^ fr^~]r~'~T!F
fa^i w^’4' fr»&* CiA^ft*'y+r~Uy*%W	-
-L.gT4W?... |V—|V4tp	p<	*»**y	jfr*..-L.
otfoe y*^v^^u>P
•M "vlttl» fo tu
^•jr. rr-
22. Rokopis 141, fol. 245'.
f. 88—89. ,,[M]vltum enim valet deprecacio iusti X possim per-venire etc.“
f. 89'—93': prazno.
f. 94—101. „Incipit v i t a sanctorum martirum Herma-chore et Fortunat i. Si quis vnanimitatem X martirizati sunt... quarto vdus julij regnate domino nostro ... Amen. Explicit.. .*
f. 102—105. „Incipit vitasancti Vdalrici episcopi. Ecce sacerdos ... Omninoque beatus Vlricus X die quis vis. Explicit sermo de sancto Vdalrico episcopo.“
f. 105—110'. „Incipit legenda sancti Oswaldi regis A n g 1 i e. In laudem et gloriam X haberet effectum. Amen. Explicit .. .2
f. 110'—114'. „Incipit sermo de dedicacione“ (načrti za pridige „de dedicacione [seil, ecclesiae]“).
f. 114'—118'. Pridige in načrti za pridige „de alta-ribus“ in „de novo sacerdote“. — Vložen list z zgledi „de sancto Nicolao exempla“, kateri se nahajajo tudi na f. 118' in 119 (druga roka) ter noticami, ki so v zvezi s tekstom na f. 119 (peta roka).
f. 119—147'. Razni zgledi in citati za pridige, urejeni po materijah. „Incipiunt hystoria de sanctis. Legitur quod in archa X innoxium ecclesie salvabit. Hic bene decernit sic et qui singula cernit. Expliciunt hec omnia scripta per Martinum predicato-rem in Sittich. O Maria bona pro nobis ora. Laus tibi sit Christe quia liber explicit iste.“
f. 148—224' (med temi prazni ff. 169', 170, 188—189', 191', 222', 223). Načrti in notice za pridige. „Dominica in adventu. Hora est iam X sermones meos retrorsum.“ f. 225: prazno.
f. 225'—227'. „De sancto Martino sermo. Levemus corda X sine fine per infinita secula. Amen.“
f. 227': razloček med „peccatum originale“ in „peccatum actuale.“ f. 228—229'. „De animabus sermo. [GJaudere cum gaudentibus X graciam agere etc.“
f. 229'—230. „Sermo de animabus. Tenueda sunt X mundus non nocebit.“
f. 230—321'. „Sermo alius de animabus. [MJiseremini mei X et salvi erimus etc.“
f. 231'—235. „Sermo de animabus. [M]emor esto X sine tutuore etc.“ (f. 233' in f. 234 sta prazna, ker po pomoti prelistana).
f. 235'—237. „De sancta Elizabet. [0]ra pro nobis X Christus deus noster etc.“
f. 237'—240'. „De sancta Katherina. [0]mnis gloria X rogemus ergo dominum.“
f. 241—245: prazno.
1	O tem življenjepisu prim. Bibi. hag. lat., n. 3840.
■ Prim. Bibi. hag. lat., n. 6370.
f. 245'—246. „Hoc est vna generalis confessio etc. Ya ze adpouem X bossyam meystu etc.“1
f. 246'. „Hoc est falsum, verte folium,“ nato prečrtano „Hec est vna generalis confessio materia 5t». Ya ze adpouem X will ty ga.“2
f. 247. Poleg raznih notic v latinskem jeziku tudi začetek velikonočne himne „Krist ist herstonden. Nas gospud ye od smerti slwal.. popis nedelj in praznikov od Velike noči do sv. Rešnjega telesa, opombe k nekaterim svetopisemskim citatom ter sedem poslovenjenih latinskih izrazov.3
f. 247'. Invokacija sv. Duha („Mylost yno gnada nasiga go-spodv ...“) in „Salve regina““ („Czestyena bodi kralevva mati te mvlo-sti...“) ter nekatere beležke v latinskem jeziku od druge in četrte roke.3
Pričujoči kodeks 141 obstoja, kot sem že omenil, iz treh šele pozneje skupaj uvezanih delov; na stiško provenienco vsaj drugega dela kaže zapis Martina, pridigarja v Stični (f. 147'),3 toda brez skrbi lahko trdimo, da sta se tudi prvi in tretji del, uvezana skupaj z drugim, nahajala v Stični in od tam prišla v ljubljansko biblioteko. O nastoju rokopisa, njegovih piscih in latinskih ter slovenskih tekstih je napisal Grafenauer študijo, v kateri je podal tudi za paleografsko stran in provenienco rokopisa nove in točne rezultate. Pisec, kateri je 1. 1428 dokončal del traktata o Husitih (f. 45—84'), je napisal v rokopis tudi razne druge tekste, med drugim slovenske glose na ff. 183', 184, 217' in 220', na listku uvezanem med ff. 149/150 ter slovensko invokacijo sv. Duha in slovenski Salve regina na f. 247'. Ta pisec kaže v svojih tekstih očividne pravopisne in jezikovne vplive češkega jezika. Oblak si je razlagal čehizme tako, da je bilo besedilo prevedeno s češkega (1. c., 155), Grafenauer pa domneva, — posebno zato ker je ista roka, ki je napisala del traktata o Husitih, napisala tudi omenjene slovenske tekste s čehizmi, — da je pisec moral biti Čeh, ki so ga husitske vojne pregnale iz domovine v Stično. O piscu slovenskega teksta na f. 245—247 in raznih latinskih tekstov, ki kažejo tudi čehizme, pa sodi, da je bil učenec pregnanega Čeha.
Grafenauerjeva domneva zadobi svojo' podlago, ako vzamemo v roke rokopis 61 državne licejske knjižnice, kateri obsega na ff. 2—332' pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta,- pisane s katoliškega stališča (gl. zgoraj št. 20). Glede avtorja, motiva in okoliščin, pod katerimi so nastale te pridige nas najbolje pouči začetek predgovora k zbirki (tekst zgoraj pod št. 20), kateri kaže, da je bil avtor pridigar dijakov praške univerze in je na njihovo prošnjo napisal pridige, katere je imel pred njimi in drugimi. Praška ali vsaj češka provenienca tega rokopisa je očividna. Prinesel ga pa je oziroma
1 Literatura in edicije slovenskih tekstov in glos na foliju vloženem med ff. 149/150 ter fol. 183', 184, 217', 220', 245'—247': F. Miklosich, Denkmal der neuslovenischen Sprache. Aus einer Handschrift des XV. Jahrhunderts in der k. k. Bibliothek zu Laibach, Slavische Bibliothek, II, Wien 1858, 170—172; — P. pl. Badics, Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih. Letopis Matice Slovenske za 1. 1879, 11—13; — Vatroslav Oblak, Starejši slovenski teksti, istotam za 1. 1889, 123—160; — L. Lenard, Bazvöj historiczny gramatvki slo-wenskiej, Prače filologiczne, VIII, 109—110, 130—141; — Ivan Grafenauer, Stiski (ljubljanski) rokopis, Dom in svet, 29 (1916), 239—243, 311—316 (s faksimili fol. 245', 246. 246', 247 in 247').
2 L. 1405 je bil neki Martin „subcuslos“ v Slični (Badics).
prinesli so ga v Stično skoraj gotovo oni pregnani Čehi, ki stoje v zvezi z rokopisom 141 in njegovimi slovenskimi teksti. Paleografsko spadala oba rokopisa v isto dobo. Da so bile pridige rokopisa 61 govorjene v Pragi kaže tudi mesto v pridigi na dan vstajenja (f. 167) „...ut omnis lig\va(!) confiteatur quod dominus noster Jesus Christus est in gloria dei patris. Theutonice et bo-hemice cantate sicut et nos cantamus latine «Crist ist erstanden», item bohe-mice «Swuczi mahuci», quia plures lingwas in Praga nescimus.“ To mesto nam nudi zanimivo paralelo k slovenski intonaciji velikonočne pesmi v rokopisu 141 (f. 247) „Kryst ist herstonden. Nas gospud ye od smerti stwal...“ in potrjuje Grafenauerjevo mnenje glede splošne razširjenosti te stare velikonočne pesmi in njenega petja na dan vstajenja poleg latinskega tudi na narodnem jeziku, bodisi pri Nemcih, Čehih ali Slovencih.
152. 25
(Stiska signatura iz 17. stol.: G IV 163).
Papir; — 15. stol., konec; — 38 X 27-5 cm; — 341 f. (= 1 I. + 6 kvint. + 1 sekst. + 6 kvint. + 1 sekst. + 4 kvint. + 1 sekst. 4- 1 1'. + 14 kvint. + 6 f.; med ff. 295/296 manjkajo trije listi); — italij. gotska min.; dva stolpca; osem rok (ff. 2—73, 74—133', 13?'—172', 173—197' in 199—245, 198—198', 245 —295' in 337'—339', 296—337', 339'-—341'); — vez v lepenko in polusnje iz 17. stol.
I n i c i a 1 i (priprosti v rdeči ozir. rdeči in modri barvi): f. 63 (S), 136 (O); izrezana iniciala na f. 2.
Vodni znak v papirju: trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu.
f. 1: prazno.
f. 1': vsebina f. 2—341' „Tabula omnium tractatuum huius libri.“ f.2—62'. ,,[I]ncipit tractatus de contractibus [etj usuris secundum fratrem Bernardi [n] um de S e n i s. [E]t primo ponitur ordo dicendorum [in] materia dictorum contractuum [.. ,]a) post terciam domi[nicam], Ade et amplius X pietas salvatoris qui... Explicit..
f. 63—73. „Incipit tractatus de vita Christiana secundum fratrem B e r n a r d i n u m de S e n i s. Sobrie et iuste X largiri dignetur ...“ f. 73': prazno.
f. 74—133'. „Incipit tractatus domini Johannis de A n a n i a iuris utriusque monarcha super tvtulo de usuris feliciter. Quia exercens X et pena facto. Etc. Deo gracias. Explicit... Quintadecima die novembris idem venerabilis vir et dominus dominus Johannes de Anania factus est archidiaconus ecclesie Bononiensis.“ f. 134: prazno.
f. 134'—197'. „Omnis utriusque famosum X atque vomentando. Nam ex ipso... Completa per me Jacobum de Zoccbis de
a) dve do tri besede izbrisane.
\
F erraria utriusque iuris doctorem minimum, die XXVI aprilis, die sancti Gregorii, 1443. Ad laudem ..(v kazalu na f. 1' je ta spis zabeležen pod naslovom „tractatus de penitencia et remissio“).
f. 198. „An quilibet sub precepto teneatur missam audire in cappella sua. Reverende magister X a parrochiali suo.“
f. 198—198'. An laycus quocumque tempore possit accipere eu-karistie sacramentum ... Lex nova X in capitulo in cena etc. Laus deo.“
f. 199—245. „Incipit tractatus de censura ecclesiastic a compositus per excellentissimum iuris utriusque doctorem dominum Johannem de Lignano de Mediolano. Incipit feli-citer. In tractatu de censura X post hosti etc. Deo gracias. Explicit... Anno domini millesimo tricentisimo sexagesimo primo.“
f. 245—260'. „ ... Incipit tractatus domini Johannis Caldarini de Bononia de materia interdictorum. Quamvis dubia X ipsi ecclesie a Christo ... Explicit...“
f. 261—262'. „...Incipit tractatus compilatus contra hereticos et hereticam pravitatem per dominum Can-chinum Vgolini de Porta sancti Petri de Ariminio et obmisso suo prohemio. Venio ad rubricas et materias et primo ponit. Unde dicatur hereticus rubrica. Quia pr.ius X et ibi nota.“
f. 262'—266. „... Incipit tractatus de fama compositus per dominum Thomazium de Piperatiset seu de Piperato excellentissimum legum doctorem. Quoniam circa famam X manifesta argumenta. Deo gracias. Amen. Explicit...“
f. 266—267'. „... Incipit tractatus commissa riorum et seu fideicommissariorum a domino Jacobo de A r e n a compilatus. Quia commissariorum X predium. Et sic finitur ...“ f. 267'—269'. „... Incipit tractatus domini Dini de M u g e 11 o legum doctoris quartarum etc. Quartarum alia est X pars debetur lex infra I...“
f. 2S9'—272. „T ractatus succession um ab intestato • secundum Dv n u m. In Christi nomine ... et beati Stephani glo-riosissimi militis et martiris... in die natalitie cuius hoc opus exemplari inceplum fuit... Incipit tractatus successionum ab intestato per excellentissimum legum doctorem dominum Dynum de M u g e 11 o compilatus. Deo gracias. Amen. Quoniam ab intestato X aperte cavetur... Explicit...“
f. 272'—274'. „Item tractatum de ieiuniis quadragesimal i b u s compositum per dominum Antonium de Rosellis. Omnes homines X retributione nobiscum. Amen. Laus deo.“
f. 274'—275'. „Tractatus de alimentis quibus et a quibus, ubi et qualiter prestentur. Quia sepe X usque in finem. Amen. Explicit...“
f. 275'—211'. „Tractatus alimentorum compositus per dominum Bartolum de Saxoferato. Alimentorum materiam X imperator ad Trebellianum. Explicit...“
f. 277'—280. „Tractatus de fratribus et filiis compositus per dominum Bartolome um cum quadam questione quam
superaddit dominus Jacobus de Areno. Dividitur in duas partes X hec sufficiant. Deo gracias.“
f. 280'—281'. „Tractatus de mercatoribus. Quia cum aduocatus X de stipulatione pecunie. Explicit...“
f. 282—283'. „Incipit tractatus de consiliis habendis compositus per dominum Bartol um de Saxoferato. Circa practi-cam X agi posse. Explicit...“
f. 283'—284. „Tractatus de electione imperatoris. Sciendum quod X rex Anglie. Explicit..
f. 284'—286. „Tractatus de Gelfis et Gebellinis compositus per dominum Bartolum de Saxoferato. Ista habet X per totum. Et sic est finis ..
f. 286—287'. „Tractatus de carceribus compositus per f i 1 i u m domini B a 1 d i. Quia legum X de episcopis audi etc. Et sic est finis ..
f. 287'—290. „Tractatus de insignis et arm is per dominum Bartolum [de Saxoferato], Eorum gratia X rationabilem invenies. Hunc tractatum de signis et armis editum a domino Bartolo publicavit dominus Nicolaus Alexandri legum doctor eius gener post mortem dieti domini Bartoli.“
f. 290—290'. „Item an lex civilis saltem ratione peccati suecumbet canoni ipsum prohibentis. Queritur an X torneamenta. Et sic est finis. Johannes Genzelin i.“
f. 290'—291'. „Thomas de Aquino in 3“ parte sui operis questione LXXX, articulo X. Ad X. sic proceditur X passionis Christi“ (vsebina po kazalu na f. 1' „quod non liceat sacramentum eukaristie cottidie suscipere“). „Hec Thomas ...“
f. 291—291'. „Bonaventura libro 4°, questione II, distinctione. Secundo queritur X in domum introduxit“ (vsebina po kazalu na f. 1' „de habente libertatem accedendi quid sit melius frequenter aut tarde accedere ad sacramentum“).
f. 291'—292. „R i c h a r d us [de M a 1 u m b r a], distinctione XIII, questione VI. principali. Primo ostendendo X scilicet in pasca. Hec Richardus ...“ (o prejemanju zakramenta evharistije).
f. 292. „Ladulphus, distinctione X, Illla questione. Nota 2" quod X distinctione LXXXIII presbiter. Hec Ladulphus..(vsebina po kazalu na f. 1' „quod antiqua iura quater in anno precipiunt hominem communicare“).
f. 292—293'. „Quare peccatum a deo permittitur. Queritur secundum X rationali creatura.“
f. 293'—294. „Incipit tractatus sive questio an extrahens cartam de libro et propter hoc condempnatus eo absente et inquisicione precedente sit infamis. Quidam Johannes X in dicta lege quociens. Hec dominus Bartolus...“
f. 294. „Incipit tractatus sive questio an uxor possit repetere ab heredibus mariti fructus perceptos a marito de bonis parafrenalibus. Ticius habens X ibi tenet glossa. Bart hol us de Saxoferato legum doctor excellentissimus. Deo gracias. Amen.“
f. 294—294'. „... Incipit questio sive tractatus an clericus teneatur solvere collectas de possessione alibrata que ad eum pervenit sicut sui auctores faciebant et an dacium per commune possit inponi. Punetus questionis X pro presenti sufficiunt. Bartolus de Saxoferato legum doctor famosissimus de Perusio.“
f. 294'—295. „Incipit questio que dicantur verba iniuriosa. In que-stione X de iniuriis. Bartolus de Saxoferato. Deo gratias.“
f. 295—195'. „Tractatus de XII sibillis que prophetarunt adventum Christi ex Maria virgine. Sibilla. Delphica X lac proprium.“ f. 296—339'. „Tractatus conciliorum domini Antonii de Rosellis. Altam materiam X aliter determinaret. Finitus est hic solemnissimus tractatus conciliorum 1443 die primo septembris, editus per utri usque iuris monarcham dominum Antonium Rosellis de Arecio.“
f. 339'—340'. „Deere tu m concilii Basiliensis super election ibus prelatorum. Sacrosancta generalis sinodus X datum Basilee II kal. aug., anno a natiuitate domini M°CCCC<> quadra -gesimo quarto.“
f. 340'—341'. „Hec infrascripta menti teneas quia rarissime aliquid reperitur de anno iubileo scriptum et propter raritatem. Johannes de A n a n i a iuris utriusque doctor kathedralis ecclesie Bononiensis archidyaconus pro singulari munere scolaribus suis ea tradidit in anno iubileo. Et primo scias X plene habetur. Deo gracias. Amen. Johannes de Auania (!) iuris utriusque monarcha meus preceptor singularissimus in honorem anni iubilei composuit ac in scolis personaliter pronunctia-vit anno domini MoCCCOLmo.“
Od roke stiškega profesa Gregoriga, f. 2 „Post obitum nobilissimi et acu-tissimi viri domini Georgij Zaule iuris utriusque doctoris avi sui nobilissima et castissima virgo Svsanna Zaulin abbatialt bibliothecae Deiparae Virginis in Sittich dono dedit anno 1642.“
Prim. opazke pri rokopisu št. 52.
Umetnostno zgodovinsko društvo.
Dne 18. aprila t. 1. se je vršil peti redni občni zbor društva, ki je z zahvalo in priznanjem odobril poročilo odbora o delovanju društva v preteklem poslovnem letu in nanovo izvolil dosedanji društveni odbor. — Društvo je nadaljevalo svoj lanski program prirejanja strokovnih izletov in je priredilo v zimski dobi dobro obiskan ciklus desetih predavanj o zgodovini slovanskih umetnosti. Za letošnjo letno dobo je bil določen program izletov po Sloveniji in načrt izleta v Firenzo. Društvo je prevzelo inicijativo za vzidavo spominske plošče slikarju Janezu Wolfu v Leskovcu ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Občni zbor je izrekel javno zahvalo sledečim podpornikom društva, ki so tudi letos prispevali denarne zneske: Trboveljski premogokopni družbi, Prometnemu zavodu za premog, Kmetski posojilnici, Prvi hrvatski štedionici v Ljubljani, Češki indu-
strijski banki, Hotelski d. d. „Union“, Obrtni banki, Celjski posojilnici d. d., g. Viktorju Medenu, g. Evgenu Lovšinu, tvrdki Hedžet in Koritnik ter ministrstvu šolstva in narodne prosvete republ. češkoslovaške, ki je prispevala za „Zbornikovo" številko o češki moderni umetnosti. Ponovno se je izrekla posebna zahvala gospe Fernandi Majaronovi, ki je vztrajno nabirala društvu prispevkov.
Društvo je priredilo lani pet celodnevnih izletov z ogledom umetnostnih spomenikov na Kranjskem, letos pa že dalj časa nameravani izlet v Italijo, katerega se je v dneh 3.—10. maja udeležilo 40 članov pod vodstvom dr j a. F. Mesesnela. Izletniki so si tekom štirih dni ogledali važnejše umetnostne spomenike in zbirke v Firenzi, peti dan je bil posvečen obisku Bologne, šesti in sedmi pa Benetkam. 'S kljub velikemu številu udeležnikov in precejšnim naporom se je izlet pri dobrem razpoloženju prav srečno izvršil. — Glavna skrb društva velja „Zborniku za umet. zgodovino“, ki nastopi letos svoj peti letnik. Le z veliko požrtvovalnostjo je mogoče, da vzdrži društvo brez vsake državne podpore edino jugoslovansko umetnostno revijo na dostojni višini; in vendar je izhajanje le zato mogoče, ker njeni znanstveni sodelavci vrše vse delo brez kakršnekoli nagrade. Dvojna številka „Zbornika“ izide v novi opremi začetkom junija. F. M.
Varstvo spomenikov.
(Od 1. X. 1924 do 1. III. 1925).
Poroča konservator dr. Fr. Stele.
Bogojina v Prekmurju, župna cerkev. Tekom zime je bil izdelan načrt za novo župno cerkev (J. Plečnik). S stališča varstva spomenikov je rešitev naravnost idealna, ker ohrani staro stavbo z zvonikom vso v celoti in jo organsko združi z novo. Nova stavba je postavljena pravokotno na sedanjo proti severu tako, da bo stara, katere severna stena se odpre napram novemu prostoru, služila za predprostor. Poleg starega zvonika se prizida večji nov. Radelitev mas zunanjščine je slikovita. V notranjščini je povzet osnovni arhitektonski motiv stare stavbe, da si oba dela ne bosta stala tuje drug ob drugem. — Stara cerkev obstoja iz dveh delov. Starejši, z vonikom in večjim zapadnim delom ladije, je iz XIV. stol. Dolžina prvotne ladije je znašala nekako polovico sedanje, kar se dobro vidi na podzidku severne stene zunaj, kjer preneha karakteristična kamenita strešica vrhnjega venca. Na tem mestu se je prvotna cerkev zožila in imela v primeri s sedanjim majhen prezbiterij, zaključen s tremi stranicami osmerokota. Ladija je bila nedvomno prekrita z ravnim lesenim stropom, prezbiterij pa obokan. Od prvotne stavbe so se ohranili samo zidovi ladije v opisanem obsegu, spodnji del zvonika, obok v njegovem pritličju, portal izpod zvonika v cerkev in štirje oporniki na fasadi in zvoniku. Opornika ob zvoniku ležita v ploskvi njegove zahodne stene, ona ob fasadi
cerkve pa sta postavljena na oba ogla fasade. Obok zvonikovega pritličja je gotska šilasta banja, portal kamenit z razmeroma močno prisiljenim čelom, kterega ločni del je zaprt; prednji rob je profiliran z rebrom hruškastega prereza, izklesanega iz prvotnega pravokotnega ogla. Kombinacija vhodne lope pod zvonikom, portala in skupine opornikov na zapadu cerkve je karakferistična za prekmursko stavbarstvo XIV. stol. in se skoro doslovno ponavlja n. pr. pri sv. Juriju.
—	O povečanju cerkve izvemo iz zapiska v protokolu krščenih, umrlih in poročenih, začetega 1. 1786.. da se je izvršila 1. 1793. Postavljen je bil nov širši prezbiterij in vsa cerkev obokana, kakor se je ohranila do danes. Na slavoloku je bil takrat nameščen kronogram:
EsterhazI Istas PrlnCeps Antoni Vs aeDes InnVIt eX zeLo sVMptlbVs ILLe sVo (= 179?).
Oprava (dva oltarja in prižnica) je novejše priprosto delo. Križev pot iz 1. pol. XIX. stol. odgovarja po kompoziciji znanim Layer-jevim; tudi v koloritu jim je soroden. Želeti je, da se ohrani.
Št. Lenarti v Slov. Goricah, župna cerkev. Letnica na ščitku pod korom ob severni steni je bila osvobojena večkratnega beleža, ki jo je toliko deformiral, da je ni bilo mogoče pravilno citati. Glasi se 1531.
Lesce, župna cerkev. Župnik Fr. Avsec je odkril na zunanjščini južne ladije pod tretjim oknom od zapada izpod ometa fresko sv. Krištofa. Glava je uničena po sedanjem oknu: tudi noge so od kolen doli uničene. Omet je nakljuvan radi poznejšega ometa. Sliko obdaja okvir, obstoječ iz belega pasu med dvema rude-čima, v belem pasu so na gotovih razdaljah rombi z zeleno sredino. Krištof Stoji en face, v pasu je močno stegnjen, koš prsi je kupasto razširjen navzgor. Na ledjih mu visi pas spredaj navzdol. Suknja mu okl epa tesno prsi in je speta z velikimi gumbi: suknjine pole od pasa doli so privihnjene nazaj in ogel zataknjen za pas, da se vidi zelena podšivka in vijoličasta spodnja obleka. Gesta leve roke ni popolnoma jasna, zdi se, da drži navzgor kos plašča in se je opirala prvotno na drevo. Leva sega navzgor in ie opirala bržkone Jezusa. Gube so lahko valovite. Barva rumena, zelena, vijoličasta in rudeča. vse v zelo nežnih tonih. Po koloritu in obleki sodeč je slika iz konca XIV. ali zač. XV. stol.
Ljubljana, Mestni trg št. 2, desno magistratno krilo, adaptacija pritličja za prodajalno mestne elektrarne. Vsled protesta spomeniškega konservatorja, ki so se mu pridružile vse umetniško inte-resirane organizacije v Ljubljani, je bil prvotni neprimerni načrt opuščen. Predsedniku gerentskega sveta je bila izročena sledeča spomenica (9. 1.): „Podpisani prijavljamo svoj protest proti prezidavi pritličja hiše št. 2 na Mestnem trgu (desno magistratno krilo) v izložbene svrhe in izražamo željo, da se izložbe — ako za prodajalno Mestne elektrarne res ni prikladnejših prostorov — nameste v sedanjih oknih tako, da obstoječe zunanje lice poslopja ne bo oškodovano. — Odločno izjavljamo tudi, da smatramo sedanjo magistratno fasado, ki sicer res obstoja iz treh v raznih dobah nastalih delov, kljub nekaterim nebistvenim novejšim izpremembam v pritličju za
estetsko celoto, ki je nedotakljiva. — Zato poživljamo Mestni magistrat, da takoj ustavi vsa dela, kolikor se tičejo spremembe fasade in reši to vprašanje tako, kakor zahteva ugled Ljubljane pred kulturnim svetom.“
Gerentski svet je pričeta dela takoj ustavil in sklical za 24. januarja komisijo, k kateri so bili pozvani tudi zastopniki umetniških organizacij. Sprejet je bil konservatorjev predlog, da se v svrho estetsko zadovoljujoče rešitve razpiše kratkoročna konkurenca. Došli so samo štirje predlogi, od katerih sta se po dva in dva vjemala v ideji rešitve: dva sta predlagala rešitev v obliki zaprtih arkad, dva pa večje odprtine s potlačenimi loki. Razsodišče je prisodilo prvo nagrado mestnemu arhitektu Mušiču in priporočilo njegov projekt kot med vsemi najbolj primeren arhitekturi hiše in sosednjega glavnega magistratnega poslopja. Po tem načrtu se delo tudi izvršuje.
Ljubljana, pokopališče, kapela — spomenik vojnim žrtvam. Dne 15. februarja se je vršil pregled v arhitekturni šoli izdelanih idejnih osnutkov za to kapelo. Prva nagrada (200 Din) je bila prisojena Kobetovemu načrtu, ki je bil tudi predložen ministrstvu za vere in priporočen v izvršitev; drugo nagrado (150 Din) je dobil J. Omahen, tretjo (150 Din) pa Navinšek.
Ljubljana, Virantova hiša, obnovitev fasade, restavracija stopnišča in slik v kupoli. Fasada je bila v skrajno zapuščenem stanju, omet je odpadal, štukaturni okraski so bili na več mestih odbiti, kamenite podokenske police so bile po večini preperele. Omet je bil dopolnjen, štukature oziroma njih deli po vzoru obstoječih nadomeščene, razpadle police obnovljene v opeki in malti. Povsod so bili ponovljeni prvotni profili; police in zidci nad okni so bili pokriti s pločevino. Iz bojazni, da bi se obnovitev tona v eni izmed starih barv (vrstile so se med rudečkastooranžno in olivno) ne posrečila in ker se je bilo treba vsled razpoložljivih sredstev gibati v skromnih mejah, je bil fasadi dan priprost bel ton. V stopnišču so bili dopolnjeni odbiti deli štukature in vse nanovo prepleskano v prvotnih dveh tonih. Herrleinovo sliko v kupoli iz 1. 1786., predstavljajočo trgovino in obrt, je M. Sternen temeljito osnažil. Pri tem je konstatiral, da je bila že enkrat restavrirana in impregnirana z lanenim oljeni: preslikani so bili posamezni deli figur skupine ob ladijah, skupine s Turkom in nebo. Preslikanje se je izvršilo z oljnato barvo, dočim je bila slika prvotno izvršena v tempera tehniki. Na par mestih, kjer je omet Herrleinove slikarije odpadel, je bilo videti neko starejšo plast v fresko tehniki, ki pa se zdi, da je bila zelo groba. Sternenovo delo je obsegalo: Snaženje slik prahu in pajčevin, izmitje z alkoholom in vodo, zakitanje odpadlih mest in po-slikanje v tonih, ki se skladajo z okolico; retuširanje nekaterih od-luščenih mest ter impregniran j e s temperaemulzi jo.
Maribor, nova cerkev sv. Magdalene. Stavbni odbor je zavrnil rešitev, kakor jo je priporočal konservator in sklenil, naj se sezida na sedanjem mestu popolnoma nova stavba, postavljena pravokotno na os sedanje tako, da bi glavna fasada gledala proti Dravi. Na ti podlagi je bila razpisana konkurenca, ki se je je udele-
žilo preko 50 jugoslov. arhitektov. Prva nagrada je bila prisojena načrtu arhitekta Stjepana Podhorskega iz Zagreba. Projektant je slog svojega projekta označil kot starokrščanski. Stavba naj bi bila centralna s kupolo, v zunanjščini naj učinkuje saino grupacija mas. Estetski utis notranjščine je problematičen, ker je kupola zamišljena takoj ob koru ter bi pogled vstopivšega padel pod njo na izredno dolgi prezbiterij. Drugo nagrado je dobil načrt prof. ljubljanske tehnike arh. Ivana ^ urnika. Načrt je bil v tlorisu zelo dober in zanimiv. zunanjščini bi bil efekt koncentriran na arhitektonsko bogato fasado, ki bi imela biti pestro fresko poslikana. Sicer pa je razdelitev glavnih mas taka, da bi učinkovala ugodno tudi brez slikarije. \ konstruktivnem oziru je zamisel zanimiv, ker je zbral v štirih oglih ladije večje mase zidov, ki jih je obenem praktično izrabil. Podzidek je zamišljen iz betona, stene iz opeke, na vsake štiri metre višine pa betonski venec, kar bi dalo ugoden efekt v barvnem kontrastu materiala. Tretjo nagrado je dobil načrt ljubljanskih arhitektov R. Kregarja in VI. Šubica. Ta je bil zamišljen popolnoma v železobetonu s konstruktivnimi in dekorativnimi oblikami bistvenimi novemu materialu. V svojem efektu bi se približeval gotiki. Notranjščina bi bila rešena v močnih barvah sten in oken ter je bil zamišljeni prostorni učinek najmodernejši med vsemi predloženimi. — S stališča varstva spomenikov je bila ta konkurenca a priori pogrešena, ker ni dopuščala možnosti ohranitve dosedanje stavbe. Ta sicer res ni arhitektonsko dragocena, nudi pa prijeten intimen prostor, ki bi se bil dal s pridom porabiti v zvezi z novim projektom. Popolno uničenje vsake tradicije pri kultnih stavbah je obžalovati tudi pri najskromnejšem objektu, ker se ga drži čar svetinje, podedovane od prednikov in ker žive v njem, kakor se je izrazil fin estet, vzdihi stoletnih rodov. V mariborskem slučaju je aprioristično pretrganje te tradicije tem bolj obžalovati, ker je položaj sam izredno monumentalen in za dosego monumentalnega učinka sploh ni bilo treba iskati posebnih efektov, kakršnega mislijo, da bodo dobili s fasado obrnjeno proti Dravi. Če bi bila arhitektom v tem oziru dana večja svoboda, bi bili rezultati verjetno razno-vrstncjši in zanimivejši.
Otok pri Radovljici, podružnica. Konservator je opozoril na nujnost popravila strehe na lopi, ker vsled moče trpi figuralno slikani leseni strop iz ok. 1530, delo slikarja prezbiterija sv. Ožbalda. Pri ogledu stropa je bilo ugotovljeno, da se nahajajo na fasadi pod streho lope dobro ohranjene gotske freske, katerih del se vidi tudi ob vratih pri tleh. Pritlični del je bil pobeljen in je zelo slabo ohranjen. Na levo od vhoda se vidita dva stoječa svetnika (sv. Jakob in nerazločna svetnica?), na desni pa Kristus na križu z Marijo in Janezom. Podstrešne slike niso bile pobeljene in so samo močno zaprašene. Poslikano polje je razdeljeno po navpičnih pasovih v šest delov, katerih stranska dva obsegata ornamente, ostali pa od leve proti desni stoječe svetnice: sv. Doroteja, sv. Barbara ob Mariji z Jezusom, sedeči na tronu, sv. Katarina in sv. Marjeta. Slike so nekako iz sr. XV. stol.
Stari trg pri Rakeku, župna c c r k e v, pod streho nad svodom se ndhajajo na severni steni srednje ladije ostanki t resk. Slike predstavljajo od leve proti desni: smrt Marije, Jezusov \hod v Jeruzalem, zadnja večerja, Oljska gora, „koga iščete?“ Jezus ujet, Jezus pred oblastnikom, bičanje, kronanje, „Križaj ga!" Bradati mož v skupini pred Jezusom v zadnji sceni ima na kapi črke v latinski majuskuli 1R-H-VW. Slike, ki so brez zveze z dosedaj znanimi spomeniki gotskega slikarstva pri nas, so v splošnem iz
1.	pol. XVI. stol.
Št. Rupert v Slovenskih Goricah, župna cerkev. Glede notranje oprave te cerkve (pet oltarjev in prižnica iz srede
XV111.	stol.) se je konservator izjavil, da bi bilo obžalovati z estetskega stališča vsako odstranitev. Priporoča pa prenovitev polihro-macije, ki ni prvotna in lepe rezbarske in arhitektonske oblike predmetov naravnost ubija. Za vzor prenovitve naj bi se vzeli oltarji v minoritski cerkvi v Ptuju. — Cerkev je gotska stavba, ki je v sedanji obliki plod večkratnih prezidav. Od prvotne stavbe so se ohranile samo stranske stene ladije od sedanjega prezbiterija do onega para opornikov na zapadu. ki stoji pravokotno k steni, k prvotni stavbi spada verjetno tudi zvonik, ki je že vsled svojega razmerja do prezbiterija videti starejši kot ta. Prvotna stavba je imela raven lesen strop in prezbiterij, ki je bil mnogo ožji od sedanjega. Njegova velikost bi se dala določiti po legi stolpa. V 1. pol. XVI. so jo povečali proti zapadu do sedanje velikosti in nadomestili stari prezbiterij s sedanjim. (Kronika pravi, da je bila nova stavba začeta 1. 1519) in vso cerkev obokali. Na zapadnem prizidku na južni steni zunaj je kamen z napisom GW 1538 CGR in dva kamnoseška znaka. Starejša stavba spada po obeh ohranjenih opornikih sodeč v dobo prav zgodnje gotike.
Škofja Loka, župna cerkev, popravila. Dne 9. decembra 1924 se je vršila konkurenčna obravnava, ki je dovolila sredstva za temeljito zidarsko popravo zunanjščine in najnujnejšo v notranjščini. Začeli bodo z zunanjščino. Dela bodo obsegala izpopolnitev podzidka, posebno pri opornikih prezbiterija ter popravilo in dopolnitev ometa. Kameniti deli opornikov in podzidka se očistijo in stiki zalijejo s cementno malto. Poraba cementne malte za omet se odsvetuje. Zadeva ureditve notranjščine je zaenkrat odložena.
Podlehnik, podružnica v Halozah. Konservator je ugotovil, da se v zapuščini kiparja f Leopolda Perka pri sv. Trojici v Slov. Goricah ne nahaja kip Matere božje, ki ga je ta svoj čas prevzel iz prižnice v Podlehniku, da ga popravi. Kip se mora smatrati za izgubljenega. Cerkveni upravi se je priporočilo, da odstrani neokusni kip lurške Matere božje in ga nadomesti z rezbarskim delom, prilagojenim ostalim kipom na prižnici.
Volča pri Poljanah nad Škofjo Loko. Podružnica. Na prezbiteriju na juž. steni zunaj je pobeljena slika sv. Krištofa. ^ prezbiteriju sta na stranskih stenah ohranjeni dve freski, ostalo je bilo pred kakimi 40 leti pobeljeno. Na evang. strani je slika križanja. Križa razbojnikov imata obliko okleščenih dreves. Dušo levega
razbojnika v obliki otroka grabi na vrhu križa sedeč krokar-hudič. Pod križem Marija in Janez. Na epist. strani je slika sv. Jurija na konju z zmajem, v ozadju klečeča devica. Slike so grobe, a ne brez dekorativne vrednosti. Po koloritu so čisto drugačne kakor dosedaj /.nane pri nas. Verjetno še iz 1. pol. XVI. stol.
BIBLIOGRAFIJA.1
Priobčil M. Marolt.
I. Knjige.
C! n i r s d r. Anton, Alte u n <1 n e n e Kirchenglocken mit Beiträgen zur Geschichte des Glockengusses u n d seiner Meister in den G e -I» i e t e n nördlich u 11 d südlich des Ostalpenlandes und an der Adria. Verlag von W. Ileinisch, Karlsbad und Leipzig 1924. Str. 95.
11.	Časopisi in zborniki.
Kolo. Ta v New-Yorku izhajajoča hrvatska revija je ob priliki Me-štrovičevih razstav posvetila istemu posebno številko z uvodnim člankom 1 v a n M e š t r o V i č o s v o -joj u m j e t n o s t i. (Ponatis članka izide v Domu in Svetu 1925).
Narodna Starina. Br. 6. Uredio d r. J o s i ]> Mat a sovi č. Iz vsebine: Szabo G j uro, O olta-r ima u naši m c r k v a m a. 217 —239. — C o r o v i č d r. V 1., P a -1 a č a San dalja II r a n i č a u D u b r o v n i k u. 265—264. — Publikacije (Vjesnik, Buličev Zb., Ok unjev).
Vjesnik za a r h e o 1 o g i j u i h i-s t o r i j u d a 1 m a t i n s k u. Izdan od F r. Buli č a i M. A b r a m i č a , God. XLVI. Split 1923. Doštanipan dne 25. nov. 1924. Str. 142 + III + 88 + VII +11. Iz vsebine: Fr. Bulič, lis ep o 1 c r o d i D i o c 1 e -z i a n o a S p 1 i t. p. 3.—9. — F r. Bulič i M. A b r a m i č , C r -k v i c a Sv. Petra u P r i k u kod O in i š a i graditeljstvo r a ni j e g s r e d n o g v i j e k a u D a 1 m a c i j i. p. 10—40. — V u 1 e -tič- V u k a s o v i č Vid, N e k a -
1	Do konca leta.
<1 a š n j a c r k v i c a s v. D u j m a n a M o n t o v j e r n i kod Gospe od M i 1 o s r g j a , b 1 i z u D u -b rovnik a. p. 108—111. — Bibliografija p. 125—136. — I. prilog: Novak Viktor, Najstariji dalmatinski rukopis Evangeliarium Spala-tense. — II. prilog: Iz v ješče o d j e 1 a t n o s ti P o k r a j i n s k o g Konservatorskog U r e d a za D a 1 m a c i j u u Splitu za g o -dinu 1923:	Opčenite akcije. —
Popravljanje spomenika. — Zašti-čivanje spomenika. — Uništavanje spomenika. — Dioklecianova plača.
III.	Razprave.
Buli č d r. F r a n e , O t k r i č e I V. s t a r o k r š č a n s k o g g r o b i š t a u Solinu. Bogoslovna smotra 1923. K str. 10—22. — S p o ni e li i c i
o	Evharistiji u starokrščanskim crkvama u Dalmaciji. Bogosl. smotra 1923, III, str. 307—309. — D a s Kirchlein sv P e t a r i n P r i k o bei O m i š. Studien zur Kunst des Ostens. I. Strzygowski gewidmet. Wien-Helle rau 1923, p. 136—146.
*	D e r o k o A 1 e k s a n d e r , Zagonetka M a n a s i j e. Pokret I, br. 35 i 36. str. 176—177.
Ložar Rajko. K problemu religiozne umetnosti v naši d o b i. Križ na gori I, št. 6—7. str. 98—102.
Mole d r. V o j e s 1 a v , V z h o d i n Z a p a d v zgodnji a n t i k i. Nadaljevanje: Ljublj. Zvon XLIV, št. 12. str. 707—717.
—	Prof. J. Plečnik. N a vrh k o -stela najsvetejšiho S r d c e Ježišova na Kral. V i n o h r a -h r a d e c h. Časopis katolickeho du-chovenstva (Praga) 1. 65, št. 6. stran 393—398.
Regali dr. Josip, Nastajanje n o ' e umetnost i. Dom in Svet XXXVII, št. 6. str. 248—250.
Stele F r.. Leseni stropi v cer-
k v a h. Nadaljevanje: II. Renesansa in barok. Dom in Svet XXXVII, št. 6, str. 159—162.
* Vasic Miloje M., Staroslo-
venske starine. Pokret I, br. 35 i 36, str. 160—161.
V	n lic N., Les recherclies ar-cheologiques dans le pays yougoslaves. Revue des etudes slaves 1923, Tome III, fase. 1—2, p. 105—114.
IV.	Biografije.
Jošta, Kipar Ivan S o j č, Slovenec št. 295. (28. XII.).
— Meštrovič, the Serb. The Literary Digest. (New York) Dec. 1924, str. 28—29.
* Ivan Napotnik. Ilustrovani list
(Beograd) br. 47.
4 Vasic' Miloje M„ Arhitekt P e r a I. Popovi č. Pokret I, br. 33
i	34, str. 142—147.
— Prof. Josip Plečnik. Časopis katolickeho duchovenstva. L. 65, št. 10, str. 743—744.
— P u v i s des Cliavannes. Jutro St. 299. (23. XII.).
— Vojteh Hynais. Jutro št. 292. (14. XI.). — Jubilej nestorja čeških slikarjev (Sedemdesetletnik V. Hvnais). Sl. Narod št. 288. (18. XII.).
V. Književna poročila. Kritike in polemike. Razstave.
G j uric M. D., Moderna češka likovna umetnost Jugoslov. Njiva VIII, II. br. 12, str. 461—464.
11	a r 1 a s F. X.. P e t a r D o b rovi č.
Svetozor, Praga, XXV/4. (6. XI.). Koniček ().. O vystaväch „S.
V.	U. M ä n e s v I u g o s 1 a v i i. Volne Smery XXIII, 8.
Kregar Rado, XXXI. razstava v Jakopičevem paviljon u. Jutro štev. 176 (23. XI.); štev. 281 (29. XI.); štev. 185 (5. XII.).
M a n t u a n i, Razstava u m e t n i n. Sl. Narod št. 294 (25. XII.); št. 295 (28. XII.); št. 296 (30. XII.); št. 297 (31. XII.). — Odgovor:	Izjava
slikarja Zupana. Slovenec št. 1. (1. T. 1925.).
Mesesnel F r., Dr. Josip Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in S r -b i h. Dom in Svet XXXVII, št. 6. str. 262.
Stele Fr., Razstave slovenske umetnosti 1. 1924. — Ribičič: Kraljica palčkov. Lesoreze izdelal Avgust Černigoj.
—	Fr. Stiplovšek : Stari Maribor. — M. D. G j u r i č : Belgrade. — Dilo Josefa Mines a. (Ž a k a v e c). — Elementi slikarske umetnosti. (L. J. v
V	i j e n c u). — A 1 m a n a c h Sdru-ž e n i vytvarnych u m e 1 c ü m oravskych v H o d o n i n e. Dom in Svet XXXVII, št. 6, str. 259 —264.
V	II., Umetniška razstava. (Zimska razstava grafike in akvarelov umetn. kluba „Grohar“ v Mariboru. Jutro št. 298. (21. XII.). Vurnik Stanko, Razstava Jama in drugi. Jutro št. 176. (23. XI.). — Impresionizem v slovenski umetnosti in XXXI. razstava. Slovenec štev. 295. (28. XII.).
— Meštroviceve razstave v Ameriki. Med drugimi so poročali o razstavi sledeči listi: Town-and Country (A. O. Patterson), The Art News (New York) 1. nov., The World (New York) 12. nov., The Sun 5. nov., Mid-Week Pictorial (New York) 13. nov.. The Sunday Star (Washington) 9. nov.
VI.	Razno.
Kniewald d r. D., Euharistija u umjetnost i. Bogosl. Smotra 1923, br. Ill, str. 249—264.
*	M a r k o v i č R a d o j e , U m c t -n o s t i naš društveni ž i -v o t. Razskrsnica II, br. 20, stran 1—3.
R o ž i č d r. V.. P r o b u d a med n a -rodom. Slovenec št. 297. (20. XII.).
— Leto upodabljajoče u m e 1 -n o s t i. (Program za 1925). Jutro št. 300. (24. XII.).
KNJIŽEVNOST.
D r. J o s. Mal: Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih.
Ljubljana, 1924. Izdala in založila Narodna galerija v Ljubljani. Knjižnica Narodne galerije, 1.
Autorja te knjige je bilo neko ameriško podjetje, ki je pripravljalo ogromno enciklopedijo, naprosilo, naj napiše pregled zgodovine umetnosti v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. Mal je svojo nalogo izvršil, toda Američani so se kesneje premi-
slili in izdajo svojega dela opustili; tedaj sem tudi sam prigovarjal pisatelju, da svoj osnutek razširi, in Narodna galerija je rada prevzela založbo knjige ter jo izdala v odlični opremi kot prvi zvezek svoje knjižnice. Tako smo Slovenci in Južni Slovani sploh dobili prvi priročnik umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih.
Knjiga obravnava Slovenijo in Urvatsko, Dalmacijo z Istro, Srbijo z Bosno kot posebna poglavja, registrira po vsakem poglavju umetnostno bibliografijo, ki se nanaša na dotične dežele, ima ob koncu krajevni in osebni imenik in 69 reprodukcij arhitekturnih, plastičnih in slikarskih spomenikov v avtotipiji. Naslovna stran nosi izviren lesorez B. Jakca (prizor iz legende sv. Urha) po freski v prezbiteriju Križne gore nad Škofjo Loko.
Dočim so na pr. Čehi to knjigo pozdravili, ker so videli v njej potreben pomoček za kulturno zbližanje z nami, so južnoslovanski strokovnjaki
—	razen slovenskih — o njej doslej molčali. Tudi to je dokaz, da je delo bilo potrebno. Južnoslovanski umetnostni zgodovinarji in arheologi so se doslej le delno, vsakdo v svojem področju, pečali z našo umetnostno preteklostjo in si nočejo lastiti sodbe o celoti umetnostnega materiala, kar ga je politično ujedinjenje zbralo v skupen državni teritorij. Obširna hrvat-ska filipika pa. ki je ni pisalo izvedeno pero in ki je očividno pravilno razdelitev knjige, narekovano po nepremagljivih zgodovinskih razlogih, smatrala za izraz slovenske nenaklonjenosti do hrvatske individualnosti in enote ter se najbolje označila sama s trditvijo: „Jugoslavenska je umjet-nost nastala tu u Zagrebu i u Hrvat-skoj. kao i jugoslavenska ideja, a ne u Ljubljani ni 11 Beogradu“ — je pač dokaz, kako je v naših razdrapanih razmerah težko najti umevanja za znanstveno delo, naj je še tako brezstrastno. a vrednosti publikacije ne zmanjšuje.
Vzroka pomanjkljivosti v knjigi, ki jih ne bo prezrl nihče, kdor se je podrobneje bavil s tem ali onim delom umetnosti v naši državi, je razen v značaju priročnika, ki je vsaki taki knjigi že po naravi dan. iskati drugod; v okoliščini, ki jo navaja avtor v svojem uvodu; „Ne morda analize posameznih umetniških spomenikov, tudi ne splošnega, podrobnega popisa stilnega razvoja, kot zgodovinar sem
marveč želel podati le sumaričen pregled umetnostnega hotenja, prizadevanja in uspehov.'* Zato je opaziti, da ntdostaja pisatelju najožjega stika s spomeniki, da so njegove karakteristike večkrat blede, da je močnejša statistična, nego organično - razvojna stran knjige in da si opis ne upa zapustiti roke dosedanje literature, tudi kadar bi to bilo potrebno. Tako je napačna njegova, tudi sicer v podobnih formulacijah razširjena razlaga o trajnosti gotskih arhitekturnih oblik na Slovenskem: „Spričo posebne — rekel bi skoro konservativne — ljubezni našega ljudstva do vsega, kar je iz .starih, dobrih časov*, se je tudi v stavbarstvu in umetni obrti tako popolnoma vživelo v forme, svojim potrebam in svojemu oblikovnemu pojmovanju prilagojene gotske umetnosti, da se je mogla gotika v naših krajih vzdržati globoko noter v XVI. stoletje. In to kljub temu, da ležijo naše dežele pred pragom zibelke renesančne umetnosti, Italije!“ (15). Vzrok, da so se gotske forme v naši arhitekturi tako dolgo držale, ni tedanja konservativnost slovenskega ljudstva, zakaj te forme so se držale prav tako v vsej severno-zahodni Evropi, a tudi drugod ne iz ljubezni do starega in preizkušenega ali enostavno iz umetniške zaostalosti graditeljev, marveč iz razlogov, ki so jih rodile posebne kulturne razmere Severa, o katerih tu ni go-\oriti. Karakteristika podeželskih baročnih cerkva („Osnova manjših podeželskih cerkvic te in naslednje dobe ne nudi nobenih posebnosti. Tipičen, vedno zopet se ponavljajoč je tloris podolgovatega četverokotnika z odbitimi ogli, ob straneh več ali manj globoke vdolbine za oltarje:	zgolj
praktični prostori za bogoslužna opravila.“ 18) zastira stilni pomen teh stavb; podolgovati četverokotnik z odbitimi ogli in vdolbinami je več kot zgolj praktičen prostor, ima svojo arhitektonsko misel in ni nič manj izraz umetniškega prizadevanja nego svodna rebra ali poligonalni zaključek kora v kaki podeželski gotski cerkvi. Stilna oznaka slovenskega gotskega slikarstva (29) ni docela jasna, ikonografski obseg gotskih fresk (30) je preveč utesnjen, Janezu Ljubljanskemu se po krivici pripisujejo prvi znaki realistične smeri, ki da je v tem času pod nizozemskim vplivom prodirala v naše kraje (31). po nepotrebnem se govori o rokodelskih freskah gotske
dobe, kakor da so kaka stilna faza, svoja umetnostna „struja“ (31). Izmed plastičnih spomenikov pogrešam v knjigi vsaj gornjegrajski oltar sv. Andreja iz 1. 1527., ki je važen za stilno presojo zgodnjega 16. stol., ker druži s čistimi renesančnimi arhitektonskimi formami figuralne skupine, ki hi se, če bi bile naslikane kje na steno cerkve, še vedno prištevale h gotskim kompozicijam, čeprav — mislim — po krivici.
Tudi brez drobnogleda bi se dale take opombe pomnožiti, a vendar je knjiga važna in Malovo delo priznanja vredno. Važno je, da imamo glavno statistiko umet.-zgodovinskih spomenikov v državi in rezultate dosedanjega dela na umetnostno-zgodovinskem polju — če ti rezultati niso obilnejši, ne zadeva krivda avtorja naše publikacije
—	zbrane v skupnem tekstu. Naj se ne očita, da je to enajsta knjiga, napisana iz desetih drugih, zakaj to je prva knjiga te vrste, prvi naš uraet-nostno-zgodovinski priročnik, katerega more vsakdo v posameznostih popravljati, ki pa njega celotne snovi nihče ne obvladuje; to je knjiga, ki bo imela svojevrstno življenje: vsakdo jo bo rabil in nihče citiral.
Izidor Cankar.
A n d r e j G r a bar:	Bojanskata
crkvn. S 9 obraza v teksta i 41 tablici v fototipija i cvjetna avtotipija. — Hudožestveni pametnici na Blgarija. Izdava blgarskijat arlieologičeski institut. Knjiga 1. Sofija 1924. — Bolgari, kateri se že dalj časa odlikujejo med južnimi Slovani po svoji skrbi za umetnostne spomenike in po težnji, da seznanijo tujerodni znanstveni svet z izsledki svojega umetnostno-zgodovin-skega dela, so s to prvo knjigo ..Umetnostnih spomenikov v Bolgariji“ pričeli izdajati svojo umetnostno topografijo, katero uvaja B. Filov, znani bolgarski učenjak in ravnatelj sofijskega Arheološkega instituta, z naslednjimi besedami: „Bolgarija je bila po svoji zemljepisni legi vedno tisto križišče, kjer so se križali najrazličnejši rodovi, jeziki in civilizacije. To je vzrok velike važnosti njenih spomenikov, ki so preživeli mene razburkane in pogostoma nesrečne preteklosti, za zgodovino človeštva. Med temi dragocenimi ostanki so zlasti tujemu učenemu svetu umetnostni spomeniki najmanj znani. Tisto malo. kar se je doslej objavilo v bolgarščini, je učenjakom nedostopno, če niso slavisti.
Da se ta nedostatek odpravi, je Bolgarski arheološki institut začel izdajati vrsto del, ki bodo izhajala pod naslovom „Umetnostni spomeniki v Bolgariji“ in bodo obsegala kar najboljše in najnatančnejše reprodukcije in opis v bolgarskem in francoskem jeziku.“
Serija se pričenja z Grabarjevo monografijo o cerkvi v Bojani, ki je eden najvažnejših in morda sploh najpomembnejši spomenik stare bolgarske umetnosti. Cerkev stoji 8 km južno od Sofije, ima v talnem načrtu grški križ in narteks ter nad spodnjo cerkvijo še drugo, podobno, s kupolo, in je bila nekoč grajska kapela velika-šev. ki v zgodovini niso znani. O postanku sedanje stavbe priča lepi napis na steni spodnje cerkve: „Dvignila se je s temeljev in se zgradila prečista cerkev svetemu Kristusovemu hierarhu Nikolaju in svetemu veleslavnemu Kristusovemu mučeniku Pantelejmonu s sredstvi, s skrbjo in z velikansko ljubeznijo Kalojana sevastokratorja, bratranca carjevega, vnuka sv. Stefana, kralja srbskega. Poslikala se je pod bolgarskim carstvom, pod blago vernim, bogoslužnim in kristoljubnim carjem Konstantinom Asenom. Indikt 7 v letu 6767“ (— 1259). Slikarsko okrasje iz istega časa, ki je izvrstno ohranjeno, kaže po Grabarju vse stilne znake slik iz Trnovega (cerkev 40 mučenikov, 1250). tako da je te slike smatrati za delo kakega učenca ondotnega mojstra Dragana ali morda za delo Dragana samega; ima pa cerkev tudi starejše slikarske ostanke in kasnejše dostavke.
Po tem zgodovinskem uvodu slede podrobni popisi arhitekture in slikarstva in slednjič reprodukcije v helio-gravuri (poleg dveh barvnih), ki na splošno zadoščajo studijskim potrebam.
Glede splošnega stilnega značaja tega in drugih bolgarskih umetnostnih .spomenikov, katerega vprašanja se Grabar le mimogrede sem in tja dotakne, ko opisuje Bojano, je spričo poskusov, da se ta značaj komplicira, važna oznaka, ki jo podaja B. Filov v svojem predgovoru: „Vsi ti spomeniki so plod iste umetnosti, ki je kljub lokalnim posebnostim, ustvarjenim od nacionalnega duha dežele, kjer so nastali. v svojih glavnih potezah in v svojih tradicijah do zadnjega časa izraz tiste umetnostne delavnosti, ki poteka iz Bizanca, kar nam pojasnjuje veliko podobnost umetnostnih spomenikov v vseh balkanskih deželah r.
R n inii ni jo vred. Tu enotno t je razvidna zlasti v cerkvenem stenskem slikarstvu. Razne „šole“ te umetnosti navdihujejo ista načela stare bizantinske umetnosti; prav pogostoma delujejo celo umetniki, ki pripadajo na splošno šoli Atliosa, zapored v Bolgariji in Srbiji, v Bolgariji in Riimiiniji.“ O pravilnosti te sodbe, mislim, ni dvomili.	•
Publikacija je posvečena letos (IT. febr.) umrlemu N. P. Kondakovu, nekdanjemu častnemu članu Bolgarskega arheološkega instituta in profesorju univerze v Sofiji. Izidor Cankar.
Joseph B r a s s i n n e : Psnutier Liegeois du XIII e siecle. — Livre d’ Heures de Gysbrecht de Brederode, eveque elu d’Utrecht. — Deux Livres d’ Heures neerlandais. Bruxelles. Vro-inant & Co. Vsa tri dela profesorja in knjižničnega ravnatelja univerze v Liegen Josepha Brassinnea so objave miniatur iz starejših rokopisov on-dotne knjižnice. Prvi prinaša v lielio-gravurnih reprodukcijah 4-2 ilumini-lanih strani rokopisa, drugi 58 in tretji 37 strani; vsakemu delu je
g.	Brassinne napisal kratek predgovor kot zgodovinski uvod k miniaturam.
„Psalter 13. stoletja“ je eden iz skupine šestih rokopisov (Liege, Paris, London. Grosbois, Lvon). ki obstoje iz koledarskih podatkov, serije latinskih molitev za ženske, psalmov, pesmi, litanij, oficija Matere b. in oficija za mrtve. C!. Brassinne lokalizira v uvodu postanek rokopisa v škofijo Liege in precizira prejšnje datiranje „iz 13. stoletja“ na leta 1255—1260. Peča se zlasti z ikonografijo psalterja, ki kaže nekaj originalnih potez, in opozarja na upodobitev dveh babic pri rojstvu Kristusovem (po apokrifnih evangelijih), kar je ikonografska posebnost, ki jo je n. pr. Male doslej zaman iskal po rokopisih 13. in 14. stol. Ugotavlja tudi, da psalter in njemu sorodni rokopisi izvirajo iz nekega (neznanega) psalterja druge polovice 12. stol., ga je sestavil Lambert le Begue, ustanovitelj znanih ženskih komunitet, begina/..
Najdragocenejši izmed številnih rokopisov, ki jili je podaril baron Wittert univ. biblioteki v Liegen, je Molitvenik Gysbrechta de Brederode (Man. Wittert 13), izvoljenega škofa utrechtskega (14-17-—14-75). V nasprotju s 'Friedr. Winklerjem. ki je iz notranjih. stilnih razlogov datiral rokopis ca 1450, ga datira g. Brassinne iz zu-
nanjih razlogov v leta 1457—1460. a misli tudi sam, da je rokopis izdelan v Utrechtu. Psalter je za zgodovinarja zanimiv posebno zato. ker je ena njegovih miniatur (ujetje Kristusa) kopija slavnih Heures de Turin. G. Brassinne pobija v uvodu Winklerjevo mnenje, da je ta miniatura neposredna kopija nekdanjega turinskega lokopisa, in utemeljuje svojo misel, ivi jo podpira zlasti sprememba razsvetljave v lie-škem rokopisu, da je iluminator imel le tujo kopijo turinske miniature pred očmi.
V	tretji publikaciji gre za dva iluminirana rokopisna molitvenika (Man. Wittert 33, Man. Wittert 34) univerzitetne knjižnice v Liegu. Prvi je po g. Brassinneu nastal 1475 do 1480. drugi je starejši. Dialektološko spadata rokopisa v škofijo Utrecht, stilno pa v slikarsko šolo Cand-Bru-ges. Ta diskrepanca bi se dala razložiti ali z domnevo, da so slikarji izvršili rokopis v zahtevanem dialektu naročnikov, ali tako. da so slikarji izdelali le miniature v rokopisu, dočim je tekst bil napisan v Utrechtu ali slednjič na ta način — in to se zeli g Brassinneu najbolj verjetno — da se je vpliv omenjene nizozemske šole bil v zadnji četrtini 15. stol. že raztegnil do te severne pokrajine.
Vse miniature so izdane v priročni obliki in v brezhibnih reprodukcijah, ki so zopet dragocen uripomoček za študij nizozemskega slikarstva in zagotavljajo izdajatelju hvaležnost vseh tistih, ki se pečajo z zgodovino severne umetnosti. Izi(ior Cankar.
Festschrift Heinrich Wölfflin. Beitrüge zur Kunst- und Geistesgeschichte. Zum 21. Juni 1924' überreicht von Freunden und Schülern. München 1924.
—	V tem zborniku, izdanem v proslavo Wölfflinove šestdesetletnice, so sodelovali naslednji slavljenčevi učenci in prijatelji: Paul Wolters, Max Hautt-mann, August L. Mayer, Paul Franki, Georg Swarzenski, h ranz Studniczka. Oskar Hagen, Martin Weinberger. Alfred Stange, Ernst Buchner. Hugo Kehrer. Hans Rose, Eberhard Ilempel. lians Kiener. Članki obravnavajo podrobna vprašanja nemške in drugo-rodne umetnosti, so pa med njimi tudi taki, ki so več nego krajevno-umetnostnega pomena; mene so zanimali zlasti trije.
Metodično najpomembnejša je gotovo razprava Maxa llnuttmanna ..Der W a 11 del der B i 1 d v o r s t e 1111 n -
jr e n i n der deutschen Dichtung und Kunst des ro m a n i -sehen Zeitalter s.“ Pisatelj hoče stilno primerjati srednjevisokoneinško slovstvo zgodnje in zrele dobe s slikarstvom 12. stoletja ter s tistimi deli prvih dveh tretjin 13. stoletja, ki jih kljub vedno močnejšim gotskim elementom šteje še k romanskemu stilu. Najprej opozarja na obravnavo ozadja v pesmi in sliki. Starejše slovstvo ne opisuje krajevnega ozadja dejanj v vsej njegovi mnogoličnosti, ga ne obdeluje kot individualizirano čutno zaznavo, marveč ga jemlje sumarično, nekako pojmovno, kolikor je nujno potrebno v pojasnilo onisovanega dejanja; tako citira pisatelj Cesarsko kroniko, ki opisuje dogodke, ko vržejo Crescentio z mosta v Rimu, zgolj kot epično dejanje, ki je sicer lokalizirano, čigar krajevno ozadje pa ostane docela nejasno: „...si ilten vuoren ze Rome zuo der bruke. da nam si üf den ruke ainer der genöz, in den wäc er si scöz.“ Enako ravno starejše slikarstvo: Upodablja le epične elemente predstavljene snovi, ponazoruje dogodek, opušča pa vse, kar ni za umevanje dejanja neobhodno potrebno, na pr. krajevno ozadje, prostorna razmerja, pravilne odnose med velikostjo predmetov. V zrelem srednjevisokonemškem slovstvu in v slikarstvu 13. stoletja je drugače. V pesništvu se narava sedaj na’ široko opisuje, sedaj je že zaradi same sebe in brez ozira na opisovano dejanje pesnikove pozornosti vredna, tako da nastajajo v slovstvu prave „krajinske slike, ki so v dogodek le rahlo vpletene“; v slikarstvu 13. stoletja pa se pojavljajo drevesa, grmi, cvetice, ptiči in gozdne živali, nakazuje se krajina, uvajajo se pravilnejša razmerja v odnosih med predmeti; to št ni gotski realizem, a abstraktni romanski idealizem to tudi ni več. Podobno je z oznako prostornosti. V starejšem pesništvu se govori o arhitekturnih členili in opravi le, kolikor je za umevanje epičnega dejanja potrebno, v novejšem ima pesnik določene prostorne predstave in opisuje prostorne člene in razmerja brez zveze z dejanjem, kakor tudi slikarstvo zadnje romanske dobe v nasprotju s starejšim predočuje poglede skozi celo vrsto prostorov. V starejšem romanskem pesništvu in slikarstvu se izraz čuvstva omejuje na konvencionalne geste, v novejšem se patetično okrepi in individualizira. Opis gibanja je v
starejšem pesništvu splošen in je le del glavnega opevanega dogodka, do-čim se mlajši stil peča z gibanjem podrobno, tako da tak opis glavni dogodek naravnost zadržuje; o Tristanu se ne pripoveduje samo, da je divjačino iz kože del, kar bi bilo v zmislu starejšega pesništva, marveč se obširno opisujejo njegove priprave:	„Sinen
mantel zoh er abe und leite den üf einen stoc: er zoh höher sinen roc. sin ermel vielt er vorne wider; sin schoene här daz streich er nider, üf sin ore leite er daz.“ V starejšem slikarstvu je gibanje prav tako splošno označeno, kakor v pesništvu, nakazan je tako rekoč le njega epični pomen, dočim se v mlajšem fiksirajo raznovrstni individualni gibi brez nujne ilustrativne potrebe. Kar se tiče človeške postave, se v zgodnjem pesništvu ne opisuje konkretni pojav, marveč z nje abstrahirani splošni vtis (tako v Tristanu: „Wie herliche er gat, wie schoene ge-baerde er hat“), v novejšem se pesnik bavi z mnogimi posameznostmi in skuša z njimi pokazati opisanega človeka kot enkratni individuum in ne kot zastopnika neke vrste ljudi, zaznamuje njegovo obleko in nje posebnosti, njegove lase, oči, dele obraza, posamezne oblike telesa, roke, noge. Isto se je v tem času izvršilo tudi v umetnosti; starejša plastika ustvarja splošne tipe teles, novejša pa opredeljene individualnosti, kakor v nemški umetnosti najbolje pričajo kipi iz stolnice v Naumburgu.
—	Uspešnejša bi bila gotovo razprava te vrste o razmerju med francoskim pesništvom in francosko umetnostjo iste dobe in za poznejši čas med italijansko poezijo in umetnostjo, toda metodične važnosti nemške študije to ne spreminja; to je pot. po kateri je mogoče doseči cilje moderne umetnostne zgodovine. Ta pot seveda še ni utrta, kar se tudi Hauttmannovi razpravi pozna. Če pogledamo natančneje, kaj je stilno primerjal v poeziji in umetnosti (krajino in ozadje, prostor, gibanje in geste, človeško postavo), opazimo, da so to zgolj vizualni vtisi o stvareh, katerih kakovost je sicer odločilne važnosti za stil likovne umetnosti, ker je le-ta vizualno izraženo mišljenje o stvareh, kateri pa niti približno ne določajo vsega stila poetiške umetnine, ker ima le-ta svoje stilne kriterije, ki niso vizualnega značaja. Kar je v likovni umetnosti odličrti stilen znak in izraz umetniškega nazora (na pr. pojmovanje ozadja, pred
Kos, Piknik
katerim stoje figure, torej prostorno pojmovanje), more biti v poeziji le drugotnega stilnega pomena, aJi pa je v njej zgolj snoven in ne formalen element. V likovni umetnosti je tudi več stilnih činiteljev, kateri se na poezijo v svojem pravem romenu sploh ne dado aplicirati: če govori na pr. umetnostni zgodovinar o plastičnem ali slikovitem stilu, so to pojmi, kateri natančno odgovarjajo lastnostim vizualne umetnine, katerih pa ni mogoče v njih pravem pomenu primeniti na poezijo. Zato hi morala hiti pot, po kateri bi bilo mogoče doseči eksaktno primerjanje stila likovne in poetiške umetnine, malo drugačna. Umetnostna zgodovina si je ustvarila nekaj antitetičnih pojmovnih parov, kateri stil formalno dovolj jasno opredeljujejo: ploskev — globina, haptično — optično (plastično
—	slikovito), vezano — svobodno (o kompoziciji), omejeno — neskončno (o prizorišču); s tem v zvezi so splošne oznake stila kot naturalističnega ali idealističnega, subjektivističnega ali objektivističnega. in če pritegnemo k vsemu temu še izbero snovi, ki jih umetnost porablja, je vsaka stilna epoha dovolj natančno karakterizirana. Literarna veda bi imela izdelati svoje antitetične pojmovne pare za oznako stila, ki bi ne bili z našimi istovetni, pač pa v svetu poezije njih korelati, in potem šele bi bila čista primerjava lahko mogoča; gotovo bi se pokazalo, da odgovarja stil likovne umetnine stilu poetiške umetnine iste dobe, da sta obadva izraz istega mišljenja, ki bi ga bilo mogoče slediti in najti tudi v vseh drugih einanacijah kulturnega življenja. Od tega svojega ideala smo še precej daleč. Niti ''metnostno-zgo-dovinski pojmi niso še docela fiksirani, literarna veda je pa očividno šele v svojih početkih. Prav zato je Ilautt-mannova razprava važ-u» in gotovo dobro sodi v knjigo, napisano v čast Wölfflinu, ki je prvi slutil nalogi» nove umetnostne vede, ko je sanjal o „Kunstgeschichte ohne Namen“.
V	svojem članku „Der Beginn der G o t i k und d a s all g e meine Problem des S t i 1 b e g i n -nes“ postavlja Paul Frankl splošno tezo, da je gotika baročna faza (Par-tialitiitsstil) romanskega stila (Totali-iiitsstil), in skuša potem ugotoviti, kdaj in kje je gotika nastala ter misli, „da more kraj in čas postanka natančno določiti“: Gotika je nastala v cerkvi S. Trinite v Caenu okrog 1. 1100., ko so
obokovali srednjo ladjo. Ladja te cerkve je bila poprej krita z ravnini stropom in tehnična nujnost je prisilila gradbenika, da je porabil reora, ki so odločilen znak gotike. — Pisatelj priznava, da je njegov „slučajni postanek“ gotskega rebra zgolj hipoteza, in to je gotovo. Odlikuje pa se njegova razprava po ostrem očrtavanju stilnih razlik romanske in gotske arhitekture in po razsežnosti pogleda, s katerim premotriva življenje ob prelivu v gotsko dobo.
Oskar Hagen pobija v študiji „Die (amer a d i San P a o 1 o zu Parma. Betrachtungen über das Verhältnis von Malerei und Architektur bei Correggio“ mnenje, „da je Correggi-eva slikarska subjektivnost prezrla zahteve prostora in tako uničila vsako skladnost med arhitekturo in dekoracijo,“ kakor se je Correggiu očitalo. Potem ko je uvodoma poskusil snovno pojasniti doslej negotove alegorične figure, naslikane v polukrogih pod dozdevno uto, čeprav se tudi njemu ni posrečilo, da bi pomen vseli ugotovil, se jame baviti z glavnim vprašanjem razprave, / razmerjem med arhitekturo in Correggievim slikarskim dekorjem. Bistroumno in z zgovorno besedo pojasnjuje Correggievo sposobnost, v misliti se „v dušo zidanega prostora“, in opisuje značaj njegove dekoracije, ki da je „v resnici arhitekturi notranje vsaj toliko konfornma kakor Raffaelova, ki je le, če je površno opazujemo, bolj tektonska.“ — Vendar ne more bravec pri tej razpravi zatreti v sebi misli, da izvira vprašanje, kakor ga je stavil Ilagen, iz nekakšnega nesporazumljenja. Kaj je tektonska dekoracija? Gotovo tista dekoracija, katera se podreja arhitektonskim členom stavbe in se mednje tako uvršča, da njih tektonske funkcije ostanejo jasne ali da se njih tektonska izrazitost še okrepi. Raffaelov i dekoracija je gotovo taka, Correggio pa je v San Paolu (kakor tudi v svojih poznejših parmskih freskah) kupolo kot arhitekturni člen razveljavil, jo >.a oko odpravil, ko je naslikal nanjo zeleno uto z ovalnimi predrtinami, /a katerimi se prikazuje modro nebo. Naj je zmiselnost takega dekorja še tako očitna, tektonski se vendar ne more imenovati. Antika, ki misli tektonski, je dekorirala kupolo s kasetami, ki so tektonski značaj tega člena jasno razkazovale. Zato se zdi. da je problem narobe postav ljen. Ne gre za to, ali je bil Cor-
reggio sposoben ali, da se vmisli v prostor in v tektoniko arhitekturnih členov, marveč za to, ali je bil Correggio voljan. da dekorira prostor v zinisln renesančne dekoracije, ki je bila tektonska, ali ni bil. In na zadnje vprašanje moramo odgovoriti, da Correggio ni bil voljan dekorirati v Raffaelovem zmislu. kakor dokazuje tudi že kupola Camere di San Paolo. Tu se pojavlja pivi početek baročnega prostornega iluzionizma, ki je renesančnemu mišljenju nasproten, in zato se sodba onih historikov, ki vidijo v renesansi vzor dekoracije in potemtakem očitajo Cor-reggiu, da je razdrl skladnost prostora m dekoracije, ne more jemati kot očitek umetniške nedostatnosti, marveč jo je smatrati za izraz historičnega neumevanja novih umetnostnih vrednot. ki jih je v nasprotju do renesanse ustvaril barok.	Izidor	Cankar.
Pregled revij. Peti letnik češke revije za arhitekturo „Styl" prinaša predavanje belgijskega arhitekta H. van de Veldeja „Trije grehi proti umetnosti“, v katerem ocenjuje Ru-skin - Morrisove romantične nazore in precizira stališče današnjega časa na-pram umetnosti in umetni obrti. II. P. berlage priobča pregleden članek o razvoju moderne stavbne umetnosti na Nizozemskem, redakcija pa razpravo o razvoju angleškega vrtnega mesta. Profesor V. Birnbaum pojasnjuje v daljši razpravi bistvo baroka, ki ga tako-le formulira: „Baročna arhitektura ustvarja skupine tektonskega /načaja in izvora; ti tektonski stvori so samo sredstva za izražanje umetniških vrednot, ki neodvisno od njih rastejo v tvornem ljudskem duhu. Predmet baročnega arhitektonskega ustvarjanja je torej subjektivna resnica ljudskega duha, ne pa objektivna resnica prirodnih sil in tektonskih zakonov.“ To definicijo aplicira na zrele dobe raznih slogov ter najde bistvene baročne elemente posebno v zreli češki gotiki. Med priobčenimi reprodukcijami modernih stavb je posebno zanimiv rezultat natečaja za državno galerijo v Pragi. Nov in razmeroma težaven problem je najboljše rešil s skupino objektov arh. Gočar, čegar piojekt se bo izvršil. — „Hollar“ (Praga) ima v prilogi I./4. Bilkove lesoreze in litografije k „Tomažu ze Šti-" tneho“, med članki pa Konupkovega
o	barvastem bakropisu, Tavfkovega o ..Cliche verre“ in spomine Zdenke Braunerove na prvo desetletje mo-
derne češke grafike. V štev. II./l. piše Sergjej Makovski o novodobni ruski grafiki do revolucije, v ostalem prinaša številka prispevke k delu F. Brangwyna, V. Preissiga in Ilollara. Listek prinaša mnenja ljubljanske kritike o češki grafiki (ob priliki „Mä-nesove“ razstave). Revija je vzorno opremljena in bogato ilustrovana. — Praški klub za gojitev umetnostne zgodovine izdaja vsako leto svojo „Roče n k o“ s prispevki čeških znanstvenikov. Pred nami sta publikaciji za 1. 1922. in 1. 1923. z bogato vsebino. Klub se po programu v prvi vrsti peča z zgodovino domače umetnosti in tudi v publikacijah prevladuje ista tema. Poleg članka J. Cibulke o starokrščanskem naziranjii o umetnosti priobča K. Clivtil daljšo zgodovinsko razr pravo o delili Vincenza Scainozzija na Češkem, uvodonm pa podaja lep pregled o ostalih italijanskih arhitektih, ki so delovali na Češkem. V. Birn-ba ii m publicira studijo o romanski Pragi, ki je plod temeljitega dela. Z datiranjem srednjeveških slik na Karl-štejnu se ponovno peča K. Chvtil.
V.	Wagner pa popisuje znak mesta Iabora. Publikaciji sta dopolnjeni z biografijami Siarda Noseckega. D. Bi-rnana in Ign. Preisslerja. Uspešno delo kluba zasluži vse priznanje in je želeti. da se čimprej izvrši njegov načrt publiciranje čeških srednjeveških iluminacij.	R	Mesesnel.
RAZSTAVE.
Francoska grafika XIX. stol. Pod
patronanco Association franpaise d’ex-pansion et d’ echanges artistiques je razstavila Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu od dne 29. marca do 1>. aprila kolekcijo francoske grafike XIX. stol. iz lasti Le Garreca. Obsegala je liste iz prve dobe francoske litografije, izbero iz Daumiera, Ga-varnija in Delacroixja ter skupine Barbizoncev; impresijonisti so bili zastopani z deli Maneta in Pissarroja ter Degasovinii in Toulouse-Lautrecovimi listi. Iz novejšega časa so bila razstavljena dela Bracquemonda, Fantin-Latourja, Leperea, Carriereja in Stein-lena. Kolekcija 72 listov je z izbranimi listi visoke vrednosti srečno pre-dočila razvoj francoske grafike v
XIX.	stol. in si je Narodna galerija s piireditvijo razstave, ki pomeni prvi direktni stik s francosko umetnostjo v Ljubljani, pridobila lepo zaslugo.
24. Dobrovic Petar, Venera.
VI.	razstava Narodne galerije je
bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu 17. maja v prisotnosti lepega števila oficielnih zastopnikov in ljubiteljev umetnosti. Razstava prinaša kolekcijo del Petra Dobroviča. sestavljeno iz oljnih slik. akvarelov in risb ter arhitektonske projekte Nikole Do-brovica, dalje kolekcijo portretov, kompozicij, krajin in risb G. A. Kosa in plastiko Lojzeta Dolinarja.
Razstavo slovenskega portreta priredi Narodna galerija avgusta t. 1. v Jakopičevem paviljonu; otvorjena bo na dan otvoritve ljubljanskega velesejma.
V Zagrebu razstavlja od I. do 50. maja v Umjetničkem paviljonu Bela Čikoš-Sesia pregled svojega slikarskega dela.
V Pragi so priredili ob priliki lly-naisove sedemdesetletnice veliko razstavo mojstrovih del, katero je obiskalo ogromno število oseb. — Društvo „Manes“ je razstavilo dela rano umrlega slikarja Miloša Jiranka, nekdanjega urednika revije „Volne Smč-ry“. — V „Ruodolfinu“ so 30. maja otvorili posmrtno razstavo Vlaha Bu-
kovca, ki obsega slike, skice in risbe iz vseh dob njegovega dela.
V	Parizu je razstavil Božidar Jakac v Galerie du Zodiaque (52, Rue Monsieur-le-Prince) od I. do 13. maja kolekcijo risb. litografij, bakropisov in lesorezov. Kolekcija bo razstavljena oil 15. do 30. junija v llavreu. F. M.
RAZNO.
Nikodiin Pavlovič Kondakov, zgodovinar bizantinske umetnosti, roj. 1. nov. 1844 v Novoskolskem Ujezdu v Kurski guberniji, je umrl 17. febr. 1925 v Pragi. Gimnazijo in univerzo je študiral v Moskvi, 1870 je postal profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Odesi, iz Rusije se je preselil 1919 v Carigrad in Sofijo, 1922 je postal profesor Karlove univerze v Pragi. Kondakov je prepotoval vse območje bizantinske umetnosti in napisal temeljna dela o miniaturah, emajlu in ikonografiji. Vzgojil je v Stasovu in Smirnovu nadaljevavca svojega dela ter, do zadnjega časa svež, predaval na pražki univerzi. Stroka zgubi ž njim vestnega učenjaka, marljivega
25. Fr. Robba (?), Tabernakelj na stranskem oltarju v Vipavi.
delavca in okretnega, intuitivnega dulia, ki je položil temelje bizantinske umetnostne historiografije.
Lev Bakst (1866—1925), ruski slikar, ki se je v mladosti pečal s krajinarstvom, portretiranjem in ilustracijo, se je v novem stoletju posvetil gledališki opremi in končal februarja svdje življenje kot inscenator pariških odrov. Velja za velikega reformatorja v tej stroki, katero je oživil s pre-lestjo svojega uprav orijentalskega barvnega smisla. Bil je častnik francoske častne legije.
Jan Štursa, češki kipar, r. 1880 v Novem Mestu na Moravskem, je tra-
gično končal svoje življenje 2. maja.. Bil je Myslbekov učenec, razvijal se je v času, ko je moderna češka umetnost pričela tvoriti svojo fizijogno-mijo in je postal klasičen zastopnik češkega modernega kiparstva. Ustvaril je več spomenikov ter mnogo izvrstnih portretov in skupin. Bil je Myslbekov naslednik na praški umetnostni akademiji.
Ciril M. Koch, ing.-arhitekt, rojen 31. marca 1867 v Kranju, je umrl 5. maja 1925 kot upokojen mestni stavbni nadsvetnik v Ljubljani. Ab-solviral je stavbno šolo v Gradcu in arhitekturo na Dunaju; projektiral je
množico stanovanjskih hiš v Ljubljani, kjer je po potresu nastalo živahno stavbno gibanje, dalje v Kamniku, Radovljici, Begunjah, Celju in na Dunaju. Zgradil je cerkvi v Šternbergu na Češkem in v Budanjah pri Vipavi, Narodno tiskarno in „Mladiko“ v Ljubljani, kapelico in šolo v Opatiji ter Zadružno tiskarno v Celju. Zadnje tlelo je hiša Jadranske zavarovalne družbe v Beethowenovi ulici, dovršena
1	1923.	F.	M.
Tabernakelj v Vipavi. Središče krščanske cerkvene stavbe je oltar, na oltarju pa tabernakelj. Zato so polagali vedno največjo pozornost na ta oltarni del. Priznati pa moramo, da umetniki v tem oziru niso kdovekaj izumili. Oblika se giblje v precej tesnih mejah iznajdljivosti.
Nekaj posebnega, izrednega, vsaj za naše kraje, je tabernaklej stranskega oltarja na listni strani v župni cerkvi v Vipavi.
Kovinska vratca z izceziliranimi podobami Kristusa na križu, Marije in sv. Janeza, obkrožuje šest angelskih glavic. Te glavice so kaj ljubko izdelane; obrazi so nežni, mehki. Vrhnja in spodnja glava gledata pročelno piedse, vendar je spodnja nagnjena nekoliko navzdol; stranske glavice so obrnjene proti sredi, vendar tako, da kažeta levi profil, desni pa skoro tri-četrtine obraza. Umetnik je takisto prav modro spravil življenje in razliko v skupino.
Nad tabernakljem podpirata dve angelski glavici podstavek, na kate-
rem se izpostavlja sv. Rešuje Telo. Glavici sta nagnjeni, kakor bi se hoteli poljubiti, znak zakramentalne ljubezni. Ob vsaki strani tabernaklja stoji angel, desni držeč v levici klasje, levi pa v levici grozdje, torej simbol sv. R. T.
Vsa skupina je prav lično iz ka-liirskega marmorja izklesana in je pravi biser baročne plastike.
Ustilo izročilo ve povedati, da je bil ta tabernakelj prej v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. Bržkone so ga prenesli v Vipavo, ko so ondi leta 1822. napravili nov veliki oltar. Ta oltar je lepo delo iz samega marmorja in nosi napis: ConsoLatrICI affLIC-torVM! pIVs et gratVs ager VlpaCen-sls sVb epIsCopo Ioseplio Valant et nVtV gVbernll aras noVas saCraVIt Votls. Decano et parocho Francisco Stuker et Cammerario Joanne Dollenz zelo comitatis per Venetum Geraldon. Ad perpetuam rei memoriam.
Ta kronogram daje letnico 1822. Bržkone je tega leta, ko je postavil Geraldon iz Benetk veliki oltar v Logu, prišel tabernakelj v Vipavo.
Zgodovinsko se doslej še ni moglo dognati, kdo bi ga bil napravil. Če pa te glavice pregledamo, moramo reči, da so povsem Robbove. Zato je verjetno, da je ta tabernakelj izklesal Robba. Glavice so popolnoma take, kakršne so Robbove v Vjesniku hr-vatskoga arheološkoga društva nove serije XIV, 1915—1919, str. 224 in 235. Mogoče je. da nam kaka listina to vprašanje bolj natančno reši.
V.	Steska.
NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI
Slovenska modema umetnost I. SLIKARSTVO
2? reprodukcij z uvodom Izidorja Cankarja Bros. 35 din. / vez. 43 din. / bogato vez. 65 din.
Dr. Josip Mal
Zgodovina umetnosti pri Slovencih Hrvatih in Srbih
Knjižnica Narodne galerije I.
142 strani teksta, 69 reprodukcij na finem papirju / broš. 52 din. / vez. 60 din.
Člani Narodne galerije dobe publikacije za znatno znižane cene
Tisk J'. Blasnika nasl. v Ljubljani.